LXXV~ it. I90 Cena 50 UREDNIŠTVO 124 UPRAVA.: ItJUBLJAlfA, POOCOOJBJVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase Is Kraljevine Italije n UNIONE PUBBLICITA ITAUANA 8. A-, MILANO : 81-22, 81-23. 31-24, 32-26 In pri postno čekovnem zavodu: LJubljana fttev. 10-361 CONCESSIONARIA ESOLUSTVA UNIONE Mr ia putobUcita d! provenienza itallana ed ITAUANA S. A-, MILANO. Angleži prisiljeni k umiku Sovražni udar v kali zatrt — Velike izgube i letalstva — Bombardiranje Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 20. avg. naslednje 815. vojno poročilo: V severnem odsek egiptskega bojišča je sovražnik poskušal udar. ki je bil takoj preprečen; sovražnik je bil prisiljen umakniti se in je pustil na bojišču nekaj mrtvih. Živahni letalski spopadi so imeli za posledico sestrelitev 8 britanskih letal po italijanskih in nemških lovcih. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Bombniki osi so ponovno napadli otok Malto. V bojih so nemški lovci uničili letalo tipa »Beaufighter« in 6 letal tipa »Spitfire«. Operacijsko področje. 20. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Na fronti pri El Alameinu, je bilo tudi včeraj letalsko delovanje zelo živahno. V ponovnih poizkusih napada na črte in zaledje, je sovražnik izgubil kar 8 letal, ki so jih sestrelili lovci. Nemški lovci so pa sestrelili 6 Spitfirov in eno letalo tipa Beaufihter. Med omenjenimi spopadi ]e treba poudariti spopad 8 naših Mačehijev, ki so južnovzhodno od Alamcina prestregli dve skupini sovražnih letal. Prva sestoječa iz 10 Spitfirov, druga iz 19 letal raznih tipov, med njimi mnego letal »P 40«. Premoč sovražnih sil ni zadržala naših drznih pilotov, da ne bi pričeli z borbo. V drznih ■SD9H9KBZaeSHSSSS9BSBBflBBSBBSBSl dvobojih s sovražnimi letaki, so bila sestreljena tri angleška letala, nadaljnja tn pa učinkovito obstreljevana. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. V nekem kraju v južni egiptski puščavi je naše letalo bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami sovražna motorna vozila in radijsko postajo z očitnimi uspehi. Odžagani angleški generali Rim, 20. avg. s. Kakor poroča angleška poluradna agencija, ples generalov, odgovornih za angleški poraz v Cirenaiki in Egiptu, še ni končan. Po Auchinlecku in Ritcheu je zdaj na vrati šef glavnega stana vrhovnega poveljništva na Srednjem vzhodu general Corbet, ki ga bo nadomestil general Mac Greey. Obletnica smrti Italica Mussolimja Forl|, 20. avg. s. Obletnica smrti Italica Sandra Mussolini je bila proslavljena z žalno svečanostjo na pokopališču v Padem u ob navzočnosti zveznega tajnika in zastopnikov pokrajinskih oblasti. Na grob so položili cvetje, ki ga je poslal tajnik PNF in cvetje forlijskih črnih srajc. V Sarsini pa je bila nato otvorjena dvorana arheološkega muzeja, imenovanega v spomin po I ta lic u San dru Mussolini j u. Na Stalinov ukaz Komentarji nemškega tiska o ponesrečenem angleškem poskusu pri Dieppu nobenega rešilnega poizkusa, ki se izvede za kakršnokoli ceno, drugič, da je katastrofalna politika angleškega ministrskega predsednika prisilila k molku sleherno vojaško razsodnost v Angliji in tretjič, da je spričo ogromne sile nemške fronte od Ledenega morja do Biskajskega zaliva kakršenkoli poizkus invazije enak samomoru. Odgovorni za poraze pri Anversu in Ga-lipolu v pretekli svetovni vojni, piše »E>eu-tsehe Alle-pmeine Zeitungc, je zopet obdaril svoj narod z nadaljnjim izredno hudim porazom. Njegova >druga frontac je bila brž ko se je skušala ustvariti, izredno huda lekcija za Angleže. Zelo upravičeno je »Times* pisal v preteklih dneh o »največji krizi«, ki se zdaj pojavlja. Churchil-lovo potovanje v Moskvo Je o tem jasno pričalo in sedanje vojaške operacije so bile prvi katastrofalni poraz tega dejstva. Angleški in ameriški vojaki in vojaki v službi Londona in VVashingtona, ki so umrli blizu Dieppa, so žrtve, ki so plačale prvi krvni delež za pogajanja, ki so bila štiri dni v Kremlju. >Lokal Anzeiger« omenja predvsem intenzivno delovanje Stalinovo v preteklih mesecih preko svojih veleposlanikov v Londonu in Washingtonu, da bi se v teh dveh državah ustvarilo ugodno ozračje za vsi ljenje volje iz Moskve. Angleško in ameriško javno mnenje se je pod pritiskom te akcije usmerilo podzavedno v smislu boljševiš-ke volje. Angleški ministrski predsednik je bil poverjen, da nudi zadnji odpor kre-meljskemu tiranu. Pritekel je k njemu z mnogimi prepričevalnimi argumenti, toda Stalina to ni ganilo in vsilil je svojo voljo. V uri obupa je dal Churchill blazni ukaz za vdor v Evropo za vsako ceno. Demo-plutokracije so drago plačale to ponesrečeno vojaško podvzetje in svojo zasužnje-nost boljševizmu. »Zwolfuhrblatt« zaključuje svoj komentar rekoč, da se morajo Angleži in Američani končno prepričati o eni stvari in to je, da jim je naš kontinent odslej prepovedan. Sleherni poizkus za prekršenje te prepovedi je lahko katastrofa. Berlin, 20. avg. s. Katastrofalni poizkus Invazije v Evropo, ki ga je izvedel Churchill, je skoraj izključna snov, s katero se navi z izrednim poudarkom ves nemški tisk. Izredno poročilo nemškega vrhovnega poveljništva je bilo objavljeno z največjimi Črkami na prvih straneh. Listi pod-črtavajo v naslovih, da je bila akcija pravcati Dunkerque. sVolkischer Beobachter« omenja v uvodniku predvsem to, da je ChurchiHovo ime, kakor v obeh svetovnih vojnah v tem stoletju, vezano na blazna In pustolovska podvzetja, ki so se vedno končala katastrofalno. To novo podvzetje je služilo v glavnem v dokaz dveh stvari. Prvič je bila dokazana ogromna obrambna moč nemških oboroženih sil na zahodnih mejah Evrope in drugič je bil podan dokaz, da ima v sovražnem taboru Stalin pobudo. Churchillu je ob zadnjem obisku v Kremlju Stalin dal zadnjo nepreklicno zahtevo po ustvaritvi druge fronte in Churchill se je moral ukloniti volji boljševi-škega tirana in v vsej naglici odposlali proti Evropi angioameriški ekspedicijski zbor. Churchill je ubogal na Stalinov ukaz ter je zopet doprinesel krvno žrtev. Zvest angleškim tradicijam je pustil, da so glavno Krvno žrtev doprinesli narodi, KI še služijo angleški stvari. Na Francoski obali je padlo na stotine Kanadčanov. Američanov in francoskih deguaLLstov. To pot, zaključuje list. se je izvršila operacija v mnogo večjem slogu kakor prejšnje ob francoski obali, toda tudi ta se je zaključila s prav takim neuspehom. Bilanca operacij se ni spremenila tudi to f>ot. piše »Borsen Zeitung«. Izredno hude so bile izgube in zelo mučen, strašen poraz. Kmalu po porazu Angležev in Američanov na Sredozemskem morju so Angleži in Američani zopet žrtvovali nadaljnje bojne in transportne ladje in nekaj tisoč ljudi, ne da hi najmanj olajšali položaj tam, kjer ee odloča usoda vojne. Po omembi popolnega izjalovljenja podvzetja piše berlinski dnevnik, da v glavnem to podvzetje dokazuje troje: prvič, da sovjetski vojaški položaj ne more imeti nobene koristi od Angleški izgovori Z vso resnostjo dokazujejo, da je Slo samo za poskus Berlin. 20. avg. s. Kakor je bilo pričakovati, trdi anglosaška propaganda, da »glavni Stan kombiniranih operacij« nikoli ni mislil na poizkus invazije, kar naj dokazuje to, da je bilo tudi včeraj zjutraj sporočeno francoskemu prebivalstvu, naj ne sodeluje z zavezniškimi četami in se tako izpostavlja nevarnosti represalij. Dokaz naj bi biđ tudi predvsem ta, da se je alccija izvedla v naprej določenem času in da so se čete vrnile » koma; šestminutno zamudo glede na določeni termin. Naravno trde rudi. da je akcija uspela kar najbolj srečno in da so se zbrale predvsem dragocene skušnje. Med drugim tudi trde ka>r najbolj resno, da so se poizkušali nekateri izkrcevalni čolni za prevažanje tankov. Tako je brlo. pripominja sarkastično berlinski tisk, žrtvovanih 1500 ujetnikov, nekaj stotin padlih, tucat ladij* kakih 30 tankov in zadnji vojaški prestfiž fezedinjenih narodov« za takšno preizkušnjo. Stvari bi bile še mnogo hujše, če bi se Skušalo z uporabo večjih sil ostati v Franciji več kot 10 ur. Da je bilo včerajšnje podvzetje improvizirano, priča tudi poročilo Reuterja, ki trdi, da viceadmiral Moutbat-ten ie 10 mesecev organizira invazijski zbor. Krivda je popolnoma na Stalinovi strani in se mu prekleto mudi. Organizacija Se ni bila dokončana, tako da se je poizkus invazije pretvoril v zadnjem momentu v udar. Zanimiv je navidezno nepomemben poudarek agencije Reuter, da je Mountbatten odvisen naravnost od Churchilla in odgovarja samo njemu za svoja dejanja. Ni potrebno, da je človek prerok in da predvideva, da je vtceadmiralu rezervirana enaka usoda, ki je pred tremi dnevi zadela angleškega vojaškega genija generala Auchinlecka, V sredo zjutraj je radio Moskva v posebni oddaji sporočil poročilo agencije Tas: V okviru vojnih operacij na zapadu je bilo izvedeno davi v prvih jutranjih urah izkrcanje na področju Dieppa. Operacije so še v teku. Očitno je, pripominja »Nachtausgabe«, da se je Churchill požuril in poslal v Moskvo vest, dobro vedoč, da jo Stalin nestrpno pričakuje, ker pričakuje držanje obvez. Ko je poslal kar najhitreje to vest, je angleški ministrski predsednik najbrž mislil: Glej, zdaj si zadovoljen. Invazija, ki si jo v svojim ultimatu zahteval, je v teku in druga fronta v Evropi je v tem trenutku postala stvarnost. Vsekakor pa bo Churchill lahko rekel, da je več sto angleških vojakov padlo za boljše viško stvar. Vse žrtve tega ponesrečenega podvzetja je zahteval Stalin, ki bo zahteval brez dvoma se nadaljnje žrtve in še naprej držal nož za ročaj. Helsinki, 20. avg. s. Po zadnjih številnih borbah, ki so se zaključile vedno v prid finskih letalskih sil, je bilo sestreljenih od priče tka vojne 1035 sovjetskih letal in sicer so lovci sestrelili 610 letal, protiletalsko topništvo 417 letal, 6 letal je sestrelila mornarica, dva pa pehota. Obramba zapadne obale se je odlično izkazala Posadka obalnih utrdb je v kali zadušila z velikimi silami poskusen angleški vpad v Francijo — Z malenkostnimi lastnimi izgubami fe bil zadan sovražniku najhujši udarec notri uspehi na vzhodni fronti Uspešne operacije na vzhodni fronti so rodile nove pridobitve na ozemlju — Velike izgube sovražnika na posameznih odsekih — Sovražni protinapadi gladko zavrnjeni — Hude izgube sovjetskega letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. avg. s. