PROSVETNI DE1AVEC GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 20. MAJA 1964 LETO XV. ST. 10 Ali delo prosvetnega delavca pravilno vrednotimo? Nekoliko je potihnila razpra- svojega dela, katere bo nekdo va o skrajno nezavidljivem polo- ugodno ocenil in tudi temu pri-žaju šolstva v naši družbi, v ka- merno vrednotil njegovo delo, bo .« J. b„„ ugotovile- pPSr^.v’SS no, da tako dalje šolstvo iti ne likuje živo vrednoto, človeka, ki more in da bo treba storiti od- bo nekoč nosilec vseh mogočih ločne korake, da se stanje popra- družbenih prizadevanj — zaradi Kakovostni napredek osnovne šole PROSVETNO-KULTURNI ZBOR SKUPŠČINE SR SLO- sebej pa na tistih, ki so doslej za- konec leta pa bi jih vračali v šol- VENIJE BO NA ENI SVOJIH PRIHODNJIH SEJ OBRAV- radi slabih materialnih pogojev sko zalogo učbenikov. navat pot tttkti NA POnROf^TTT ^Oi ^tva za OR- zaostajala, kot so fizika, kemija, Uspešno izdajanje potrebnih NAVAL POLITIKO NA PODROČJU SOLSTVA ZA OB telesna yzgo^ tehnična vzgoja šolskih učbenikov terja vedno ter gospodarska in gospodinjska bolj ustanovitev posebnega zavo-vzgoja. Da bi dosegli vzgojno-izobra- DOBJE 1964—1970; V TA NAMEN JE ŽE PRIPRAVLJENO GRADIVO, KI SO GA POSLANCI PREJELI IN V RAZNIH SKUPŠČINSKIH ODBORIH TUDI ŽE RAZPRAVLJALI O NJEM. IZ OSNUTKA PERSPEKTIVNEGA PROGRAMA razvoja Šolstva v letih 1964—mo objavljamo DANES NEKAJ IZVLEČKOV S PODROČJA OSNOVNEGA no V daljšem obdobju "organizira- naloga bi bila pa tudi izdajanje da za učbenike in učila. Le-ta bi _____ _____ _________________ moral poskrbeti za izpopolnitev ževalne cilje in da bi hkrati uve- fonda učnih knjig za vse vrste Ijavili vzgojno-varstveno funkci- ^ Pisanje novih učbenikov jo šole, se bo moral pouk postop- zlasti za strokovne šole, njegova _ __ ___nnlncra hi hilo nn tnrli i^daianis vi in da šolstvu tisto mesto v tega je delo vsaj toliko in verjetno veliko bolj odgovorno ŠOLSTVA. Družberii in gospodarski razvoj v naši republiki je v pretek- ti tako, da bo omogočeno učen- metodičnih priročnikov za učite« voljivo rešeno le vprašanje obveznega šolanja fizično in psihičho cem celodnevno bivanje v šoli. Po anketi v šolskem letu Ije, kakršne močno pogrešamo. Brezplačna naj bi bila tudi 1963/64, s katero je bilo zajetih šolska mlečna malica kot naj« 1106 osnovnih šol, dela v tem bistvenejši del šolske prehrane, letu v treh izmenah 44 šol, v dveh ^er v celol imenah 887 šol in v eni izmeni v vseh občinah in šolah preiti na 175 šol. V obdobju od leta 1970 brezplačne malice, je treba sto« bo treba popolnoma odpraviti vse, da jih bodo v naslednjih pouk v treh izmenah, ker je iz Istih lahko prejemali vsi učenci, vzgojnih in zdravstvenih razlo- 200 delovnih dneh letno bi V obdobju 1964 do 1970 mora gov nevzdržen! V daljši perspek- znašali skupni stroški solskib . 80 »/o GENERACIJE NAJ BI USPEŠNO ZAKLJUČILO OSNOVNO SOLO družbi, ki mu dejansko pripada, del® pa se zapostavlja, nestimula- *em obdobju terjal razmeroma prizadete mladine, ki ga bo tre- ................. ......... V teh razpravah prav gotovo niso tivno nagrajuje in se mu s tem yelika in pomembna sredstva za ba vsaj s kvantitativne strani re- letu v treh izmenah 44 šol, v dveh ^er v celoti letos ^še ni mogoča prišli do izraza samo razmeroma ne daie tistega priznanja in tiste izgrajevanje vzgojno-izobraževal- šiti v celoti. *- . . ... , vloge, ki bi jo moralo imeti Od- neŠa sistema. To je najbolje raz- nizki osebni prejemki prosvetne- ločno paudarjami da nikakor ne vidno iz primerjave teh sredstev ga delavca v primerjavi z delav- enačim učenca in nek artikel v z vsakoletnim povečanjem narod- ci v ostalih dejavnostih, temveč proizvodnji, še daleč ne, vendar nega dohodka. V skupni delitvi se je jasno pokazalo, da je ma- menim, da se zaradi takšnega narodnega dohodka se delež sred- . - o-- ------------ • —, ., t prisl ni nnin*=,i čnict«,* vrednotenja dela v neki meri ne- stev za vzgojno-izobrazevalno de- nase osnovno solstvo narediti nov tivi pa bo treba postaviti zahtevo, mlečnih malic za vso Slovenijo — eiiaini poipzaj soisiva ze SKoraj pl.avilno vrednoti tudi človek javnost veča in se v mednarod- kvalitetni napredek, ki bo v tem, da se preide popolnoma na pouk 2dcl mleka m lOdkg kruha — nemogoč. Ugotovitve so bile jas- sam_ Ali moremo doseči še kaj -----------------” ............ - J ’ ’ ' ........ ne; tisto, kar so predstavniki slabšega? šolstva ugotavljali in na kar so Prav zaradi tega se mi zdi, da _ ...................... .............. _ _____________^ _____________ opozarjali že več let, so sedaj bo vprašanje šolstva rešeno šele 1956 2,9, v letu 1960 3.3, pa je do- generacije učencev v osmih letih .ugotovili tudi najvišji družbeni takrat, ko se bo delo prosvetnega segel v i. 1963 že 4,6 %. Odstotek uspešno zaključilo osmi razred .organi vse do zvezne skupščine, delavca enako vrednotilo, kot se narodnega dohodka, ki gre za šol-Vrsto priporočil in sueestii ie hilo vrednoti del° delavca v drugih stvo, sicer sam po sebi še' ni in- vrsto priporoča m sugestij je bilo dejavil0stih. y fo smer, menim, dikator za kobčino sredstev in za . ................................ . t , _________________________________ anin,^ sprejete so bile prave re- morajo iti tudi prizadevanja sin- raven šolstva v neki državi, je pa je število absolventov osnovne Jarc* dinarjev. Pri tako širokem pa presega tudi maksimal« solucije o teh vprašanjih, kakšni dikata prosvetnih delavcev pri re- vsekakor značilen pokazatelj pri- šole pa ne sme biti posledica zni- programu pa se bo treba orienti- ne potrebe: po sedanjem vpisu bi pa bodo rezultati, bomo videli ob sevanju materialnega vprašanja, zadevanj za vzgojo in izobraževa- zevanja zahtevnosti znanja ali ad- 1 Predvsem na tipizirane pro- dala učiteljišča že do 1967. leta. nem merilu bliža odstotku narodnega dohodka, ki ga šolstvu na- da mu bo uspelo zmanjšati po- v enj izmeni, navijanje in osipanje učencev v menjajo razvite države. Medtem osnovni šoli ob istočasnem dvigu ko je znašal ta odstotek v letu znanja toliko, da bo 80 %> iste 43 MILIJARD DIN ZA OSNOVNO SOLSTVO! V prihodnjih sedmih letih bi osnovne šole. 'Napredovanje 1.856,000.000 din letno!) Za normalno delo v razredih od I. do IV. razreda osnovne šola in za boljše delo v višjih razredih osnovne šole je potrebno, da bodo dale šole za vzgojo učnega morali izgraditi 426.200 kvadrat- osebja v obdobju 1964 do 1970 ____________iz razreda v n'd metrov osnovnošolskega pro- J500 razrednih učiteljev. Sedanje razred v večjem odstotku in več- štora kar bi zahtevalo 43 mili- število dijakov samo na učitelji- Pričetku noveea nroračunskeea Ni važna Pri tem sama višina nje. mmisiranvnin UKrepov, marveč — f." ““ ---"'V', ce ousrejemo zo ” , osebnega dohodka, važno je, da Perspektivni program razvoja posledica boljših učnih metod, iz- tazm nacm gradnje, ^ki bo dal okrog 2500 učiteljev. ministrativnih ukrepov, marveč in pa na industrijsko-mon- če odštejemo 25 “/o osipanje. leta. se bo osebni dohodek učitelja osnovnega šolstva v letih 1964 do boljšanja materialne osnove enostavnejšo in cenejšo izvedbo Dejstvo je, da sedaj prosvetni lahko primerjal z dohodkom ne- 1970 poudarja, da je osnovna šola osnovnega šolstva, šolske prehra- de^ Ker se poleg omenjenega vi« . ________ „ ____ .. ___, . ška učiteljiščnikov pričakuje tudi delavci prav zaradi zgoraj nave- koga v drugi dejavnosti — to pa s tem, da je vključila v obvezno ne, zdravstvene vzgoje in social- Ustavno določilo o brezplač- obdobje manjšega števila učencev denih ugotovitev malo bolj opti- '30 ^akko samo tedaj, kadar se bo šolanje vso mladino od 7. do 15. nega varstva. nem šolanju v osnovni šoli zahte« v nižjih razrednih osnovne šole, mistično gledamo na rešitev ma- ^^greje^S^10 tenalnega položaja šolstva, ker menimo, da vse te ugotovitve in in tudi leta starosti, zaključila fazo kvan- Izboljšanje standarda pouka va postopno brezplačno preskrbo je zdaj najprimernejši čas, da titativnega naraščanja. Pri tem v in vzgoje je treba doseči na vseh učencev z učbeniki, kar bi ures- preidemo v celoti na izobraževa-V. P. preteklem obdobju ni bilo zado- učno vzgojnih področjih, še po- ničili na ta način, da bi v šol« nje razrednih učiteljev na višjih skem letu 1964/65 prejeli brez- šolah, na pedagoških akademijah. ... . . ...... priporočila le ne morejo ostati brez določenega rezultata. Drugo, \kar prav tako daje in opravičuje takšno optimistično gledanje, pa , je že nekoliko napovedana ugodnejša delitev sredstev med posameznimi politično-teritorialnimi skupnostrfli"— mislim ugodnejša delitev za komune, kar se bo moralo odraziti tudi v materialni osnovi šolstva. Vendar, ko govorimo o nenehnem zapostavljanju šolstva, se prav gotovo tudi vprašamo, od kod vse to? Kje so pravi vzroki „za takšen neugoden položaj? Menim, da je eden osnovnih vzrokov takšnega stanja nepravih 'no vrednotenje učiteljevega dela, gledanje na njegovo delo z očmi ozkega in vase zaprtega direktnega proizvajalca, ko drugega kot manualnega dela ne prizna. Da je vzgoja človeka za družbo Prvorazrednega pomena, menim, da danes ni potrebno več ugotavljati. Vendar se še vedno najdejo 'ljudje — in to tudi na odgovornih položajih —, ki znajo našteti učitelju vse mogoče proste dneve, štiriurni delavnik v razredu tin manjše število delovnih dni na leto, kot je predvideno za druge dejavnosti, itd. S takimi, že to-likokrat ovrženimi, zastarelimi 'naziranji potem tudi opravičujejo sredstva, ki so namenjena šolstvu, kot zadostna. Da je učiteljevo delo svojevrstno nizko cenjeno in vredno-feno, lepo ilustrira tale primer: v6'!) .ri^a^ desGtčlanski kolektiv y nedeljo, 10. maja so v Mariboru slovesno proslavili 100-letnico učiteljišča; po slavnostni akademiji določenem podjetju lahko s so odkrjjj spominsko ploščo herojem in padlim absolventom mariborskega učiteljišča ter ploščo na ojim delom ustvari dohod e, bjvgem moškem učiteljišču v Mladinski ulici. Vrsta prireditev je trajala več dni: razstava v Studijski se delijo med družbo, iz njin knjjjnjcj je prjkazala delo vidnejših slovenskih pedagogov in javnih delavcev — nekdanjih dijakov ejme svoje osebne prejemke, z teKa učiteljišča, v tednu predavanj pa je bila na programu vrsta zanimivih predavanj. Pomembna vlo- , Vva,rja.,.s ? 'j , 10 j* ga mariborskega Učiteljišča v življenju Spodnje Štajerske v preteklem obdobju je dobila tako pri- lcn. Enako številčen kolektiv pro- “ letnih delavcev na neki šoli pa meren P°«darek bo morda še ob večji angažiranosti in požrtvovalnosti moral koriti za svoje dokaj pičle osebice prejemke. Menim, da je delo Prosvetnega delavca vsaj toliko Vredno, da bi lahko dosegel z njim ®hak učinek kot nekdo v gospo-darski organizaciji^ Ker pa so rezultati te primerjave tako raz-jični, ne more biti vzroka drugje «ot v neenakem vrednotenju posameznega dela. To pa je prav go-jovo v osnovi zgrešeno in druž-, eho nepravilno in ima z mislijo ^osvobajanju dela> ko naj bi raz-nčne vrste »dela« vedno bolj odbirale in izginjale razlike med uiimi, kaj malo skupnega. Se na eno stvar bi s tem v ‘•Vezi rad opozoril, ker se mi zdi, da moremo povzemati iz nje pre-?ei čudne zaključke. Res je, da učenec, ki ga vzgajamo, aktivu subjekt in ne običajen »pred-b*t obdelave«. Vendar spet ne memo mimo tega, da je istočas-' objekt vzgoje in izobraževa-In kaj sledi iz tega? Tisti, ki Juikuje mrtev, neaktiven artikel, •d ki ustvarja vidne rezultate plačne učbenike učenci 1. in 2. Tako naj bi v obdobju 1964 do razreda, v naslednjem šolskem 1970 višje in visoke šole dale 2000 letu učenci 1., 2. in 3. razreda itd. učiteljev za predmetni pouk na Učenci bi samo prvo leto dobili v osnovni šoli, od tega pedagoške vsakem razredu nove učbenike, akademije 560. jiBlaaroiiiiiiMiMiiiiiiim Ob neki resoluciji Zgodi se, da v nekem indu« ne zmeni, prosvetni delavci smo sirijsko manj razvitem območju v tem sindikatu zapostavljeni, naše republike sestavijo pro- nikamor nas ne vabijo, nas ne svetni delavci resolucijo in jo pošljejo kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije; v resoluciji obveščajo. Toda kaj kmalu lahko ugotoviš še nekaj drugega. Sindikalni forumi nemara res navajajo docela točne ugotovi- včasi — zaradi preobilice vse- tve glede delitve nacionalnega dohodka pa prejemkov prosvetnih delavcev v manj razvitih občinah in o sedanjem sistemu stranske dejavnosti — ne morejo biti dovolj pozor n: za vsa težnje prosvetnih delavcev, posebno še, ko je problematika financiranja šol, ki ni dal tistih družbenih služb v celoti sila za- rezultatov, ki smo jih vsi pri. čakovali — vse to so ugotovitve, o katerih se v zadnjem času veliko govori in piše in bo seveda treba v zvezi s tem nekaj ukreniti. Tem ugotovitvam pa sledi v resoluciji še ena, o kateri bi radi spregovorili nekaj besed. O samoupravljanja. Vedno še pri. | predlogu namreč, naj bi se pro- čakujejo nekoga, ki jih bo dvig-g svetni delavci znova združili v §j svojem lastnem sindikatu, ker 1 bi tako laže razvili spet boljše pletena reč. Res pa je tudi, da so prosvetni delavci sami v svojih organizacijah premalo delavni, nezahtevni, ne postavljajo problemov odkrito in kakor treba, se ne poslužujejo z ustavo nam danih pravic (in dolžnosti!) do soodločanja, do nil v njihovem mrtvilu, jih zdramil in — menda namesto njih — začel reševati proble oblike dela: »...Utopljeni smo matiko njihovega lastnega živ-v sindikatu uslužbencev družbenih služb in razcepljeni na neznatne, nevplivne podružnice po šolah.... Želimo biti organizirani tako, da bomo združeni v večje, krajevne in podobne organizacije, da bomo v uveljavljanju svojih pravic in kot prosvetni činitelj pomenili več, kakor pomenimo zdaj.« Ijenja in dela. To je tisto, kar zbode v oči pri vsej tej stvari in česar človek ne more razumeti. Vse pravice imamo, da sklicujemo sestanke, zborovanja, posvete — toda nič takega se ne zgodi. Raje' vzdihujemo nad minulimi časi, pišemo resolucije in (anonimna) pisma ... Potem ni čudno če prihaja ob Podobne težnje smo v zad-. splošni nedelavnosti članov ne- Uresničevanje planov 1964 »Od celokupnih sredstev, ki so jih šolski zavodi predvideli za leto 1961 za izgradnjo osnovnega šolstva, šolstva druge stopnje in posebnega šolstva v višini okoli 7 milijard dinarjev, je bilo v prvem tromesečju le okoli 490 milijonov, ker je bil del sredstev razporejen šele s sprejetjem občinskih družbenih planov in proračunov v februarju in marcu letos. Predvidena sredstva, v katerih je vključeno tudi 2,5 "h sredstev od bruto osebnih dohodkov gospodarskih organizacij, ki jih le-te lahko porabijo za vzgojo kadrov, bodo v letu 1964 omogočila le delno izvedbo planiranega programa izgradnje šolskega prostora za odpravo tretje izmene, za delen prehod na eno izmeno in za pripravo pogojev za celodnevno bivanje učencev v nekaterih šolah. V prvem tromesečju tudi niso bili realizirani predlogi za najemanje posojil in so bila posojila iz bančnih sredstev odobrena le v višini ene tretjine od predvidenih. Tudi sredstva za osnovno dejavnost, ki so predvidena v sprejetih programih občinskih skladov za šolstvo, ne zagotavljajo bistvenega izboljšanja osebnih dohodkov učne- ga osebja, ker se povečujejo le za 10 do 12 "h. Predvideni obseg sredstev šolskih skladov tudi ne bo omogočil, vsaj v yečini občin, uvajanja brezplačnih šolskih malic, ki je bilo predvideno v planu za leto 1964. Zaradi zahtev pri verifikaciji gimnazij se njihovo materialno stanje postopoma izboljšuje. Problematičen pa je še vedno obstoj nekaterih gimnazij kot npr. v Stični in Ljutomeru, ker jim tudi letos niso zagotovljena zadostna sredstva za ureditev kabinetov, laboratorijev, nabave učil ipd. Na področju visokega šolstva je v prvem tromesečju zaostajala investicijska izgradnja. čeprav je sklad za šolstvo razpolagal z večjimi nepotrošenimi sredstvi iz leta 1963. Studijska reforma na visokošolskih zavodih se je utrjevala predvsem z delom na statutih, ki so v glavnem sestavljeni. Podrobno je bil analiziran problem višine in obsega štipendij ter dana pobuda za povečanje štipendije od 18 na 24 tisoč dinarjev. Na področju raziskovalne dejavnosti so bila organizirana številna posvetovanja, kjer so bila zavzeta stališča do tez o ureditvi sistema financiranja raziskovalnega dela, ki jih je dal v razpravo Zvezni svet za koordinacijo znanstvenih raziskovanj. Predlagani način financiranja raziskovalnega dela, po katerem naj bi se zbirala sredstva v obliki prispevkov gospodarskih organizacij v centralnih skladih in iz njih dodeljevala sredstva za raziskovalno delo, je bil na teh posvetovanjih ovr-žen, ker v SR Sloveniji dajejo nekatere gospodarske organizacije že sedaj več sredstev za te namene, kot bi jih bile dolžne dajati po predlaganem novem sistemu financiranja. Glede na to se je izoblikovalo enotno stališče, da je treba obdržati dosedanji sistem, ga še naprej razvijati in prilagajati in prilagajati razvoju.