16Z. Stnilka. I Llnbllanl, i poiBdeljek, 19. jnlija 1915. ALV1II. lelo. .Slovenski Narod* velja v L|«M|anl na dom dostavljen: 1 v upravništvu prejeu-aii: *to leto naprej . . • . K 24-— 1 ćelo leto naprej • , • • i< 22*— *etrt leta „ .....6*— 1 četrt leta „ .....550 Dopisi na] se frankirajo. Kokoptsi se ne vračaJo. Credniitto: KnaOovm mlica ŠL 9 (y pritličju kvo) UUlon ŠL 34. l*fca|a vmk tem %vfw 1xtb*bUI »•«•!]• ta praznik*. lnserati veijajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrata 30 vin. Pri veqih insercijah po dogovoru. Upiavništvu na] se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. «^— Pomboim ttevilka velia 10 vinari«*. ——— Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Narodna Uskaraa" M+foa it 85. .Slovenski Narod* velja po poitl: za Avstro-Ogrsko: * za NemČljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30* — K : : :: : ^s za Amerlko in vse *»«« dfele:: na me^ec m m . • » 2 20 ' ćelo leto naprej . . • . K 35.—■ Vprašanjem glede inserntov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« tipravnlštvo (spodaj, dvorižče levo), Knallova ulica it. 5, telefon st85' Zapet itiika oklopna knMa poiapiei! ITALIJANSKA KRIŽARKA »GIUSEPPE GARIBALDI LNlCENA. Duna], 18. julija, (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Dogodkl na morju. Eden naših podmorskih čcHnov je torpediral in potopH danes zjutraj južno cd Dubrovnika italiiansko kri-žarko »Giuseppe Gan'baldi«. Križar-ka se je v 15 rainutah potopila. Brodovno poveljstvo. (Italijanska križarka »Giuseppe Garibaldi« je bila zgrajena 1. 1S99. ter je imela 7350 ton prostornosti. Oborožena je bila s 1/25 cm. 2 20 centimetr., 14 15 cm, 10/7*6 cm ter 6,47 cm topovi ter je razvijala s 14.700 konjskim! silami 20 milj brzine. Posadka je Štela 555 mož. »Giuseppe Garibaldi« je pripadala italijan-skemu brodovju oklopnih križark. Njena večja sestra »Amalii« je bila, kakor znano, torpedirana v severni A dri]i.) NA PREDVEČER OBLETMCE POMORSKE BITKE PRI VISU. Južno od Dubrovnika je zopet izginila v valoviti grenkega morja Iepa in ponosna italijanska vojna lad-ja. Pred samim obličjem onega ozemlia, ki ga hočejo Italijani odre-Šiti, se je potopila križarka, na kateri se je blestelo ime nositelja italijanske nacijonalne bojne ideje, očeta laske-ga irredentizma, Giuseppe Garibal-dija. Eden izmed onih podmorskih čudotvorov, ki z neprekosljivo čuječ-nostjo in drznostjo stražijo naše morje, je pegreznil »Garibaldija« na dno morja, morda ravno v trenotku, ko je njega posadka upirala svoje poželjive oči tja v pravljično lepoto jadranske kraljice, staroslavnega Dubrovnika. *Morda ravno v trenotku, ko so iskali italijanski mornarji tam na severu obrise onega otoka, pri katerem je že enkrat pečatila usoda nesrećo italijanske mornarice, otoka Visa . . . Jutri poteče 49 let od onega slavnega dne. V bitki pri Custozzi poražena Italija si je hotela izvoje-vati vsaj na morju uspehe. Nikdo ni dvomil, da bo to mogoče, saj je bilo avsirijsko brodovje tako slabo in neznatno, da se z italijanskim niti pri-merjati ni dalo. Italijani so imeli nove velike oklopnice, na čelu njihovih vojnih ladij je plul strašni monitor »Affondatore«, takrat pravo čudo moderne vojne ladje, avstrijske kri-žarke in fregate pa so bile po većini iz lesa in stare . . . Toda poveljeval jim je Tegetthci, katerega jcklena odločnost se zrcali v njegovem izreku: Vrgli se borno na Italijane in če se nam zadnji naš trabakcl razbije cb njihovih oklopnicah. Admiral Te-getthcf je zapovedova! slabotnim ladjam, teda posadke teh ladij so bile prožete levjega poguina, slavni dalmatinski Hrvati so tvorili, kakor tuđi še danes, večino mornariškega mo-štva. Dne 1S. julija so Italijani prvič ljuto navalili na Vis, toda naše iuna-ške baterije so jih odbile. Dru^i đnn se bembardement ponovi še huje in ko je obmolčala naša glavna baterija, zacre na itaiijanskih ladiah klici: »Evviva Lissa!« Tcda drugi dan ob zori se je pojavilo s severa sem av-strijsko bredovje, na čelu mu oklop-nica »Erzherzo? Ferdinand Max«, na kateri je varala zastava admirala Tegetthoia. Proti 11. uri so se navalile naše ladje na italiiansko brodovje, 60 ladij, 12^0 tepov in 20 tiscč mornarjev se je torilo z ljutim besom. S strahom in trepetom so gledali z Visa ta orjaški prizor — ali je bilo dopustno, iipnti, da bo Dav:d prema?al Goliata? Tcda glei, tadja admirala Tegetthnfa se za^enc v ladjo itaiijanskega vrhovnega povelj-nika admirala di Persano »Re d' Ita- !ia* in ponosna oklopnica se na^ne, tone . . . Zniešnjava na italijanski strani! »Palestro« uničena! »Affon-datore« neokreten! Zmaga Tegett-hofova- Tako je orilo po otoku in ne-pepisno veselje je zavladalo, ko se je pričelo italiiansko brodevje proti 2. popoldne vedno hitreje in hitreje umikati proti zapadu, bežaii domov! Na begu se potopi »Palestro«, v Ja-kinu sameni pogine še slavni »Aiion-datore«. Na skromnih lesenih avstrijskih Iadja na ore kiici navdušenja in zma-gosLivnega veselja. ItaMja ie tuđi na inerju prem^gana in ves svet obču-duje junaštvo av^trijske^a brcOovja, po celem svetu be raznesu slava Te-gctthofova in njegovih pomor-ščakov. Na predvečer slavnega dne bitke pri Visu je doieteJa italiiansko mornarico pri Dubrovniku hridka i/'guba. Pred 49. leti »Re d' Italia« pri Visu. vcera] »Oar:baldi - pri Dubrovniku, ali ni to cmen, srečen in radosten za nas, grozeč in tužen za državo, ki je meTrla, da prihajaio zario dnevi triumfa nad »izmučeno in slabotne- izdano zavc^nico? ODBITI ITAIMANFKI N4VALI NA DODcRDOBSKO PLANOTO. Dana% 17. julija. (Koresp. urad.) Uradio razg!ašajo: It a I i} a n 5 k o b o \ \ š 5 e. V noči na 16. juHjl smo zcr?et odhHi več iir iite splaknil. Bil je ravno praznik sv. Janeza Krstnika. Okrog 8. ure je bil nacrt dokončan. Ze ob 6. uri zjutraj je zapustil nadvojvoda Albreht svojo pa1ačr> v družbi nadvojvode Rainerja. Ravno so pripeliali ulanci nekoga sardin-skega vjetnika. Ulanec, ki ga je spremijal, je pripovedoval, da ie devet sardinskih ulancev napadlo pet naših. Sp^prijeli so se. En sovražnik je padel, eden je bil vjet, ostali so Dobegnili. Naše čete se začno v boinem redu in sicer v dveh vrstah pomikati naprej. Prva naleti na sovražnika konjenica pod poveljstvom polkov-nika Pulca in sicer pri Vilafranki; zagrabi ga in ga zapodi po cesti proti Mantovi. Vendar ne more vzeti Vilafranke. ki jo branijo tri sovražne brigade. Zdaj dobi cela armada povelje, naj udari naravnost naprej. V tem hipu se vname boj in sicer pri krdelih gm. pl. Rodica in pl. Ruprechta. Skoro obenem. Ne dolgo nato zagrabi tuđi drugo krdelo so-vražnika in ob 10. uri je bilo vse v hudem ognju. Od vseh strani grmijo topovi in dim se vali po ćeli okolici, da se ne more ničesar videti. Naihujše in najtrdovratnejše raz-saja boj pri Oljozi. Sovražnik je imel namen. ta važni kraj na vsak način obdržati, dokler bo mogoče; da bi pa pehoto tembolj podpiral, je začel streljati iz topov z vseh višin, poseb- no z gore Vcrto. Tu se zažeucjo nr.