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Včeraj so nemške sile obalne obrambe odbile z izredno krvavimi izgubami za sovražnika angleš!:e, ameriške, kanadske in degaulistične čete, ki so se izkrcale v širini 25 km na francoski obali Rokav-skega preliva pri Dieppu. Ob zaščiti močnih pomorskih in letalskih sil in z uporabo tankov, ne da bi bilo treba uporabiti rezerve vrhovnega poveljništva, so bile uničene in vržene nazaj v morje v borbah moža z možem sovražne čete, ki so se izkrcale iz 300 ali 400 čolnov. Vsi tanki sovražnika, ki jih je bilo 28 iit ki so bili izkrcani, so bili uničeni. Doslej je bilo naštetih 1500 ujetnikov, med njimi 60 kanadskih oficirjev. Nasprotnik je imel številne mrtve, d oči m znašajo naše izgube padlih in ranjenih samo 400. Naše posadke so držale vse strateške točke .postojanke baterij in radijske postaje ob obali. Glavnina sovražnika .ki je Čakala na morju na 36 transportnih ladjah in je bila zaščitena s številnimi križar- kami, rušilri in nad/orovalnimi čolni v svrho nadaljevanja izkrcanja, se je morala vrniti v svoja izhodiščna pristanišča, ne da bi kaj ukrenila in po močnih izgubah zaradi topovsitfega ognja in letalskih napadov, zasledovana med plovbo in do izkrcanja od nemškega letalstva. Brodovje sovražnih transportnih ladij Je izgubilo zaradi topovskega ognja tri rušilce, dve torpedovki in dve transportni ladji. Letalstvo je potopilo en rušilec, en motorni torpedni šcln, en nadzorni čoln in 5 transportnih ladij s skupno 13.000 tonami. Med temi ladjami sta bili dve specialni lad.fi. Razen te^a je letalstvo poškodovalo 3 križarke, 4 rušilce, 4 motorne torpedne čolne, en vlačilec, en izkrcevalni napadalni Čoln in 5 transportnih ladij s skupno 15.000 tonami. Med temi ladjami so bile specialne ladje. V teku bombardiranja bežečih angleških pomorskih sil so bili hudo poškodovani pomoli in sidrišča v pristanišču Portsmouth kakor tudi drugi objekti vojaške važnosti ob južni obali Anglije. Nemško letalstvo je izgubilo 18 letal. Del posadk je bil rešen. V letalskih dvobojih so naši lovci in protiletalsko topništvo in naše topništvo sestrelili 112 sovražnih letal. 17 naših letal je bilo izgubljenih. Nekaj pilotov je rešila pomorska reševalna služba. V noči na 19. avgust so sovražne izkr-ccvalne sile napadle nenadno nemške lahke pomorske sile. Te so takoj reaeirale in potopile dve veliki motorni topničarki. Poškodovale so s topniškim ognjem nadaljnjo vodilno ladjo in več motornih torpednih čolnov. Štiri sovražna letala so bila sestreljena. Ena naša lovska podmornica pa je bila tu potopljena. itafpfte* Pariz Na nemški strani ni bilo drugih izgub. Vse skupine nemških oboroženih sil, ki so sodelovale pri obrambi pred sovražnim izkrcanjem, so se odlično borile. Na Kavkazu je bilo z napadalnimi operacijami zavzeto nadaljnje ozemlje. Letalstvo je potopilo pred obalami Črnega morja tri transportne ladje. Med Volgo in Donom južno od Stalin-grada je bil v hudih borbah zavzet z naskokom sistem sovražnih postojank, ki so bile že pred časom močno utrjene. Sovražnik je tu izgubil med 18. in 19. avgustom 3301 ujetnika, 52 tankov, 56 topov, 90 strojnic in metalcev bomb, kakor tudi 60 metalcev plamenov. Letalstvo je uničevalo železniške naprave in oskrbovalni promet v sovražnem zaledju. V teku neke naše napadalne akcije na področju severno od Orela je bilo od 11. avgusta zajetih 14.000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih 400 tankov in 200 topov. Vzhodno od Vjazme in pri Rževu so se včeraj izjalovili napadi soražnika spričo žilavega odpora nemških čet. V severnem odseku fronte so bili odbiti deloma s protinapadi sovražni napadi. Sovražnik je izgubil včeraj na vzhodni fronti 104 letala. Nekaj podrobnosti o katastrofalnem angleškem poraza pri Dieppa Berlin, 20. avg. s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil objavlja naslednje podrobnosti o katastrofalnem porazu Angležev pri Dieppu: Ob zori dne 19. avgusta so nemš'ke izvld-niške ladje ob cbali Rokavskega zaliva pri Dieppu opazile, da se je na odprtem morju neki nemški konvoj boril s sovražnikom. Ta dogodek, ki nI bil izreden, je imel kmalu nato svoje nadaljevanje, kajti nenadno so števiilna angleška letala napadla v nizkem poletu obalo in samo mesto Diepp ter področje ob obeh straneh mesta. Letala so metala bombe. Na nemški strani je bil takoj dan alarm. Čete so zavzele svoja mesta v postojankah 'topovi so bili namerjeni, strelski jarki so se napolnili z oboroženimi vojaki in akcija se je pričela. Z morja so med tem angleške križarke in rušilci s svojim topništvom streljale na mesto in na obalo, krite z umetno meglo, ki je še povečala naravno meglo v prvih jutranjih urah na morju. Ob ugodnosti te dvojne megle so prišli napadalni čolni, motorni torpedni čolni hi številne izkrcevalne barke so zračnika zelo blizu pristanišča, toda nemško topništvo jih je lahko takoj dobilo v območje svojega streljanja. Ob ugodnosti umetne megle je Angležem vendar uspelo doseči obalo na petih tOčkah vzhodno in zapadno od mesta, toda samo na teh točkah jim je uspelo izkrcati pehoto in tanke. Brž ko so bili tanki Izkrcani, so pričeli napredovati z očitnim namenom, da bi prodrli v mesto, toda nemško topništvo jih je pričelo takoj uni- čevati. En sam nemški protiletalski top, postavljen na neki višini severno od Dieppa, je uničil kar štiri od 28 izkrcanih angleških tankov, ki so bili nato vsi uničeni. Silna borba se je razvila okrog postojanke enega izmed nemških topov. Kanadčani »o sprožili napad in uspelo jim je priti tako blizu nemške baterije, da je bilo še mogoče uporabiti top. Kljub izredni premoči sovražnika na tej točki borbe nemški topni-čarji niso zapustili svojih mest in v silni borbi moža proti možu so bili Kanadčani obvladani in nato s pomočjo pehote, ki je takoj prihitela, uničeni. Protinapad krajevnih nemških sil je popolnoma uspel. Medtem ko so se številna sovražna letala' ki so jih sestrelili nemški lovci, razbijala na tleh, je pehota, ki se je deloma nahajala prvič v borbi, prodrla do obale in zlomila sovražni odpor, ne da bi bilo treba poseči vmes rc- ! zervam, ki so bile v stanju alarma. Angleži in pomožne tuje čete v njih službi niso padle ln niso bile zajete, temveč so zbežale na morje na izkrcevalne ladje, ki so jim preostale. Obala in morje sta bila za dolgo Časa posuta v zažganimi ali gorečimi vozili, z razbitinami izkrcevalnih ladij, z rešilnimi pasovi In z vsakovrstnim orožjem, k ga je sovražnik odvrgel aH izgubil. Pred žičnimi ovirami, ki jih Angleži niso mogli obvladati, so stale v dolgih vrstah njih težke strojnice ter drugo orožje in mnogo municije. Nemški obrambni zid ob atlantski obali je tako prestal svojo prvo preizkušnjo. Iz vojaškega vira poročajo nadalje, da so Angleži v teku svoje izkrcevalne akcije izkrcali tudi ameriške tanke. Včerajšnje izredno poročilo je objavilo4 da je bilo 28 teh tankov uničenih. Sodeč samo po tej številki, nam je jasno, kako hude so bile izgube na oklopnem materialu Angležev v teku te akcije. Z druge kaže to, da izkrcevalna operacija Angležev nikakor nI bila presenečenje za nemško vojno vodstvo. Nemška obramba je ostala vse skozi intaktna in je lahito v vsakem trenutku z vso točnostjo intervenirala v borbi. Komaj je preteklo 6 ur po izkrcanju prvega kontingenta angloameriŠkega eks- pedicijskega zbora, ie so angleške pomorske sile zaradi ogromne sile nemške obalne obrambe pričele svoj umik. Nešte-vilni lovci in lahka bojna letala so napadali sovražne izkrcevalne čolne in nasprotne ladje ter povzročili požare in potopili mnogo ladij ter zadali hude izgube sovražnim vojakom. Lahka bojna letala skupno z močnimi »Do 217« in »Ju 88«, ki so jih ščitili lovci, niso privoščila niti trenutka počitka sovražniku. Kljub zelo znatnim silam sovražnika je nemško letalstvo skoraj takoj vsililo svojo premoč nad Dieppom in prisililo Angleže k umiku, med tem ko je bilo na desetine sovražnih letal sestreljenih. Izkrcane čete, ki so jim bili odvzeti tanki in ki jih letalstvo in bojne ladje niso več podpirale, so bile kmalu brez oskrbe in prisiljene k borbi z nemško obrambo, ki je bila postopoma jačja. Obala se je pokrila s truplu Ujeti so bili prvi sovražni vojaki. Ni bilo nobene možnosti za rešitev več za Angleže, Američane, Kanadčane in Degauliste, ki so se izzkrcali. Zaradi uničenja izkrcevalnih čolnov In potopitve številnih transportnih ladij je bila zaprta vsaka bot za beg. Razvijal se je nemški protinapad. Sovražniki so bili obvladani in pognani v morje. Ob 13. uri je bila borba že odločena. Tisti, ki so se še borili, so bili sistematično uničeni v naslednjih urah. Lahka bojna letala so med tem potopila en sovražni motorni torpedni čoln, druge skupine pa so zasledovale nasprotnikove ladje, ki so bežale v smeri proti Brightonu in potopile dve transportni ladji po 3000 ton ter napadale in poškodovale številne druge edinice. 10 ur od pri četka sovražnosti je bila polkovniku, poveljujočemu nad obrambo v tem odseku obale, izročena zadnja vojaška vest, ki se je glasila: Položaj je zopet vzpostavljen! Angleški strah zaradi nemškega prodiranja ženeva, 20. avg. s. Londonski dopisnik lista >Suisse< poroča, da je stalno napredovanje čet osi na Kavkazu in obkoljevalno gibanje okrog StaJingrada še povečalo skrbi Angležev glede odseka na Srednjem vzhodu. V Londonu se zdaj zavedajo, da bo s prihodom nemških čet na Volgo ki na obalo Kaspiskega morja zadan izredno hud udarec ruskemu odporu in da bo "•rtflili zelo velika nevarnost za angleške položaje na Srednjem vzhodu. Ta položaj je bdi bree dvorna predmet razgovorov v Moskvi spričo nujnosti organiziranja angloruske odporne črte. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 21, ivfuiU 1942-Xx štev. 190 Visoki Komisar v pokrajinskih središčih Ljubljana, 21. avgusta. Nadaljujoč s\t>je inšpekcijsko potovanje po gla\mih središčih pokrajine, je obiskat Visoki komisar Eksc. Grazioli pretekle dni kočevsko cono. ki je vaina zaiadi industrijskega rudniškega delovanja in zaradi števil' mh problemov, ki so v teku reševanja in ki se nanašajo na zemljiško in poljedelsko ureditev, ki se izvršuje po izselitvi nemških prebivalca v Nemčijo. Z Eksc. Robotti jem med četami Med svojim bivanjem v kočevskem oko-fišu se je Eksc. Grazioli, ki ga je spremljal komisar okrajnega kapitanata, srečal z generalom Robot ti jem, poveljnikom ljubljanskega armadnega zbora s katerim so biti poveljniki velikih edinic. ki so razmeščene po Sloveniji, Skupno z Eksc. Robottijem je Visoki komisar obstal med delavci, ki Jih je našel v coni. ter jih tovariško in prisrčno pozdravil. Zatem je skupno s poveljnikom armadnega zbora poselil vojaško bolnišnico Ljubljana, 21. avgusta i Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos. 66. z dno 19. avgusta 1942-XX. je objavil med odločbami Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino tudi odobritev pravil Združenja denarnih in zavarovalna zavodov Ljubljanske pokrajine. Ta pravila obsegajo 33 členov in se glasijo na kratko: Ustanovitev in namen Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov vključuje povsem vse zavode skupaj, za katere je ustanovljeno in ki poslu-jex> na ozemlju pokrajine. Združenje se deli na naslednje sindikate: 1. sindikat bank; 2. sin likat hranilnic; 3. sindikat zavarovalnic; 4. sindikat vodilnih uradnikov denarnih in zavarovalnih zavodov; 5. sindikat pomožnih ustanov za denarništvo in zavarovanje. Združenje je včlanjeno v Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Naloga združenja v okviru njegove pristojnosti je: 1. da skrbi za splošno zaščito včlanjenih strok ter da v sklalu s splošnimi interesi pokrajine in njene proizvajalne delavnosti pospešuje njihov tehnični in gospodarski razvoj; 2. da proučuje in rešuje gospodarska in socialna vprašanja, ki zadevajo te stroke; 3. da pričenja na osnovi pooblastil, ki jih da od primera do primera Pokrajinska zveza delodajalcev, pogajanja o sklenitvi kolektivnih delovnih pogodb in sporazumov za ureditev kolektvinih gospodarskih odnosa je v; 4. da pospešuje, sproža in podpira vsakršno pobudo za pomoč, za strokovno, nravstveno in narodno vzgojo članov ter za povečanje in izboljšanje proizvodnje; 5. da pospešuje in skrbi za ustanavljanje strokovnih šol; 6. da pospešuje sodelovanje med izvrševalci vključenih obrtov; 7. da imenuje ali predlaga predstavnike včlanjenih strok v vse svete, ustanove in organe; za katere je tako zastopstvo določeno ali zahtevano aii dopuščeno v zakonih in pravilnikih; 8. da zbira in obravnava vsa dejstva, poročila in podatke o vprašanjih, ki zadevajo delovno področje včlanjenih strok; 9. da izpolnjuje vse ostale naloge, ki so mu naložene z zakoni, pravilniki in odredbami pristojnih oblastev in Zveze delodajalcev. Člani člani Zdinženja so po svojstvu vsi denarni in zavarovalni zavodi, menjalni agenti, borzni komisarji in menjalnice pokrajine. Kdor koli pridobi v pokrajini koncesijo za izvrševanje kreditne ali zavarovalne delavnosti, za poslovanje kot menjalni agent ali borzni komisijonar ali koncesijo za menjalnico, mora vložiti prošnjo za vpis pri Zlru-ženju, ki jo pošlje Zvezi delodajalcev. Tuja podjetja, ki imajo sedež v Ljubljanski pokrajini najmanj že 10 let, se sprejmejo kot člani, toda njih zastopniki ne morejo biti Žena Snoči sem vprašal svojo ženo, če hoče na izprehod. — Eh, da, — je odgovorila, — tebi se zdi, da me veseli hoditi zvečer še na izprehod, ko sem ves dan garala tako, da sem vsa izmučena. Tebi se hoče na izprehod in jaz naj bi imela enako željo. Ti misliš samo na svoj užitek, tega ne moreš tajiti. Moje mnenje pa ni važno. Zahoče se ti na izprehod in jaz moram seveda s teboj brez ugovora, izprehod me mora veseliti, pa na bom še tako trudna ... — Oh, saj bi ne bilo treba tako na dolgo in široko tega obravnavati! — sem vzkliknil. — Niti najmanj me ne mika izprehod, da boš vedela. Vprašal sem te iz gole vljudnosti. Nasprotno, zelo sem zadovoljen, če ostaneva doma. Zvečer je že precej hladno in po pravici ti povem... — Tako torej, noče se ti na izprehod, — me je prekinila žena. — Ne. — sem pritrdil, — niti najmanj. Takoj oblečem domačo haljo, se zavalim na divan, si prižgem cigareto in začnem Čitati novine. — Seveda, — je dejala moja žena. Dvakrat je šla okrog mize, potem je pn nadaljevala: — Seveda, njemu se noče na izprehod. Zdaj bo oblekel domačo haljo, se zavalil na divan, si prižgal cigareto in čital novine. Kaj ne? — Da, tako je, — sem odgovoriL — Kaj te ni sram? — se je razjezila moja žena. — Sram? — sem se začudil. — Oprosti, ne razumem, česa naj bi se sramoval. — Ah. torej se ne sramuješ! — je vzkliknila, stopila predme in me premerila s srditim pogledom, — Seveda. Ti si v Kočevju in Ulet bolnim vojakom čimprejšnje okrevanje. Na novem sedelo okrajnega kapitanata Pred svojim odhodom je Vraoki komisar pregledal poslovanje uradov okrajnega kapitanata ter izrazil svoje zadovoljstvo spričo nove in bolj pristojne ureditve. Nato Je posetit sedež kočevske občina in okolice Kočevje ter nadzirat razne službe. Ob tej priliki se mu Je nudila motnost, da prouči in izreče točna navodila glede raznih vprašanj, ki se nanašajo na civilno življenje, in ki sta mu jih predočila okrajni komisar in župan Loser. Po sprejemu od strani krajevnih strankinih prvakov Je Eksc. Grazioli posetil Dom fašija. kjer je počastil spomin junaško padlih: Dobritte. Vanninija in Beza, Končno je hotel Visoki komisar podrobno proučiti položaj kočevskega rudnika, zanimajoč se pri dirigentih glede proizvodne možnosti in življenjskih pogojev rudarjev. Imenovani ali izvoljeni v vodstvo in zastopstvo. Članstvo ne preneha niti z ostavko, niti z izključitvijo; preneha hkrati s podjetjem. Članske pravice mora izvrševati le elan, ki je pravilno vpisan in ki ni v zaostanku a plačilom obveznih rednih in izrednih prispevkov. Člani so dolžni dajati Združenju vsa obvestila .poročala in podatke, ki bi jih zahtevalo v okviru svoje pristojnosti ali po nalogu nadrejenih organov. Člani so dolžni izpolnjevati kolektivne pogodbe in gospodarske sporazume, sklenjene po Zvezi delodajalcev in obveščati Združenje o vseh spo*, rih, ki bi nastali glede izvajanja predpisov kolektivnih pogodb in gospodarskih sporazumov. Stiki z delavskimi združenji v vprašanjih, ki spadajo v področje Združenja ali Zveze se smejo vzdrževati le preko Združenja in Zveze v smislu določb nj-ho-vih pravil. Sindikati Čflani Združenja se uvrste v s-ind kate, ki združujejo člane, izvršujoče isto vrsto delavnosti. Sklepi o ustanovitvi sindikatov spadajo v pristojnost skupščine, odobrit; pa jih mora Zveza. Sindikati kot organi Združenja opravljajo v okviru krajevne pristojnosti Združenja vse naloge, ki mu pripadajo glede včlanjene strrke. Organa sindikata sta: 1. predsednik in 2. skupščina. Predsednika sindikata vodi skupščina za dobo treh let. Skupščino sindikata tvorijo vsi člani sindikata. Posebne določbe Za vodMne uradnike se štejejo: a) Pri bančnih zavodih: bančni ravnatelj ali bančni ravnatelji, kolikor vodijo poslovanje vsega zavoda aH znatnega dela z dejansko pravico samostojnega ukrepanja ali lastne pobude ki s funkcijami, zvezanimi z odgovornostjo in zastopanjem. Podravnaitelj ali podrai-natelji ali sorav-natelji, če so pooblaščeni popolnoma nadomeščati ravnatel ja; b) pri zavarovalnicah* vodtfn* uradniki zavarovalnih podjetij, med katere Se štejejo tudi t teti višji uradniki družb, ki opravljajo vodene posle z odgovornostjo vodilnega uradnika in katerim ie bilo svojstvo vodilnega uradnika izrecno pobeljeno pismenim, naalovljencu neposredno vročenim odlokom upravnega sveta družbe ali pooblaščenih organov; c) vsi tisti, za katere do!oči Visoki k orni-sariat, da se morejo uvrstiti v to skupino. Inozemci, ki spolnjujejo pogoje tega člena in ki prebivajo najmanj 10 let v Ljubljani, se tahko sprejmejo kot člani, toda ne morejo biti imenovani ali izvoljeni za upravljanje vodilnih nadog in poslov. O sprejemu v članstvo sindikata odloči predsednik Združenja po zaslišanju sveta in na predlog predsednika sindikata. Zoper odklonitev sprejema rrrva prizadeti prav'co pritožbe na predsednika Zveze, v zadnji stopnji pa na Visoki kormsariat. Članstvo se i z grubi: bil ves božji dan z doma,' bil si v kavarni s prijatelji, govoril si o ženskah, potem si se pa vrnil. Doma si se najedel in s tem je bilo tvoje delo opravljeno. Prav nič te pa ne moti, da sem morala jaz ves dan ostati doma in garati. Tebi se zdi, da bi rada čepela doma še zvečer, čeprav sem se že ves dan mučila z gospodinjstvom kot prava mučenica. Tebe ne veseli izprehod in zato tudi mene ne sme veseliti. Samo na svoj užitek misliš. Moje mnenje ni važno. Nič ne de, če sem se jaz naveličala biti vedno doma. Ti nočeš na izprehod in samo ob sebi razumljivo je. da moram brez ugovora ostati doma tudi jaz... — Ce se ne motim, si mi to že povedala in sicer besedo za besedo malo prej, ko sem te povabil na izprehod. — Ni res, dejal si, da ostanemo doma. — Pozneje da. Najprej sem te pa povabil na izprehod. — Vidim, da je gospod zelo pozabi j iv. — Meni se pa zdi, da bi se rada prepirala, — sem odgovoriL — Toda pustiva to. Rad bi vedel, kaj naj počneva? Menda bi zdaj ti rada Sla na izprehod. — Jaz da bi Sla rada na izprehod? Kdo je pa rekel to? — Ti sama malo prej. — Ni res, nič podobnega nisem govorila. — Dobro, dobro, povej mi pa končno, ali hočeš na izprehod ali ne. — sem dejal nestrpno. — Ah, zato naj bi Sla, ker mika tebe. — Da, — sem pritrdil. — Ah, da, — je zagodmjala. — tebi se zdi, da bi lahko potem, ko tem ve« dan garala doma... — Kot mučenica, — tem dopolnil njeno jadikovanje. I a) Z ostavko, ki pa ne oprosti okna prevzetih obveznosti, če se ne poda na način in v šokih, določenih v členu 13.; b) z izključitvijo zaradi vzrokov ki na način, kakor to označeni v diserplitvskih pravilih; c) z izgubo kakega pogoja, po katerem Je bil član sprejet v članstvo. Organi Združenja Organi Združenja so: l. predsednik, 2. skupščina, 3. svet, 4. nadzorni odbor. Predsednika določi z izvolitvijo skupščina, izvolitev pa mora odobriti Visoki Komisar. Predsednik ostane na tvojem mestu tri leta in mora biti ponovno izvoljen. On vodi in predstavlja Združenje tako v notranjih kot v zunanjih odnosa jih. Ce je zadržan ga. nadomestuje eden izmed obeh podpredsednikov, ki ju izvoli skupščina. Skupščino tvorijo vsi člani Združenja. Na redno zasedanje jo sklicuje predsednik vsako leto z vabilom, na izredno zasedanje pa kadar to smatra za potrebno svet Združenja. Svet je sestavljen lz predsednika, dveh podpredsednikov in predsednikov sindikatov strok. Skliče ga predsednik kadar koli to smatra za umestno, vsekakor pa vsaj enkrat vsake tri mesece. V področje sveta spadajo vsi ukrepi, potrebni za dosego statutarnih namenov in za izvedbo smernic, ki jih določi skupSčina. V nujnih primerih opravlja svet vse posle skupščine. Sklepi morajo biti na to odobreni v prvi prihodnji seji skupščine. Ljubljana, 21. avgusta. Na ljubljanskem živilskem trgu že več tednov prodajajo izredno lepo uvoženo papriko. Prodajalci jo imajo na kupe in njena izredna zelena barva se že od daleč loči od barv ostalega sočivja in sadja. Nehote