« (Iz »Analize izpolnjevanja smernic in nalog družbenega plana SR Slovenije za prvo tromesečje 1964«, izdelal Zavod za gospodarsko planiranje SRS.) njem času večkrat zasledili, tudi v tisku so se pojavile. Poleg nekakega obžalovanja, češ da je bilo sindikalno življenje v njihovih krajih v preteklosti neprimerno bolj živahno, kot pa je zdaj, da so imeli razna zborovanja v večjem obsegu, kjer so se sešli vsaj enkrat ali dvakrat v letu vsi člani sindikata tudi iz najbolj odročnih krajev kega kolektiva do pojavov diktatorstva s strani vodečih. Pri vsem tem pa pozabljamo, da nam nobena drugačna organizacija sindikata ne bi mogla dati več možnosti, kot jo imamo zdaj, za razvijanje vsestranske dejavnosti, za uveljavljanje V družbi. V skupnem, večjem sindikatu vseh delavcev družbenih služb bi morali čutiti še večjo in se tako tudi družabno razži- silo za dosego naših pravic. veli... Poleg tarnanja nad minulimi časi zasledimo tu in tam misel, da bi bila takšna organi, zacija spet potrebna. K temu naj omenimo še primer, ki se je zgodil prav v tem istem kraju, kjer so se odločili Pravkar minuli kongres je ZSJ je znova poudaril veliko odgovornost sindikalnih organizacij v procesu nadaljnje decentralizacije in demokratizacije našega življenja. Ta odgovornost ne sme ostati le na pa-za resolucijo najvišjemu foru- pirju, le v sklepih raznih zbo- mu: na občinskem sindikalnem svetu so prejeli pismo, v katerem sporočajo člani nekega šolskega kolektiva o diktatorskih metodah ravnatelja svojega zavoda ... Če obiščeš take sindikalne podružnice, moraš spet poslušati tožbe, češ, za nas se nihče rovanj in kongresov — ta odgovornost je živa v našem vsakdanjem delu, v delu za enakopraven položaj prosvetnega delavca v komunalni skupnosti, v delu za boljše življenjske pogoje našega delovnega človeka sploh — tudi učitelja v manj razvitih krajih. D. H. !lilll!ll!lllll!!llllli!!llll!lllllllllll!!!lll!l!!iill!>iill!!!ltlillllll!l!!!!IU!l!llll!l!llll!ll!lll!llll!!liil!!iiilillll!!!lll!!llllll!llll!!lll!l!llllli!llllll!lll!lljii!!ili!lllllllllll!!lllll!l!lll!!!l!llllll!l!!l!!lliS!l!!!i!!l!9 Problem usposabljanja vzgojiteljev v dijaških in vajenskih domovih raaHS?« fUlSSHsf^ ”r "Ht “»k as^.iKaJsrsr vih pri splošnoizobraževalnih in Stanie biri?r®le.ljudl- od katerih lahko pri- renciacijo narekuje kriterij pred-strokovnih šolah prav posebno bi že sama^ueiteli^ ^ ^ ’ CG ?akUle POmOČ lzob™zevanju izobrazbe kandidatov, ki so absol-pereč. Splošno pomanjkanj učne- profesorska kvahffkarn, ™ reševanJu..f^lh Pr°blemoV. S venti učiteljišč, gimnazij, stroga in vzgojnega osebja se tu od- sahlialT „ a , ‘a tem us.e vzgojiteljeva vloga v do- kovnih šol ali diplomanti višje raža na svoj način Ne le da je v Svenllskom ^ V doiT.kem nau b^veno spremeni, problem pedagoške šole in univerze. Si-domovih vedno manj vzgojiteljev, bili s^m vftetT pripravSki in ‘t^k^3jitelJske kvaUllka* s*fm, takih seminarjev pa ne bi kakor bi jih bilo treba. - saj je študenti, ki med gojenci, zlasti Pišejo nam cije pa zaostri. le redkokV na~ v^miiio ^ lneu gojenci, zlasti Ne moremo trditi, da bi bili kot 50 gojencev Dač J starejšimi, ne pomenijo pedago- odgovorni organi za šolstvo brez- n-ui, ou gojencev, pac pa tudi do ske avtoritete. Tu c,n +»«_______ui______________ 100 — težave ---- j” ske avtoritete. Tu so izkazani brižni do tega problema. Reševa- nestalnosti in mmanifei« “ai,'adl mn°Si občasno ali prehodno za- nje je le premalo učinkovito, kovne usDosohi^^t-kljlVe ■Str°* P°slenl> ki.s ki se vzgojiteljev. Začetniki ter oni s te, študente, S iz aS ^I nf kolektfvi inf DeI°V' ^ PrakS° S° dobili temdine — vpisan., pnnoonjega klicev ali brez poklica Možn^ti n,^0b' ektj^ in.z nJimi vzgojno smernice za pedagoško dejavnost usposabljanja učnega in vzgojne- za dotok kadrov S zete Se predvsem ^ POS'Ve^1-0 V ^ !X>dro5j.U’ kader starejSih oseb^ ^ uspeli, kakor z . predvsem vzgoji mladine, se ubi- praktikov pa je obravnaval po- delnim reševanjem oziroma odla- riaitoP^0Wemi ifl?ane-ne in mate‘ sebn<> vzgojno problematiko z ganjem vprašanj usposabljanja nalne narave kakor je npr. urav- družbenega, psihološkega in pe- vzgojiteljev na kasneje, ko bo 0®krbne. cene s plačilno dagoškega gledišča. To so nedvo- pedagoška akademija ' že formi- zmogljivostjo gojencev, lovi po- mno uspešne izpopolnjevalne ob- rana. Vsaj načelno bi bilo treba kriteriji za izbiranje zete blagi, da ne rečemo neprimerni, stimulacije za zaposlitev kvalitetnih moči ni. Taka praksa nas je pripeljala do izredno pestrega in problematičnega kvalifikacijskega sestava kadrov v domovih. Statistični popis iz leta 1963 sicer pove, da je v republiki 77 do- stranske dohodke z uslužnostno dejavnostjo za vzdrževanje minimalnega funkcionalnega in higienskega standarda itd. Ob večji odločiti, ali naj v prihodnje oblikujemo za vzgojitelje v domovih — vključno posebnih vzgojnih domovih in v izvenšolskih dejavnostih — poseben nov profil pro- Šolske TV ure v mesecu juniju Ponedeljek, 1. junija ob 10.40 in 15.20 — Plavt, Dvojčka. Ponedeljek, 16. junija ob 10.40 in 15.20 — Dr. Metod Mikuž, Rast ljudske oblasti v Sloveniji Ponedeljek, 16. junija ob 10.40 in 15.20 — Frane Milčinski, Repetent Peter sanjari o počitnicah Plavt, Dvojčka like. Ker pa so hkrati, poleg vzgojne prakse na delovnem me* stu, edina oblika za usposablja-- . ---— ---- nje pedagogov v področju domov. aktivnosti mladine pri reševanju nas ne zadovoljujejo. Po tej poti, _________ __________ teh in podobnih problemov smo ki se z leta v leto ponavlja, se ne svetnega delavca, ali naj predvi-se nedavno znašli pred vpraša- približujemo ustrezni dokončni dimo le dopolnilno usposobljenost njem, ali so vzgojitelji v domovih rešitvi vprašanja usposabljanja osnovnega pedagoškega profila ™ on o?°tre;b^ ah n?’ saj je bli’ kadrov v domovih. Tudi izkušnje kar bi bite treba upoštevati pri' r,h a m3??6- v d°movih sta- z zadnjih republiških seminarjev, programu za izobraževanje učne-rih nad 16 let in aktiviranih v ki so bili sami po sebi uspešni ga osebja. Praktiki v tem pogledu domskih skupnostih, ki so spo- vzbujajo pomisleke in dvorne o namreč niso enotni, prepričani sobne prevzeti marsikatero vzgo- ustreznosti sedanjega usposablja- pa so, da bomo zadevo uspešno jiteljevo nalogo. Po precej bole- nja vzgojiteljev. Slabo je npr, da rešili le, če zahtevamo tudi od : m reševanju nastalega proble- je obisk seminarjev prostovoljen vzgojiteljev strokovno kvalifika- : ma, zaradi katerega smo med in se jih ne udeležujejo vsi vzgo- cijo. drugimi izgubili nekaj prizadev- jitelji, zlasti v domovih honorar- V tem sestavku ne namerava- ! no zaposleni predavatelji — pred- mo začeti z razpravo o raztegih. : metni strokovnjaki. Honorarno ki so za ali proti profilu vzgoji- I nameščenega vzgojnega osebja je telja, pač pa naj bi o tem spre- | v domovih 20 »/o. Sestav osebja govorili prizadeti z namenom, da I v seminarjih se od leta do leta zagotovimo ustrezno možnost za nih in sposobnih praktikov, je končno vendarle obveljalo pedagoško izkustvo, da so mladim ljudem, torej tudi v domovih, vzgojitelji potrebni. Med njimi pa K«? Rode. Razlagalec Ske" ^ ^Sje V^oj^^Tok^ I vtove komedije dramaturg Jože zorniKe> čuvarje reda in discipli- tinuirano usposabljanje vseh ne- ru novega sistema šolanja pro- s ------- —' — — ~ V* V.# CUd> Flavtove komedije dramaturg Jože Javoršek. Prenos iz Mladinskega gledališča v Ljubljani. Nastopajo igralci Mladinskega gledališča in Jože Javoršek. Te najosnovnejše podatke smo vam navedli zato, da vas opozorimo na našo domislico: Plavtovega dela ne prekinjamo tam, kjer je to predvidel sam, temveč tam, kjer je treba kaj pojasniti v zgradbi gledališkega dela, v našem primeru komedije. K ekranom vabimo razrede od 8. dalje. Tudi tisti, ki so si delo že ogledali v Mladinskem gledališču, ga bodo v luči te razlage doživeli znova. Ura je torej namenjena predvsem srednji šoli. Vsebino ostalih šolskih ur bomo objavili v prihodnji številki, ki izide 3. junija. POSVETOVANJE O SOLSKI TELEVIZIJI 2. junija ob 9.30 bo na Zavodu za napredek šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska cesta 28, posvetovanje o šolskih TV urah. Pretresli bomo dosedanje delo in pregledali prihodnje naloge. Zavod za napredek šolstva bo poslal vabila za udeležbo na zavode za prosvetno predagoško službo Slovenije, mi pa vas vabimo, da sl ogledate vsaj šolsko uro 1. junija, da nam bo laže stekla beseda. Za mladinsko redakcijo TV: Jožica Weingerl TURISTIČNO PODJETJE ^KOMPASj Ljubljana VAS VABI NA ZANIMIVA POTOVANJA • AŽURNA OBALA — šestdnevni avtobusni izlet v sep- tembru: ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija; • PARIZ — osemdnevni izlet v juliju; šestdnevno biva- nje v Parizu z ogledom mestnih zanimivosti; prijave do 31. maja; • NEW YORK — enajstdnevno potovanje s posebnim le- talom na Svetovno razstavo; prijave do 10. junija; odhod iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta. Prijave za izlete sprejemajo poslovalnice KOMPASA, kjer so .ia razpolago tudi programi posameznih izletov I svetnega kadra na 'akademijah. — A. D. pedagoških UREDNIŠTVU g »PROSVETNEGA DELAVCA« g Rada bi pojasnite, če je še g v veljavi odlok o kurjavi in sta-g novanju za učiteljstvo na pode-1 želju. Ta odlok je še v času g plačilnih razredov vzbujal pre-jj cej negodovanja, toliko bolj g upravičeno pa ga povzroča se-g daj, ko naj bi veljalo nagraje-g vanje po delu. V odloku naše g občinske skupščine je sicer pi-g sate, da lahko šole te dodatke g izplačujejo, ničesar pa o načinu g izplačevanja. Tako so nekatere g šole pričele avtomatično izpla-g čevati po starem načinu oziro-1 ma predpisih, ker niso dobile g nobenih uradnih navodil za | spremembe, medtem ko so dru-g ge šole v isti občini že v lan-| skem letu našle nove načine iz-| plačevanja. (Videti je, da ne ne-! zakonito.) Menim, da je prejšnji način | izplačevanja ne le star, ampak | tudi neustrezen. Ne vidim nam-| reč vzroka, zakaj -naj bi bila pri j dohodkih članov delovnega ko-| lektiva razlika med poročenimi | in samskimi, ko se pri razdelje-| vanju dela na to ne moremo in 1 ne smemo ozirati. Prav tako ne-| realno je bite tudi to, da je do-! bival dodatek pri poročenem | učiteljskem paru le en zakonec. | Ce bi bil npr. drugi zakonec v 1 delovnem razmerju v gospodar-f ski organizaciji, bi lahko dobil f stanovanje tudi v večjem kraju, f regres med dopustom itd. Doga-f ja se, da dobi učiteljica z več I otroki več kot učiteljski par, če-[ prav je jasno, da lahko prispe-; vata k učnemu uspehu dva člo-. veka več kot eden. — Če že I imamo kakršnekoli dodatke, | menim, da jih po takih merilih i res ne moremo dodeljevati. I Vsak naj dobi za svoje dete "tecite kot član kolektiva, ne pa kot samski ali poročen. Na šolah, kjer vse premalo spremljajo razvoj, bo takšen način plačevanja v rabi še precej časa..Uporabljali ga bodo še vrsto let, če ne bodo dobili uradnega obvestila ne le o možnosti spremembe, ampak tudi konkretno navodilo. Vodstvo na takšnih šolah je namreč zelo navezano na uradne dopise in zato ni upanja, da bi takšna vprašnja mogel reševati kolektiv sam. M. S. MODERNIZACIJA SOL, GRADNJA STANOVANJ Dne 9. maja je organiziralo vodstvo sindikata prosvetnih delavcev ormoške občine sestanek, ki se ga je med drugimi udeležil tudi predsednik občinske skupščine Ormož — Matija Ratko. Ko je govoril o delu V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, je opozoril tudi na položaj šolstva v ormoški občini. Tudi na teh šolah bo treba marsikaj spremeniti: obnoviti prostore in pohištvo, urediti kabinete in telovadnico in zgraditi stanovanja za učitelje. -Z modernizacijo šolskih prostorov in adaptacijami učiteljskih stanovanj moramo omogočiti šolsko reformo,« je poudaril Matija Ratko. V drugem delu sestanka so udeleženci poslušali predavanje prof. Plemenitaša iz Maribora. Aktualno temo — ocenjevanje učenca — je predavatelj osvetlil z dveh strani: znanstvene in človeške. Zavzel se je za opisno ocenjevanje, ki ima precejšnjo prednost pred »številčnim«. Predavanje je zaključila zanimiva razprava, ki je razkrila precej nejasnosti. I. C. ZANIMIVI RODITELJSKI SESTANKI V Radečah, kjer imajo sodobno opremljeno šolo, čeprav je le adaptirana, so imeli pred nedavnim roditeljski sestanek na nekoliko drugačen način, ki pri nas še ni popularen.' Staršem so priredili predavanje o glasbi, in sicer tako, da so na diaskopu ilustrirali razvoj glasbe od Grkov do renesanse, pionirski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Nov način seznanjanja staršev s sodobnim šolskim delom je prav gotovo privlačen, zato je treba upraviteljstvo in šolski kolektiv pohvaliti za takšno prizadevnost. S. S. RAZSTAVA V VELENJU •/ OG A DRŽAVNA ZALOŽBA 43^ SLOVENIJE opozarja na naslednje nove pedagoške in metodične knjige: Zdravko Omerza: NAGLUŠNI OTROK 480 din Jože Žabkar: POUK MATEMATIKE V OBVEZNI SOLI IV. zvezek 880 din V. zvezek 720 din Leon Žlebnik: PSIHOLOGIJA OTROKA IN MLADOLETNIKA It 1800 din PRED IZIDOM: Dr. Mihajlo Rostohar: OSNOVE OBČE PSIHOLOGIJE Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost v DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Pomlad 1944. Skozi ozračje prodirajo glasovi radijskih špikerjev o potencialni sili partizanov, ki so osvobodili že polovico Jugoslavije, o pričakovani angteameriški invaziji, o nacističnem peklenskem stroju, ki ga temi Rdeča armada... Tudi v roških gozdovih se Čuti pomlad; postaja topleje, čeprav sonce le s težavo prodira skozi gosto jelovo vejevje. Tu sem prihajajo cd vseh strani Slovenije poročila. Vesela in žalostna. Med njimi občasno tudi poročila o prosvetnem življenju v naših oddaljenejših predelih. Sredi maja dobi Predsedstvo SNOS-a depešo, ki jo je poslal Pokrajinski odbor za Slovensko Primorje, v kateri sporoča, da se začne 19. maja pokrajinska konferenca okrožnih referentov za ljudsko prosveto in šolskih nadzornikov. Treba je poslati na to konferenco zastopnika. FRANCE BEVK PRIPOVEDUJE S tedanjim predsednikom Pokrajinskega odbora za Slovensko Primorje sva "se srečala v Rogu, pred mojim odhodom na konferenco. Iz njegovega pripovedovanja smo zvedeli, kako je primorsko ljudstvo takoj po