ši z nožem nn sovražnika in jra zagrnbijo od \scli strani. Ita'ijaji se hranijn in re Ie r^-'^^i umikajo. ?e so dospe'i naši na visino: tu na jih ob-stije sovražnik s krrglnmi. LHaboril se ic bi^, rnmrcv' ^ močrcm r°^m-ju in v cerkvi, cd koder je neprestano strelja! na n^še. Vrak opornin, nai se vda. je bil zastonj, odgovor je bil tem hujše streljanje. Taka trdovranort razkaci Kranjce polka Iiohenlohe]e^"ega. Vsi se za-ženejo proti vratom na desni in levi. Razrušijo jih hinoma s puškinimi ko-piti: ko pa pridero na dvorišče, jih sprejme toča krogel in veliko izmed niih nade. VkM"b temu se uinaki ne vstrašijo; iščejo vhod. toda vse je žanr to. vsa okna so zabita in skozi špranie in lukniice moUjo ven puški-ne cevi in hodala. Med prvimi. ki so pridrli na dvorišče, je bil hrabri stot-nik Miiller. Bil je na čelu svojega polka in krotrla ga je zadela ravno v glavo. Polkovni pribočnik Neubauer prihaja nato na dvorišče. pa komaj se prikaže, že ga zadene šest sovražnih krogel in konj, tuđi na smrt ranjen, ga odnese skozi nasprotna vrata. V tem stoji neustrašni polkovnik dvajset korakov od poslopja in deli povelja. Ko pn vidi. da ie izgublja ljudi brez uspeha. jih pokliče nazai in posije po tesarje. ki začno s sekira-mi mahati po vratili. Vendar tuđi ti ničesar ne opravijo. vrata so trdna. Ko zastavonoša vidi. da na ta način ničesar ne doseže, spleza na poslop- I je in zaž^e streho. Dim in plamen se nrikažetajiad giavami hrabrih bram-bevcev. £ele sedaj se pokažejo beli ronci na bodalih. Cela posadka. 90 mož in S častnikov, se vda. Ko vidi po>a>1ka v cerkvi oeenj, neha stresati in se deloma vda, deioma pa po-begne čez griče in polje. Vrlo obna-vnr\;c Kvnnicev vznod^udi vse. Vname se grozovit boj, razkačeni vojaki seka:o in bodejo brez usmilienja. Smrt ima velikansko žetev, še ćelo ranjenci se srdito braniio. §ele ko leži većina ranjena ali mrtva, se za-čne sovražnik umikati in zapusti važni kraj. V tem, ko se je tu naskakovalo, napndejo trume, ki še nišo bile v ognju, hnlme, na katerih se je sovražnik utaboril s topništvom. Če-ra\no se Labi hodala silno boje in se mu vselej umaknejo, vendar je bi naskok brez uspeha. ker podirajo krogle iz topv kar ćele vrste. Ves pognm je zastonj. dokler treskajo sovražne baterije. Tu se obrnejo naše baterije proti sovražnim in jih tako dobro zruievajo. da čez nekaj časa umolkncjo. Pešci se tedaj vnovič zaženejo na strme holme, sovražnik pobegne in Ruprecht in Rodič si osvoji ta višave. Tukai je bila zmaga torej gotova, a na drugi strani še ne. Pri mali vaši Monte Oodjo pod Kustoco so bile trume fml. Marojčiča in Hartunga v budi zadregi. Grozna većina so-vražnika. ki je neprenehoma pošiljal nove moči v ogenj. jih hudo stiska; sele po dolgem krvavem boju ga po- čaši odrivajo in polagoma napredu-jejo: izgiibijo pa veliko ljudi, posebno črstnikov. Na desnem bregu rcke Minčjo se je kadil že poldrugo uro silen prah, ki se je bližal mostu. Očitno je bilo, da prihaja od te strani velika sovraž-n.i moč. Ako bi se združila s to, ki je že v ognju, bi nastala velika nevar-nost. Tu dobi generalmaior Ruprecht povelje, naj svoje pozicije zapusti in naj se obrne proti Monzambani, da podere most, ako je mogoče. Ta na-locra ni bila lahka. Na holmu Vento je Še vedno stala sovražna baterija in ga je grozno nadlegovala. Oene-ralmajor Piret pribiti na pomoč, na-skoči jo in jo vzame po ljutem boju. Ob dveh popoldne je zmagala naša desna stran, na levi pa se ni bilo skoro nic spremenilo. Sovražnik, povsod odgnan, zbere sedaj vsa krdela, ki nišo bila v ognju, po višavah okrog Kustoce. Ta kraj je bil silno važen in sovražnik se je namenil. da ga bo z vso močio brani!. Toda naši so ga pognali v beg in moral jim je bojišče prepustiti. Razume se. da so bile izgube tu na obeh straneh zelo velike. Toda zmage Ie še ni. Daleč naokrog je bila cela planjava podobna žitu, ki ga maje veter. ali morju, kadar ga raz-burka nevihta. Niti prijatelj, niti sovražnik se ne da zmagati. Tnkrat so že naši napadli Italijane, trikrat so že dospeli vrh gričev, a ravno toliko-krat so se morali umakniti sili, zakaj sovražnik je dobival neprenehoma pomoč in se je utabori! v ysajcem stran 2. .SLOVENSKI NRAODV ane 19. juiija I91d. igz stev lelih je položaj ne&premenjen, podp. ^adorna.« Dne 16. juiija. (»N. Fr. Pr.«) V zgornjem Val Camonica je izvršil sovražnik, ko je bil obvladal prelaza di Venerocoio in di Mandrone (italijan-sko: di Brizio), napad na naše pozicije pri Garibaldijevi planinski koči, pa smo ga odbili ter vjeli par mož. Ko so naše čete prepodile sovražni-ka* so zavzele oba prelaza v okolišu Adamella, ki sta, kakor znano, čez 3000 metrov visoka. Na Koro-škem je izvršil sovražnik pod zašči-to megle in teme popoldne in zvečer 14. dva odločna napada med Monte-coglianom (zahodno od prelaza Plo-cken) in vrhom A voštano, pa smo ga obakrat odbili. Sovražnik je izgubil 33 mrtvih, med temi enega oficirja. V soškem odseku nam skuša sovražnik neprenehoma z majhrrimi iz-patii, posebno ponoći, in z artiljerijskim ognjem iz težkega kalibra pri-zadejati nam izgube, zmešati naše počasne prodiranje ter predvsem prisiliti naše baterije, da izdajo svoje pozicije s tem, da odgovore na ogenj. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, Italijanska vlada je dala koniis-cirana avstrijska parnika »Minred« in »Daksa« preurediti v vojni ladji. Italijanski veleposlanik v Parizu, Tittoni, je prispel v važnih zade-vah v Rim. Italijani so zasegli neki parnik, kl je vozil bencin. Vozil je pod nizozemsko zastavo, pravijo pa, da je bil avstrijski. Vulkan »Stromboli« je začel bru-hati lavo. Erupcije spremlja moćno bobnenje. Okolica je pokrita s pepelom. Barzilal — min istro degli Irredentf. Lugano, 17. juiija. Iz italijanske-ga glavnega stana poročajo uradno, da je bil poslanec Salvatore Barzilai imenovan za ministra brez portfelja. Italijanski listi poudarjajo, da je pričel Barzilai svojo karijero kot avstrijski veleizdajnik. Rojen Trža-čan, je sedel leta 1S7S. komaj 18 let star, eno ćelo leto v preiskovalnem zaporu radi veleizdaje. Pozneje se je naselil kot žurnalist v Italiji, kjer je postal poglavar vsega irredentistič-nega gibanja. Po svojih političnih nazorih je bil Barzilai republikanec. Italijanski listi tolmačijo njegovo imenovanje različno. Eni pravijo, da je poklican v ministrstvo kot nekak zastopnik javnega mnenja (ker je žumalist), drugi trde, da je z njegovim imenovanjem manifestirana po-polna solidarnost celega naroda s kraljem (ker je republikanec), >Se-colo« pa ga pozdravlja kot ministra »degli Irredenti«, ki je poklican. urediti upravo neodrešenega ozemlja in slaviti v Trstu »zmago kulture nad potuhnjenim in agresivnim barbarstvom« . . . V PODGORI IN NA SVETI GORI. Iz poročila zagrebških »Novin« posnemamo: . . . Pridemo mimo (podgorske-ga) pokopališča, vidimo dve žrtvi, razmrcvarjeni od granate. Malo dalje dve globoki odprtini. Krizi razme-tani. Na poti proti cerkvi leži šrap-nelskih krogel kakor peska. »Mogel bi jih z lopato grabiti,« mi pravi neki vojak. Cerkev sama ruševina. Tri granate so padle nanjo. Desolatio sa-crificii ... poslopju, za vsako mejo, za vsakim zidom. Krvavi boj traja že dve uri. Soln-ce silno pripeka, še boli pa nadlegu-je bojujoče se vojake dim smodnika. Vkljub temu dere vse naprej, le tu-patam si vtakne kdo v usta kak grozd ali hrastovo pero, da si s tem utolaži stražno žejo. Sovražnik je bil ravno zagnal zadnjo moč na bojišče in je porinil naše nekoliko nazaj.Nadvojvoda spo-ina, da je vse spehano in trudno in dovoli, da se nekaj časa počiva. Ob-enem pa zapove, naj ćela armada, ki je na drugih krajih že zmagala, ob 5. uri popoldne zagrabi Kustoco. Še predno odbije določena ura, že se zažene vsa armada od različnih strani na Kustoco. Prejšnje klanje se ponovi, neusmiljeno razsaja meč nad glavami Italijanov. Kmalu so njih vrste predrte in zdaj ni več nobene po-močL Da se resi smrti, beži sedaj vse, kar more; naša konjenica udari za bežečimi in jih grozno drvi. Prestrašeni Italijani mečejo orožje stran in prosijo milosti. Okrog 4000 se jih Vda, mrtvih in ranjenih je ogromno število. Ob pol 6. beži sovražnik na ćeli črtt, čeravno povelfniki žugajo in kričijo na vse pretege. Le visina Sv. Križ Je še v italijanskih rokah. Ko pa naši srdito nanjo navalijo, se ne rnorejo Italijani več dolgo držati: drugo jutro ni niti enega sovražnika na avstrijski zemlji na tej strani reke. ; Zmaga je naša, maščevana ie iz-iguba pri Solferinuf 4Dalj» prihodaj!*.* i Tam gori so strelski jarki. Voja-ki spe v njih, kajti ponoći morajo bdeti. Vsi, s katerimi se razgovarja-mo, so dobro fazpoloženi. »Nal le pridejo. Nasolili Jim borno peteU Da, edina želja jih navdaja, naj bi Italijani navalili! Drugo jutro na Sveto goro. Radi nevarnosti gremo preko sela Grgar. Na potu srečavamo mnogo ljudi, dečki, žene, starci, vsi hite v Gorico po koruzo. V noči so odšli z doma in ker morajo po ovinkih, hodijo po 8 ur do Gorice, v mirnem času so bili z vlakom v pol ure tam. Pri Grgaru vidimo globoke vdrtine, italijanske granate, ki so izgrešile svoj cilj. Sveto goro, so se tam zakopale. Pri eni teh jam stoji starček, začuđeno gleda učinck granate, ki ie lzruvala dvoje velikih dreves s koreninami vred. »Moj Bog, moj Bog,« šepeče sedem-desetletni mož. Po strmem pcšpotu dospemo proti vrhu. Jama za Jamo, vse so razrile te strašne granate. Kaj jim je bila romarska cerkev na potu? Sve-tišce in samostan — sama ruševina. Streha rasbita, oltarji in slike razrušeni in raztrgani, devocijonalije in darila pobožnih romarjev uničena, na nicstu, kjcr je visela čudotvorna slika Marije (ki so jo že ob izbruhu voj* ne spravili na varno), velika luknja od granatnega drobca. Zaspale so tuđi orgije. RaztreŠčile so jih granate. Povsodi žalostna slika, Ko se vračamo, srečujemo zo-pet ljudi, ki nosijo koruzo iz Gorice. I'iećck, komaj 12 let star, pa sopiha poj vrećico, v kateri je 15 kilogra-niov koruze. Starci in žene s 30 kg na hrbtu. Pot jim teče po licu, toda njehov pogled je jasen in njihovi odgovori so veseli. »Ako nas Bog ni zapustil, nas Lati ne bo dobil v svojo pest.« Ne bojte se, ne bo vas! Zmnsovito ofenziva zaveznišbili tmini na cei! severni fronti. NOVI, ZA NAS POVSFM UGODNI BOJI NA SEVERU. USPEH! NA- SIH IN NEMŠKIH CET Dunaj, 17. juiija. (Koresp. urad.) Uradno razg!a>ajo: Rusko bojišče. Med Visio in Bugom se razvfja-\o boji več:ee;a obsega ter poteka]o povsem ugodno za zaveznikc. Ćete nekega v na-ožji zvezi z Nemci se borečega avstro - ogrske-ga armadnega zbora so iztrgale zapadnu od Grabowieca sovrežniku po sedemkratnem jurišu važno OiH>r*šče ter so vdr'e tara v nasproenikuvo glavno pozicsio. V okoiici, jugo - zapadno od Krasnostaw a. so nemškd $iie predrle sovražne bojne crte. Ob garef!]i By?trici in severno od Krasnika so naše čete zavo]eyaie sovražne sprednje pozicije. Tuđi zapadno od Vi«!e smo zo-pet pričeii z uspešno ofenzivo. V vzhodnji Galiciji je Položaj neizpremeajen. Namestnik načelnika generainega štaba pl. Hofer, fin!. BITKA MED VISLO IN BUGOM. NAŠE ĆETE SO IZVOJEVALE VAŽNE LSFEHE. RUSI SE ZNO- VA UMIKAJO. Duna], 1?. juiija. (Koresp. urad.) Uradno razglašaio: Rusko bojišče. Bitka med Visio in Bugotn je v nolnem teku. Rusi so se silno trdo-\ ratno upirali. Pustili so, da je prišlo na več točkah bojne crte z napadal-cem do boia na nož in na pest, predno so se umaknili iz ?voj»h po-zicij. Ob Dugu, v okolici Sokala, so pregnale naše čete sovražnika iz več trdovratno branjenih krajev. Nem-Ške si!e so zavzele mesto Krasno-stav ter visine, severno od Szol-kiewke. Tuđi zapadno od VMe zave^ni-ki napadalo. Severo - vzfiodno od Sienne so predrli rusko frorto. Temu pritisku se je sovražnik vdal ter je zapustil svojo pozicijo med Visla in železnico Kielce - Radem. V vzhodnji Galiciji se položaj ni izpremenil. Namestnfk načelnika generainega štaba rl. Hofer, fml. m RUSKE CRTE ZAPADNO OD VVTEPRZA PREDRTE. NAD 6400 RUSOV VJETIH. Berolin, 17. julija. (Koresp. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ko so v zadnjih dneh zavezne armade ob Bugu med Bugom in Visio zavzele vrsto ruskih prednjih po-zicij, so se včeraj na ćeli tej fronti pod vodstvom generalfeldmaršala pl. Mackensena razvili večii boji. Zapadno od Wteprza na jugozapadu Krasnostava so nemške čete predrle sovražne linije. Doslej je vje-tih 28 oficirjev in 6380 mož ter zapleti jen ih 9 strojnih pušk. Na zapadni zgornji Visli pri ar-madi generainega polkovnika pl. \Voyrscha se je zopet začela ofeo-ziva. Vrhovno armađno vodstvo. ARMADA GENERALA PLEJVL WOYRSCHA JE POGNALA RUSE ZA ILZANKO. — NEMŠKE ĆETE SO VZELE KRASNOSTAW IN PI- LATKOWICE. Berlin, 18. juiija« (Kor. urad.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan 18. ju lija: Jugovzhodno bojišče. Ofenziva armade senerala plem. Woyrscha ^ bila usoeioa: V liutem sovražnem o^nhi so prenagale naše čets dopoldne 17. »iilija na nekem ozkeni inestu žičre ovire pred so-vražnimi z vsemi sredstvl utrjenimi bo'.riiiiii pozicijnmi; ter so navalivši skozl to cdorthio :iiriša'e sovražns jarke 2000 ni na šireno. Tekom dneva ?o razšfrife v trdovratnem biižin-skem boju predrio ne«to ter so suniie globoko v sovra/no pozicijo. Zve-čer Je b*\ sovra/nik — moskovski K^enadirski zl.-or — od naših domo-hran«Klh in rezervnih čet pora/en. Ponoći fg ie rrice! u?nil:c»i za odsek !l72nke (?«»'r:io o1 7\vo'ra): pri te-M ?e inie! težke izuihe. V'c?i smo 203 I mož rcr u^rah\\\ 5 Ftrojnlii pu*k. i Med gorenio Vi?!o hi odsekom .; Husra ?e bo?i nod vodstvom generala feldmar^ala von Mackensena nada-Ijirejo. Ne'^^ke Čeie ?o vrg?e Ruse z v«S»n med p!la*kowicami (južno od Piaskov) in Krssnopta^om. Oba kra?a sta v na^koku zavzeta. Neki sve^e v ho| por.!a«5 sibirski smradni zbor ni mo^el odvrniti noraza, bii je sa^i poražen. Vjeli srno več tisoč so-vražnikov. Vrhovno ar?r??^"O vodstvo. ! NOVA VEI.TCA HJNDFNBURGO-VA ZMAGA NA SEVERNEM ; POLJSKE*" ZMAGOVITE NEM-| SKE ARMADE SO VJELE OKROG 22.500 RUSOV. Berolin, 17. juiija. (Koresp. ur.) Uradno raz^ašajo; Vzhodno bojišče. Pred nekater-mi dnevi na tem ' Icis^ču pod vrhovnim povelistvom generalfeldinaršala pl. Hindenburga začeta ofenziva \e imela velike uspehe. Armada generala infanterije pl. Delowa, ki ie dne 14. juliia pri in severno Kuršanega prekoračila Vinda-vo. narredire zmagovito. Naša kava. 1 lerila te sovrazno opetovano poznala v beg. Vjetrh je bilo 11 oficirjev in 2450 mož; vplenieni so b;lj 3 topovi in 5 strojnih pusk. Med vjetimi ofi-cirjl je tuđi zapovednik IS. ruskega I strelskega polka. ! Armada generala artiljerije pl. G^Ilwitza je cd začetka maja nana-dala ruske pozicije južno in jugo-vzhodno od Mlave, utrjene z vsemi pomoCki moderre fortifikatorične nmetnosti. S sijalnim naskokom so hile predrte in zavzete tri zapored ležeče ruske liniie severo - zapadno in severo - vzhodvo Praszn?*za, ter vzeta Lipa in Dzieiin. Oma'ani po rri-tisku od obeh strani in novič napa-deni, so se Rusi, zapfistivšj dne 14. julila Prasznysz, umaknili na zada; ležečo, že dolgo pripravljeno obramhno linijo Cieclianov - Krasno-sielc. Ze dne 15. \u\\a 5o oštro zasle-duro^e nemške čete jurišale in predrle tuđi to sovražno pozicijo južno 7ielone, v do!gosti sedmih kilome-trv ter sovražnika prisilile, da se je umaknil. Podpirale so jih čete generala artiljerije pl. Scholza, ki od Kovna sem nreganjaio sovražnika. Od včeraj $e umikaio Rusi na ćeli fronti med Piso in Visio proti Na-revu. Plen teh dni znaša: pri armadl generala pl. Gallwitza 88 oficirjev in 17.500 mož, 13 topov (med njimi en težkl), 40 strojnih pu§k in 7 metalčev min. Pri armadi generala Scholza se je plen pomnožil na 2500 vjetnikov In 8 strojnih pušk. Vrhovno arm^đio vedstvo. PORA2ENI RUSI SE UMIKAJO MED PISSO IN VISLO IN SEVERNO OD PILIĆE. — VOJNI PLEN SE VEDNO NARASCA. Beroiln, 18. juiija. (Koresp. ur.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 18. juiija. Vzhodno bojišče. Deli armade generala pl. Đelo-wa eo porazili naglo prlpeljana ruska ojačenja pri Alt - Ausu, vjeli 3600 ino2t vplenili U topov in 3 strojne puške ter jih zaskdujejo sedaj v vzhodnji smeri. Nadaljnl deli te armade se bora severo - vzhodno od Kuršanov. — Vzhodno od te^a kraja ie bila naj-sprednejša eovražna pozitija v jurišu zavzeta. Med Pisso in Visio nadaljujejo Rusi svoje umikanje. Čete generalov von Scholza in von Gahvitza jim slede za petaini. Kjer se »e nasprot-nik v pripravljenih pozicijah še upi-ral, je bil napaden in vržen. Tako so jurišali rezerva in domohranci generala von Scholza kraje Koreuiby, VVvka in Ploszczyce. Polki annade generala von Oallwitza so predrli močno utrjei.o pozicijo Mlodziano-wo - Karnie\vo. Število vjetnikov ^e znatno viša. Vplenjeni so biii nadalj-ni 4 topovi. Tuđi severno od Piliće do Visle so se priveli Rusi umikali. Naše, za n'iimi prftiskaloče čete, so vjele v kratkih zasledovalnih bojili 020 so-vrai.nl Kov. Vrhovno armadno vodstvo. NA VARŠAVO. >'jMornin?post« javlja iz Varša-ve: F^rodiranjc Ncmcev na Varšavo se je začelo na 150 kilometrov dolgi fronti med železnicama Mlava in Varšava ob reki Piša. Namen te operacije je. doseči zvezo z armadami v Galiciji, ki so kakih 200 kilometrov oddnljene. Obramba Rusov meri na to, da oliranijo v svoji posesti ozem-Iie med temi armadami. Nemci so povsod prisiljeni, delati frontalne na-p.'ide. Rusi se pripravliato, da bi pro-dirnnje po možnosti zadržali in ar-mado oškodovali, nakar se hočejo uinakniti v pripravljene pozicije. Prehod čez ?podn1i Dniester. Iz Ćernovic poročaio: Rusi so bili na Icvem bregu Dnjestra dobro utrjeni. Avstrijska artiljerija je dne 14. juiija neprestano obstrelievala niske oporne točke, zlasti na tistem kraju, kjer se Dniester zelo vije in s tem cmogoča isiočasno ofenzivo treh pozicij. Rusi so bili tako obstre-Ijevani, da je bil umik skoro nemo-goč in so bili izpostavljeni obstrelje-vanju, ne da bi si mogli pomagati. Ko so bile ruske pozicije zbite. so avstrijski pijonirji pod varstvom artiljerije napravili mnogo mostov, na-knr je inianterija prekoračila reko, se na drugem bregu zakopala in ob-kolila več sovražnih spornih točk, nakar so se Rusi hitro umaknili. Da smo vjeli relativno več oficirjev, je posledica tega, da so imeli oficirji boljša varstva in vsled tega manj iz-gub. Bojišče je bilo polno trupel ruskih vojakov. Predprlprava za rusko umikanie. Iz Curiha poročajo z dne 15. juiija: Guverner mesta Lublina je izda!. kakor pravijo ruska poročila, koncem junija cdredbo. s katero so vsi moški, ki bivajo za rusko fronto, zavezani se umakniti pred umikajo-čo se rusko armado, da ne pade]o v roke Ncmcev. RUSKO URADNO POROĆILO. Rusko poročilo pravi 15. t. m.: Veliki generalni štab poroča: ?