se ozreš po vabljivih piramidah paprike in jih občuduješ, čeprav te ne zvabijo, da bi jih kupil. Naše gospodinje pa nimajo samo smisla za estetiko, pač pa tudi za praktično vrednost sočivja, za njegovo hranljivost in uporabnost. Ne moremo trditi, da bi paprike ne cenile pravilno, zdi se pa, da tiste cene vendarle se ne u/.iva, kakor bi po svoji vsebini in vrednosti za naš organizem zaslužila. Seveda ni vsem dano, da bi pri izbiri in nakupu upoštevale samo to plat zelenjave in sočivja. V tem pogledu mnogokrat zatre Se tako žive želje nepoboljšljivo prazna denarnica. Zal je paprika sočivje. ki je pri nas med najdražjimi. Hranljivo vrednost poedine hrane smo do nedavna računali pkoro samo po količinah beljakovine, maščob in ogljikovih vodanov (sladkorja) ki jih hrana vsebuje. Odkar pa so odkrili vitamine, se vrednost hrane ne ceni več samo po beljakovinah, maščobah in ogljikovih vodanih, temveč tudi po količini in vrsti poedinih vitaminov, ki so v njej. Beljakovine so živemu organizmu potrebne, ker nam nadomestijo tiste beljakovine, ki se trosijo z delom tkiva in vseh naših te tesnih organov. Sladkor je vir energije in dela, maščobe pa predstavljajo rezervo, ki se troši le v primeru potrebe. Vitamini pa so snovi, ki oživljajo in po-jačujejo važne življenjske funkcije našega telesa. Med tem ko najde telo maščobe v večji ali manjši rezervi, s katero določena oseba razpolaga, in se sladkor razvija iz maščob, pa naše telo ni sposobno, da si izdela samo neobhodno potrebne beljakovine in enako neobhodno potrebne vitamine. Zato moramo telesu te snovi s hrano stalno dovajati. Beljakovine vsebujejo mleko, jajca, meso in soja v večjih količinah, žita, sadje in zelenjava pa v manjših. Zato so beljakovine pristopne s hrano telesu vsako letno dobo. Vitamini pa so največ v sveži hrani. Med drugimi je našemu telesu potreben tudi vitamin C. Pomanjkanje tega vitamina povzroča otroški skorbut in bolezen dlesni, to je izpadanje zob. Nahaja se v glavnem v surovem sadju in zelenjavi, torej v rastlinskih proizvodih. To pa največ dokler so v svežem stanju, ker se s kuhanjem vitamin C uniči. Ker pozimi in zgodaj pomladi ni lahko dobiti sveže rastlinske hrane, je važno vprašanje, ali je mogoče z živili, ki so nam v omenjenih letnih dobah na razpolago, zadovoljiti potrebe pravilne in dobre prehrane, posebno v pogledu zadostne količine vitamina C. ... da bi mogla še misliti na izprehod. — Torej nočeš? — Mar sem trdila kaj podobnega? Postajal sem že nestrpen in njene trnav. mi je šla na živce. — Cuj, draga, — sem dejal, — začniva znova. Najprej sem te vprašal, če hočeš z menoj na izprehod, ti si mi pa odgovorila, da si trudna in da nočeš. Potem sem dejal, da ostaneva doma, a ti si odgovorila, da bi rada šla na izprehod. Tedaj mi ni preostalo nič drugega nego vprašati t« ponovno, ali hočeš na izprehod. Odgovorila si, da nočeš. — Kaj pa ti, ali hočeš ali ne? — Seveda hočem. — Zakaj si pa potemtakem dejal, da bi raje ostal doma? — Bilo bi mi prav tudi če bi ostal doma, — sem dejal, — meni je vseeno. — Seveda, ker bi moral na izprehod s svojo ženo. ti je vseeno. Tudi ostati doma z ženo ti je vseeno. Vse ti postaja vseeno, kadar gre zame. — Bodj potrpežljiva, dušica. — sem Jo skušal potolažiti — Ni mi vseeno, oditi s teboj na izprehod ali ne. Rad bi storil tako, da bi bilo tebi prav. Ali hočeš torej na izprehod ali ne? — Ne, — je odgovorila odločna — Torej pa ne. — tem dejal. — Torej pa da, — je rekla moja žena. — Odloči se vendar že, kaj storiva. Zagnana v škripec me je žena srdito pogledala. — Evo zdaj sam vidiš, kakšen si! — je vzkliknila. — Zvečer izgubiva dobro uro časa t prerekanjem ali greva na izprehod ali ne. ker ti nikoli nočeš tega, kar hočem 5*z. Nadzorni odbor je sestavljen ls treh članov in dveh namestnikov, ki jih imenuje skupščina srn tri leta. . Imovina, oprava, proračuni, računski zaključki Imovino Združenja tvorijo: a) premičnine, nepremičnine ln vrednote, ki jih Združenje pridobi s *»j»y™p< volili, daritvami ali kakorkoli drugače. b) vsote, naložene za kakršen koli namen, dokler se ne potrosijo. Dohodki Združenja so: a) redni in Izredni prispevki, ki pripadajo Združenju, b) obresti m drugi dohodki od imovine, c) podarjeni ali iz kateregakoli naslova sicer prejeti zneski. Izdatki Združenja se delijo na obvezne in neobvezne. Obvezni so: a) splošni izdatki m izdatki za sindikalno organizacijo, za gospodarsko, socialno in moralno pomoč, za narodno vzgojo in za strokovni pouk članov, b) Prispevki v korist ustanov ali pomožnih zavodov, določeni in odobreni po zakonih ali oblastvu; c) drugi izdatki, ki jih proglase za obvezne zakoni, pravilniki ali oblastvene odredbe. Zaključni Členi pravil obsegajo še disciplinske predpise. V zadnjem členu je določeno, da predlagajo spremembo pravil lahko predsednik, svet ali tretjina članov skupščine Združenja. Sklenjene spremembe se morajo predložiti v proučitev svetu Pokrajinske zveze delodajalcev, Zveza pa jih nato posije v odobritev Visokemu Komisari-jatu za Ljubljansko pokrajino. V ta namen pridejo pozimi vpoštev predvsem kislo zelje, ohrovt, koleraba in špinača, ki vsebujejo zadostne količine vitamina C. S praktičnega stališča je važno vedeti, da ena surova kolerabica nudi najmanjšo potrebno količino vitamina C za človeka v času 24 ur. Ce kolerabo kuhamo jo moramo pojesti večje množine, ker se je vitamin s kuhanjem izgubil v večjih količinah. V ohrovtu je največ vitamina C takoj ko ga poberemo na vrtu. Kasneje se počasi manjša. Tudi pri ohrovtu se s kuhanjem zmanjšuje količina vitamina C. Da bi zadostili celotni potrebi po vitaminu C v 24 urah, moramo pojesti poln krožnik ohrovta. Ugotovljeno je, da rudi zelena solata vsebuje mnogo vitamina C, vendar ne toliko kot ga vsebuje na primer motovileč, ki ga ima lOkrat več. Zato zadostuje pojesti lOkrat manjšo količino motovilca kakor solate, če mislimo na vitamin C. Prav zato je uživanje motovilca priporočljivo. Izvrstna je v tem pogledu paprika. Vsebuje znatno količino vitamina C, razen tega pa ima pravo hranljivo vrednost, ker vsebuje tudi dosti rudninskih snovi, ki so potrebne našemu organizmu, celuloze, beljakovin, ogljikovih vodanov pa tudi manjšo količino maščob. Zato je surova paprika zelo dobra hrana. Paprika vsebuje največ ogljikovih vodanov, skoro 74%, zatem beljakovin 19.8 do 21.8°/o, maščob pa do 7%. Zanimivo je vedeti, da je hranljiva vrednost majhnih pekočih paprik mnogo večja in znaša 58 kalorij. Vsebujejo več beljakovin in maščob. Zato je priporočljivo sedaj, dokler je sezona paprike, zaradi zdravja in koristne prehrane uživati čim več sveže, zelene paprike. Športni pregled Dobra vest za mlade plavalce iz Ljubljane V Ljubljani je biđ ustanovljen odbor za športno propagando in ta odbor se je takoj z mnogo volje lotfl dela pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora CONIa. Odbor si je zastaviti nalogo, da bo organiziral propagandna tekmovanja za mladino in tako nadomestil, kjer bo treba, delovanje športnih društev, ki deloma iz neraz-položenja ali neutemeljene privrženosti k starim tradicijam zanemarjajo ta tako važni del športnega življenja in ustvarjanje naraščaja. Da bodo iz mladinskih vrst zrastli bodoči prvaki, je treba gojiti športne ddscipline. prav tako pa je tudi neogibno potrebno prirejati športne manifestacije, ki bodo podžigale ki izpodbujale mladino. In to je prav za prav nadoga odbora za športno propagando, ki bo začel svoje delovanje s plavalno prireditvijo v soboto 29. t. m. ob 17. v kopališču Ilirije. Spored tega tekmovanja bo obsegal plavalne točke, lahke in kratke ter dostopne vsem dečkom in deklicam brez vsakih obveznosti birokratičnega značaja. Podrobnosti sporeda bomo Čimprej objavili, te vrstice pa naj bodo samo opozorilo na to dobro za m i Šj eno prireditev, da se bodo mlad" plavalci m plavalke, bodisi oni s kopališč na prostem ali pa oni tz bazenov, s tem večjim veseljem pripravljali na bližnja tekmovanja. Ali je sploh kako športno društvo, ki bi / svojih vrstah ne imelo mladih plavalcev? Gotovo jih imajo vsa. prav tako ona. ki se običajno posvečajo samo nogometu ali atletiki ali kolesarstvu ali veslanju, in gotovo lih bodo zbrali vsi ter poslali na to prireditev. Pokazati se mora, da je v športnem življenju kljub trenutnim težavam v našem mestu dovolj mladinskega navdušenja in volje za delo. Rezultati s Švedskega lahko- atletskega prvenstva \Ta praznik m v nedeljo je btlo ▼ Stotk-horfmu letošnje Švedsko lahkoatletsko prvenstvo. Prvi dan je dalo tekmovanje naslednje rezultate: Na 200 m je zmagal Strandberg v 21.8, na 5000 m Hell&crom v 14:25.4 v skoku v višino Lifh z 1.92. v skoku v dad j ino Sten-qvist s 7.27 in/ v metu kopja Erickson z 68.39. V teku na 1500 m je bil prvi Spanger v 3:50.6, drugi Anderaon v 3:514, tretji Ahl-sen v 3:52.2. Na 100 m je zmagal Strandberg v 10.8. na 400 m Fraotzen v 48.6. na 800 m Anderaon v 1:51.9. V teku čez zapreke na 110 m je zmagal LkJman ▼ 14.2, na 400 m čez zapreke L mason v 53.0 in v teku na 3000 m čez zapreke Arvkfeeon ▼ 9:04.8. V metu krogle je zmagal Berg m 14.49, v metu diska \Vietlm s 46.58, v metu kladiva Ericcsson s 55.09, v skoku s palico Oblaaon, ki je preskočil 4 m. in v fcroakoku Axe*sson s 14.82. V Vzhodni marki so začeli z novim prvenstvom V nedeljo so v Vzhodni marki v Nemčiji začeli že z novim nogometnim pr\rnstvorn. 2e od lani se to prvenstvo imenuje prvenstvo Donau-AIpenland. Nedeljske tekme so dale naslednje rezultate: Vionna je premagala Florklsdorfer AC 4:2, Rapid je premaga*! VVaclcra 4:0, Auscria Admiro 6:1. \Viener AC gra^kega Sturma 5:1. medtem ko jc tekma mod \Viener Sport-klubom in ŽolezniČarji ostala neodločena z 2:2. V Mariboru so imeli v soboto m nedeljo nogometni pokalni turnir, na katerem ata poleg domačega železnic a rskega *n po&ar-skega moStva naMoprla ko»t zunanja gosta rudi Kapfenberg in Bruck. V soboto je Klapfenberg premagal mariborske poštarje 6:2, Bruck pa je podlegel 2eJczničarjem 1:2. V nedeljo so bili partnerji zamenjani. Po> štarji so premagali goste iz Brucka 5:\, modrem ko so Železničarji igrali s KapfemS^r-gom neodločeno 2:2. (Be/eziiica KOLEDAR Dane«: Petek, 21. avgusta: Ivana san-talska., vdova; Mirjana DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: SkuSnjava Kino Sloga: >Fanfulla da Lodlc Kino Union: Pod morsko pladino Razstava akvarelov slikarja Eda Dertaja v Obersmelovi galeriji na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30 DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1. Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko* motar, Vič — Tržaška cesta. Iz Hrvatske — Taboren je hrvatake in slnvaAke mladine v Ozlju. Upravni poveljnik uataSke mladine, poglavni pobočnik prof. Ivo Or-šanić, upravni poveljnik organ lzatornega urada glavnega uataSkega stana poglavni pobočnik Blaž LorkoviČ, poveljnik moSke ustaške mladine Zdenko Blažević ln dva funkcionarja so skupno posetili hivatsko slovaško mladinsko taborišče v Ozlju. V taboriScu je 30 pripadnikov HLinkove mladine in 30 pripadnikov hrvatske ustaške mladine. Mladeniči stanujejo v šotorih tn sicer v vsakem po en Slovnk ln en Hrvat. Taborenje vodi poveljnik ustaškega junaka Ante Jakaša. — Velik uspeh slavnostnega tedna hrvatsko umetno»tL Na Trgu Sv. Katarine so vprizorill prejšnji teden delo hrvatskega kajkavskega pisatelja Tita Brezovačkega >Diogenešs in sicer v okviru slavnostnega tedna hrvatske umetnosti. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje. Na trgu zgrajene tribune so bile nabito polne. Mnogo ljudi se je moralo vrniti, ker niso dobili vstopnic. Med gledalci so bili tudi predstavniki oblasti, uataškega pokreta ln zastopniki prijateljskih in zavezniških držav. — Začetek Šolskega leta. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdalo navodila za začetek šolskega leta 1942 '43 na gimnazijah, učiteljiščih in meščanskih šolah. Popravni in razredni izpiti v nepopolnih gimnazijah in meščanskih šolah se polagajo od 16. do 22. avgusta, na popolnih gimnazijah in učiteljiščih pa od 16 do 24. avgusta. Službo božjo morajo imeti vse šole 23. odnosno 25. avgusta, redni šolski pouk se pa prične naslednjega dne. — Zagreb dobi nove voz©ve cestne železnice. Zagrebška cestna železnica je dobila nove moderne vozove, izdelane v domačih delavnicah v Zagrebu. Nove vozove zdaj preizkušajo in v kratkem pridejo v promet. Novi vozovi so nekoliko daljši, znotraj pa skoraj sploh niso podobni starim Na sprednji strani motorja je kontrolni stroj za upravljanje in voz je določen samo za enosmerno vožnjo. VozniK sedi pred napravo za upravljanje, nameščeno v levem sprednjem delu motorja. Kraj njega je električna ura, po kateri se določi odhod voza z odhodnega postajališča. Pred seboj ima voznik električne gumbe, s pomočjo katerih upravlja voz. Vsak voz označuje smer vožnje ne samo s številko, temveč tudi z označbo na posebni plošči. Na sprednjem delu steklene stene je avtomatična električna brisalka. Vsak voz ima trojno zavoro. Nove tramvajske vozove bodo izdelovali v serijah. — Zagrebčani obdelujejo zemljo. Prebivalci Zagreba so obdelali doslej 85.000 ora-ov zemlje. Obdelanih je tudi mnogo stav-bišč. Na obdelanih zemljiščih raste večinoma sočivje in krompir. Nekaj je tudi posejane pšenice in koruze. Mnogi uradniki in uslužbenci imajo pri obdelovanju zemlje svoje razvedrilo. Oblasti so poskrbele, da bodo poljski pridelki meščanov tudi zavarovani pred ta tov L — Varčevanje hrvatskih delavcev t Nemčiji. Hrvatski delavci v Nemčiji so prištedili v juniju 6,000.000 nemških mark. Prihranke so poslali domov. — Nove delavske naselbine. Prvi del načrta gradnje delavskih naselbin na Hrvatskem je že uresničen in sedaj pride na vrsto drugi. V vsaki občini, kjer je ka) industrije, bodo zgrajene delavske naselbine. Pri tem bodo sodelovale tudi tovarne: in zastopniki delavskih organizacij. NaSe gledališče DRAMA Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Nedelja, 23. avgusta: ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol. Ob 17.30: Vdova RoSlinka. Izven. Znižana cene od 12 lir navzdol Glovacchino Forzano: »Poročno darilo«. Igra Je prijetna zgodbica med mlado farmacevt ko in avtomobtnstom, ki po naključju zaide v njeno podeželsko apoteko. Prikupno Je podan značaj dekleta, ki si skuša s samostojnim delom služiti svoj kruh. Srečanje s tujcem Jo privede do usodnega koraka. Glavni vlogi imata Simčičeva ln g. Jan, nadalje Nablocka, plut. Gale, Brezigar, Košič, Bratina, Rakarjeva, Pecefc, J. Boltar-jeva, Vertin ln Raztresen. Režija: profesor sest. Ponovitev v Drami v soboto ob 17,30. Cene zelo znižane, od 3^ lir navzdol. Pravila Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine potrjena Zeleno papriko vse premalo cenimo Naie gospodinje se sicer preče] zalagajo c njo na trgu, vendar paprika pri nas ie nima tiste cene, kakor M zaslužila 8ter.lQ0 »SLOVENSKI N A RO De petek, 21. avgusta 1942-Xx Stran S LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI blagajni Konec prejšnjega tedna so meščani posestniki plačevali tretji obrok zgradarine, vodarine in drugih davkov — Postopek je povsod enak Ljubljana. 21. avgusta. V soboto je potekel to< za plačito tre -jega obroka letošnjega predpLsa zgmd^rine, vodarine in drugih davkov, ki so jih meščani obvezni plačati od svoje nepremičninske posesti. Sedaj se rolžne vsote že obrestujejo In kdor kmal i rc bo zaiD rti I svojim davčnim dolžnos:im, mu g.oze še druge neprijetnosti. ReDorterska raJo-vednost me je zanesla sluč iiiio na pr? j; starinske stavbe na Vodnikovom trgu. kj?r tfemuje davčni urad za polovico Ljubljano. Za drugo polovico je že nekij let v prostorih so^.ifcća. Reporter je v očeh davkarije tako brezpomembna oseba, da ima z *jim 12 redko opravka. Kar se jp tiče, opravi ha' brez y. egov^ga sodel>vanja. Takr ni Čudno, da sem nc zaupno obstal, ko sem se odlogi, da obiščem njene prostore, pa mi v prostorni obokani veži ni bilo jasno, kam bi prav za prav krenil. Mikalo me je predvsem na dvorišče, kjer so skladali velike zaboje raznih živil. Končno pa sem le v levem zgornjem kotu zagledal ponižen napis in iztaknil strme stopnice. Mahnil sem jo na slepo srečo za nekim gospodom, ki se mi je zazdelo o njem, da je v teh prostorih domač. Stopal je po stopnicah in hodniku s tako gotovostjo, da mi je zbujal spoštovanje. In sledil sem mu. Mimogrede sem se ozrl v prvem nadstropju na napisno tablo, kjer so našteti vsi oddelki davčne uprave. Saj me niso zanimali. Hotel sem priti samo k blagajni, tja, kjer meščani plačujejo davke. Šlo ie lažje, kakor sem pričakoval. Moj vodnik me je zapeljal naravnost v mračno sobico, kjer je čakalo mnogo ljudi. Ko sem se malce razgledal. som ugotovil, da vlada tudi tu strogi red. Davkoplačevalci, čeprav stoječi v gruči okoli visokih okenc, so oddajali svoje knjižice, poštne položnice aii pp povečali svoje želje po vrsti, kakor so prihajali. Največ je šlo brez besed. Teh med moškimi, ki so se že odločili, da nekaj izvedejo, ni treba. Toda zastopan je bil tudi ženski spol. Bržkone pod vtisom splošnega molka svojega orožja ni uveljavljal. Ta remi promet je tu pa tam prekinjal le suhoparni glas blagajnika, ki je klical k sebi posamezne davkoplačevalce. Tudi z njim so bili pomenki kratki in jedrniti. Največkrat celo je blagajnik govoril sam in se pri tem omejeval na najnujnejše: — Božidar Rožič — 450 lir, Vinko Jam-mk — 76 lir. Tereza Molk — 1250 lir, tako je tekel posel brez zapletijajev naglo naprej. Poklicani so pristopali, izročali denar, ki so ga že prešteli, in prevzemali podpisane davčne knjižice. Le tu in tam se je za hip zataknilo. Komur je bilo čakanje stoje prenaporno, je sedel in predno se je potem pojavil na klic pred blagajno, je nastal presledek, ki je nekoliko zmotil enolični red. Prihajanje, čakanje, plačevanje ln odhajanje se je razvijalo naglo. Meščani so prihajali pa so radi, čim so opravili. Večina je preprostih delavnih ljudi, ki nosijo svoj denar vedno pri sebi in ga ne zaupajo nikomur. Ko so se uvrstili v vrsto pred blagajniškim okencem, so potegnili iz naj-skrivnejših žepov zamazane, strgane in polne listnice. V njih pa so hranili večinoma raznovrstna potrdila in le po daljšem iskanju se jim je posrečilo najti denar, ki so ga pripravili in našteli že doma. Četrt ure sem opazoval to vrvenje, videl pa som med tem le enega, ki je prinesel denar v aktovki. Izjemo tvorijo ženske, ki imajo denar pripravljen kar v roki ali v ročni torbici. I Zgodilo pa se je že, kakor ml je pravil 1 znanec, ki zahaja večkrat semkaj, da se je kmetica skrila v najtemnejši kotiček, tamkaj privzdignila krilo ln privlekla iz žepa v spodnji obleki denarnico. Živahnejše življenje vlada pri blagajni mestnega magistrata v nekdanji kresiji. Dohod je tudi semkaj kompliciran. Ce ti je pot znana, lahko vstopiš skozi vsa vhodna vrata. Mene je vodil moj neznanec, ki je tudi tod oči t o val najzanesljivejše poznavanje prostorov. Sam bi se nedvomno že premislil vstopiti skozi vrata, kjer so viseli napisi z zvočnimi priimki in naslovi. Morda bi se bil tudi izgubil. Vrat je povsod toliko, da usmeritev ni vedno lahka. Toda imel sem srečo, da sem zaupal svojemu vodniku. Prostori, kjer plačujejo ljubljanski posestniki vodarino, gos taštino in druge podobne davke in kjer je blagajna mestnega magistrata, so svetli in presterni. So popolno nasprotje prostorov davčne uprave. Tu ni treba privajati oči na temo. Zdi se celo, da je še bolj svetlo, kakor na cesti. Na stekleni pregraji so pritrjeni napisi, da se takoj lahko orientiraš kod in kam. Po-vsod te prestreže pri okencu ljubeznivo vpraftex£e uradnika ali uradnice kai t*US. Ker jaz nisem nič želel, Kar bi se njih tikalo, sem se moral pač odmakniti. Pogumno sem jo mahnil prav v kot, kjer sem videl največ ljudi. Delo tu ni teklo tako enolično in gladko, kakor na davkariji. Ljudje so poizvedovali vsemogoče in predno so se sporazumeli z uradnikom, koliko jim je treba plačati, so mu razkrili vse svoje dvome in težave. Neka stara ženica je bila posebno ne-zaupna. Uradnik ji ni mogel dovolj pojasniti, zakaj mora sedaj plačati toliko in toliko. 3>Doblli ste predpis novega davka na nezazidane parcele. Plačati morate za lan: in letos. Zapadli so že trije obroki, torei morate plačati tri obroke in ne samo enega. Poleg tega pa morate plačati tudi četrtletni obrok vodarine, kakor ste ga plačevali prej.« ^Gospod, zakaj moram sedaj kar naenkrat vse plačati. In davek na nezazida-ne parcele. Saj nimam take parcele. Imam le majhno hišico in nekaj vrta. Vrt pa vendarle ni nezazidana parcela. Končno zakaj bi ne smela plačati le en obrek, ko sem komaj sedaj dobila ukaz, da moram plačati«. »Vprašanje, ali ste zavezani plačati davek na nezazidane parcele, bi morali vi drugje in ob drugem času razčistiti. Saj ste imeli osem dni časa, potem ko ste dobili predpis. Pa bi se bili pritcžili. Glede plačila pa je že tako. da morate, čeprav ste šele sedaj dobili predpis, plačati do 15. vse obroke, ki so že zapadli.