osvoboditvi izpod fašističnega jarma 1943. leta samoiniciativno odpiralo šole Še predno je bil organizirah prosvetni organ pri NOS za Slovensko Primorje, je bila večina šol že odprta. Tam pa, kjer zaradi bližine okupatorja ni mogla dela ti javna šola, so bili ustanovljeni posebni učni krožki, kjer so otroke po skupinah učili v privatnih hišah; za tisto mladino, ki Je obiskovala do tedaj le italijanske šole, so ustanovili večerne tečaje. Največ j a težava je bila zaradi po- Na II. osnovni šoli »Gustava Šiliha« v Velenju so po zaključ-ku JPI priredili razstavo, na kateri so sodelovale osnovne šole s področja velenjske občinske skupščine. Eksponati so prikazovali zgodovinski razvoj Velenja, obiskovalci te zanimive razstave pa so si lahko ogledali tudi pismene izdelke učencev na temo »Zakaj naš kraj spreminja svoje lice« (napisali so jih učenci osnovnih šol iz Velenja' in Pesja) in med drugim tudi šolski list »Naši utrinki«. Razstavljene so bile pero-risbe, akvareli, natančno izdelani tehnični izdelki, gradbeni načrti idr. številne pohvale so potrdile uspešnost te razstave. S. S. Alojzij Gobec 75-letnik Sokol z zvezanimi perutmi Dnevniške impresije ob prvi konferenci okrožnih šolskih nadzornikov in referentov za ljudsko prosveto Slovenskega Primorja manjkanja učiteljstva. Našel pa se je izhod tudi za ta primer. K šolskemu delu so pritegnili pomožne učne moči iz vrst srednje šolske mladine in vse tiste, ki so bili vešči slovenskega jezika v branju in pisanju, med katerimi so bila tudi preprosta kmečka dekleta, trgovski vajenci in podobno. Ljudstvo samo jih je postavilo, ker je hotelo imeti slovensko šolo. Slovenske šole so bile pred nosom okupatorjevih postojank. Učitelji — v stalni nevarnosti za svoje življenje — so opravljali svoje kulturno poslanstvo dobesedno s puško na rami in s knjigo v roki... V svoji skromnosti je tov. Bevk orisal le nekaj bistvenih potez prosvetnega življenja v Slov. Primorju po razsulu Italijan, fašizma, kar je prav nazorno pokazala prva konferenca šolskih nadzornikov in okrožnih referentov za ljudsko prosveto KONFERENCA JE TRAJALA TRI NOČI Pot je dolga in ovire tudi ni. so majhne. Kljub temu pa z vedrimi občutki zapuščaš temni Rog z zavestjo, da se skozi ozelenelo dolino Kolpe vedno bolj približuješ tistemu delu slovenske zemlje, kamor je fašistični škorenj zapiral vstop več kot dve desetletji. Se skok čez notranjski Javornik in že si v Brkinih, kjer te v svoje varstvo sprejmejo primorski kurirji. Pri prečkanju železniških prog in avtomobilskih cest, kjer je nevarnost najbližja, začutiš in poz. neje iz razgovora spoznaš, da so v potujoči koloni med drugimi tudi delegati, ki potujejo na konferenco. Na Krasu smo, kjer že začutiš vonj morja, ki se tu tako čudovito meša z izparino borovi-ne in brinja. S pogledom objameš vso to trpečo primorsko zemljo in že te kurirji pripravljajo na najtežavnejšo pot mimo Vipave čez Angelsko goro na Nanos in od tam naprej v Trnovski gozd. Vse nas — 9 okrožnih šolskih nadzornikov in 10 okrožnih referentov za ljudsko prosveto na čelu s pokrajinskim šolskim nadzornikom tov. Zdešarjem — sprejme v svoj topel objem mogočna hiša sredi gozda. Kako tesno je povezana politična borba s prosvetnim in šolskim življenjem v Slov. Primorju, te prepriča navzočnost političnega vodstva na čelu s podpredsednikom Pokrajin. odbora OF, predstavniki PK KPS, ZSM itd., ki so ves čas ak tivno sodelovali na konfereci. Ko je 19. maja zajel mrak Trnovski gozd in so se pokazale ko- maj vidne luči ob morju, je začelo delo konference, ki Je trajalo tri noči. Sledila so poročila referentov in šolskih nadzornikov. Niso bila to utrujajoča naštevanja suhoparnih dejstev am. pak si imel občutek, da je zapi hala kraška burja od Slovenske Istre do Furlanske nižine, ki pripoveduje nenapisano knjigo o čudovitem delu in vzponu prosvet-nega prizadevanja ki z nenehno sl^° ln za ceno naj večjih žrte v gradi, kar je četrt stoletja uni-cevai na najbolj barbarski način fašizem. 2e samo dejstvo, da je Hnnn8: obi*kovalo dnevno čez 15.000 slovenske mladine od Istre do, .^,rd več kot 300 na novo odprtih šol in to pred nosom nemškega okupatorja, in ako prište. jemo k temu še čez 100 večernih tecaJev za odrasle in pa šolske krožke, ki delujejo ilegalno ali pol,ilegalno v krajih, katere kontrolira okupator, potem se odkrije pred nami veličastna slika prosvetne in kulturne dejavnosti v tem obdobju. V tem mladostnem vrenju in kipenju so se pa pokazale tudi slaj0®tl> 'dej n e nepravilnosti in pedagoške pomanjkljivosti, kar je azumljivo. Signalizirali so ph referenti in nadzorniki v svo- 31 ,^°Čs1Hh-,>---LePa sllka P1-1" moiskih šoi ima tudi temne ma-dezf.’ temni madeži so šole V Nabrežini, , okoltci in v Bovcu, kjeL.n^e 0 nekake nevtralne šote...« - ■ Konstruktivno in samokritič- no je sledila razčlemba vprašanja politizacije šole, kjer je bilo do tedaj še največ zastrsnjevanja v desni oportunizem in v levo prehitevanje 'razvoja; nadalje vprašanje odnosa med šolo in mladinsko organizacijo, ker so »i v nekaterih krajih funkcionarji ZMS zlasti pravico kontroliranja pouka; prečiščena so bila vprašanja roditeljskih sestankov, tekmovanja v šoli, vprašanja učiteljske in mladinske literature kulturne prireditve in podobno. * Sonce je tretje jutro vrglo svoje žarke na Karnske Alpe in vršace Julijcev, v gozdu je že začel oznanjati ptičji zbor rojenje novega dne — nekje v daljavi je zbrojevka zapela refren svoje pesmi utrujenost, pomešana z zadovoljstvom. Razhajali smo se. Stiskanje rok je bilo napolnjeno * ponosom in pod vtisom besed ki jih je na zaključku konference pribil predstavnik Pokrajinskega odbora, da »bo ena najlepših strani naše zgodovine prav ta, ki nam bo pokazala, kako smo sl gradili osnove našega šolstva .. .-. Odhajali so g konference opogumljeni z besedami sekretarja OF, pokojnega tovariša Brejca; »... 2e pred vojno sem se zanimal za učiteljski poklic ker sem čutil, koliko je vreden. Bral sem pedagoško revijo Popotnik in se mi je zdelo, da imam pred seboj sokola, ki ima zvezane peruti, in čutil sem, da bi ta sokol splava) pod nebo, če bd mu peruti ne bile zvezane...«. Sproščeni so odšli delegati na vse strani Slo venskega Primorja, na delo med mladino in odrasle sejat novo zrno na razorane njive. Martin Mencej ___Po prvem letu uateljevanja na osnovna Sola) v Celju. Le-ta je bila L Jugoslaviji prava Sola okoli- 1vt-rta!a “ otrok 'z Gaberja, Hudinje, Zagrada, Polul Itd Takšen socialni sestav je bil še posebno značilen za višje razrede ki so jih obiskovali otroci socialno revnih sloiev delavcev ln malih kmetov. Dragega’ srednješolskega Izobraževanja sl nifo mogl privoščiti, zato so - vse do za-ključka šolske obveznosti - nadalje-u 3e v lm’ viiMi osnovni š£ Vse te m?arto°n,,S1 °dloč111 za poklic, vse te mlade ljudi je poučeval in iih Atolz^Pohec SJlhr “vlj CTj skl poti Alojz Gobec. Po 51. letih dela ie bil upoko.1en, sedaj pa živi v Celju. <5™ h,ni,f G°be5i se te rodil 1889 v Šentvidu pri Grobelnem, v družini k^ria. Šolal se je na učiteljišču v Mariboru, kjer ga je vzfialal veliki Slovenski pedaiog Henrik ™ner- Nato je služboval v zelo težkih pogojih na celjskem območju. Alojz Gobec je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, za Utrjevanje slo-venske zavesti v teh krajih. Velja poudariti tudi drugo odliko njegovega značaja, t. j. pozitiven odnos do dela. Vse življenje se je marljivo izobraževal, poleg tega pa Ja deloval v Številnih akcijah. Tako je bil v stari Jugoslaviji poverjenik ln Član odbora Slovenske šolske matice, organizator ln učitelj obrtne nadaljevalne šole v Celju, poučeval je v kmetijskih nadaljevalnih tečalih ln analfabetskih seminarjih - /,a njegovo pobudo pa so začeli tudi a pripravami za gradnjo novega šolskega poslopja na Dolgem polju. Usmerjanje v poklice zajema danes številna javna področja, Alojz Gobec pa se je lotil tovrstnega dela 1 AnC a 1Vn° v času svojega službovanja. Vestno je študiral teles-P®, 'te*®™® lastnosti svojih učen- tičnotefct=Jh0VHe posebno3tl ln sistema-»a čna mesta 1" možnosti za njihovo zaposlitev. Alojz Gobec je bi! vse življenje skromen učitelj. Za svoje delo Je modlu Va5 ,pohval ‘n bil Odlikovan z °b ntegovem visokem življenjskem Jubileju naj mu bo v za,vest' da te osrečil mnog* n™ ~ sinove delavskih staršev, m jim pomagal ustvariti ugodne pogoje o® “ritente Vsi tl - nekdanji učeni, Prijatelji ln znanci - mu ob njegovem prazniku iskreno čestitamo! A. P. Stanje naravoslovnega pouka na področju Zavoda za PPS Jesenice Zavod za prosvetno pedagoško jale dodatno delo in svobodne ne literature. V letošnjem šol službo Jesenice obsega območje aktivnosti, učitelji pa bodo imeli skem letu bodo člani aktiva pre-občine Jesenice in občine Radov- zanesljivo kontrolo nad lastnim delali naslednjo strokovno litera-Ijica. Na svojem področju ima 12 delom. 1 turo: popolnih osnovnih šol, kjer po. Naslednja uspešna oblika stro- — Gustav Šilih: Očrt obče di učuje spoznavanje narave biolo- kovnega izpopolnjevanja so eno- daktike gijo in kemijo od 5. do 8. razreda dnevni in večdnevni seminarji z — Radovan Ikodinovič: Obra. 33 prosvetnih delavcev. Strokov- naslednjo tematiko: da gradiva u biološkoj nastavi prof. ing. Mikuž: Vzgoja no usposobljenih je le 6 učnih moči (3 predmetni učitelji in 3 profesorji). Z nepopolno strokovno izobrazbo so 3 predavatelji, 1 pa je inž. agronomije, ostali so učitelji, ki dopolnjujejo učno obveznost in izpopolnjujejo izpraz- ing. novih zvrsti kulturnih rastlin — doc. dr. ing. Franc Ločni-škar: Dosežki selekcije domačih živali pri nas in v svetu — Geološki oris Poljanske doline z ekskurzijo v kamnolom njena delovna mesta učiteljev Hotavlje, biologije in kemije. Učno pod- Za razrednike od 1. do 5. raz-ročje kemije je strokovno zasede- reda pa smo priredili enodnevni no le 50 %. V tem procentu so seminar s predavanji o nazornih vštete učiteljice gospodinjskega sredstvih pri pouku spoznavanja Jože Pahor: Potovanje skozi skrivnostni svet — Marjan Rejic: Tisočeri obrazi sladke vode Kljub obremenjenosti zaradi pomanjkanja učnega kadra se je na šolah začela razvijati mentorska služba. Vsak predavatelj bio logije na šoli je mentor za celotno naravoslovno področje na nižji in srednji stopnji. Tako je vzpo pouka, ki so se v svojem študiju narave, o učnih metodah in o naj- stavljena vertikalna povezava vsaj delno usposobile za pouk kemije. Še bolj žalostno stanje pa je pri pouku spoznavanja narave in biologije, ki je strokovno zasedeno le 45 %. pogostnejših strokovnih napakah, tako ni več neupravičenega nego-ki smo jih ugotovili ob svetova- dovanja glede nivoja znanja, ki Predavatelji naravoslovnih predmetov osnovnih šol in gimnazije imajo svoj strokovni ak- njih na šolah. V letošnjem šolskem letu bomo izvedli dvodnevni seminar- na Pokljuki, kjer bomo botanizirali ga učenci pridobe na nižji stop. nji. Menimo, da so takšne oblike dela v sedanjih pogojih najuspešnejše in hkrati tudi najcenejše. Če bi zavod obsegal širše območje, vse te dejavnosti aktiva ne bi na Pokljuškem barju ter na Lipanci. Seminar bo vodil dr. Er- tiv, ki usmerja svoje delo po let- ki nam ie.že večkrat „ ’ nmcrramu nudl1 stTOlkov:no Pomoč. m prog a u. v jet(>šnjem šo,lslkem letu smo mogle polno zaživeti. V lanskem šolskem letu smo vnesli v delo nove oblike stro-izvedli 3 večje poskuse z naloga- kovnega izpopolnjevanja: stre- mi objektivnega tipa iz kemije in kovne ekskurzije v kemične obra-biologije v 7. razredu. Za kemijo te. Ogledali smo si kemično to-je bilo sestavljenih in preverje- varno v Podnartu, tovarno »Sa-nih 73, za biologijo pa 34 objek- va« v Kranju, tovarno »Color« v tivnih nalog. Vse rezultate nave. Medvodah in tovarno celuloze v denih akcij je aktiv podrobneje Pirničah. V načrtu imamo oglede obravnaval. Tak način dela je že vseh kemičnih obratov v Slove. obrodil prve sadove. Pri prvi ak- niji. Učiteljem kemije bo kori-ciji se je le 38 % subjektivnih stilo pri sedanjih učnih pripra-ocen ujemalo z objektivnimi, pri vah, pouk kemije pa Anton Koren Ob koncu šolskega leta imajo šole navado, da na razstavi prikažejo pregled svojega dela; tako so šolske razstave marsikje tako po kvaliteti izdelkov kakor tudi po pestrosti predmetov dragocen prikaz ročnih spretnosti otrok Delo z učnimi lističi Pomagajmo dijakom osvajati znanje matematike s sodobnejšimi metodami Iščemo nove metode, s pomoč- , . - , bo postal letošnji akciji pri isti generaciji bolj življenjski in zanimivejši. jo katerih bi dosegli boljše učne cev, je delo z učnimi lističi. Učne ci pa nemoteno v 8. razredu pa se je proce p - y jem šolskem leto smo iz- uspehe tudi pri slabših učencih, listke so uvedli na Dottrensovi delom. yzPf; ny._šJ..„.Pfl2aL„-a-USi„i" vedk dve hospitaciji v 5. in 6. raz- Gre zlasti za dijake, ki težje do- eksperimentalni šoli v Švici že Učitelji matematike^ področja redu pri pouku spoznavanje na- jemajo snov. Tem učencem smo pred drugo svetovno vojno. Na ZPPS Vič so se seznanili z narave, ob čemer smo razčiščevali po zakonu dolžni pomagati, da hrvaških eksperimentalnih šolah činom dela z Učnimi listki v Za- pereča strokovna in metodična bodo osvojili tisto najmanjšo so začeli preizkušati delo z njimi grebu na osnovni šoli Jordano- vprašanja. « mero znanja, brez katerega v na- pred kakimi šestimi leti in jih vac. V okviru aktiva deluje več slednjem razredu ne bodo uspeš- danes uporabljajo na vseh osnov- 15 predmetnih učiteljev mate-stalnih komisij, in sicer: no delali. nih šolah. matike našega zavoda je — komisija za sestavo podrob. Mnogokrat bi bile vrzeli v Na kratko o metodi dela: listi- skem letu 1963/64 delalo z učnimi nih učnih načrtov in " učenčevem znanju manjše, če bi či so zloženi v skrinjicah. Uče- lističi pri dodatni pomoči. — komisija za pregled nalog b*1 pravočasno odkrili in učen- nec si sam poišče listič, ki mu ga Opazili so sledeče dobre stra- Ijati, za kar je premalo časa pri J p e1 cem pomagaii premagati težave, je profesor določil v posebnem ni: Za učence je delo z lističi za- redni uri; z večjimi zahtevami preko katerih sami ne morejo. Iz delovnem načrtu. Naloge prepiše nimivo. To zanimanje ni popu- dviga boljše učence, slabše pa Komisija za sestavo podrobne- prakSe vemo, da vsak človek rad z listka v zvezek in računa. Po stilo tudi po več ur. Učenci po- vzpodbuja k vztrajnemu delu. teriji ocenjevanja na naših šolah postopoma izenačujejo, tako da je znanje učencev, ki zapuščajo naše šole, vsaj približno enako vrednoteno. V letošnjem šolskem letu bomo izvedli enak poskus tudi v 8. razredih pri kemiji in biologiji. Predvsem želimo posredovati našim šolam naloge objektivnega objektivnega “tipa. tipa v taki obliki, ki ne bi zahtevala velike časovne obremenitve. sežemo to skoraj pri večini učen- razloži profesor. Vsi ostali učen- lahko obiskujejo dopolnilni pouk nadaljujejo z tudi boljši učenci in rešujejo težje naloge. Poleg tega pa omogoča ta metoda to, da se učitelj lahko individualno posveti zelo šibkim učencem, ki niti najlažjih nalog v začetku in zmorejo samostojno reševati. Učne lističe so uporabljali v šol- učitelji tudi v kombiniranih razredih. Dosegli so lepe uspehe. Otrok je prisiljen veliko ponav- no „Qiooo Komo iaKWo 8a učnega načrta za biologijo v tisto, kar mu gre hitro od končanem delu vzame iz druge stajajo samostojnejši pri delu in Vsi učitelji matematike, ki so , . . .. o . 