>12. juiija ponoći je sovražnik prekoračil Narev. V smeri proti Lomzi se je sovražnik omejil 12. juiija in zvečer 13. juiija na ljut artiljerijski ogenj. Desno od Pisse je sovražnik 13. juiija zavzel naše strelske jarke v širini dveh vrst. S protinapadom smo ga /opet odbili. Na obeh obrežjih Lu-\ve se je vršil trdovraten boj. Stevil-ne sovražne čete so prodrle v odseku med rekama Orshvz in Lydinijo. Ne da bi se spustile v odločilno bitko, so se naše čete umaknile v noči na 14. jul i j na drugo crto utrdb. Na levem obrežju Visle se ni nič izpre-menilo. Na?a armada. ki je preostala bitko pri Wolkolati, je v tednu od 7. do 11. juiija po natančnem računu vjela 297 častnikov in 22.464 (?) vo-iakov. V okolici Cho'ma so se ob Volići vršili boji. Na ostalih frontah običajni infanterijski boj. Petrograd, 16. juiija. (»M. N. N.«) Generalni štab poroča dne 16. juiija: Sovražnik je pričel, ko je dobil 14. juiija na severu, v okolici Rige in Savlov ojačenja, prodirati od Ha-senpota proti Goldungnu, kakor tud! v odseku Schrunden - Pope Lianv. Naša kavalerija in sprednje straže zadržujeio sovražnika pri prehodih Čez reki Vindavo in Vento in drugih ugodnih pozicijah. V okolici ono-stran Njemena ie pričel sovražnik v neči na 14. julij streljati s topovi in puSkami in je pričel z malimi infante-rijskimi rddelki ofenzivo. Povsod smo pra odbili. Isto noč smo odbili delni napad v smeri proti Lomzi. Na desnem bre^u Pisse in na obeb bre- govih Szukc se ni nič izpremenilo. Sovražnik, ki je prejšnji dan z izgu-bami zavzel strelske jarke, ni obno-vil svojih napadov. Mćd rekama Orszyc in Ukra so zavzele naše čete fronto južno od Przasnvsza, kjer so 14. juiija odbile več napadov. Na levem bregu Visle nobene izpremembe. Med Visio in Bugom je izvršil sovražnik posamez-ne napade. Odbili smo ga s svojim ognjem. Ob Bugu in Zloti Lipi ni prišlo do spopada, Zvečer 14. juiija so pričele avstro - Ćgrske čete v odseku Nesciska - Okna z ofenzivo. So ražnik napada rnostne utrdbe na desnem bregu v okolici KuliŠovec-Kolanki in koraka čez Dnjestr v okolici Ivanie - Jojawa in Kocielniki-Sinko\v. Naša artiljerija je 14. juliia na več točkah z uspehom obstrelje-vala sovražnika pri prehodu čez re-ko ter ga prisilila na nekaterih toc-kah, da ni šel čez reko. Boi še traja. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Kakor poročajo italijanski listi, se nahajajo v ruski armadi tuđi ja-ponski častniki. Ruski vojaki odkrito priznavajo, da jih nemške Čete ne-dvomno nadkriljuiejo. Stockhoim, 18. juiija. (Kor. ur.) Član državnega sveta Samarin je imenovan za višjega prokuratorja svetega sinoda. Kodanj, \S. juiija. (Kor. urad.) »Ru^koje Slovrv' poroča, da določa povelje najvišega zapovednika, naj se v krajih, ki jih zapusti armada, uniči privatno imetje le tedaj, če bi ali sovražniku koristilo ali pa operacije ruske armade otežilo. SkHcanje ruske dume. Iz Berlina poročajo: Predsednik ruske dume ie dobil uradno obvesti-!o. da bo duma sklicana na dan 30. juiija, to je. na dan obletnice vojne napovedi. Tem povodom poda mini-strski predsednik Goremvkin v dumi izjavo. ZAPADNO BOJIŠČE MANJŠI BOJI NA ZAPADNI FRONTI. Berlin, 1?. juliia. (Kor. urad.) VVolffov urad javila: Veliki glavni stan 18. juiija: Zapadno bojlšče. Frcncoski napad na pekopališče v Sonchezu je bi! odbit. V Argonskem lesu smo z manl-š?mi uspehi pridobljeno crto še zbolj-safi. Na višinah pri Les Eparges se vrše toj i. V Lotarlngiji so odbile naše Čete sovražn»kove šunke pri Emberme-nilu (vzbodno od Luneville) In v okolici pri Bandesapt. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMSKO URADNO POROdLO. Berolin, 17. juiija. (Koresp. ur.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 17. iulija. Zapadno b o} i š Č e. Medseboino artiljerijsko strelja-nje in razstreljevanie min na več frontah. Vrhovno armadno vodstvo. • * • Francoske izgube v bojih pri ArTasit, Berolin, 16. juiija. (Kor. urad.) Kakor posnema VVolffov urad iz »Gazette des Ardennes«, je skupno izRubo Francozov na mrtvih, ranjenih in vjetih v bitki pri Arrasu po na-tančnih konštatacijah, ki temelje na vseh podlagah, ki so se mogle do«;e-ci, ceniti sledeče: 3. armadni kor 15.000 mož, 9. armadni kor 6000 mož. 10. armadni kor 10.000 mož, 17. armadni kor 4300 mož, 20, armadni kor 10.000 mož, 21. armadni kor 8000 mož, 33. armadni kor 11.000 mož, 48. divizija 6000 mož, 53. divizija 4000 mož in 55. divizija 3500 mož; skupaj 78.3000 mož. Če primerjamo te Šte-vilke, ki precej natančno odgovarja-jo resnici, z rezultatom, ki so jib imeli boji pri Arrasu za naše nasprot-nike, tedaj moremo popolnoma raz-umeti, da skuša franeoska vlada med narodom tajiti množino doprinešenib žrtev. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant« poroča iz Londona z dne 17 juiija: Norveški poštni parnik »Ve-ga« je dospel včeraj opoldne brez to-vora iz Bergena v New - Castle. Med potjo ga je ustavil neki nemški podmorski čoln, ki ga je prisilil. da je svoj tovor, obstoječ iz 200 ton sal-ma, 800 sodov surovega masla in 4000 zabojev sardin. vrgel v morje. Podmorski čoln je ostal poleg ladje in poveljnik je strogo gledal na to, da so se vsi ukazi točno izvršili. To je bilo prvič, da je bil parnik »Vega«, ki vsak teden vozi po Severncn? moria ustavljen. 162. Ste* / ,2>LOVfc.N5Kj NAKOLf, unc 19 julija iyio Stran 3. FRANCOSKO URADNO PORO-ClLO. Pariz, 15. julija. (»M. N. N.«) LJradno popoldansko poročilo: »V okolišu severno od Arrasa je bila noč precej burna. Južno od grada Car-leul smo se polastili večih nemških strelskih jarkov. Za Neuville - St. Vaast in v Labyrinthu boji s ročnimi granatami. V Argonih je boj omejen na ozemlje, ležeče zahodno od go-zda, kjer smo včeraj severno od ceste proti Servonu napredovali. Po večih protinapadih se je posrećilo Nemcem, da so zopet vstalili v be-aumainskem gozdu. V ostalem delu tega odseka je položaj neizpreme-njen. Med Fey - en - Haye in Pretr-skim gozdom smo sovražnika, ki ie skušal priti iz svojih strelskih iar kov, takoj s svojim ognjem ustavili.« Pariz. 16. julija. ( M. N. N.«) Uradno poročilo od snoči: »Dan je bil razmeroma miren. V Argonih pri Marie Therese boj z bombami in ročnimi granatami. Dva nemška napada, enega proti Haute Chevau-chće, drugega proti Boureuilles, smo odbili. Z ostale fronte ni nič poroca-tif ražen o nekaterih artiljerijskih bo-jih, posebno severno od Arrasa, v odseku Ouennevieresa. na desnem bregu reke Aisne, v blizini Trovona, na višinah Maase. v okolici kanala pri Calonne in v Vogezih blizu \Vis-senbacha.