« Ni se zadovoljila, toda odlašati ni bilo več mogoče. Ljudje zanjo so postajali nejevoljni. »Pa naj bo, kar izračunajte in napišite. Bom plačala, Če prav težko plačam toliko naenkrat«. Pojasnila so želeli tudi drugi in je v ropotu pisalnih strojev, odpiranju vrat ln hoji uradnikov in strank — sem in tja tekel hiter in glasen pomenek. Mnogo pač ni bilo mogoče odlašati. Kdor je opravil, se je pomakr.il na drugI konec, kjer ie blagajnik klical k plačili:. Čakal sem, da bom vide!, koliko bo ženica plačala. Bilo je 76 lir in nekaj stotink. Sodaj se je že popolnoma umirila in pozabila na svoje prejšnje godrnjanje. Odhajala Je pomirjena, kakor da se je odkrižala težkega bremena. DNEVNE VE Junaška smrt italijanskega novinarja na ruskem bojišču Na polju slave je padel na odseku vzhodne fronte, ki je zaseden po madžarskih četah, znani italijanski novinar Franco Vellani Dionis'-, ki je sodeloval v madžarskem propagandnem oddelku. Ob priliki nekega sovjetskega napada je poročnik Vellani Dionisi po junaški smrti madžarskega poveljnika prevzel vodstvo oddelka, ki ga je vodil k protinapadu. Ob tej priliivi je našel Vellani Dionisi junaško smrt. V budimpeštanskih krogih je zbudila njegova smrt globok vtis, saj je bil pokojnik v Budimpešti zelo čislan zaradi svoje inteligence in pa zaradi svojih odlik, ki jih je pokazal kot dopisnik dnevnikov >popo!o dTtalija« ter »Resto del Carlino«. Vellani Dionisi se je udeležil tudi bojev na grškem in jugoslovanskem bojišču. — General A. Villa umrl. Kakor poročajo iz Torina je umrl v svojem rojstnem kraju Villanovi d' Asti divizijski general Avgust Villa. Kot topniČarski častnik je pripadal generalnemu štabu. Udeležil se je afriške vojne in zasedbe^ Ci-renaice. V prvi svetovni vojni 1915 do 1918 je bil šef generalnega štaba XXIII. armadnega zbora in je bil neposredno podrejen Armandu Diazti. Bil je vojaški ataše v Bernu in Vvashingtonu, Doživel je lepo starost 70 let. — Odlikovanje. Srebrna hrabrostna svetinja je bila podeljena v spomin centuriju TJgu Casale iz Foggie, ki je pripadal 85. bat. črnih srajc, Crni srajci Alojziju Bole-diju iz Piacenze, ki je bil v 83. bat. Crnih srajc, Orsiju Linu iz Sarmata pri Piacenzi. ki je bil pri 83. bat. Crnih srajc, in črni srajci Luku Niki di Nikeju iz Hota pri Skadru, ki je pripadal četrti legiji albanske fašistične milice. — Is »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« štev. 66 z dne 19. avgusta 1942-Xx, E. F. objavlja predpise o rabi zvonov in odobritev pravil Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine in zadevna pravila. — Senator Oviglio je umrl. V Bologni je umrl senator Aldo Oviglio. Minister Gran-cH, ki se je mudil v Bologni, se je takoj podal k pokojnikovim svojcem ter jim iz- razil svoje globeko sožalje. Pokojni Oviglio si je pridobil velike zasluge za Bologno, pa tudi na pravnem torišču. — N°vt italijanski usp*1"* v Luzernu. Tudi tretji koncert na luzernskem festivalu je prinesel nov. prepričljiv uspeh predstavnikom italijanske glasbe. Koncert je vodil maestro Tuli] Serafin, ki je to pot prvič nastopil v Švici in bil deležen toplega priznanja od strani izbranega glasbenega občinstva. Posebno so užgali *Vespri sicili-ani* in preludij IV. dejanja Traviate. — S filmske razstave v VenCzii. sedaj sta se odzvali tudi madžarska in švedska vlada na vabilo glede sodelovanja pri mednarodni filmski razstavi v Venezii ter sta sporočili vodstvu razstave seznam madžarskih in švedskih filmov, ki se bodo ob tej priliki prevajali. — Vojaška »totnija pred °dhod<>m n» vzhodno bojišče pri papežu. Papež je sprejel v tako ?vani blagoslovitveni dvorani okoli 4000 oseb, med katerimi je bila tudi stotnija vojakov, ki S8 nahaja na vožnji na vzhodno bojišče. — Novi vatikanski kovanci. Konec leta pride v promet nova serija vatikanskih kovancev v novem kovu. V ta namen bo sklenjen nov dogovor z italijanska vlado, ker je stara konvencija iz leta 1929 potekla v letošnjem letu. V novi seriji bo devet vrednot in s:cer 2 iz bakra, 4 iz niklja, 2 iz srebra in 1 iz zlata. — Trupla 10 padlih junaških borcev, ki so se borili proti upornikom na Hrvatskem, so prispela na želeniško postajo v Ferrari* kjer so se poklonili njihovemu spominu predstavniki oblastev, stranke in druStev, Med junaško padlimi so bili tudi trije iz Ferrare in sicer Umberto Pellacani iz Mi-gliarina. Mario Bninaldi iz Mlgliara in Dominik Salmi iz Codigora. Vsi trija so pripadali drugemu skva dri stičnem u bataljonu. — Lep uspeh italijanskih h rt bol az cev. j>0 petih dneh vztrajne borbe proti planinskim težkočam in proti hudemu mrazu sta znana plezalca Anton Bettela ln Gu-srlno Bar-biero, oba vrla skalasa od padovanske C. A. n., dosegla zelo dolgi in nevarni kamin jugovzhodno od Antelao, ki seče v popolnoma vertikalni smeri orjaško steno Borca. Predstave oo delavnikih od ie u> 18.15. ob oedeijaD in praznikih ot 10.30 14.30. 1630 ln 18.30 KINO MATICA — TELEFON tt-4\ Globoka ljubezenska drama z najboljšimi madžarskimi igralci SKUŠNJAVA Otelio T oso — Žita Szeleczky KINO UNION — rELEFON «3-31 Ustroj in delovanje podmornic boste videli v filmu POD MORSKO GLADINO KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Dramatična viteška zgodba o legendarnem junaku »FANFULLA DA LODI« Borba za ljubljeno dekle, dvoboji, spletke. V glavni vlogi lepa Germana Paolieri ln Osvaldo Valenti. Tukaj si je Bettela že lani pridobil zlato kolajno. Drzna in naporna plezalna tura je bila klasificirana 9 šesto stap. — Zmagovalec nagrade »Verona«. Razsodišče prve nacionalne umetnostne razstave v proslavo poljedelstva je priznalo prvo nagrado »Veronac v znesku 30.000 lir umetniku Venanziu Crocett.ju iz Rima za njegovo plastiko v bronu. Razdeljenih je bilo še sedom nagrad po 5000 lir in štiri nagrade ?>-> 2500 lir. — Pričetek lova na zajce 6. septembra. Minister poljedelstva in gozdov je pooblastil prefekte z brzojavno okrožnico, da smejo dovoliti pričetek lova na zajce za 6. september t. 1. — Doživela je 101 leto in umrla. V kraju Galice Ligure je umrla gospa Anastazija Gianola vdova Andreoni, ki je nedavno doživela 101 leto. Redom je bila iz manjšega kraja ob Lagu Maggiore. Dolgo vrsto let je živela v kraju Galice Ligure. kjer je umrla. Imela je tri sinove, najstarejši je 75 letni starček. — Tarantski nadškof apostolski administrator nadškofi,|e v Brindisiju. Ker se je nadškof v Brindisiju in škof v Ostuni-ju mons. Tomaž Valeri zaradi starosti in bolezni odpovedal ordinarijatu, je imenoval papež za apostolskega administratorja na tem mestu tarantskega nadškofa eksc. mons. Bernardija. ki bo opravljal to funkcijo začasno do imenovanja novega ordinarija v Brindisiju in Ostuniju. — Zakladni boni. Dne 3. septembra bodo izžrebane nagrade zakladnih bonov 1 milijon lir, 500.000 lir, 100.000 lir, 50.000 lir In 10.0CO lir. Gre za zakladne bone, ki bodo zapadli dne 15. aprila 1951. — Zelo enostavno pojmovanje službene dolžnosti je imel Germano Molinari, ki je til uslužbenec agencije za oddajo brzo-iavk in ekspresnih poš'ljk. Da pridobi na času in trudu, je menil, da zadošča, ako kar sam ponaredi podpise na prejemnici. Toda vsa zadeva je prišla kmalu na dan in sedaj se bo moral Molinari zagovarjati pred pristojnim sodiščem v Rimu zaradi odtegnitve pošiljk in zaradi ponarejanja podpisov. — O^vorišev n*>letnosra taborišča v Španiji za avantgardiste. Fašijski inšpektorat v Španiji je organiziral posebno poletno taborišče, namenjeno italijanskem avantgardistom in dečkom balilla. Te dni ie bila svečana otvoritev tega taborišča, ki je urejeno v kraju Ber»:casim v pokrajini Castelan de!la Flana. Seda i letuje v tem taborišču sto italijanskih dečkov in mla-d&mčev. Taborišče je posetil med drugim minister Luna, podtajnik falangistične franke. Pri obisku ga je spremljaj taboriščni poveljnik grof San Marzano, inšpektor španskih fašijev. — Ugleden nemški znanstvenik proučuje živalstvo italijanskih jezer. Pod pokroviteljstvom Ivdrobiološkega zavoda ^>Mar-co do Marchi« v Verbaniji-Pallanzi so se pričeli te dni važni znanstveni razgovori, ki jih vodi ugledni nemški raziskovalec italijanskih jezer, zlasti Laga Maggiore, Oto Steinbock. profesor prirodoslovja in dekan na filozofski fakulteti inomoškega vseučilišča. Odličen znanstvenik se bo mudil v Italiji več tednov, ki jih bo uporabil za temeljito proučevanje živalstva italijanskih jezer s posebmm ozirom na živalsko življenje pa jezerskem dnu. — Zastopniki slovaške mladine v Lit-toriji. V Littorio je prispelo 50 slovaških mladeničev v spremstvu Častnikov inštruktorjev slovaške mladine. Sprejel jih je littorijski zvezni tajnik, ki je sporočil slovaškemu zastopstvu pozdrav littorij-ske fašistične mladine. Zatem so si slovaški mladeniči ogledali naprave ter ureditve G. I. L.-ove pomorske šole v Sa-baudiji. — Vinski dež. Iz Ferrare poročajo: Poljedelec Josip Govoni iz naselbine Dodici Morelli je hotel preprečiti, da bi se vel ke pletenke, napolnjene z vinom, navzele vlage, ki jo vsrkava slama, s katero so ovite. Zato jih je zanesel v prvo nadstropje, kjer jih je spravil v primernem prostoru. Ni pa pomislil, da je znaža-la teža vsake velike pletenke okoli pol metrskega stota. Ker je bilo več ko deset pletenk, so star in že sprh-nel* tram i, na katerih je slonel pol, popustili. Pod je s pletenkami vred zgrmel v pritličje, kjer so se pletenke razbile in kjer je dežujoče vino povzročilo pravcato poplavo vina. Govoni ima precejšnjo škodo. — Milanski kardinal blagoslovil svetinji, ce za bojevnike na vzhodnem bojišču. V m lanski nadškofijski kapeli je blagoslovil nadškof kardinal dr. Scmi3ter Marijin k p iz C3ndcg1ijskega marmorja, namenjen poveljstvu italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, in svetinjlce. ki jih poš lia kot dar italijanskim bojevnikom na omenjenem bojiSču skupno z nabranimi zabojčki. Tej svečani blagoslovitvi so prisostvovali milanski prefekt, Zvezni tajnik, župan, general armadnega zbora eksc. Canale, polkovnik Crnih srajc M ose a ter zvezna nadzornika* Camairna in piva. SvetuV.ce imajo na eni strani Marijino podobo, na drug": strani pa sliko milanske stolnice. Temu darilu kardinala dr. Schusterja bo priložena posebna kardinalova poslanica vojakom na vzhodnem bojišču. — Na VIH. festivalu mednarodne sodobne glasbe v Venezll, ki bo od 6. do 12. septembra, bodo sodelovali pianisti Gino Go-rini. Dinu Lupatti in Sandor Veress. goslač Sandor Vegn, violiet Herman Horch-fender, čelist Maksim Amfitheatroff, so- praniatke Suzana Danco, Marija Florenza