8. razredu je že končala svoje de- roj{> jn tisto delo, pri katerem skrinjice listek z rezultati in po- dobivajo zaupanje v svoje spo- to šolsko leto delali z učnimi listi- Kongirau s pomočjo šablone, bole i0. vse šole poučujejo po enot- jma USpehe. Tudi učenca, ki peša. tekom računanja in ga primerja sobnosti. Med njimi se razvija či, so žrtvovali ogromno dragoce-bodo lahko za vsako redovalno nem podrobnem učnem načrtu, ki moramo spraviti do tega, da bo s svojim delom. Tako si učenec tekmovanje, kdo bo hitrejši in nega časa za sestavljanje le-teh. obdobje ali predelano širšo učno se bo z leti še izpopolnjeval. ''doživel pri delu uspeh, da bo do- sam kontrolira znanje. Če se kdo bo razrešil več nalog. V delu Ker bodo prihodnje šolsko leto temo izdelale profile znanja v y program dela smo vnesli bil zaupanje v svoje sposobnosti učenec zmoti, poizkusi še enkrat hitro napredujejo. Primer: V prvi delale vse šole pri dodatni pomo-razredih in tako načrtno usmer- tudi individualni študij strokov- Metoda, s pomočjo katere do- in če mu le ne gre, mu nalogo uri dela z lističi je učenec razre- či z učnimi lističi, se je Zavod šil 8 računov deljenja ulomkov z PPS Vič odločil, da bo dal tiskati ulomki, v tretji uri pa že 54 ra- učne lističe najprej za 7. razred Kontrolne naloge - nove oblike preverjanja znanja učencev Tehniko preverjanja znanja z raznimi tipi oblik testiranja priznavajo v svetu že več kot petdeset let kot eno najobjektivnej-ših metod za spremljanje učenčevega napredka. Pri nas je našla ta metoda svoje mesto v (sicer malo poznem) priporočilu zveznega sekretariata za šolstvo 1.1960. V Sloveniji je uvedel prve poizkuse Zavod za napredek šolstva v šol. 1. 1961/62 in sicer z nestandardiziranimi testi za preverjanje polletnega znanja iz matematike in slovenskega jezika v višjih razredih osnovnih šol. Le-ti so izzvali živahno razpravljanje o "-smislu« in »nesmislu« testiranja, na straneh dnevnega časopisja, pa tudi V našem strokovnem glasilu je bila objavljena vrsta protestov in zagovorov. Ze prvi rezultati so osvetlili nekaj vzrokov, zakaj so vrzeli v znanju učencev (bodisi da so pokazali na začetniško sestavljene oblike testov, premalo poglobljene učne načrte, učitelja, specialne razmere v šoli itd.). Zato so bili Zavod za napredek šolstva in ZPPS pripravljeni nadaljevati začeto delo. 2e v prvem letu poizkusov se je Zavodu za napredek šolstva SRS pridružil tudi ZPPS Ljub-Ijana-Vič in začel samostojno Uvajati te »novosti« šolske reforme. Za primerjavo znanja učencev v kombiniranih oddelkih je testiral učence s polletnimi in letnimi kontrolnimi nalogami, in sicer: iz slovenskega jezika in računstva (učence 3. in 4. razreda osnovnih šol), iz biologije (učence 7. r.) in iz zgodovine (učence 6- r.). Analize rezultatov teh nalog, prvi osnutki, konstrukcije učnih testov (ki so jih izdelali svetovalci ZPPS Ljubijana-Vič) ter rezultati letnih učnih testov 2a matematiko od 4.—8. razreda osnovne šole (izdelal jih je Zavod za napredek šolstva — preizkusili pa vsi zavodi za prosvetno Pedagoško službo v Sloveniji) metodika obdelave nalog in stri#-k«vna literatura — vse to je bilo objavljeno v biltenu »Informacije« ZPPS Lj.-Vič. Tako so postali ti izsledki šolam in zavodu prva osnova za proučevanje učnih problemov. Številne šole na območju zavoda so se začele zanimati za novo obliko dela: uporabljale so kontrolne naloge, ki jih je v ta namen izdal zavod ali pa so jih sestavljale same. Za upravitelje šol je zavod organiziral dvodnevni seminar (dec. 1963), na katerem so se le-ti seznanili z akcijo, ki jo je imel v načrtu zavod ob zaključku I. polletja 1963/64 (izdelava in izvedba testiranja in njen namen). Analiza rezultatov naj bi osvetlila problematiko realizacije učnih smotrov po podrobnih učnih načrtih, kot so jih sprejeli strokovni aktivi), preverila ustreznost učnih načrtov in ekonomiko časa pri učni uri in pomagala pri ovrednotenju kvalitete pouka in poglabljanju v problematiko pri ocenjevanju učencev. Poleg tega naj bi preizkušene naloge uporabili tudi kot novo gradivo za sestavo ustreznejših nalog, ki jih bodo lahko uporabljali učitelji še v naslednjem šolskem letu. Preizkus s testiranjem so izvedli v 22 popolnih osnovnih šolah — od 34, kolikor jih je na območju zavoda. Pri izboru je zavod upošteval stopnjo razvitosti posameznih šol, materialne in kadrovske pogoje, pa tudi socialno okolje učencev — poleg tega pa je zajel procentualno enako število šol iz vsake občine. Kontrolne naloge so izdelali iz matematike (za učence 5.—8. r.), fizike (7. in 8. r.), zgodovine (6., 7., 8. r.), biologije (7. in 8. r.) in kemije (7. in 8. r.). Razrede so izbrali slučajnostno — od 156 testiranih oddelkov je pisala naloge iz posameznih predmetov le polovica učencev (nad 10 % sodelujočih šol). Konstrukcijo kontrolnih nalog so izdelali pedagoški svetovalci zavoda po izbiri temeljnega učnega gradiva, sodelovali pa so tudi zunanji strokovnjaki. Ocenjevanje nalog so določili po kontrolni lestvici s točkami, vrednosti le-teh pa so kasneje — zaradi primerjave s polletnimi ocenami — preračunali v ocene (npr. od 0—30 “/o pravilno rešenih nalog — nzd, od 31—50 »/o —zd itd.). Vzporedno s kontrolnimi nalogami so bili izdelani tudi vsi obrazci za statistično obdelavo gradiva, zapisniki o poteku testiranja, o strokovni zasedbi učnih mest, o obsegu predelane snovi, o materialnih pogojih dela ih o času, porabljenem za odgovore. Odstotek doseženega znanja v zbirniku testiranih predmetnih področij — v mejah najnižjega in najvišjega uspeha po predmetih in razredih testiranih šol — zgovorno kaže na zaskrbljujoče znanje učencev posameznih razredov in šol. Primerjava podatkov med posameznimi razrednimi področji opozarja zlasti učitelje zgodovine — kjer je po razredih vseh testiranih šol doseženo povprečje komaj zadostno — (posebno v sedmih razredih) — da je potrebna bolj poglobljena metodična priprava pri podajanju učne snovi družbenih ved, smotrnejša izraba časa in ne nazadnje tudi to, da so potrebni pripra-vnejši učbeniki. Tudi nizek odstotek doseženega uspeha testiranega znanja iz matematike v 8. razredu (komaj 31,8 «/o), kjer kar 12 testiranih šol ni doseglo zadostne ocene (t. j več kot polovica), še vedno dokazuje, da učenci v zaključnem razredu osnovne šole niso dosegli tiste ravni logičnega mišljenja, s katero bi lahko uspešno stopili na prag nadaljnjega izobraževanja. Najvišjo stopnjo znanja pa so dosegli sedmi razredi v biologiji — tako s povprečno doseženim odstotkom 62,4 (dobro, ki je že bliže prav dobremu), kakor tudi z razveseljivo ugotovitvijo, da je več kot polovica testiranih šol presegla povprečno oceno na teritoriju zavoda. To ponovno potrjuje prvotne domneve naših biologov — učiteljev in svetovalcev, ki so pripravljali kontrolne naloge, da je somatologija za učence najlaže dojemljiv predmet, čeprav so jih prve kontrolne naloge objektivnega tipa iz biologije za sedmi razred (s katerimi je ZPPS Vič preizkusil znanje 88 učencev treh šol na območju zavoda) s svojimi malo zadovoljivimi uspehi testiranih, precej razočarale. Ce so iz dobljenega gradiva ob analizi rezultatov dosedanjih kontrolnih nalog svetovalci zavoda za prosvetno pedagoško službo lahko ugotavljali profile znanja učencev in če nam bo tehnika preverjanja znanja s testi lahko služila tudi za potrebno dokumentacijo pri prehodu na opisno ocenjevanje, se prosvetnim delavcem kaj kmalu ne bo treba več prerekati o »smislu« in »nesmislu« testiranja. Novi pripomočki za preverjanje in ocenjevanje znanja učencev osnovnih šol pa bodo hkrati (sicer ne absoluten, vendar upoštevanja vreden) u-smerjevalec za kvaliteto pouka in ustreznost učnih načrtov. Nada Frida« čunov t. j. 9 lističev. Učenci sami sebe kontrolirajo s kontrolnimi lističi. Tu učitelji niso opazili goljufij- Vsi učenci so pošteno popravili napake. Lističi dajejo dober pregled nack znanjem in neznanjem posameznih učencev. Takoj, ko posameznik preneha z delom, mu učitelj priskoči na pomoč in razloži, kar mu je nejasno. Z vajami, ki jih je več kakor v knjigi, si pridobijo učenci potrebno računsko tehniko, brez katere ni matematičnega znanja. Zato so lističi važni in koristni zlasti za tista poglavja, ki jih je treba po dobrem razumevanju tudi zmehanizirati. Učenci vidijo na lističu razporeditev naloge. To obliko posnemajo in lažje pazijo na red in logično razporeditev naloge. Izključeno je prepisovanje, ki je tako razširjeno med učenci.' Dobra stvar učnih lističev je tudi v tem, ker (t.j. 2 X 250 lističev s 1500 nalogami, kjer bodo vidni poteki in rezultati nalog), ki so jih sistematično sestavili in že preizkusili predavatelji matematike: Štefka Pirnat, Matilka Lenarčič, Stanka Šuštaršič (osnovna šola Vrhnika) in Rafaela Novočan (osnovna šola Borovnica). .Vsem interesentom, ki se zanimajo za ta način dela in iščejo nove, sodobnejše metode posredovanja znanja, predvsem slabšim učencem. Zavod PPS Vič nudi možnost, da učne lističe, ki bodo opremljeni s spremno brošuro, nabavijo. Poleg tega bo Zavod Vič organiziral, ako bo potrebno, tudi enodnevni prakti-kum. Jemec Minka, Zavod za prosvetno pedagoško službo Vič, Ljubljana, Dolenjska c. 47, tel. 22-312 Šolstvo po svetu Izobraževanje učiteljev za osnovno šolo v Bolgariji Učitelji za razredni in predmetni pouk na osnovni šoli se izobra-^žujejo le na višjih šolah. V Bolgariji je IT inštitutov z oddelki za razredni pouk v prvih štirih razredih. za učitelje na progimnaziji in za predšolske ustanove. Nekateri inštituti izobražujejo le en profil, nekateri pa tudi po 2 ali 3 profile. Šolanje na inštitutu za razredne učitelje in predšolske ustanove traja dve leti, na inštitutu za progi-mnazijalne učitelje po 3 leta. V projektu je visokošolsko izobraževanje učiteljev za osnovno šolo Študij je organiziran po sistemu kuzor in lekcij. Obsega pa tudi laboratorijske in pedagoške vaje ter učno prakso. Razen tega je obvezno seminarsko delo in problemska vprašanja ob lekcijah. Vsi inštituti imajo vadnice — bazova učilišta. Dvoletni inštitut za razredne učitelje ima zelo obsežen predmetnik, ki obsega v 1., 2. in 3. semestru po 36 ur tedensko, v 4. semestru pa 33 ur. Skupaj je 1848 ur. Predmetnik obsega razen družboslovnih in pedagoških predmetov ter pedagoške prakse tudi higieno, bolgarski jezik s stilistiko, otroško literaturo, aritmetiko, osnove kmetijstva, zgodovino Bolgarije, občo fizično geografijo in geografijo Bolgarije, risanje, petje z instrumentom, tehnično vzgojo in projekcijske aparate. Triletni inštituti za progimnazi-lalne učitelje (predmetne učitelje) imajo naslednje študijske skupine: I.a — bolgarski jezik in literatura, ruski jezik, telesna vzgoja, ali petje, ah risanje; I.b — bolgarski jezik in literatura, zahodni jezik, zgodovina, telesna vzgoja, ali petje, ali risanjel n. matematika, fizika, praktično delo v delavnici, telesna vzgoja, ali petje, ali risanje; IH. — biologija, geografija, kemija, telesna vzgoja, ali petje, ali risanje; IV. — vodstvo otroških organizacij, biologija, geografija, delo v delavnici, telesna vzgoja. Predmetniki obsegajo ršzen ožjih strokovnih predmetov in njihovih metodik tudi družbenoslovno in pedagoško skupino predmetov, šolsko higieno, bolgarski jezik projekcijske aparate in prakso. Študij je obsežen in znaša v I.a grupi 2453 ur, v I.b grupi 2859 ur, v II. grupi 2377 ur, v III. grupi 2600 ur in v IV. grupi 2689 ur. Ob koncu vsakega semestra so izpiti, ob koncu študija pa državni izpit. Studijski režim je zelo strog IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV Izpopolnjevanje učiteljev vseh profilov, direktorjev in inšpektorjev je zelo dobro in sistematično organizirano. Za izpopolnjevanje skrbijo 3 inštituti (Sofija. Stara Zagora. Varna) in okraji. Vsi delajo po enotnih programih, ki jih izdelajo inštituti za izpopolnjevanje učiteljev in potrdi ministrstvo. Izpopolnjeva- nje je obvezno na vsakih pet let. Učitelji, ki jim manjka le 3 leta do penzije, nišo več obvezni. Ob zaključku tečajev in seminarjev so kolokviji. Inštituti izdajajo spričevala s kratko karekteristiko in ijh pošljejo na ustrezne okraje. Izpopolnjevanje je organizirano po profilih. Oblike so različne: tečaji, ki trajajo običajno mesec dni. seminarji, ki trajajo okrog 20 dni. in praktično delo. Na vsakem tečaju obravnavajo vprašanja dialektičnega materializma; obča pedagoška vprašanja, metodiko, laboratorijske vaje odnosno praktične naloge in praktično delo na vadnicah. Največji je sofijski inštitut, ki je bil ustanovljen 1. 1952. Ima oddelek za otroške ustanove, za razredne učitelje, za progimnazijo, gimnazijo in profesionalno izobraževanje. Inštitut je odlično opremljen s kabineti, laboratoriji, specialnimi predavalnicami, knjižnico itd. Za učitelje na splošnoizobraževalni šolah ima 15 kateder, za profesionalno izobraževanje pa 9 kateder. Inštitut ima 70 stalnih strokovnih delavcev z direktorjem in dvema namestnikoma. Razen tega imajo še 200 zunanjih sodelavcev. Na razpolago ima 3 vadnice. Vsem udeležencem plačajo potne stroške, dajo pa jim tudi brezplačno hrano in stanovanje v internatu. V 10 letih je ta inštitut absolviralo 33.000 učiteljev. D. K. ZAČENJAM PRVO REDNO SEJO... Začenjam prvo redno sejo in pozdravljam vse navzoče ... Med utrudljivo znane in zaprašene besede je zavela sveža sapica: »začenjam«. Kdo neki je ta predsednik, ki ne »otvarja«, morda je slavist. Navsezadnje pa ni važno, saj je vseeno. Samo, da bi bili že pri kraju. Od vseh vetrov so se zbrali, zamrmrali s stiskom roke bežno svoje ime in konec. Zdaj imajo tako vsi enake obraze—z narejeno pozornostjo poslušajo poročilo, z mislimi pa so kdo ve kje. Dolžnost! Ni važno ne ime, ne tvoja misel, odbren-kati je treba to sejo, ker te čaka potem še ena, ali pa vsaj sestanek, morda še honorarne ure... Oči iz dolgočasja drsijo po obrazih ■— skoraj sami moški. Precej samozadovoljni so videti. Kako bi že rekel Cankar? »... Ki je sam s seboj in s svetom zadovoljen...« Ko bi si le ne bili tako podobni, da so prav dolgočasni! Pa začnimo kar pri predsedniku: glavo drži nekoliko nagnjeno vstran, brčice le na pol pokrivajo napete in rdeče ustnice. Tudi oči so pol prikrite z rahlo okajenimi očali. Ničesar se ne da razbrati iz njih. Toda ta drža glave! Nekaka zamaknjenost preko drugih glav — nekam drugam. To je že nekje videla. Obliznil si je ustnice. To pa že čisto določno spominja na nekoga. Mučno je — nekje ga je že videla, pa se ne more spomniti, kje, kdaj. No, še tega je manjkalo, obraz je znan, potem pa ne veš, kam z njim. Potem pa gloda in vrta V človeku in išče poti navzven ali pa čepi topo in nepremakljivo kje v kakšnem kotu, ves čas prisotno in nedoločno mučno, dokler ne najdeš, ali pa potlačiš še bolj na dno in pokrije!. Te ustnice in obraz, ki jim pripada — izluščiti jih je treba vsaj toliko, ali je spomin prijeten, ali je v zvezi s kakšno zoprnostjo. Nekam zapet in odmaknjen se zdi. To bo zaradi tistega pogleda »mimo vseh«. Ne. Pa ni samo to, tudi takrat — z njo v zvezi je bilo tako. Ocenjujoče mu je merila leta. Enako jih imata, morda je nekoliko mlajši, pa LEVSTIKOV NAGRAJENEC KAJETAN KOVIC: Franca izpod klanca Franca izpod klanca s kapico na stran, kakor beli mlinar melje dan na dan. »■Franca izpod klanca, kje tvoj mlin stoji? Rad bi ti prinesel vrečico rži. Mlinarji počasni križem rok / sede. Tebe le med njimi ' hvalijo ljudje. Kajti glas se širi skozi tri vasi, Franca izpod klanca melje kar za tri!*< Gledam po dolini: mlina ni nikjer, , samo mala Franca melje venomer. »Kaj te luna trka,« pravi mi smeje. »Mlin so moja usta, kamni pa zobje!