« • DROBNE VESTI IZ FRANCIJE IN ANGLIJE. Reuterjev urad poroča iz Londona z dne 15'. julija: Radi vohun-stva obsojeni Ncmec Rosenthal je bil danes zjutraj ustreljen, ko je bila njegova smrtna obsodba potrjena. Iz Londona poročajo z dne 16. julija: Danes so se vršila tu važna posvetovanja med zastopniki vlade, posestniki rudokopov in rudarjev v svrho hitre resitve vseh težkoč v premogokopnem okraju v južnem VValesu. Iz Kodanja poročajo z dne 16. julija: * National Tidende« poroča iz Londona: Delavci v južnem \Valesu so zavrnili predlog glede nadaljeva-nja dela do končne resitve spora, če-prav se jim je od vodilne strani to nujno priporočalo. V celem rudar-skem okraju se je sedaj razglasilo obsedno stanje. Admiraliteta je pre-vzela vse rezervne zaloge premoga. Vsled tega se je ustavil vsak trgov-ski promet na premogokopni borzi v Cardiffu. Vsi znaki kažejo na to, da bodo rudarji obdržali svoje odklanja-joče stališče. Iz Pretorije poročajo z dne 17. t. m.: Po ćeli nemški Južnozapadni Afriki je bilo od 9. t. m. naprej raz-glašeno obsedno stanje. Iz Londona poročajo z dne 18. t. m.: Včeraj so se vršile v Londonu velike demonstracije žensk, da dobe pravico do dela za domovino. Kakih 40.000 žensk vseh stanov ft šio pred \Vhitehall. kjer je LIoyd George imel nagovor, o katerem je rekel, da dela že kakih 50.000 žensk v municijskih tovarnah. Angleška raz«ođf>a o potopitv! »Lusitanije«, London, 17. julija. (Koresp. ur.) Reuter javlja: Sodišče, pred katerim se je vršila preiskava radi potopitve »Lusitanije«, je razglasilo sodbo. Ladja da se je potopila vsled havarije, povzročene od nemškega torpeda, ki je bil izstreljen v namenu, uničiti ladjo in na njej se nahajajoče ljudi. Na ladji se je nahajalo tuđi število zabojev s patronami, kar je bilo v ladjinem maniiestu zapisano. Nem-ške trditve, da je bila ladja oborože-na, ter da je vozila kanadske čete, so izmišljene. Napad nemškega pod-morskega čolna je torej dobro pre-mišljen umor. Kapitana »Lusitanije« ne zadene nobena krivda, vsa krivda zadene marveč one, ki so zločin izmislili in izvršili. Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 15. julija. (Kor. urad.) Poročilo >Agence telegraphique Mil-li«: Glavni stan poroča: Dardanelska fronta: Dne 14. julija se nišo vršile pri Ari Burnu in Sedil Bahru ražen slabega obojestranskega ognja, ni-kake akcije. Naši topničarji so prisilili nekega torpednega rušilca in neko sovražno transportno ladjo, ki sta poskusili se bližati Ari Burnu, k begu, so potopili neki sovražni plav in užgali neki drugi plav. — Fronta ob Iraku: Dne 13. julija ponoči so naši naprej potisnjeni oddelki levega krila, čete Muntefika, izborno izvršile svojo nafogo. V boju, ki je trajal od polnoči do popoldne drugega dne, so odbile te čete sovražnika kljub hude-mu ognju. Topničarske ladje so pri-zadejale sovražniku težke izgube. Steli smo v tej coni 500 vjetih so-vxažnikov, med temi več angleškiii 1 častnikov. Ražen tega je odpeljal sovražnik na neki ladji številne mrt-vece in ranjence. Naše izgube so ma-lenkostne. Od ostalih iront ni nićesar važnejšega poročati. Carigrad, 16. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Dardanelske utrdbe, 15. julija: Sovražnik je le z velikim trudom pogasil pri Ari Burnu požarje, ki so nastali vsled naših bomb v strelskih jarkih. Popoldne je brezuspešno ob-streljevala angleška križarka pod zasčito torpednih čolnov in iskalcev min iz velike daljave naše pozicije pri Kaba Tepe, čeprav je sovražen privezan zrakoplov pri tem sodelo-va!. Pri Seddilbahru je obstreltevata sovražna artiljerija brez učinka eno uro naše desno krilo. Zc dva dni vozi sovražnik ranjence na večih hospi-talskih ladijah, ki vozijo proti zahodu. V noči od 14. na 15. julij je pre-podila naša obrežna artiljerija so-vražne torpedne rušilce, ki so se pri-bližali Kererezdcreju. 1 ^. iulija snio dognali, da vporablja sovražnik ho-spitalske ladije za prevažanje in iz-krcevanje čet. Iraška fronta: Z uspehom pri Kalatelnainu (zahodno od Korne) odbiti sovražnik ie napade!, ko je dobil oiačenja. 14. ponoči naše pozicije na obrežju Pufrata. Boj se je trdovrat-no nadaljeval do drugega dne in se je zvečer končal s porazom sovražnika, ki je imel posebno na našem desnem krilu velike izgube ter se v zmedi umaknil. Sovražnik se je prt-bližal s četami, ki tih je vkrcal na la-diie. ki vozijo na Fuiratskem kanalu zahodno od Kalatenaina, od zadaj našemu desnemu krilu in ga je skušal obkoliti. vendar pa so ga naše prostovoline čete s svojim odporom in protinapadi potisnile v Eufrat. Del Angležev, ki se ni mogel več vkrcati, je pometal orožje in dve strojni puški v vodo ter robegnil. V tem boiu je imel sovražnik več nego tisoč mrtvih. Med tem so tuđi angleški poveljnik in dva častnika. Vplenili smo 32 čolnov. 200 pušk in bajone-tov, ve!iko množino municije, ženij-sito orožje in oficirske daljnoglede. Z ostalih front ni ničesar važne-ga poročati. Angleška ?n franeoska porobila o boiih na Galipoliju. London, 16. julija. Angleško-fran-coske čete ob Dardanelah so dne 12. in 13. iulija po ljutih boi;h zavzele ćelo vrsto turskih strelskih jarkov. Pridobili smo na tleh 200 do 400 me-trov. Vjeli smo 422 mož. Francozi so svoje skrajno desno krilo potisnili do izliva reke Kerevesdere. — General Hamilton poroča iz Dardanel: Angle-ško desno krilo in desni centrum sta pričela dne 12. julija z napadom. Boj je trajal ves dan. Ćete. ki so se ude-ležile tega boja, med njimi neki fran-coski kor, so zavzele dve utrjeni crti strelskih jarkov. Napadeno je bilo desno krilo sovražnikovih čet ter so bile z lahkoto zavzete prve pozicije, ko je preje naša artiljerija s svojim streljanjem pripravila pot. Nato so naše čete zavzele drugo linijo strelskih jarkov, pri čemur smo vjeli kakih 80 mož. Ko se ie pričelo mračiti, smo utrdili kakih 400 metrov od naših bivših pozicij nove utrdbe. V noči 12. na 13. julija smo odbili dva sovražna protinapada. Angleško desno krilo pa je zašlo predaleč naprej, Turki so zato uspešno napadli z ročnimi granatami te pozicije in jih de-loma zavzeli. Ker je bila pa ta pozicija posebne važnosti za varnost ćele crte, je bila poslana ena brigada mor-nariške divizije v