in Tosh.ko Hasega\va, ki bo pela izbrane japonske pesmi. Nastopil bo tudi barito. ntst Horst Guenther, nadalje trio Santoii- uido-Pelliccia in Amfitheatroff, kvartet Strub, kvintet ehigijske glasbene akalemi-je, curiSki komorni zbor pod vodstvom Roberta Bluma ter končno orkester in Tbor gledališča Fen.ce. — Novorojenček z 10 kg ln dvema roboma, Iz S. Angela in Vado poročajo: Dominika Diotalleva je rodila novorojenčki, ki je izreden pojav. Na svet je namreč prišel oborožen z dvema močnima zobom a m s težo 10 kg-, kar je nenavadna redkost. Dete je zdravo, prav tako tudi nati. Novorojenček je prejel od svojih rojakov mnogo lepih daril, s katerimi so hoteli počastiti Izrednega novorojenčka iz svoje sredine. Kraj Sin Angelo in Valo uživa sloves ene najplodnej&h italijanskih občin. — Priznanje za junatvo. Zlata hrabrostna svetinja je b'Ja podeljena v spomin kapitanu Pasqualu Santilliju, ki se je izkazal na bojišču z odličnim junaštvom, srebrna hrabrostna svetinja pa je bUa podeljena pogrešanemu korvetnemu kapitanu Henriku Rertarelliju, ki je rodom iz Tor na in ki je bil poveljnik podmornice. — Španski In bolgarski mladeniči v Rimu. Kot gostje G. I. L—m se mudi v Rimu več stotin spansk h in bolgarskih dečkov in mladeničev. Španskih mladeničev je okoli 300. bolgarskih pa 250. Španski goetje pripadajo trem skupinam mladinske falange, bolgarski pa so organizirani v Braniku. Ogledujejo s* rimske mestne znamenitosti. — Iz trgovins^ga registra. V trgovinski register je bila vpisana 31. julija 1942-XX *Banco di Roma — Filiale di Lubvana«. sedež centrale Roma. Namen družbe Je izvrševanje kredita v snvslu čl. 4 pravil. Banka je bila ustanovljena 9. marca 1880 z listino notarja Vicija v Romi. Banka je »banka državne koristi« v smislu Kralj, dekreta od 12. marca 1936-xIV. Trajanje: do 31. decembra 1980-LIV. Družbena glavnica: 300 milijonov lir v 3.000.000 delnic na ime po L. 100—, — Pravico podpisovanja za ljubljansko podružnico imajo sledeče osebe: Ca v. Gr. Cr. Gluseppe Pičtro Verot — pooblaščeni upravitelj, Comm. Vittorio Beretta — o?rednji ravnatelj, Cr Uff. Arrig? Del Bino — osrednji ravnatelj, ing. dr. Lino d^ Štefani — osrednji ravnatelj, comm. TJgo Focsolo. osrednji ravnatelj' Gr. \iff. Raffaele Mancinelli — osrednji ravnatelj, comm. Filippo Nuslper — osrednji ravnatelj, Giuseppe Predasso — ravnatelj ljubljanske podružnice, Luigi Dal Savi^ — pro-kurist ljubljan3ke podružnice in Bruno Pel-larini — prokurist ljubljanske podružnice. — Za mrtvo proglašena. Okrožno sodišče v Ljubljani jo uvedlo postopanje, da se proglas: za mrtvo Terezija Hren roj. Germ v Dobrovi pri Konjcah, ločena, kuharica, Btamrjoča neznano kje, pristojna v Ljubljano. Svojčas je bila v Grazu in že od 15. decembra 1912 ni od nie nob.nepn glasu. — Nesreče, Ferjan Fil p. 161etni dijak iz Ljubljane. £■<> je pri podcu zvil fevrj nogo v členku. Podgrorn'k Alojzij, 261etni mizar drž. žel. iz Ljubljane, je padel po stopnicah in si poškodoval koleno leve noge. Janežič Franja. 321etna žena mizarja iz Dolnic pri Ljubliam. se je z vrelo vodo poparila po vsem Ž'votu. Mahkovec Marija, 43'etna služkinja v ml?>dinskem zavetišču v Ljubljani, jo padla z lestve in si zlomila desno nogo. IZ LJUBLJANE Tečaji italijanskega jezika in k anverzacij e Zavod za I ta lijan.sk o Kulturo v Ljubljani vporc.iea; Zaradi ob:Iice udeležencev poletnih teča-:ev italijanskega jezika >n konverzacije je bilo dors-lei ustanovljene Sest tečaiev za začetnike (I). šMrje tečaji za srednje (H), eden za one. ki so že bolj napredovali (\U) ter eden za kcn\erzacijo z naslednjim učnim redom: I. Prvi osnovni tečaj fe doelej razdeljen na naslednjih .šest oddelkerv: Ponedeljek, sreda, pettk od 0 do 10. dopoldne fdvorana A), od 14.30 do 15.30 (dvorana A), od 16 do 17, (dvorana A), od 17. do 18 (dvorana B) od 18 do 19 (dvorana B). od IS. do 20 (dvorana A). II. Srednji tečaj je dos>l€; razdeljen na :tiri naslednje oddelke: Ponedeljek sreda, petek od 16 do 17. (dvorana B). od 17., do 18. (dvorana A), od 19. do 20. (dvorana B) ter ob torkih m četrtkih od 17. do 18. (dvorana A). III. Za naprednejše: PonedeljeJc. »reda petek od 18. do 19. (dvorana A). Tečaj samo za konverzacijo je ob torkih n četrtkih od 18. do 19. v čitalnični dvorani. Po vsej verjetnosti bosta tretji tečaj in tečnj za konverzacijo razdeljena na dva oddelka. Za vsa nadaljnja pojasnila naj %e interesenti obračajo na Zavod za Italijansko Kulturo, Napoleonov trg 6/L lj— Zavarujte se pred boleznimi, ki na vsakem koraku strežejo po zdravju in življenju, ko se nevarnosti najmanj zavedate Na j raznovrstne jSe nalezljive bolezni vam groze ob vsaki uri povsod, pri nakupovanju po trgovinah in na trgu. doma pa posebno prj pripravljanju jedil ter pri jedi sploh. Že smo opisali, kako nevarne prenn^alke nalezljivih bolezni so muhe, predvsem smo pa opozarjali, da je najzanesljivejše varstvo pred nalezljivimi boleznimi snaga in spet — snaga. Mestni fi-zikat je že na tisoče ljubljanskih prebivalcev cepil zoper nevarni tifus, ki se posebno rad pojavi v vročini, ko dozoreva sadje. Cepljenje zoper tifus z zaščitnimi tabletami je pa zanesljivo varstvo pred to težko nalezljivo boleznijo, poleg tega pa brez kakršnih koli neprijetnih ali slabih posledic Kdor Še ni cepljen zoper tifus, ima do zadnjega dne tega meseca še vedno priliko, da pride na mestni fizikat v IL nadstropje Mestnega doma vsak delavnik od 6. do 10., kjer dobi popolnoma brezplačno za cepljenje zoper tifus potrebne zaščitne tablete. Kdor tablete vzame 3 seboj domov, naj se natanko ravna po navodilu, kako je treba tablete jemati, da bo cepljeni zanesljivo varen pred tifusom. Dobra knjiga s e b o 1 m e n o vala nova knjižna zbirka ki bo račela izhajati v začetku oktobra. Izšla bo vsak mesec ena kniigas DK na 200 — 300 straneh bo prinesa zanimiv in napet roman. — Cena br» nizka« roman i b do priljub jeno čtivo v vseh družinah. Prvi dan zaužijemo samo eno tableto, druge dneve pa po dve. Zanesljivo pa učinkujejo tablete samo tedaj, če jih jemljemo popolnoma tešč; in tudi še uro po tem, ko smo tableto ali dve tableti zaužili, ne zaužijemo ničesar. Kakor rečeno, pravilno uživanje zaščitnih tablet res zanesljivo obvaruje zdravje pred tifusom, čeprav cepljeni med cepljenjem in tudi po cepljenju ne občutijo prav nobenih neprijetnih ali slabih posledic. lj— Vse delojemalca k°vinsko »troke (mehanike, strojne ključavničarje, kovače, kotlarje, strugrarje. el^ktro-monterje ltd.^ vabimo na sestanek, ki se b:> vršil v nedeljo, dne 23. avpusta t. 1. ob 9.30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22, pritHCje. Na sestanku bo referent oddelka poročal o mezdnem gibanju in kolektivnih pogedbah. Vabimo vse pomočnike, da se v lastnem interesu udeleže tega sestanka. Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske deiavslre zveze. Iz pokrajine Ttieste — Pomembno zgodovinsko delo je iz3n na trie^tinsikeTn književnem tn?u. Znani z&> do\^nair Josip Štefani je napi o 1 c-bšimo, 930 strani obsegajočo zgodovinsko rruin^vono knjigo pod naslovTim »THeste m Avstrija po rešita vrači ji«. Pri ™r!j \mh zbiranju zgOKJovvrtsikejja pradivsi iz te dobe se- je Štefani po^luž-M obtfln.h fascnklov a*0U*JHB6 policije, ki so sedaj ohranjeni v tn-ostrnf^kom državnem arhivu. <*-rpal r*a j-e rudi dragoceno d-akumento iz venozij-jkih. milanskih in napoljsikih a-hivov. $ tem d*'!om je z#o-do»\-i-nska vloga Triesta v m gloda ličkom in umetniškem krcfju. Bv\ j« scenični direktor Verdijevega f^ed-aili^ča v Triestu, kamor je priBel prvič prtd d vaj-šoti mi 1-cti s svojo rgrals-ko slcupnno. Njegovo globoko umivanje o-pernib umetnin mu jo omcgcčalo. da je povtal vnet sodelavec režiserjev, dirigentov in zborovodij. Sodeloval! je tudi pri glasbenih pTecistavtjh v Poliroa-ma Rosetti. OožKcl jc 50 let, smrt tja je doletela v najiepM mo«ki dobi, ko ie biJ zaposlen v Pesaru pri organizaciji Ros.itni-jeve spominske operne se-zone Po rodu je biil pokojni Samo«™;a sicer iz B ^'ogne, vendar pa se je č vi tri Triesrina. Se 24 ur pred smrtjo je pisal m nemiru Antonice-Uiju v Trieste: »Komaj čakam ure. . od igralnih kart 74 (39.5), od vžigalic 381 (274 milijonov) skupaj torej 12.4 (2.2) milijard lej. V zvezi s tem so zanimivi tudi podatki o pridelku tobaka v Rumuniji. Predlanskim je imela Rumunija s tobakom zasejanega 13.558 ha polja in pridelek; je znašal 9.9 milijonov kg. Lani je bilo s tobakom zasejanega 20.603 ha polja, pridelek je pa znašal 12.5 milj. kg. Ker je bila prevzemna I cena za tobak zvišana od 29.02 na 50.22 lej kg. se je povečala vrednost rumunske tebačne proizvodnje od 287.7 na 625.5 milijonov lej. Rumunski kmetovalci so imeli povprečno od vsakega hektarja s tobakom zasejanega polja predlanskim 21.066. lani pa 30.226 lej dohodkov. Izvoz lesa iz Slovaške Izvoz lesa iz Slovaške se razvija letos gladko. Največji odjemalec je še vedno Nemčija s Protektoratom. V septembru se i prično nova pogajanja med Nemčijo in Slovaško glede izvoza lesa. Šlo bo v glavnem za cene. Zaradi pomanjkanja lesa za proizvodnjo celuloze na Slovaškem je bil začasno uvoz te vrst lesa ustavljen, jeseni bo pa baje zopet obnovljen. Slovaška izvaža v Nemčijo tudi mnogo drv. Izvoz alovaakega lesa na MWj gre v mejah pogodbe, kar velja tudi za izvoz v Švico, kamor izvozi Slovaška po pogodbi letno za 55 milijonov kron lasa. Italija dobi iz Slovaške letno 150.000 kub. metrov lesa in drv. V kratkem bo obnovljen izvoz lesa iz Slovaške na Holandsko in Belgijo. Na Ho« landsko bo izvozila Slovaška približno za 1,000.000 nemških mark lesa, v Belgijo pa za 500.000. Za izvoz lesa iz Slovačke pri- haja v poitev le bivia Poljska, Bolgarija in Turčija, V teh treh primerih gre večinoma za kompenzacijske posle. Slovaška sama bo potrebovala letos okrog 5,000.000 kub. metrov lesa in drv. Železniški pragi gredo dobro v denar. Slovaške državne železnice so jih vzele do konca julija 400.000, v Protektorat jih je Ho 250.000, v Nemčijo 90.000, v Italijo 75.000, v Turčijo 20.00* in v Bolgarijo 25.000. Življenje mornarjev ▼ podmornici Alkoholne pijače prepovedane, kafa ado one Ce pride na podmornici služeči vojak ali častnik na dopust, prinese poleg globokih vtisov s seboj tudi mnogo izrazov, ki jih drugi ljudje ne razumejo. Ko dode-le vojaka odnosno mornarja podmornici, stopi najprej na mostiček, najvišjo točko podmornice nad vodo. Tu je tudi stolpna odprtina, skozi katero pride v stolp in s tem v podmornico samo. Iz stolpa se pride v centralo, kjer so potapljalne in