« vendar se ji mota iz spomina drugače — ne kot znanec ali tovariš. Zdaj prihaja že bliže... V nekakem uradnem odnosu sta se srečala, nekoliko vznemirljivo in obenem neprepričljivo je bilo vse skupaj. Le kdaj, kje? Zdaj je dobra do konca seje ali pa še čez, če prej ne odgrne tega obraza. Niti ogledovati si ga ne sme preveč, na moč nerodno in upadljivo bi bilo. Saj nihče nima pravega zanimanja za to sejo in se tudi drugi morda sprehajajo po obrazih. Nekje od daleč se tem ustnicam približujejo še zelo modre oči. Zdaj že čisto jasno... Modre oči in nežno belo lice, skoraj še deško in vse skupaj je nosilo nadih predanosti in velikega idealizma. Tiste oči takrat sploh niso gledale vanjo, nekam preko nje, kakor da vidijo nekje daleč tisto, čemur so predane, neki ideji, ki je odmaknjena vsakdanjosti. Zdaj je vse že zelo blizu, treba je samo še previdno odstirati meglo, da se slika ne pokvari. Lice je precej bolj možato kakor takrat, tudi predanosti ni več, čeprav se za' spoznanje loči od ostalih — zadovoljnih samih s seboj. Morda mu to samo prisoja zato, da bi ga izločila od ostalih, da bi ga rešila in branila pred drugimi. Čemu? Saj še vedno ne ve, kakšno zvezo ima vse to z njo. In če jo sploh ima. Vrta, vrta, trka tu, tam, včasih se ji zdi, da je že čisto blizu, pa se vse spet odmakne in pade v neznano. Imeti mora prav napet izraz v obrazu, ko se spušča vase v nestrpnem brskanju. Sioer pa so vsi obrazi taki. Manj ko sledijo seji, bolj so zbrani. Takrat je bila še zelo mlada, morala bi bila čutiti veliko spoštovanje do njega, pa ga ni, ker je bil tako zelo mlad, da ni verjela njegovi resnosti in zavzetosti. Trudil se je, da bi bil vnesel v pogovor neko odmaknjenost — takrat ... Je bilo pri kakem izpitu? V gimnaziji? Pri maturi? Ta ne sodi med predvojne obraze. Tu je stroga meja v obrazih, ki je nikoli ne prestopi. Kdo pa je bil še z njo v takem »nadrejenem« odnosu? Upravitelj? Nadzornik? Zdaj ga ima! Olajšano se je vzravnala. Takrat so jim še pravili »nadzornik« — takoj po vojni. Prvi nadzornik v življenju — v tistih težkih in čudovitih časih takoj po vojni. Prvi človek, ki je stopil v njen razred, kakor da je odstrl zaveso intimnosti za vrati učilnice. Se zdaj jo je oblila rdečica. Čutila je. kako ji leze od vratu preko ušes vse do las. — Kakor takrat! Kako strašno nerodna je bila takrat. Postavili so jo z dekretom za prvo službo v življenju v tistem čudovitem maju, najlepšem vseh majev na svetu, ko se je vojna končala. Se so stale vrste z živilskimi kartami pri mesarju in peku. Toda to so bile naše karte in vsi so vedeli, da je treba samo še malo potrpeti, samo še malo, pa bo vse lepo in prav. Vsi? Sama je bila preplavljena s tolikim navdušenjem, da je sililo k solzam od sreče in je napolnilo celo prazne trgovine in domove z veliko srečo svobode in načrtov. Takrat bi se bil človek najrajši razdelil med ljudi kakor dober kruh, pustil bi se raztrositi mednje, da bi jim povedal dovolj blizu srca, kako bo zdaj vse drugače in kako je vse prav, kakor je. Vse — tudi to, da so te postavili na kateder z dvema stopnicama, z gimnazijsko maturo — napol otroka — pred tablo in vriščanje prepolne učilnice dveh razredov podivjanih otrok, ker je nemška učiteljica prej z njimi samo telovadila in prepevala, ali pa so se podili po gmajni in se šli skrivalnice po pokopališču. Vsa hripava in na smrt utrujena se je po dveh urah »pouka« zatekla v bližnjo gostilno, da s čemerkoli poplakne razbolelo grlo. Prebijala se je iz dneva v dan. Bože moj, to so bili dnevi, tedni! In potem mitingi in prireditve, pa sestanki in predavanja, prepričevanja, pa neizmerno navdušenje nakopičenih sil mladega človeka. Kdo je imel tedaj čas razpravljati o metodiki in pedagogiki. Prebijala se je skozi labirint neznanega, skozi veliko modrost poučevanja. Sredi tega nejasnega opotekanja je prišel nadzornik. Niti začudila se ni, da je bil tako rosno mlad. Takrat je bilo vse mlado — republika in oblast, ta novi poklic in ona in vse. Sedel je za mizo, ona pa je hodila med klopmi in se trudila, da bi govorila jasno in glasno in kar le mogoče — po šolsko. Že iz otroških let se ji je upiral šolsko privzdignjni način govorjenja, zato tudi sama nikoli ni tako govorila z učenci. Le takrat jo je prijelo, pa sama ni vedela kdaj in zakaj. Hkrati pa se je zavedala, da se mora zdeti to otrokom strašno smešno in tuje, zato je pred njihovimi začudenimi pogledi zardevala, se zmedla in nazadnje je bila vse bolj negotova in zbegana. — Vse je bilo narejeno in izumetničeno in komaj je čakala, da bi zvonilo. Zazvonil je telefon. Predsednik je dvignil slušalko, njej pa je ušel polglasen vzdih, da se je najbližji sosed začudeno ozrl vanjo, le za hip, potem pa se je spet pokril z negibno masko zbranega odbornika. Previdno je oplazila s pogledom »vse navzoče«. Predsednik je odložil slušalko in prešel k drugi točki dnevnega reda ... Po tisti uri v razredu je ostala sama z nadzornikom. Ni vedela, kako naj se vede, kaj naj reče, ali mora sploh kaj reči, ali naj bi govoril on. V gimnaziji je bilo drugače. Takrat je bila dijak in ne čisto odgovorna sama zase. To tu pa je terjalo od nje odgovornosti. V nogah ji je še vedno čemela šolska ura. kako je sama sebi tuja in vsa zoprna hodila po razredu. Kakor da stoji izven sebe in se opazuje. Kaj neki si je zapisoval v tisti svoj notes? Ko bo odšel, bo brala prvo poročilo o svojem delu. Komaj čaka. Natanko od besede do besede in še vmes in še enkrat od kraja bo vse prebrala. Morda bi mu morala s čim postreči? Sama nima ničesar. Edino, kar je res njeno, je velika ljubezen do otrok in do vseh ljudi, tudi do tistih ženic, ki se vračajo od jutranje maše, postajajo pod šolskimi okni in prisluškujejo, ali molijo pri tovarišici pred poukom. Potem so tiščale glave skupaj, šklepetale s suhimi bradami, kakšna da je ta mladina in da ne bo iz tega nič dobrega, ker komunisti nič ne dajo na molitev in na boga. Ali mu naj govori o tem, ali o navdušenih igralcih, ki vadijo, pozno v noč za prvo predstavo, ki bo v razredu, ali pa pod kozolcem, če bo vreme še držalo. Ali naj kar molči in bi moral on govoriti? Mrači se že, on pa kar molči. Prav mučno postaja vse skupaj. Prižgala bi petrolejko, pa ne najde vži- (Hustracija Igorja PleSka) galic. Ali naj njega prosi za vžigalice. Nadzornik se nestrpno ozira na uro, zelo utrujen je videti in vendar junaško prenaša. Vidi se mu, kako si noče priznati utrujenosti. Kdo ve, koliko šol je že obredel v teh dneh. Kakor da je komaj prišel iz šume in je šele odložil partizanko. To je tisto, česar se je najprej spomnila na tem obrazu — velika predanost neki stvari in mlada vztrajnost, čeprav že utrujenost leze na oči — na modre dekliške oči. To lice in te oči postavljajo na laž tovariša nadzornika. Kakor da hodijo vsak zase: lice in oči so rosnonežne in mlade, hočejo pa biti uradne in resne, do strogosti resne tudi zdaj in posebno zdaj, ko bi se najrajši kar zaprle od trudnosti. Kakor mlad kurir, ki je bil še včeraj otrok, pa so mu dali puško, nalogo in bombo. Prav zato, ker ga izdaja mladost, se mora ograditi z resnobo in strogostjo tudi do sebe — predvsem do sebe. — Morda bi mu lahko razbrala že zdaj z obraza, kaj je napisal v poročilu. Ničesar ni mogoče razbrati, čisto se je zmračilo v kuhinji in tudi zunaj. Nekam se je odmaknil njegov obraz in glas prihaja iz čudne daljave in vedno bolj je negotov ... Negotov? Tovariš predsednik čisto jasno in preudarno pribija besedo k besedi, nekdo je prižgal^ luč in zlati rob njegovih očal je prepričljiv okvir visokega položaja. Spretno, odločno vodi sejo. Morda pa to sploh ni tisti nadzornik. Ves je zgrajen kakor iz enega samega kosa, drugačen kakor takrat.. Tedaj je prvič po dolgih letih pogledala po sebi s tujimi očmi. Saj tudi ona ni več tista. Kam je utonilo vse to. Mitingi in ženice pod • oknom, predstave po kozolcih in sestanki z ženami. Tako je vse daleč, kakorida nikoli ni bilo. Zdaj so ostale le še seje in pravilniki, diskusije okrog pravilnikov in gibljivega dela. Zdaj se meri čas s honorarjem, vaške kolovoze je zanjo že zdavnaj zamenjal mestni tlak. Ze davno ne prebira več nadzornikovih poročil in vendar bi bilo prelepo spet tako stati tam pred vreščečimi otroki in si od onemogle stiske gristi ustnice, da ne bi zajokala, kakor takrat pred Ig leti! Takrat — v tistem naj lepšem maju vseh majev, ko ni bilo časa šteti ure »izven-šolskega udejstvovanja«, ko ni bilo časa za zavist in spletke, ko ni bilo prostora za prerivanje po stopnicah, ko je vse vrelo in se sproti očiščevalo v ustvarjalnem ognju mlade sile in nuje: napraviti nekaj iz nič. — Zaključujem današnjo sejo in se vam zahvaljujem za udeležbo. Stoli so zaropotali; državljani so izvršili svojo dolžnost, še vljuden »na svidenje«, ko so segali po klobukih in vse do prihodnjič, ko bo vse spet tako. Le nekdo je stopal za spoznanje drugače — prevetren od sveže sapice, kl le zavela iz tistih davnih dni — Preu 18 leti. Pa kdo bi to opazil v neonski luči mestnega gomazenja. nada— PAPIB Ljudje so pogosto nesrečni, ker nimajo vsega, kar bi želeli. Ne pomislijo pa, da je 'nekaterih stvari v izobilju in jih nikoli ne zmanjka. Taka substanca je na primer papir. Vselej in povsod ga je dovolj, zato ga tudi v šolah ne pogrešamo. Težko je ugotoviti, koliko papirja smo pomazali z anketami, statistikami, poročili, načrtovanjem, zapisniki, odločbami, pogodbami, koliko gosto natipkanih strani je steklo izpod dolgega valja pisalnega stroja in koliko podatkov je izračunal električni računski stroj. Predali so pretesni, osebje zamenjuje mape. evidenca je otežko-čena. V omari za načrtovanje pravilnikov in poslovnikov ter planov dela se je ugnezdila miš in s svojo družino žrla papir. Ravnateljica osnovne šole se je znašla v zagati, ko je morala s številkami opremiti poročilo, koliko čebule bo zraslo na njivi šolske zadruge v letu 1970. Miš je požrla podatke, ravnateljica je zapisala hišne številke in opremila poročilo s preteklim datumom, da zamuda ne bi bila preočita. Delala je sama, kajti v tajništvu je bilo čedalje bolj zadušljivo. Honorarni knjigovodja je po napornem delu z zaključnim računom zbolel. Nenadoma mu je odpovedalo levo oko. Videl je le še prelivajoče se valove svetlobe in sence in rdeča sonca namesto številk. Moral je v bolnico. Potem se je nadaljevalo s tajnico, ki je zaradi preobilice papirja izgubila ravnotežje in ponoči doživljala privide. Neki moški s črnim klobukom na očeh in z nosom, ki mu je bingljal mimo ust, je stopil pred njeno posteljo, trikrat potrkal na les in začel z globokim glasom: »Poročilo o porabi riža v šolski mlečni kuhinji ... Da ne pozabim, to pot je treba šteti riževa zrna. Število zrn se mora ujemati podolgem in počez. Rok do včeraj. Povprečje osebnih dohodkov je treba primerjati s ceno pedagoške ure za deset let nazaj in sedem let naprej. Rok do jutri. Izdati je treba nove odločbe sodelavcem, ker je vrednost točke po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov narasla od 70 na 71 dinarjev. Rok do pojutrišnjem ...« 2ivčen krik je razparal temo, luč je prepodila prikazen. Toda možak se je vračal noč za nočjo, dokler ni nesrečna žena začela kazati spremembe v vedenju. Oči so ji dobile vročičen sijaj, z desnico in kdaj pa kdaj sunila kakor v samoobrambi, zlasti takrat, kadar je stopila ravnateljica v pisarno. Ravnateljica v svoji diktatorski in delovni ihti ni hotela opaziti tajničine bolezni, čeprav jo je na tihem grizla skrb, kaj bo, če bo rhorala v bolnico še ona. Prišel bo prvi v mesecu in treba bo obračunati osebne dohodke, boleznine, prispevke najpestrejših oblik, napraviti rekapitulacijo, skratka, sestaviti plačilno listo. Boleče si je morala priznati, da tega ni sposobna storiti, kajti za ta posel je potreben poseben študij, ki mu bodo morali posvetiti bodoči rodovi vso pozornost, če bodo hoteli živeti s službo družbenega knjigovodstva v miru in slogi. Medtem je ravnateljica s komisijo sestavljala načrt za nov poslovnik za šolsko mlečno kuhinjo in poslovnik o delovnih razmerjih, organizirala izven-načrtno tekmovanje podmladka RK v zbiranju steklenic in starega papirja, si ogledala vsa delovna mesta v podjetjih, kjer je šola organizirala proizvodno prakso učencev, poskrbela vse potrebno za razstavo letal in ladjic, ki so jih učenci izdelali pri tehničnem pouku, in s komisijo za prometno vzgojo sestavila program tekmovanja za srebrne in zlate značke. Ko se je nekoliko oddahnila, je vzela v roke prekrasno vezan letni načrt dela šole in ugotovila, da mora naslednji dan obiskati predmetni pouk od 5. do 8. razreda. Tisto jutro je stopala proti šoli v posebno svečanem razpoloženju: vsa je žarela v pedagoškem erosu, njena duša je bila nabrekla, kakor bi morala zdaj zdaj poroditi umetnino. Vedro, skoraj s pobožnim smehljajem je vstopila v 5. razred. Sledil je poraz: učilnica je bila prazna. Napotila se je v 6. c in 7. d razred — praznota. Razburjeno je pohitela v pisarno vprašat tajnico, kaj vse to pomeni. Tajnica je nervozno preletela rokovnik, ves prepreden z dodatnimi beležkami, in dejala z razburjenim glasom: »Peti razred ima danes sistematski pregled na šolski polikliniki, ki bo trajal tri ure. Šesti razred tekmuje v nabiranju zdravilnih zelišč v počastitev mednarodnega dneva zdravja. Sedmi in osmi razred sta v mestnem kinu, kjer i predvajajo film o gasilstvu. Včeraj nam je gasilska zveza sporočila, da so za naše učence rezervirali brezplačno predstavo. Tega nismo imeli v planu, če nam pa kdo kaj pokloni, bomo pač hvaležno sprejeli. Šola tako in tako nima denarja ...« Ravnateljica je zbesnela: »Kaj pa šola, kaj pa pouk? Osmi razred bi moral danes pisati matematično šolsko nalogo. Zamudili smo teden dni zaradi epidemije gripe, teden dni zaradi proizvodnega dela, po prvomajskih praznikih zamujamo pouk zaradi akcij v tednu RK in priprav za orodni mnogoboj. Ziv krst se ne uči več!« Ponoči so tudi njo napadle prikazni. Skupina dostojanstvenih mož v črnih oblekah si je prišla ogledat šolsko zadrugo. Možje so se postavili v dve vrsti, kakor na starinski fotografiji, in molče s pogledom sledili ravnateljici, ki je razkazovala njivo: čebulo, nekaj solate, pet zeljnatih glav, enega prašiča, tri kokoši, gredo krompirja... Ko se je spotikala ob grude in plevel, ki je cvetel na neobdelani ledini, je kot v svoje opravičilo dejala: »Pri težaškem delu bi nam moral pomagati kak moški sodelavec, toda kot veste, osnovna šola je feminizirana...« Možje so molče strmeli vanjo, ravnateljica je postala negotova: »Veste, kljub vsemu smo uspeli vzgojiti tako raznovrstne pridelke...« Takrat se je zganil možakar, ki je bil za glavo višji od drugih, odprl mapo s papirji in dejal: »Drobnolastniška proizvodnja! Ali ne veste, da bi morali po prvem dolgoročnem planu sejati pšenico?« Ravnateljico je spreletelo in pot ji je stopil na čelo: »Saj res! Pšenico bi morali sejati!« Drugo jutro je bila neobičajno razpoložena. Sanje so bile le sanje, na pšenico je pozabila, kajti začel se je nov papirnat dan. E. R, Ločitev na zatožni klopi Pred hišo je divjal spomladanski vihar. Skozi prosojen obraz snežink se je smejalo sonce. Drobne bilke so hrepeneče stezale roke h kosom modrega neba. V takih hitrih in sunkovitih obratih zgodnje pomladi je stal pred menoj mlad učenec. V njegovih vedrih, kot nebo plavih očeh ni bilo veselja. »Sem Peter Pečalar. Doma sem z Visokega. Mati je sama. Tri sestre obiskujejo osnovno šolo. Tako rad imam mater. Še bolj očeta. Toda njega ni več... Ločila sta se.« — Ličnice šestnajstletnega korenjaka so vzdrge-tale. Oči so bile polne solz. Sedel je. Iz njegovih velikih, svetlih solz še vedno berem: »Tako sami smo, očeta ni...