boj, katero ie pod-pirala tuđi franeoska artiljerija. Za-vzela je strelske jarke, medtem ko so Francozi prodrli do izliva reke Kerevesdere ter svoje pozicije z velikimi težavami obdržali. V noči 13. na 14. julij nišo imeli sovražni protinapadi nobenega uspeha. Prvotni cilj je bil dosežen, Turki imajo v svojih rokah le kakih 360 metrov široko fronto. Pariz, 16. julija. Uradno poročilo z dne 15. julija: Ob Dardanelah so napadle franeoske čete dne 12. in 13. julija v zvezi z desnim angleškim krilom turske pozicije ter zavzele več vrst utrdb. Prva linija teh utrdb na ćeli tej fronti je bila zavzeta do-poldne 12. julija, druga pa proti večeru. Napad so krasno izvršili Zuavi in tujski Iegijonarji. Drugi dan smo dosegli nove uspehe na raznih krajih ter smo koneno zasedli spodnji del doline reke Kerevesdere. Pri tem smo vjeli več ko 200 mož. Naši za-vezniki pa so vjeli več ko 150 mož. Izgube sovražnikov so velikanske, ker jih je naša artiljerija presenetila večkrat, ko so bili se v tesnih kolo nah. Tuđi mornarica se je uspešno udeležila teh operacij, s tem, da je obstreljevala Atchi - Babo. Iz neutralnih tfržov. BALKANSKE DRŽAVE IN VOJNA. Berlin, 17. julija. (»M. N. N.«) »Gourier - Đureau« v Haagu priob- čuje razgovor z nekim odličnim bolgarskim državnikom, katerega sodbo o razvoju dogodkov na Balkanu je treba smatrati za avten-tično: Glede pogajanj, ki se vrše z bol-garsko vlado, se ne da ničesar pove-dati. Tuđi najvišji bolgarski državni uradniki bodo izvedeli še le njihov rezultat. Pogajanja s Turčijo se še vršijo in se bodo najbrž ugodno kon-čala. Razpoloženje naroda ni za vojno s Turčijo. Pred 15. avgustom, torej pred končano žetvo, sploh ni misliti, da bi pričela Bolgarija, kako akcijo. Bolgarija bi se mogla event. udeležiti vojne le za 2 do 3 mesece. Isto velja za Romunijo. Za balkanske države je municijsko vprašanje že radi tega posebne važnosti, ker same sploh nimalo priprav, da bi jo izdelovale v zadostni množini. Ro-munija pa sploh vojaško še ni dovolj pripravljena, da bi se mogla udeležiti vojne. Ako bi se pridružila Rusiji, bi šla v pogin. Postopanje Ro-munije in Bolgarije se sploh ravna po okolnostih, zato se njime želje in cilji izpreminjajo. Odločilnega po-rnena je dardanelsko vprašanie. Bolgarski vojaski krogi menijo, da Dardanele ne bodo padle. Lahko se reče. da bodo dela Hindenburgova, Mackensenova, Linsingenova in ostalih vojskovodji vprašanje vojne in miru na Balkanu preje odločila, kakor pa ves napor četverozveznih diplomatova Italija nima na Balkanu nobenega prijatelja, vse obsoja njeno vero-lomnost in zahrhtnost. Glede traja-nia vojne se zdi neverjetno, da bi mogli Francozi vzdržati še eno zimsko kampanjo. POLOŽAJ V ROMUNIJI. Nemški listi javljajo: Romunija vztraja pri tem, da ne pripusti prevo-za municije in orožja za Turčijo. Od tega prostega prevoza vojnega materijala iz centralnih držav v Turčijo je več ali manj odvisna tuđi usoda Pardancl in s tem tuđi usoda Carigrada. Romunska se hoče na vsak način in z najceneišimi sredstvi čim najbolj okoristiti. Vpliv njenih naci-jonalističnih strank je velik. Ti se ne zadovoljujejo le z Besarabijo, njihov cilj je Bukovina in Sedmograška. Romunska irredentira z veliko emfazo politiko »osvobojenja pod tujim jarmom se nahajajočih bratov«, ako-ravno bi bilo mnogo nujnejse, da bi pričela končno enkrat osvobojevati bedne romunske kmetiče, od izsesa-vanja boljarjev in zakupnikov zemlje. Nemški listi svare Romunijo, naj se ne da prevariti od Četverozveze in naj ne verjame njenim obljubam. »Berliner Tagblatt«, »Frankfurter Zeitungcc, »Deutsche Tageszeitung« in »Kreuzzeitung« so sicer mnenja, da centralni državi Romunije ne bo-deta silili z grožnjami. »Vossische Zeitung« pripo«tninia, da je nazor, kakor da bi Turčiii že primanjkovalo municije, sploh napačen. Res je. da njene zaloge nišo tako izdatne, da bi mogli Turki z ogromnim artiljerijskim ognjem podreti sovražne pozicije na Galipoliju, toda fabrikacija v Turčiji sami bo kmalu taka, da se bo tuđi temu nedostatku opomoglo. Za Dardanele in Carigrad torej ni nika« ke nevarnosti. »FDINO RAZUMNA POLITIKA ZA BOLGARIJO JE POLITIKA NE- VTRALNOSTI.« ^Narodni Prava«, oficijozno glasilo bolgarske vlade, priobčujejo ob-širen članek, v katerem razpravlja neki »stari politik« o stališču Bolgarije. Clanek pravi me drugim: Princip politične modrosti je ne-zaupnost. prava osnova politične taktike je, ne riskirati interesov in miru ceie države, ako ni jasno, kam da se more priti. Edino razumna in dalekozirna politika za Bolgarijo je torej politika nevtralnosti. Treba se je le spomniti, v kakem obupnem položaju bi se danes nahajala Bolgarija, ako bi se bila v jeseni 1914 odzvala pozivom, »da naj ne zamudi vlaka« neglede na morebitni poraz. Idejama perspektiva za Bolgarijo bi bila se-veda ta, da bi bili vsi oni, ki so jo 1. 1913. oropali, na bojiščih. To bi si mogli Bolgari »zažgati čibuk« in mirno čakati, da se roparji popolnoma izčrpajo. Za enkrat so v pasti Ie Srbija, Crna gora in Turčija; dal Bog, da bi zlezli vanjo tuđi Romuni in Grki. Seveda ti nimajo državnikov a la Danev, Gešov in Malinov in zato se mora Bolgarija vsaj z enim izmed njih sporazumeti, da ji ne bodo roke zvezane, »kadar se prikaže bolgarski Bog na gori Sinai bolgarskemu Mojzesu.« Nobena morala — ne politična, pa tuđi ne Kantova — ne veže Bol-garov, da bi sli v boj za današnjo Rusijo. Tako dolžnost bi mogli imeti Ie napram Rusiji carja Osvoboditelja, ki jim je zapustil kot svojo zadnjo - voljo idejo narodnega ujedinjenja, vtelesnjeno v sanštefanskem miru leta 1878. Napram današnji Rusiji pa imajo Bolgari le dolžnost, se ne bo-jevati proti njej, ako jih sama ne napade. Niti kot Bolgari, niti kot Slo-vani nimamo napram oni Rusiji nika-kih obveznosti, ki je zatajila svojo Veliko Bolgarijo na prospeh Velike Srbije in ki je pred dvema letoma pripustila, da so dve slovanski in tri nesiovanske države gnale zvezano Bolgarijo v Bukarešto ... Bolgarija in Turčija. »Eeho de Bulgarie. piše v Šte-vilki z dne 11. julija: Užaloščeni po izraženi neutemeljeni sovražnosti gotovih ruskih listov proti Boljiariji, zavračajo podučeni krogi z indignacijo nove tendencijozne in zlobne trditve petrograjskega lista »Večernee Vremja- glede sklepa alijance med Bolgarijo in Turčijo, vsled katere bi ta poslednja začela z evakuacijo on-stran linije iMidia - Eiios. — Zavračajo