druge važne naprave podmornice. Iz centrale vodita dve poti, ena v sprednji del podmornice, druga pa v zadnji. Tu stoje Dieselo-vi motorji, ki gonijo podmornico, poleg njih pa še dinamo za proizvajanje električnega toka. Tu je tudi prostor, kjer se zbira posadka v času odmora. V sprednjem delu je nameščena radijska postaja z vsemi pripadajočimi aparati, dalje po-veljnikova kabina, dnevni prostor za častnike, kajuta za glavnega krmarja in glavnega strojnika, prostor za podčastnike in za torpede in končno kuhinja, kjer pripravlja kuhar hrano. Po hrano hodijo v ta namen določeni mornarji z velikimi kovinastimi skledami in jo nosijo v poedine prostore, kjer morajo pogrniti mize in pripraviti jedilni pribor tako, da drugi člani posadke s tem nimajo nobenega posla. Obeduje ali večerja se v podmornici vedno v dveh posa-dah. En del posadke sedi pri obedu ali večerji, drugi pa je na svojih mestih in pazi, da se sovražna vojna ladja ali letalo neopaženo ne približa podmornici. Alkoholne pijače so na podmornicah prepovedane, kar je pač razumljivo. Posadki je na razpolago limonada in druge brezalkoholne pijače. Hrana je dobra in izdatna. Med jedjo si pripovedujejo člani posadke doživljaje, ki jih nikomur ne manjka, zlasti če že dolgo služi na podmornici. Mnoga taka pripoved* vanja se slišijo kot pravljice. V podmornici je prostor seveda zelo te#-no odmerjen. Debeluhi bi v nji ne mogli služiti, ker niso nobena vrata tako široka, da bi mogel trebušnik skozi nje. Posadka mora od Časa do časa tudi počivati, čeprav je podmornica na odprtem morju. Cez dan počitka navadno ni, pač pa ponoči. Spanje pa nikoli ne traja nad 6 ur. Glavni prostori podmornice so zvezani med seboj z ozkim hodnikom, po katerem je težko hoditi, saj je širok komaj 60 cm. Kaditi je v podmornici med vožnjo pod vodo prepovedano, razen v opazovalnem stolpu, kjer stoji noč in dan straža. Strastni kadilci med posadko se zato naravnost potegujejo, da pridejo čim večkrat na stra žo v stolp. Vsa posadka ima posebne obleke, ki jih odloži šele, ko se vrne podmornica po mnogih tednih ali mesecih v svojo bazo. Po vsaki daljši vožnji dobi en del posadke dopust, drugi del pa gre v nov tečaj, da še izpopolni svoje znanje. Dokler je podmornica zunaj na morju, se z redkimi izjemami noben član posadke ne brije. Zato vidimo na slikah tako pradate posadke, kakor da bi prihajale iz pragozda. Življenje in delo v podmornici spadata med najtežje naloge, kar jih more prinesti vojaku vojna. Prevoz ranjencev z letali Marsikateremu ranjenemu vojaka je transportno letalo že rešilo življenje Sedanja vojna postavlja v marsikaterem pogledu mnogo težje naloge kakor prva svetovna vojna. Armade so mnogo bolj razkropljene, vojna vihra je zajela mnogo večji prostor, kakor med vojno 1914/18. Zato je tudj prevažanje ranjencev mnogo težavne j še. Ze v prvem. z!asti pa v drugem in tretjem letu se je pokazala potreba prevažati ranjence z letali, zlasti tam, kjer gre za velike daljave. Nemčija ima posebna sanitetna letala, s katerimi prevažajo ranjence z vseh bojišč v bolnišnice. Ta način prevažanja ranjencev se je dobro obnesel že med nemškim pohodom v bivšo Poljsko, zlasti pa od junija lanskega leta, ko prevažajo ranjence iz vzhodnega bojišča. Ni pa nujno potrebno, da je za orevoz ranjencev na razpolago posebno sanitetno letalo. Prav športna letala prevažajo strelivo, živila in druge vojne potrebščine. Prav lahko se da navadno športno letalo preurediti tako, da prevaža na povratku ranjene vojake. Velika transportna letala so konstruirana tako. da potrebna notranja preureditev ne zahteva mnogo časa in truda. Kot idealno športno letalo je znano veliko letalo »Ju 52«. V njem je prostora za 12 nosilnic, torej za 12 težko ranjenih vojakov, poleg tega pa še za pet lažje ranjenih. V letalu je omarica za instrumente, zdravila in druge zdravniške potrebščine, tako da lahko zdiavnik med poletom rane prevezuje. Vsa letala imajo svojo lastno kurjavo in stene se da j a oprati. Nemika vojska uporablja za prevažanje ranjencev še letala Wehe in tako zvano Fieseler-štorkljo. V slednjem je sicer prostora samo za dva ranjenca, ima pa to prednost, da se lahko spusti tudi na ka-menJtem ali hribovitem terenu. IzkuSnjo so pokazale, da lahko prevažajo z letali vse ranjence in tudi vse bolne vojake. Marsikateremu težko ranjenemu vojaku so rešili življenje samo zato, ker so ga Z letalom hitro prepeljali v bolnišnico. Prevoz z letalom je pa tudi za ranjenca samega mnogo lažji in prijetnejši kakor S sanitetnim vlakom. Ognjenik Mauna Loa bruha Ognjenik Mauna Loa, ležeč na največjem otoka Havajskega otočja in visok nad 4000 metrov je začel ndavno bruhati lavo in sicer tako močno kakor že od 1. 1881 ne. Celi potoki lave se vale iz žrela, vmes se pa sliši silno bobnenje. Lava teč po strmem pobočju zelo hitro. V nevarnosti je zlasti glavno mesto otoka Hilo. V ŠOLI Učitelj: Povej nam, Janezek, kdo je premagal Perzijce? Janezek: — Ne vem, gospod učitelj, ker se za nogomet ne zanimam. D. Do Manrieri Prva 72 B o m a n >Nič ne de, nič ne de,« sem mehanično ponavljala. Da bi bila Beatrice vsaj že odnehala! Stvar sama v sebi je bila zame povsem nezanimiva. In kaj je bilo konec koncev za to? »Giles bo zelo nejevoljen,« je Beatrice znova začela. »Rekel bo, da ni bilo prav, ko sem te peljala k babici. .Pravo budalost si uganila, Bea!' Kar slišim ga, kako me ošteva, Ali mi jih bo nabren-kallc »A zakaj bi mu pravila? Meni je mnogo ljubše, da ostane stvar med nama. Zgodba, ki jo ponavljaš, se samo razraste.« >Giles mi bo že na obrazu čital, da je nekaj narobe. Nikoli mu nisem mogla ničesar prikriti.« Molčala sem. In zamišljala sem si, kako pojde istorija med njunimi prijatelji naokrog. Predstavljala sem si njih družbico pri nedeljskem obedu. Široko odprte oči, napeta ušesa, »o« in >ah« brez konca in kraja... »Moj Bog, kak grozen položaj! Le kako ste jo ustavili?« In potem: »Pa ona, kako je to prenesla? Strašno je moralo biti za vse!« Edino, kar me je skrbelo, je bilo to, da ne bi Maksira nikoli nič zvedel. Morda ae bom kdaj mogla zaupati Franku Crawleyu; a zdaj nikakor ne ali vsaj ne zlepa. Kmalu sva dospeli na vrh griča in zavili po glavni cesti. V daljavi sem videla Kerrith z njegovimi sivimi strehami, med tem ko so se na desni kakor v školjki širili veliki manderlevski gozdi, v ozadju pa morje. »Se ti hudo mudi domov?« me je vprašala Beatrice. »Ne. Mislim, da ne___Zakaj?« »Bi me imela za zelo nevljudno, če bi te pustila pri mrežnih vratih? Ako se podvizam, lahko še ujamem Gilesa pri londonskem vlaku in mu prihranim vožnjo v taksiju s postaje.« »Seveda,« sem odgovorila. »Saj grem lahko peš.« »Iz srca sem ti hvaležna,« je vzkliknila Beatrice. Čutila sem, da je bil ta popoldan zanjo preveč. Želela si je samote, zato se je hotela ogniti še enega čaja v Manderlevu. Pri mrežni vratih sem izstopila; poljubili sva se. »Glej, da se do prihodnjega svidenja nekoliko zrediš,« je rekla Beatrice. »Suha si, da te je žalost pogledati. Lepo mi pozdravi Maksima in ne zameri mi, kar je bilo danes.« Nato je izginila v oblaku prahu, jaz pa sem krenila po drevoredu. Vpraševala sem se, ali se je kaj izpre menil,, odkar se je Maksimova babica vozila in jezdila po njem; od tistih dni, ko se je kot mlada gospa nasmihala ženski v čuvajski hišici, kakor se ji zdaj jaz nasmiham. V onih časih se ji je čuva jeva žena globoko klanjala in s svojimi širokimi krili pometala pesek v drevoredu. Ženska, ki je bila zdaj tu, mi je kratko pokimala v podrav, nato pa poklicala svojega dedca, ki se je za hišo igral z mladimi mačkami. Maksimova babica je najbrže sklanjala glavo, da je ni zadevala ob košate veje, kadar je njen konj dirjal po vijugastem drevoredu, ki sem zdaj jaz stopala po njem. Takrat je bil gotovo širji in bolje negovan. Gozdi v tistih dneh pač še niso biti tako vsiljivi. Da, tedaj ni bila takšna, kakor sem jo zdaj videla pred seboj, zgruznjeno med blazinami in oho-motano v ruto. Zamislila sem si jo mlado, ko je bil Manderlev še njen dom. Hodila je po vrtu z majhnim dečkom — Maksimovim očetom — ki je skakal za njo na palici s konjsko glavo. Majhen deček v kratkem jopiču z okroglim naškrobljenim ovratnikom. Malice v zalivu so bile pravcate odprave, zabava, ki si je človek ni mogel vsak dan privoščiti. Gotovo je tičala kje v kakem starem albumu še fotografija: vsa rodbina sedi s togimi, umerjenimi obrazi na obali okrog pogrnjenega prta, v ozadju pa stoje služabniki z velikansko jedilno košaro. In potem sem videla babico mnogo let kasneje, ko je bila že stara, rtodila je po terasi, opiraje se na palico. Vštric nje je stopala nasmejana postava in jb podpirala za komolec Visoka, vitka postava prekrasnega obraza, ženska, ki je imela — kakor je bila rekla Beatrice — dar, da se je znala vsakomur prikupiti, ženska, ki je ni bilo težko imeti rad, sem mislila sama pri sebi... Ko sem prišla nazadnje do kraja dolgega drevoreda, sem pred vhodom v hišo zagledala Maksimov avtomobil. Srce mi je poskočilo, naglo sem stekla v vežo. Na mizi je ležal njegov klobuk in njegove rokavice. Krenila sem proti knjižnici, in ko sem se približala, sem začula razgovor dveh glasov, izmed katerih je bil eden — Maksimov — glasnejši in bolj razburjen. Neodločno sem obstala pred zaprtimi vrati. »Lahko mu pišete in ga v mojem imenu posvarite, naj se v bodoče ogiblje Manderleva, Ste razumeli? Ni važno, kako sem zvedel, to vam nič mar. Vem pa, da je bil včeraj popoldne njegov avto tu. Ako hočete govoriti z njim, se shajajta zunaj te hiše. Nočem, da bi še kdaj prestopil ogrado, razumete? In zapomnite si, poslednjič vas opozarjam.« Smuknila sem proč, proti stopnicam. Slišala sem, kako so se vrata knjižnice odprla. Vzpenjaje se čez dve stopnici hkratu sem zbežala na galerijo. Iz knjižnice je stopila gospa Danvers in zaprla vrata za seboj. Stisnila sem se k zidu, da me ne bi opazila, sama pa sem vendarle za hipec videla njen obraz. Bil je bled od jeze in strahotno spačen. Z urnimi, tihimi koraki se je vzpela po stopnicah ter izginila skozi vrata, ki so vodila v zahodno krilo. Počakala sem še trenutek, nato sem brez naglice krenila dol, odprla vrata v knjižnico in vstopila. lidoJM je stal pred oknom in držal nekakšna pisma v rokah. Ker mi je kazal hrbet, me je za trenutek pograbilo, da bi se spet izmuznila in se skrivaj vrnila v svojo sobo. Toda on me je bil že slišal in se je mahoma obrnil. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del Bata: Ljubomir Volčič — Val ¥ Ljubljani