« V razredu je bilo mrtvaško mirno. Kljub ječanju spomladanskega viharja in onemoglemu zaletavanju zadnjih ledenih rož ... Verjemite mi, nisem mogel govoriti. Zagledal sem se v oči mladeniča, v njegovo, skoraj orjaško postavo. Nima očeta. Nekje v tujem mestu streže tujim ljudem. Tukaj ga čakajo njegovi otroci, a njega ni. Še podrhteva njegovo telo Še vedno je zakopan njegov obraz v dlani. Potem sem pričel popolnoma novo temo. Nisem želel razpihovati njegove bolečine. Preveč grenkobe se je nabralo v moji duši in preveč tihe pritajene jeze. Da bi mogli odgnati lahkomiselnost iz človeških src! Da bi mogli zajeziti poplavo ločitev, ki jih mnogokrat človeštvo sprejme kot popolnoma naravno in nedolžno zadevo. Peter je še vedno nem. V njegovih očeh ni več solza. Nekam v daljino so se uprle, kot bi hotele poiskati očeta in mu reči: »Vrni se med nas, saj te tako zelo pogrešamo ...« Pa se ni. V črnih nočeh Peter sanja o očetu, ki bi mu rad potožil. Rad bi mu spregovoril toplo besedo. Tista prvinska sila narave se v njem postoteri in vse njegove želje plavajo le k njemu: Očeta bi rad, samo očeta. Njega ni... Peter je v družbi mladih ljudi. »Naš oče me bo danes odpeljal v mesto« — »Veš, naš ata se zvečer vedno poigra z nam. Kot mačka z mišjo « — »Moj oče me odpelje na sprehod. Vsi štirje smo. Takrat smo zadovoljni. Lahko mu pripovedujem ,o svojih načrtih, igrah, prijateljih ...« Peter odhaja nem. Najraje bi se razjokal, a ga je sram ... Mater je zvečer obiskal tuj moški. Najraje bi mu sam rekel, naj takoj gre. Gabijo se mu njegove pretirano sladk« kretnje in besede. Oh, ko bi bil sedaj tu moj oče ... . Stavek je ostal le uganka. Nikoli več ga ni bilo. V Petrovem srcu in zavesti je ostala globoka zareza neme bolečine. Nihče V življenju je ni mogel izbrisati. Nekega dne sediva v bifeju. On san) s svojo žalostjo, jaz njegov znanec. Oba potujeva domov. V roki stiska polno čašo, misli na dni mladosti — in jih preklinja. »Moj oče — ko bi ga mogel enkrat, nekje na samem srečati. Takrat bi mu divje kot volk povedal, kaj me tišči. Poglejte, tu, tu notri, tu notri m« strahovito žre. Rekel bi mu, da je uničil življenje štirih. Tudi moje.« — Poiskal sem njegove kalne, blodne oči — in videl sem v njih resnico. »Pojdiva, mati naju čaka,« sem mu skoraj tiho dejal’ Vstala sva. Še meni je bilo tisti večer prehudo. V hladnem pršenju dežja in zavijajočem viharju pomladi ter tisoč podobnih nesrečah, ki tarejo mlade in stare otroke, je bila ločitev posajena na veliko zatožno klop. , Vinko Sinaja Znanstveni fantastiki utreti pot do bralcev? O znanstveni fantastiki je bilo V zadnjem času napisanih nekaj več besed, kot smo jih bili vajeni nekdaj. Podrobneje so razpravljali o tej literarni zvrsti na posvetovanju, ki ga je organizirala založba »Življenje in tehnika-«. Tega posvetovanja, ki je bilo v začetku maja v Klubu poslancev v Ljubljani, so se udeležili poleg članov redakcije te založbe tudi predstavniki mladinskega sodstva in kriminalistike, repu. bliskega Zavoda za napredek šolstva, pionirske knjižnice, nekateri prosvetni delavci idr. Znano je, da posveča založba ŽIT tovrstni literaturi posebno pozornost: izdaja jo — edina v Sloveniji — v posebni zbirki (Spektrum). Po mnenju založbe na.i bi bila znanstveno fantastična literatura »kvalitetno nadomestilo za kriminalke in pustolovske zgodbe, ki so v večini primerov pisane tako, da vplivajo na mladino vse prej kot vzgojno«. To Uteramo zvrst uvrščamo pri nas za sedaj še med zabavno branje, vendar pa zato še ni rečeno, da ni kvalitetna. Verjetnost je sicer, da najdemo v t. im. literaturi za za ustvarjalnost (ima torej pozitivne vzgojne vplive). Lahko trdimo — sodeč po rhe. rilih, kakšna naj bi bila »dobra-« znanstvena fantastika — da po- ■J • ■ . i . t.. . _ ' --v; . ' stavlja tovrstna literatura velike zahteve: znanstvena fantastika se oddih več možnosti za negativne 'poraja iz dveh (na pogled zelo Vplive, zato moramo ravnati s tem pojmom previdno— se pravi, da stvari ne smemo posploševati... Znano je tudi, da velja znanstvena fantastika v tehnično razvitih deželah za resno literarno zvrst in da ji posvečajo tudi založbe precej večjo pozornost kot pri nas. Pišejo jo priznani strokovnjaki — poleg elementov znanosti pa vsebuje precej domišljije, ki budi v otroku smisel »»LEVSTIKOVE NAGRADE« ZA LETO 1963 Založba Mladinska knjiga je že petnajstič podelila »Levstikovo nagrado« za najboljše mladinsko leposlovno delo v naši književnosti v letu 1963, za izvirne ilustracije in za izvirno poljudnoznanstveno delo. Nagrade so prejeli: KAJETAN KOVIC za zbirko otroških pesmi »FRANCA IZPOD KLANCA«, s katerimi nadaljuje dragoceno tradicijo slovenske otroške lirike; te pesmi izpovedujejo razigran, duhovit otroški i^svet, kiv je blizu našim najmlajšim, hkrati pa pomenijo resnično lirično kvaliteto: BREDA SMOLNIKAR za iOoJtrfj knjigo »OTROČKI, ŽIVLJENJE TEČE DALJE«, v kateri izpričuje izvirno in temperamentno doživljanje vsakdanjega življenja mladih ljudi; CIRIL CVETKO za operni priročnik »OPERA IN NJENI MOJSTRI«, ki prinaša množico stvarnih podatkov o skladateljih, glas-beno-stilne oznake njihovih del, vsebine oper — vse na izredno jedrnat način in prikupno. Nagrajena sta bila še dva ilustratorja: IVE SELJAK-COPIC za ilustracije v Andričevi knjigi »Aska in volk« in pa STEFAN PLANINC za ilustriran je »Pesmi za otroke«. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob priložnosti podelitve nagrad sklicala založba Mladinska knjiga, je bilo posebej poudarjeno, da sc slovenski mladinski književnosti v našem tisku posveča premalo pozornosti. različnih) komponent — znanosti in fantastike. Kljub temu, da bo vsebovaia oba elementa v pravilnem razmerju, pa je še vedno ne bomo mogli imenovati »dobra«, če ne bo imela zadovoljive literarne vrednosti. Le če bo izpolnjevala tudi to zahtevo, jo bomo lahko mirno priporočili šolarju in angažirali starše, vzgojitelje, pedagoge idr. za njeno popularizacijo. Treba jo bo tudi obravnavati v šoli, kajti uvajanje -tovrstne literature zahteva mentorstvo. V kolikor bo resnično pomagala vzgajati ustvarjalca, tvornega in dinamičnega človeka, če bo pomagala preraščati staro in iskati novo, ji mesta resnične potrebnosti ne bomo mogli odreči. Uredniški odbor založbe »Življenje in tehnika« kaže prav gotovo precej prizadevnosti za uveljavljanje kvalitetne tovrstne literature. (V prihodnje naj bi bili vključeni v ta odbor tudi pedagogi, uredniški odbor pa si bo prizadeval, da bo izbor knjig, ki bodo izhajale v »Spektrumu«, zares kvaliteten.) Udeleženci posvetovanja so prdlagali, naj bi bile posamezne knjige opremljene s komentarji in slovarčkom raznih terminov. Tudi. oprema naj bi bila bolj privlačna, vsebina pa prepletena z ilustracijami. Poleg odgovornosti založbe same za ta program seveda ne moremo mimo odgovornosti družbe, ki doslej ni nudila dovolj podpore za uveljativev znanstvene fantastike. Dejstvo je namreč, da si ta literarna zvrst doslej ni utrla poti do širokega kroga naših bralcev, ker jo je zadrževala svojevrstna mentalileta. Ta namreč, da je znanstvena fantastika nevzgojna, kar »vzbuja strah«. M. K. Ilustracija iz Charlesa Dickensa »Male Dorritove«, ki jo je pravkar v prevodu Mire Miheličeve izdala Mladinska knjiga Glasbena zbirka prof. Pavleta Kalana Za štirimi Andersenovimi pravljicami, posnetimi na gramofon, ske plošče, je Mladinska knjiga konec preteklega leta izdala še 'glasbeno zbirko, ki. obsega sedem gramofonskih plošč. Na teh ploščah so posneti odlomki in krajše skladbe 22 avtorjev. Kakor pravi sestavljavec zbirke v uvodu k navodilom za profesorje, je ta namenjena glasbe- »Pesem borb in zmag« Okusno opremljena knjiga, ki jo znanja sestavek »Razmnoževanje Parje pred nedavnim izdala založba tizanskih skladb«, podatki o parti-Borec« v Ljubljani, je dokument zanskih glasbenikih pa zaključujejo posebne vrste: priznanje invalidske-Mnu pevskemu zboru ob 20-letnlci njegove ustanovitve in spominska knjiga na dni njegovega delovanja. Knjiga podaja prerez skozi zakladni-ren naše uporne pesmi vse od njenih začetkov: puntarske pa one, ki je krepila narodno zavest v »pomladi narodov« v 1848. letu ter »Internacionale«. Govori o prvih začetkih partizanske pesmi (1941. leta), uglašene po starih ljudskih napevih, omenja pesmi, povzete po melodijah drugih narodov - še posebej pa pripoveduje o partizanski umetni pesmi, ki je nastala kljub težkim pogojem že zelo zgodaj. Imena skladateljev: Karel Pahor, Radovan Gobec, Marjan Kozina, Janez Kuhar, Rado Simoniti idr. so sinonim zanjo. Poleg tega lahko razberemo Iz knjige zelo zanimive podrobnosti o nastanku in delu zborov ter kulturniških skupin, članke, ki govore o glasbeni vzgoji v partizanih, o samospevu in instrumentalni glasbi, partizanskih godbah, organiziranih na osvobojenem ozemlju, in končno o udarni partizanski pesmi — takšni, kakršna je prvič zadonela v osvobojeni Ljubljani. S široko dejavnostjo partizanskega tiska in njegovo vlogo pil širjenju pevske kulture nas se- nemu pouku v 8. razredu osnovne šole. Zato zanj izbor najpomembnejših domačih in tujih glasbenih ijstvarjalcev, ki jih je treba obravavati v 8. razredu osnovne šale, ni. bilo. lahko delo. Še težji pa je bil izbor skladb zaradi omenjenega obsega zbirke in majhnih plošč. Prednosi manjših plošč pa je v tem, da je laže ponavljati posamezne skladbe, kar je za glasbeni pouk važno. Seveda je mogoče o slehernem podobnem izboru diskutirati, ker je odvisno od vsakega sestavljavca, kateri avtor in katero njegovo delo se mu zdi toliko pomembno in značilno, da ga sprejme v svoj izbor. Bodi kakor koli že, sem Vendar prepričan, da je prof. prvo poglavje knjige. ’ - - - pavje Kalan imel srečno roko, Osrednje poglavje je posvečeno kUkbr pravimo, saj naš jb ila'teh jubileju, 20-letnlci partizanskega in- nekaj ploščah seznanil z nekate-valldskega pevskega zbora^ Govorko ^ Handla. bili še več, pa tudi za pouk drugih predmetov. Odkrito priznam, da vedno nekoliko zavidam svoji kolegici, ki poučuje na naši šoli glasbeno vzgojo, kadar jo vidim, kako gre v razred otovorjena z gramofonom in celim svežnjem gramofonskih plošč. Nekoč sem že izrazil željo, da bi bilo potrebno nekaj storiti tudi za pouk slovenske literature in slovenskega jezika. Potrebne bi nam bile plošče z recitacijami najpomembnejših pesnitev, z odlomki iz dram in tudi uglasbene pesmi naših naj več j ih pesnikov. Mogoče bomo dočakali tudi to! R. B. n j egovih zborovodjih: Karlu Pahorju ter Pavlu Šivicu in Radovanu Gobcu. Poglavje, v katerem je zabeleženo mnogo drobnih spominov, še posebej dragocenih za po-sameznike-člane zbora, ni nič manj zanimivo. Zbor poslušamo še danes: v svoj program je zajel poleg prvotne partizanske pesmi tudi sodobno pesem z Isto tematiko (upornost ljudstva v najtežjih dneh). Popestril Jo je z moderno skladbo in sodobnim tekstom, vendar ne na škodo originalnosti. Tretje poglavje knjige (o nastanku partizanskih skladb) je pravzaprav dopolnilo k prvemu članku o slovenski partizanski skladbi, t. j. pregled nastajanja revolucionarnih, zborovskih in mladinskih pesmi, partizanskih samospevov ipd. Knjigo zaključuje bibliografski pregled pesmi in glasbenega življenja od 1941. do 1963. leta, dodana pa sta še: tabela s podatki o partizanskih skladateljih in skladbah ter kronološki pregled na-stmika partizanskih skladb. * M. K. Bacha, Chopina, Haydna, Mozar ta, Beethovna, Smetane, Dvoraka, Čajkovskega, Musorgskega in Wagnerja, od domačih glasbenikov pa z odlomki Gallusa-Peteli-na, Hajdriha, Davorina, Jenka, Foersterja, Benjamina Ipavca, Adamiča, Lajovica, Kogoja in Osterca. Posebno vrednost dajejo zbirki navodila, ki jih je prof. Kalan dodal. To so sicer kratke, toda precizne oznake posameznih avtorjev in njihovih skladb, ki bodo v precejšnjo pomoč glasbenim pedagogom, pa tudi nestrokovnjaku bodo zelo olajšale razumevanje posnetih skladb. Saj smo takšnih učnih pripomočkov že dolgo pogrešali. To so pri nas prvi koraki. Želimo, da bi jih db- Pouk matematike v obvezni šoli V. del Kot zaključek, obravnavanja problematike pouka mateematike na celotni stopnji obveznega šolanja je izšel še V. zvezek tega dela. Avtor Jože Žabkar je obdelal v tem zvezku še poglavje o količinah, poglavje linearnih enačb s problemi ter temelje ekonomskih računov. Tudi ta matematična področja so obravnavana ž vidika učno vzgojnih nalog razrednega in predmetnega pouka in vsebujejo številne misli, navodila, priporočila in pobude učitelju, da jih izkoristi pri svojem delu v razredu. V zaključni besedi pa so pregledno nakazane razne delovne oblike, ki so se pri pouku matematike uspešno uveljavile. NOVE KNJIGE Marijan Britovšek — »Razkroj fevdalne agrarne s" ukture na Kranjskem-«. (Slovenski Ma tiča 1864, Razprave in eseji 5.! Pričujoče delo je eno prvih hi storično znanstvenih del na Slovenskem s področja agrarne zgodovine, ki daje globlji vpogled v kmetijske razmere preteklih obdobij. Težišče dela je prikaz razkroja fevdalne agrarne strukture in nastajanja individualiziranega kmetijstva, ki se je začelo uveljavljati z razdeljevanjem srenjskih pašnikov in gozdov, z uvajanjem novih kultur in racionalnejših oblik kmetovanja. Z operacijami na odkupu in uravnavi pa je individualizacija kmetijstva dosegla svoj višek. To dobo je približal avtor bralcu v historično genetični obliki in opozoril na probleme, ki so v tej zvezi nastajali. Odlika študije je, da na soliden in znanstven način in v obliki historične rekonstrukcije, zasnovane na arhivalngm proučevanju, podaja agrarne procese pri nas na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem. Cepa knjige je 3750 din. Fran Erjavec — »Živali v podobah«. V knjižnici Sinjega galeba so izšle Erjavčeve »Živali v podobah«, izbor iz Domačih in tujih živali v podobah ter iz »Naših škodljivih živali«. Nekdaj toliko spoštovani in priljubljeni knjigi danes ne bi več vzdržali vzporejani a s tem, kar je od Erjavčevih časov prinesla novega prirodoslovna znanost, pričenši z Danvinovo teorijo. Kljub častitljivi patini, ki jo imata omenjeni knjigi Erjavca, pa lahko razumemo, zakaj je ohranil pisatelj dolga leta priljubljenost: svoja prirodoslovna zapažanja je znal ždružiti t živim leposlovnim prijemom. Danes, ko smo vajeni eksaktne znanstvene misli, deluje tak leposlovni prijem ob poljudnem prirodoslovju nekoliko bolj leposlovno, že kar človeško, pa čeprav govori o živalskem svetu. »Živali v podobah« bodo ob potrebnih korekturah in dopolnilih dosegle med mlajšimi bralci svoj cilj. Spremna beseda dr. A. Polenca daje opozorila in pojasnila v razumljivi obliki. J. F. Cooper (1789—1851) — »Stezosledec«. 560 strani obsegajoči roman popelje bralca v najlepša moška leta slavnega lovca Usnjene nogavice, ko je bil kot stezosledec v službi britanskih čet na jezeru Ontariu v Kanadi, ki je bil tedaj francoska posest. Kot pravi prevajalec (Gojmir Kokol) v spremni besedi, menda res ni rodu, ki ne bi rastel ob najboljših književnih stvaritvah tega pripovednika, kajti Cooper »izredno pozitivno usmerja duševnost mladine«. V nasprotju s sodobnimi pustolovskimi povestmi je junak klasične zvrsti te pripovedne oblike plemenit heroj, ki se bori za vzvišene cilje in kaže pri tem najboljše lastnosti, kot so člo-vekoljublje, zvestoba, požrtvovalnost, inteligenca, delavnost, pogum in močna volja... »Povest je v slehernem trenutku nabrekla od nečesa velikega in usodnega: v nji je vse svetlo.. .* Roman je izšel, pri založbi Lipa. Še enkrat o občnem zboru Društva likovnih pedagogov Slovenije \ V Prosvetnem delavcu z dne 22. aprila 1964 je izšel članek o občnem zboru Društva slovenskih likovnih Pedagogov, ki ga je napisal prof. Igor Pleško. Članek ostro napada delo Društva, občni zbor, posebno pa referate slovenskih referentov. Pohvali edino prof. Bogumila Karlavarisa Iz Novega Sada ter Branka Ružiča iz Zagreba. Prof. Igor 'Pleško je bil na občnem zboru kot član Društva prisoten, Vendar se ni poslužil demokratičnega običaja, ki daje članom organizacij Pravico in dolžnost, da se v odkriti diskusiji iz oči v oči spopadejo z nasprotnimi stališči z namenom, da bi Popravili napake In pomagali svoji organizaciji k boljšemu delu. Tovariš Pleško je molče presedel občni zbor ter izbral pot javne časopisne kritike. Tudi do take poti ima seveda pravi-oo, vendar pa bi moral pri svoji krinki izhajati iz resničnih dejstev. Kot članu DLP bi mu bil vedno na razpolago stenografski zapisnik poteka občnega zbora, ki bi mu omogočil kontrolirati nemara preveč subjektiv-ne in čustveno pobarvane vtise. Tako . jte bi prišel v položaj, da navaja stva- ki Jih dlskutantl in referenti sploh \ni30 rekli, ali da napačno interpre-ura stališča udeležencev občnega teora, ker je pisal pač po spominu su morda po površnih beležkah. Ce je to že storil, mislim, da je treba Popraviti nekaj njegovih trditev, da fte bi bila javnost napačno Informlra-os o delu Društva likovnih pedagogov. , Najprej o deležu obeh gostov iz oratskih republik: če «e tovariš Plečko strinja z njunimi stališči, potem ‘č čudim, da vidi tako razliko med ojlhla in delom Društva Uk. pedagogov, kajti stališča obeh gostov so že ' ji k°t desetletja popolnoma identič-5® s prizadevanji slov. likovnih pedagogov. Se pred ustanovitvijo DLP v ‘oveniji in drugih republikah ter Uk. pedagogov Jugoslavije je lal ien 1161 članov sedanjega DLP deri1 skupaj z omenjenimi tovarišema t? številnimi drugimi kolegi iz vseh rePubllk. Se preden je bilo govora o reformi šolstva, smo se skupno potegovali za reformo likovnega pouka oti;ok. Zato se mi zdi vse prej kot prav, da potvarja prof. Pleško izjavo tov. Ružiča, češ, da »so nas našle reforme vedno in po pravilu brez argumentacije in nepripravljene ter imamo to, kar smo sami pogojili.« Tovariš Ružič je sicer rekel nekaj podobnega, kar pa je zadevalo le likovni pouk kot praktični predmet v gimnazijah. Ta predmet je bil v Sloveniji že leta prej ukinjen, v drugih republikah pa ga je ukinila reforma. Tovariš Ružič je bil mnenja, da bi se nemara lahko uspešneje potegovali za to, da bi praktični likovni pouk v gimnazijah ostal, če bi bil ta pouk v času, ko se je, začela reforma, boljši. Likovni pedagogi Jugoslavije pa so se najprej zelo intenzivno ukvarjali z likovnim poukom osnovnošolskih otrok. Za gimnazijo je zmanjkalo časa, v Sloveniji pa tudi pedagoških izkušenj. Največja ostrina piščeve kritike je namenjena prof. M. K. in prof. A. G., dvema članoma DLP, ki sta na občnem zboru, v nasprotju s tov. Ple-škom, očividno javno pojasnila svoja stališča. In ker se niti na občnem zboru, niti sicer ne skrivata za anonimnost, bi lahko tov. Pleško namesto kratic uporabil imeni prof. Milovana Kranjca in podpisane. Prof. Kranjc naj bi zastopal stališče, da bodi prosvetno-pedagoška služba »le izvajalec društvenih sugestij«, kar po mnenju prof. Pleška »presega vlogo Društva, ki nima zakonitega vpliva niti na kadrovske šole«. Prof. Kranjc je v resnici pozval prisotne delegate, naj bi dali na občnem zboru kake sugestije glede dela in sestave komisije, ki naj bi (na željo Zavoda za napredek šolstva) revidirala učne načrte za likovni pouk. Ce se zdi prof. Plešku sodelovanje Društva v taki stvari nesprejemljivo, najbrž pozablja na vlogo organizacij občanov v našem družbenem sistemu. Niti družbene niti strokovne organizacije ne morejo državnim zavodom in podjetjem ničesar ukazovati. Smejo in celo dolžne pa so o vseh pojavih družbenega življenja, ki spadajo na njihovo območje dela, razpravljati, sprejemati sklepe ter s pomočjo svojih članov, ki delajo v prizadetih kolektivih, na Javnih sestankih, s sodelovanjem v tisku In z drugimi oblikami javnega dela uveljavljati te sklepe s silo argumentov. V naši družbi je torej zakonito demokratično sodelovanje zainteresiranih občanov v vseh javnih vprašanjih. Društvo likovnih pedagogov se bo zanimalo in v okviru svojih možnosti sodelovalo v vseh vprašanjih, zadevajo likovno vzgojo ljudstva, posebno še mladine. Zavodi, ki se ukvarjajo s temi željo po sodelovanju. Neprijetno je polemizirati »pro domo sua«, vendar ne bi želela pustiti v javnosti vtisa, da sem se na občnem zboru DLP »sklicevala nš marksizem« ter pri tem izrekla besede, na temelju katerih bi se lahko začeli zame zanimati psihiatri. Menda sem izjavila, »da je prva ustvarjalnost in nato estetika in zato si najprej uredimo stanovanja (7)... zato pa je sedanji predlog estetske Vzgoje na gimnazijah — osnove umetnostne vzgoje - nesmisel in zahtevamo... da zamenja ta historicizem ponovno risanje, kot smo ga imeli v rajnki Avstriji«. Moj referat je obravnaval različne možnosti povezovanja in spajanja likovnega pouka z drugimi učno-vzgojniml področji, primerne in neprimerne. O predmetu »estetska vzgoja« kot predmetu z dvema učnima urama sem mnenja, da sta to v resnici dva predmeta - osnove likovne in osnove glasbene umetnosti - s po eno učno uro na teden, s skupnim naslovom pa je to prikrito. Splošno znano dejstvo je namreč, da je nepedagoško uvajati predmete s po eno tedensko učno uro. Vse to je razvidno iz učnih načrtov in prof. Pleško bi lahko pustil Marksa. na katerega sl sklicuje, pri miru. Nikjer pa nisem rekla, da bi bilo treba teoretični predmet »osnove likovne umetnosti« opustiti ali zamenjati. V sedanji situaciji bi bil končni rezultat najbrž ta, da ne bi gimnazijci sploh nič več sli- šali o likovni kulturi. Vprašanje je kontinuitete praktičnega likovnega torej le število učnih ur ter tudi pouka med osnovno in višjo, odnosno stopnja, ha kateri naj bi se poučeval visoko šolo, bi bil praktični likovni ta predmet. • pouk kot izbirni predmet. Omenila Kot teoretično možne oblike isto- sem, da je tako obliko likovnega počasnega obravnavanja likovnega in uka imela že stara Avstrija v klasič-drugih kulturnih področij sem v refe- hib gimnazijah. Tendenčno pa je ratu omenila kulturno zgodovino in ustvariti pri bralcu vtis, da sem se estetiko kot filozofsko vejo. Ugoto- potegovala za po vsebini enak pred--a sem, da sedanji predmet »estet- met »risanje« kot je bil v stari Av-ska vzgoja« n. ^uiturna zgodovina, striji. Nikjer in nikoli tudi nisem iz-ker obravnava le likovno in glasbeno Javila, naj bi izbirni praktični likovni področje. Za kulturno zgodovino, še P°uk za nekatere učence zamenjal bolj pa za filozofske teorije o lepoti »osnove likovne umetnosti« za vse menim,« da so stvar višjega in vr- učence. hunskega študija, ki je nekaj po- V splošnem pripisuje prof. Pleško vsem abstraktnega, če nima učenec slovenskim referatom na občnem zato predhodnega znanja. Temeljni zboru »nepovezanost, subjektivnost v študij pa je lahko le študij določenih odnosu do problemov ter že več let kulturnih področij«, pouiuvij-,.. . In dalje: opažano pristranskost«... uL.r »vprašanje je tudi, ali je v vsej družbi da »nima objektivnih meril do r trenutno bolj pereča estetika kot fi- meznih dejavnosti svojih članov, kar lozofska veja v primeri s konkretnim lahko privede do enostranskega oblikovanjem življenjskega okolja. V usmerjanja in‘slabitve vloge posa-zgodovini so bile vse estetske teorije'« meznih prizadevanj na vrsti stopenj sekundarne, šele analiza In opravičilo že obstoječih kreacij.« »Historicizem«_____ sem omenila mimogrede le v zvezi s. be. . opredeljenost odno”sov bi bila DLP očita, posa- kulturno zgodovino, češ da smo že večkrat kritizirali, da je v naših pro- v - ■ t, uailUVrtllll llJtVUViit ItlUL. L JI us n, ampak, ko sem govorila o gledališču kot o sintezi vseh umetnosti, ter de- in šol. Posebno neopredeljeno je stališče do prosvetno-pedagoške službe.. . opredeljenost odnos vsekakor članom društva v pravilno -—vr“ .i«- v xx«oan yjx.xj- informacijo in korist. Od takega sta- gramih preveč historicizma. Tudi be- ii*ča ni daleč pomanjkanje vsakršne-sedo »nesmisel« sem izgovorila, a ne ga priznavanja subjektivnih slabosti, v zvezi z osnovami likovne umetnosti, ampak vedno le zvračanje vse krivde za pomanjkljivosti na objektivne pre-- preke«. S temi trditvami ni mogoče jala, da bi bila seveda »nesmiselna« polemizirati, ker ni prof. Pleško na-šola, ki bi hotela nadomestiti posa- vedel niti enega dokaza ali primera, mezne estetske predmete enostavno razen za stališče do prosvetno-peda-s samo gledališko vzgojo.« goške službe, ki jo je podprl s kri- Kot vidimo, je prof. Pleško pove- mnenja »prof. M. K.«, o čemer zal in pomešal različna mesta v mo- -ie bil° že govora. Apriorističnih trdi- mo_ tev pa ne gre jemati resno, dokler mo_ nam pisec ne postreže s podatki, iz katerih sklepa, da je stanje res tako. Pa tudi podatki nas lahko zave- jem referatu ter jim dal s tem samovoljen smisel, ki nima zveze z mojimi stališči, vse skupaj pa je še g »oSm rSS&T&S a.,r«"S 7S.m!S, »estetska vzgoja«. Ko je tekla diskusija o učnem načrtu za likovni pouk ru »nekaj nad 30 članov«, iz česar kot praktičnem predmetu v pedagoških Dru^vfl^nfvVelf? 'mnazijah, sem bila mnenja, da jo svoio potrebna kontinuiteta likovnega izra- pedagoško sredino in da je znova (?) odobrili svojemu predmetu po šolah take vloge, na katero bodo TWiaH€P°FSe' If « n^Tč^norVrTeVe- tudi preko običajni ne samo preko kak0r n-evarnost-za naDre^ da ne bl pedagoških gimnazij. Zato bi bilo po- drugim gininazl:icem £^^6 nekateri:., omogočiti, da se po želji ukvarjajo s praktičnim likovnim delom. Likovni Občni zbor je bil res slabo obi-krožki nemara ne zadostujejo, ker skan, čeprav se je prof. Pleško pri jim manjka večja sistematičnost v štetju za dobro desetico uštel. Slabe programu in ker ne morejo vezati udeležbe pa ni treba takoj pripisovati učencev na disciplinirano udeležbo in dejstvu, da se »Društvo ni vživelo v delo. Minimalna zahteva za možnost svojo pedagoško, sredino«, hemara le bolj temu, da je bil čas za občni zbor neprimerno izbran ter da živi znaten del članov izven Ljubljane in bi morali pripotovati na svoje stroške. Koliko ' pedagogov ak- no sodeluje z DLP, je lahko razvidno tudi iz ot_v.une udeležbe na tradicionalnih razstavah otroških likovnih del. Prepričani pa smo, da bi se lahko krog članstva še znatno razširil, predvsem krog aktivnega članstva. K aktivnemu delu v Društvu smo že pred časom vabili tudi prof. Pleška. Ce bi prof. Pleško v Društvu aktivno sodeloval, bi mu bilo znano, da DLP ni »odobrilo svojemu predmetu v šolah take vloge, na katero bi pristali le nekateri«. O vlogi likovnega pouka v šolah so odločali le prosvetni organi, kar zadeva predmetnika, doslej drugače kot pa je bilo stališče DLP. Nobeden od dosedanjih odborov DLP ni pristal na dosedanji predmetnik. Prof. Pleško pa očita DLP tudi »pogrešna startanja in nepretehtana pristajanja na reformiranje reform in korekture reformno reformnih prizadevanj.« Na občnem zboru je bil prisoten tudi zastopnik Zavoda za napredek šolstva, odnosno Sekretariata za šolstvo SRS, ki je pozval Društvo k sodelovanju pri reviziji učnih načrtov za osnovno šolo, na kar so prisotni radi pristali, prof. Pleško pa se ni oglasil. Po mnenju večine Članstva DLP. enakih društev v drugih republikah in prosvetnih organov, je revizija potrebna, 1. ker pripravljajo revizijo predmetnikov in je treba novemu predmetniku prilagoditi učne načrte; 2. ker so likovni pouk in - izkušnje likovnih pedagogov v zadnjih letih napredovale ter ne sme biti učni načrt ovira napredku, 3. ker je prišlo pri redakciji zadnjega učnega načrta do strokovnih napak in je sedaj prilika, da jih popravijo. Učne načrte bo treoa najbrž v določenih časovnih razdobjih še 'tč-krat revidirati. Izpreminjalo so bo strokovno znanje pedagogov, v lalj-ših razdobjih pa tudi družbene potrebe in stopnja kulturne zavesti ljudi. Predvidevamo, da se bo vrinilo v učne načrte tudi kaj napačnega ali pomanjkljivega, kar bo treba popravljati. Nezmotljiv namreč ni nihče, popraviti napake pa je mogoče le na temelju kritike, ki izhaja iz stvarnih argumentov. Alenka Gerlovič RAZPISI DELOVNIH MEST Šolski odbor osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica razpisuje prost^ delovna mesta na oddelku KEBELJ: 1 učitelj za matematiko in fiziko ali za fiziko in teh- nični pouk — PRU ali P 4 učitelji — U Na razpolago je družinsko stanovanje in garsonjera v bloku ter 2 samski sobi. Zaželen je učiteljski zakonski par. Poseben Na podlagi 78., 146. in 167. člena statuta Višje gospodinjske šole in na podlagi sklepa seje šolske uprave z dne 2. aprila 1964 objavljamo RAZPIS za vpis rednih in izrednih študentov v I. letnik Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah za stud. leto 1964/65. Višja gospodinjska šola izobražuje študente za predmetne učitelje gospodinjstva za osnovne in druge šole ter vzgojne zavode. Po določilih statuta Višje gospodinjske šole se lahko vpiše na šolo: 1. kdor je z uspehom opravil zaključni izpit na eni izmed naslednjih šol: gimnazija, učiteljišče, vzgojiteljska šola, ekonomska, kmetijska, tehniška, medicinska ali gozdarska šola; 2. kdor ni končal šole iz prejšnje točke, pač pa neko drugo • šolo druge stopnje, če uspešno opravi sprejemni izpit iz _ anorganske in organske kemije; 3. kdor ni končal šolanja ha nobeni izmed šol, navedenih v prejšnjih dveh točkah, pa je dovršil osnovno šolo in ima najmanj štiri leta delovne prakse pri državnih organih, v zavodih ali organizacijah ter uspešno opravil sprejemni izpit. Sprejemni izpit za kandidate iz tretje točke tega razpisa obsega splošni in posebni del. Pri splošnem delu sprejemnega izpita piše kandidat nalogo iz slovenskega jezika, pri posebnem delu pa opravlja ustna izpita iz anorganske in organske kemije ter biologije. Obseg splošnega in posebnega dela sprejemnega izpita ter . seznam literature za pripravo na sprejemni izpit dobe kandidati v tajništvu Višje gospodinjske šole. Kot izreden študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v stalnem delovnem razmerju, ali kdor iz drugačnih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent. Kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik v šol. leto 1964/65. se morajo za vpis pismeno prijaviti do 10. septembra 1964 na naslov: Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah. Priglasitev naj obsega: . 1. prijavo z natančnim naslovom kandidata, kolkovano z državnim kolekom za 50 din; 2. originalni rojstni list; 3. originialno spričevalo o zaključnem izpitu in zaključeni šoli. Kandidati iz šol, na katerih ni zaključnih izpitov, pa samo spričevalo o zaključeni šoli; 4. življenjepis, kolkovan z drž. kolkom za 30 din;. 5. kandidati, ki niso končali šol iz prvih dveh točk razpisa, morajo priložiti tudi potrdilo o štiriletni delovni praksi; 6. zdravniško spričevalo o rentgenskem pregledu pljuč in srca ter da so tudi sicer telesno zdravi. Zdravniško ispri-čevalo ne sme biti starejše kot mesec dni. Vsakdo naj priloži tudi pismeni ovitek z znamko in natančnim naslovom bivališča. Kandidati za vpis, redni in izredni, ki morajo opravljati sprejemni izpit, bodo opravljali izpit v drugi polovici meseca septembra 1964. O datumu in uri pričetka izpita bodo pismeno obveščeni. 19. septembra 1964 bo na Višji gospodinjski šoli ob 10. uri sestanek za vse kandidate, ki bodo poslali prijave za redni in izredni študij. Na sestanku bodo prejeli navodila za študij in za bivanje v internatu ter izpolnili potrebne tiskovine za vpis v šolo in internat. Pričetek predavanj za redne študente bo 1. oktobra 1964. Ravnateljstvo Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah / • . VZČt ES E E IZLETNIK Turistična agencija IZLETNIK s svojimi 15 poslovalnicami po Sloveniji — Bled, Bovec, Celje, Črna na Koroškem, Dravograd, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Škofja Loka in Šentvid pri Ljubljani vabi Šolsko mladino na majske izlete: 1 in 2-dnevni avtobusni izleti: M BLED, BEGUNJE, VRBA, DRAGA 13 DOLINA KRKE, BAZA 20, KOČEVJE BOLNICA FRANJA MULJAVA, RAŠICA, VELIKE LAŠČE, PODSMREKA, ŽUŽEMBERK, STIČNA BLED, BOHINJ, SLAP SAVICA, POKLJUKA, ŠKOFJA LOKA Škocjanske jame, lipica, piran, socerb PLITVIČKA JEZERA k PO DOLINI SOČE PREKO PRELAZA VRŠIČA ■ URH, VRHNIKA, RAKOV ŠKOCJAN — poldnevni izleti po želji tudi v ostale bližnje turistične postojanke B NUDIMO TUDI AVTOBUSE — za vse posebne vožnje po želji skupin, za šolsko mladino posebni popušti! ■ V GRČIJO — posebno vabimo dijake na 10-dnev-no potovanje v juniju pod strokovnim vodstvom samo za šolsko mladino in prosvetne delavce ter starše dijakov, prijave do 15. maja, za skupine poseben popust! VSE PROSVETNE DELAVCE PA VABIBIO NA NASA OSTALA ZANIMIVA POTOVANJA V INOZEMSTVO V času Šolskih počitnic: U V SOVJETSKO ZVEZQ — v juniju, juliju, avgustu in septembru, prijavite se čimpreje, zanimanje za ta potovanja je veliko! ■ PO ITALIJI. IN AVSTRIJI — v juniju, juliju, avgustu in septembru, prijavč mesec pred potovanjem ■ CARIGRAD, SOFIJA -j- v juniju in juliju, prijave meseč pred potovanjem B PARIZ, NICA, MONTE CARLO — v juniju, juliju in septembru — prijave mesec pred potovanjem B LONDON, PARIZ — v juniju in avgustu, prijave mesec pred potovanjem fl PO KOROŠKI IN BENEŠKI SLOVENIJI — 2-dnevni izleti posebej za skupine prosvetnih delavcev vsak mešec po želji skupin B V GRČIJO — s šolskimi skupinami v juniju, pri-' jave do 15. maja Zahtevajte programe in informacije v vseh poslovalnicah TURISTIČNE AGENCIJE IZLETNIK. Na željo izdelamo posebne programe za zaključene skupine šolskih otrok ali odraslih s posebnim popustom! dodatek. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. SOLA GORJE PRI BLEDU dodatno razpisuje sledeča mesta: 2 U l 1 STU za telesno vzgojo 1 PRLT za matematiko in fiziko 1 PRU za biologijo in kemijo 1 PRU za angleški jezik 1 za slovenski in srbohrvaški jezik 1 PRU za zemljepis in zgodovino 1 PRU za tehniško vzgojo 1 PRU za glasbo I. OSNOVNA SOLA KAMNIK razpisuje prosta delovna mesta: 2 učitelja za slovenski jezik — PRU ali P 1 učitelj za matematiko — PRU . ali P 1. osnovna šola heroja Franca Rozmana Staneta Ljubljana-Sentvid razpisuje naslednja prosta mesta: 1 učitelja predmetnega pouka matematike in fizike — PRU ali P 2 učitelja za deio v varstvenem oddelku, ki bosta sposobna nuditi pomoč iz slovenščine, nemščine, angleščine in fizi- ke, kemije in biologije ter matematike Stanovanja ne moremo nuditi. OD po pravilniku šole. Prošnje vložite na upravni odbor 1. osnovne šole heroja Franca Rozmana Staneta Ljubljana-Šentvid. OSNOVNA SOLA ŠKOFLJICA razpisuje delovno mesto predmetnega učitelja za tehnični pouk in telesno vzgojo. Sprejme se tudi honorarna učna moč. Nastop 1. 9. 1964 OSNOVNA SOLA HENINA — 1 upravitelj U; 2 učitelja U; 1 družinsko stanovanje in samska soba; zaželen zakonski par; dodatek na težavnost delovnega mesta POPRAVEK V razpisu prostih delovnih mest za učno ih vzgojno osebje v letu 1964, objavljenem v 8. številki Prosvetnega delavca, je bilo pomotoma navedeno, da so za učno osebje na gimnaziji Ravne preskrbljene samske sobe. Gimnazija Ravne razpolaga samo z družinskim stanovanjem za razpisano mesto učitelja ža matematiko. SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM RAZPIS Zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj razpisuje sledeča delovna mesta: 1. prosvetni svetovalec za razredni pouk 2. prosvetni svetovalec za slovenski jezik 3. prosvetni svetovalec za matematiko-fiziko POGOJI: pod 1. srednja, višja ali visoka izobrazba — 10 let pedagoške prakse — priznan družbeni delavec; pod 2. višja ali visoka izobrazba, ostali pogoji isti kot pod 1; pod 3. višja ali visoka izobrazba, ostali pogoji isti kot pod 1. Stanovanj ni. — Prošnje pošljite do 15. junija 1964. Končno: nizka cena — kvalitetna knjiga! r »100 ROMANOV« zbirka najlepših stvaritev svetovne književnosti Vsako leto deset romanov v desetih ali več knjigah, čez deset let, ko bo zbirka zaključena, bo imel vsak naročnik v svoji knjižnici najdragocenejša dela svetovne književnosti. V prvem letniku bodo izšli romani: FLAUBERT: GOSPA BOVARYEVA HEMIN GW A Y: KOMU ZVONI HAMSUN: POTEPUHI HARDY: CISTA ŽENSKA WOLFE: '! OZRI SE PROTI DOMU, ANGEL! SARTRE: GNUS GOGOLJ: MRTVE DUŠE GONČAROV: OBLOMOV STEINBECK: 3 VZHODNO OD RAJA (v dveh knjigah) GIDE: VATIKANSKE JEČE (v dveh knjigah) VSAKA KNJIGA SAMO 600 DINARJEV! Knjige bodo vezane v karton, ki bo prevlečen z zaščitno plastjo iz polivinila oz. lakiran, in tiskane na solidnem papirju. — Zahtevajte prospekt! Zbirko lahko naročite v najbližji knjigarni ali pa pri CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI, Kopitarjeva 2/11, njenih zastopnikih in poverjenikih. NOVO UČILO mikroskopski preparati za pouk_ biologije gimnazijah in osnovnih šolah Sava flm — zavod za šolski in poučni film v Ljubljani pripravlja štiri serije mikropreparatov, s katerimi bodo predavatelji biologije na osnovnih šolah, gimnazijah in sorodnih šolah prikazali bistvo snovi, ki jo predavajo učencem. Mnogo šol je v zadnjih letih nabavilo mikroskope in tako se lahko učenci pri pouku praktično seznanijo s snovjo. Vsekakor bodo učenci lažje dojemali, če bodo lahko tudi sami pogledali pod mikroskopom, kar so se naučili po sliki na predavanju. Za vse, ki odidejo z osnovnih šol na kmetijske, medicinske, gozdarske šole, gimnazije in sorodne šole j« važno, da se seznanijo z mikroskopom in navadijo z njim upravljati. Zavod za šolski in poučni film pripravlja štiri serije mikroapara-tov in to: 1. * somatološko serijo za sedmi razred osnovnih šol in drugi razred gimnazij, 2. botanično serijo za šesti raz- red osnovnih šol in prvi razred gimnazij, , . 3. zoološko serijo za šesti razred osnovnih šol in prvi razred gimnazij, 4. mikrobiološko serijo s skupino preparatov, ki pridejo v poštev pri pouku kemije, somatologije in botanike v vseh razredih obeh stopenj šolanja, kjer se ti predmeti poučujejo. Vsaka serija obsega 25 mikropreparatov, ki so izbrani in prilagojeni učnemu načrtu za pouk biologije na osnovnih šolah in gimnazijah. Vsaka serija obsega poleg nn-kropreparatov še spremno besedim s slikami preparatov in diafilm > posnetki preparatov. S tem je zavod za spiski film mislil na šole, ki nimajo mikroskopov in bodo lahko s slikami oziroma diafilmom delno zamašile vrzel in si snov vseeno ^ primerno razlago ogledale. Navedeni pripomoček bodo tudi lahko uporabile šole, ki razpolagajo le z enim mikroskopom. Prva je somatološka serija. Smatramo, da se predavatelji tega predmeta zavedajo, kako koristno .le osvetliti predavanja histološke zgradbe kože, jeter, krvi mišic itd. * ogledom mikroskopskih preparatov. Smoter prirodopisnega pouka na splošno je v tem, da učenci s samostojnim sklepanjem in mišljenjem — prav tu lahko vključimo v predavanje tudi mikroskopsko zgradbo rastlin in živali — spoznajo enotnost sveta in si s tem v zve/j ustvarijo pravilen pogled na razvoj živih bitij. Prav tako kot somatološka nam tudi botanična in zoološka serija mikropreparatov v tem primeru mnogo pomagata pri oblikovanju pogleda na razvoj živega sveta. Obe seriji, zoološka, in botanična, vsebujeta po 25 mikropreparatov, ki odgovarjajo učnemu načrtu osnovnih šol in gimnazij. Zadnja je mikrobiološka serija* Obsega prav tako 25 mikropreparatov, ki pridejo v poštev pri P°' uku somatologije, kemije, botanik® in zoologije na prvi in drugi stop n J šolanja. Seznam preparatov: I. SOMATOL05KA SERIJA: 1. Koža z lasom — 2. Kost ~ 3. Hrustanec — 4. Skeletna mišica 5. Srčna mišica — 6. Kri — 7. Jez1* — 8. Želodec — 9. Jetra — 10. Tre- bušna slinavka — 11. Tenko črevo 12. Vranica — 13. Ledvica — l4* Pljuča — 15. Bezgavke — 16. Mandlji, tonsile — 17. Sčitna žleza -18. Hipofiza — 19. Veliki možgani --20. Mali možgani — 21. Živec — rf Hrbtenjača — 23. Modo — 24. JaJc' nik — 25. Maternica. II. BOTANIČNA SERIJA 1. Vegetacijski stožec vzdolžno. Elodea canadensis, — 2. KoreninsK vršiček vzdolžno, — prikaz mitoze, — Allium cepa. — 3. Skrobova zrna posamična, Solanum tuberosuni, " 4. Osnovno tkivo, seme prečno, n Phoenix dictylyfera, — 5. Pluta n prečno, Quercus suber, — 6. Les n prečno, Urtica silvestris, — 7. Žgalni n lasek, Urtica dioica, — 8. Kolenhim n steblo prfečno, Lamium maculatum, n — 9. Žila vzdolž. Cucurbita pepo; — g 10. Žila prečno, Cucurbita pepo, — p 11. steblo enokaličnic prečno, Nar- ^ cissus poeticus, — 12. Steblo dvoka-ličnic prečno. Ranuncuius acer, — g 13. Trd les listavcev prečno, Quer- ^ cus robur, — 14. Lubje in mehak ^ les listavcev prečno , Tilia platy- || phyla, — 15. Korenina enokalični* n prečno, Iris germanica, — 16. Kore- || nina dvokaličnic prečno, Haquetia p epipactis, — 17. Olesenela korenina g prečno, picea excelsa, —- 18. List = prečno, Halleborus niger, — 19. Igli- g ca prečno, Juniperus communis, — 20. List trave prečno, Stipa capilla- p ta, — 21. Cvetni popek prečno, Car- p damine pratensis, — 22. Karpel preč- n no, Helleborus niger, — 23. Prašnik = prečno, Cucurbita pepo, — 24. List ^ perunike prečno, Iris germanica. g HI. ZOOLOŠKA SERIJA 1. Kokcidij, — 2. Nosema apis, — g 3. Prerez spužve, — 4. Prerez trdo- p živa, — 5. Prerez koraljnjaka, — B. W Metljaj toto, — 7. Pasja trakulja to- p to, — 8. Trakuljin odrivek, — 9. Jaj- = čece konjske gliste, — 10. Strgača p polža, — 11. Deževnik, prerez, — 12 p Morska striga, prerez, — 13. Vodna p bolha toto, — 14. Samook toto, — p 15. Navplijska ličinka rakov toto, — p 16. Klop toto, — 17. Talne pršice to- p to, 18. Žuželka, malofag toto, — 19. p Čebela, ustni deli, — 20. Muha-čre- p palo, — 21. Komar, sesalo — 22. Me- p tuljevo krilo z luskami, — 23. Sc- p stavljeno oko žuželke, — 24. Splet p žuželčjih trahej, — 25. Prerez roglja p morske zvezde. IV. MIKROBIOLOŠKA SERIJA g 1. Pivska kvasnica, celica v br1 p stenju, — 2. Pivska kvalnca, asko- p spore, —- 3. Pivska kvasnica, psevdo- p niicelij, — 4. Candida rnycoderma, p škodljiva vinska kvasnica podolgo- p vate oblike, — 5. Oidium lactis, pre- p hodna forma med kvasnicami in p bakterijami, — 6. Alternaria tenuis, p rastlinski parazit, opasane spore, — p 7. Aspergillus sp., tvorba nespolnih ^ trosov, — 8. Penicillium sp., tvorba p nespolnih trosov, — 9. Mucor sp , p oblikovne zanimivosti, — 10. Peni- p cillium sp., način razraščanja koui- p diofora, — 11. Patogene glivice v p prečnem prerezu lista, — 12. Myco- || baeterium tuberculosis, povzročnik p TBC, — 13. Staphylococcus aureus, p povzročnik angine itd., — 14. Sal- p monella typhi povzročitelj tifusa, — g 15. Clostridium tetani, povzročitelj p tetanusa, — 16. Bacillus subtilis, se- p neni bacil, — 17. Escherichia 'coli. p črevesna bakterija, indikator fekal- p ne vode, — 18. Lactobac. helveticus. p Prikaz verižice, — 19. Streptococcus p SP*» prikaz verižice, — 20. Celvibrio f| sp., razkrojevalec celuloze, 21. Azo- p tobaeter chrococcum talna bakteri- p ja, vezava dušika zraka, — 22. Rhi- p zobium sp, v prerezu gomoljčka, — p 23. Kultura jogurta, — 24. Bički pri f| bakterijah Pseudomonas, — 25. Pro- p teus sp. . f| Vse štiri serije bodo na voljo do p oktobra 1964. Prva, t. j. somatološka p seriia, je že gotova. Zavod za šol- p sfci in poučni film je vsem šolam | poslal okrožnice z naročilnicami, p Razumljivo je. da spričo izdelavo | Preparatov slik in spremnih pona- | zoril nastopajo stroški, zato naroč- | nike naprošamo za predplačila. Na- p ročniki na vse 4 serije imajo 5 */» Popust. Nazadnje obveščamo šole, naj sporeče, če želijo več tistih mikropreparatov za posamezne mikrd‘. skopske reze, ker jih lahko dobijo po znatno nižji ceni kot celotno serijo. SAVA FILM ■savod za šolski in poučni film Ljubljana, Grošljeva 4 | ZAČASNI SVET PEDAGOŠKE AKADEMIJE ( V MARIBORU razpisuje po 140. členu statuta 1 VPIS REDNIH IN IZREDNIH ŠTUDENTOV ! v prvi letnik pedagoške akademije v Mariboru v študijskem letu 1964/65 v naslednje predmetne skupine:, —” razredni pouk, (ug {»suju v. ■: > ■ — slovenščina in srbohrvaščina, — slovenščina In angleščina — slovenščina in nemščina (samo za izredne slušatelje), — slovenščina in ruščina, — zemljepis in zgodovina, — biologija in kemija, — matematika in fizika, — tehnični pouk, — likovni pouk, — glasbeni pouk, — telesna vzgoja in biologija, — telesna vzgoja in kemija, — telesna vzgoja in zgodovina. — telesna vzgoja in zemljepis, | Med navedenimi skupinami telesne vzgoje z dodatnim pred-| metom bo vpis mogoč samo na dve skupini, za kateri bo največ prijav. Študij na akademiji traja dve leti in se začne f 1. oktobra 1964. Z Pogoji za vpis: : 1. Na akademijo se lahko vpiše, kdor je z zaključnim izpitom končal popolno srednjo, splošno ali strokovno šolo, kjer je trajal pouk najmanj štiri leta. Vsi kandidati, ki se bodo vpisali na predmetno skupino za glasbeni, likovni in tehnični pouk, morajo opraviti poseben sprejemni zpit. 2. Na akademijo se lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne srednje šole in ima popolno osemletno šolo ter štiriletno prakso, če uspešno opravi sprejemni izpit. Kot izredni študent se lahko vpiše na akademijo, kdor je v rednem delovnem razmerju ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. , 1 Rok za priglasitev (prijava): [; Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1964/65 vpisati v % I. letnik akademije, morajo vložiti prijavo, kolkovano s 50 | dinarji do 25. avgusta 1964 v tajništvu akademije, Maribor, | Mladinska ulica 9. | V prijavi je treba navesti: — osebne podatke s točnim naslovom, — šolsko izobrazbo, | — način študija (redni — izredni), — predmetno skupino, na kateri želi študirati, — organizacijo, v kateri je zaposlen (za izredne). 1 Prijavi je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo ali sodno potrjen prepis, .. — življenjepis, — rojstni list, — potrdilo, o ■ zaposlitvi (za izredne in za kandidate, ki j ■ nameravajo opravljati sprejemni izpit), — prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata, — potrdilo o zdravniškem pregledu (za študij na skupini J telesna vzgoja). 1 Sprejemni izpiti bodo v času od 1. do 15. septembra 1964. 1 Program in napotila za pripravo za sprejemni izpit dobi 1 kandidat v tajništvu akademije. Kandidati, ki se priglasijo §§ k sprejemnemu izpitu, morajo vplačati 6000 din za stroške 1 sprejemnega izpita. H Izredni študenti morajo za kritje izrednega študija ob vpisu | plačati 12.000 din. H Vpis rednih in izrednih študentov bo v času od 20. do 30. j septembra 1964. PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR »PROSVETNI DEAVEL List Izdaja republiški odbor Sladi-kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Orago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarje** 2, telefon 33-722 int. 3«s — Našlo; uprave: Ljubljana. Nazorjeva telefon 22-2*4 — Poštni pr«^ S5S-V11 — Letna naročnina (00 i*®' za šole la ustanove 1200 din — tek računa 600-14/C08-K — TU** CZP »Ljudska pravica-