tuđi insinuacijo belgrajske »Politike«, ki jo je ponatisnil imenovani ruski list in glasom katere je Bolgarija prepustila Turčiji vsa potrebna živila. Rečeni krogi smatrajo za ohžalovanja vredno, da se puste tako vplivni slovanski listi tako zapelja-vati od zastopnikov Bolgariji vedno sovražnih ljudi. Obrckovanjc o novih napadih pri Bregalnici in pri Ku-manovem šc dementija nišo vredna. Kar se tiče težke obdolžitve, ki so jo formulirale »Birževija Vedomo-sti«, da je sofijska vlada naznanila zastopnikoma Nemčije in Avstriie besedilo propozicij četverozveze, srno avtorizirani, odločno protestirati in ožigosati to vest za nizko provokacijo. >-L' eeho de Bulgarie« konstatira, da petekajo pogajanja med Bol-Kariio in Turčijo glede direktne bol-garske zveze z Dedeagačem ugodno. * CHLRCHILLOVE VABE NIZO-SKL Rotterdam, 17. julija. (Kor. ur.) Dopisnik lista »Rotterdamscher Courant« je imel pogovor s Chur-chillom o nizozemski nevtralnosti in o vpra. inju glede izstokareke Schel-de. Churchili je rekel, da se mu raz-delitev ozemlja ob iztoku Schelde zdi strategično in geograiično nenaravna in je na škodo aiiirancem. Će bi se bil mogel urediti dovoz po Scheldi, bi Anversa ne bila padla. Na ugovor, da nizozemsko gospodstvo nad Scheldo ni samo zadržek eni stranki, nego tuđi Nemcem, je odgo-voril Churchill, da njegovih besed ni smatrati za očitek, zakaj če bi bila Nizozemska Scheldo odprla aliran-cem, bi bila Nemčija Nizozemsko napadla in jo večinoma zasedla. To bi bila žrtev, ki je ni smel nihee od Nizozemske pričakovati. Churchill je izjavil, da Angleška ne misli pritiskati na Nizozemsko, naj opusti svojo nevtralnost. Sodi. da bi Nizozemci prav storili, če bi se pripravili, a od angleške strani jim ne grozi nobena nevarnost. Če bi bila Belgija v rokah Nemcev, bi to pomenilo konec nizozemske neodvisnosti. Dane so pa tuđi možnosti neposredne nevarnosti, kajti Nemčija zna biti prisiljena, da napade Nizozemsko. Podobna je divji zveri v kletki, ki vidi plamena bližje in bližje prihajati in dela na levo in na desno blazne zalete. Po tej vojni, ki jo bodo aliranci brez dvoma zmagovito končali, bo stališče malih držav močnejše, kakor prej. Aliiranci morajo zmagati, če ne letos, pa prihodnje leto. Naš narod, je rekel Churchill. je vztrajen in ne-odjenljiv. Tuđi Italijani pomagajo; so pa še drujji narodi svezi in bodo sledili niih izgledu. Rotterdam, 17. julija. (Kor. ur.) ^Courant« pravi o izjavah Churchil-la: Dejstvo, da se je pred objavo tega razgovora v angleškem parlamentu govorilo o tej stvari in je Asauith rekel, da se Churchillovo stališče strinia z vladnim naziranjem, daje iziavi urađen značnf. Iz razgovora izhaja. da Churchili o pomenu nizozemske nevtralnosti nima prave-ga naziranja. Če bi katera vojskujo-čih se držav dvomila o poštenju nizo-zemskes:a zadržanja in za nizozemsko nevtralnostio iskala skrite na-mene. bi bilo kmalu konec tej nevtralnosti. Zaupanje. ki je vživa vlada pri vseh vojskufočih se državah, bi bilo omajano, čim bi se na vzhodu ali na zapadu mislilo, da stališče vlade ne korenini v popolnem prepriča-nju nizozemskega prebivalstva. Švedska. Stockhofm, 18. iulija. (Kor. urad.) Svenska telegram Bvrau javlja: Mi-nistrski predsednik je ob navzočno-sti ministra zunanjih del sprejel deputacijo, ki mu je izročila na šved-skem mirovnem kongresu sklenjeno resolucijo. Ministrski predsednik je izjavil: Naša vroča želja je, obraniti mir. Naša dolžnost je, delati z vsemi silami na to. Računamo pa tuđi z eventualnostjo, da bi ohranitev miru vzlic vsem prizadevanjem ne bila več mogoča. Gotovo je, da so poleg skrajnega slučaja sovražne invazije v naši deželi rnožni še drugi slučaji enakega pomena, ki jih je treba upo-števati. Neče verjeti, da bi švedski prijatelji miru, ki se krepko oglašajo proti nepravilnostim, priporočali mirovno politiko tuđi proti zunanjim nepravilnostim, ki se jih je mogoče le s silo uhraniti, mirovno politiko, ki bi vse pretrpela, ne da bi se zavzela za švedsko pravico in za švedsko svobodo. Enako nevarno bi bilo, če bi na gotovi strani nastalo prepriča-nje. da hoče Švedska mir na vsak način in se srne ž njo brez prave nevarnosti delati po poljubnosti. Ministrski predsednik ic opozarjal na nevarnost, ki zna nastati z agitacijo za mir in z agitacijo za vojno, ker pri-hajata vsled tega obe stranke v če-dalje večje nasprotie. Zdaj ni čas, bojevati se za ekstremne doktrine ali vzliubljene ideje, ampak treba je, držati skupaj. da zapustimo deščino nezmanjšano in nedotaknjeno svojim potomcem. * Španija pred generalno stavko. Pogajanja, ki so se vršila v Madridu med zastopniki mornariške-ga moštva trgovinskoga brodovja in vlado, da se sporazume glede dekreta, ki naj uredi delo, so se po enem mesecu brezuspešno prekinila. Zastopniki mornarjev so se vrnili v Barcelono in so naznanili za prihod-njo nedelio generalno stavko, kar bo pri sedaniih razmerah najbrže do-vedlo do težkih konfliktov. Dnevne vesti. — Cesar je imenovat nadvojvodo - prestolonaslednika Karla Fran-ca Jožefa za generalnega majorja in kontreadmirala. — Nadvojvodinja Marija umrla. B a d e rr, 17. julija. (Koresp. urad.) Njena c. in kr. Visokost gospa nadvojvodinja Marija Rainer je danes dop. ob 9. umrla. Nadvoj. Marija je bila hčerka slavnega zmagovalca pri Aspernu, nadvojvode Karla. Leta 1S52. se je poročila z nadvojvodo Reinerjem, s katerim je živela v naj-srečneišem zakonu. Otrok ništa imela. Nadvojvodinja Marija je dosegla visoko starost, skoro 90 let. — Dnevni red seje Ijubljanskega občinskega sveta. Občinski svet ima redno javno sejo v torek dne 20. julija t. 1. ob 6. uri popoldne v mestni dvorani, s sledečim dnevnim redom: A. Javne seje: Naznanila pred-sedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata poročilo o nekej prošnji za zagotovitev vspre-jema v občinsko svezo ljubljansko. Obrtnega odseka poročilo o prošnji zadruge izvoščkov v Ljubljani za zvišanje maksimalne tarife. Klavnič-nega ravnateljstva poročilo o proračunu mestne klavnice za proračunsko dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 1916. Upravnega odbora mestne elektrarne in mestnega vodovoda poročili: 1. o proračunu mestne elektrarne za proračunsko dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 1916; 2. o proračunu mestnega vodovoda za proračunsko dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 1916. Finančnega odseka poročila: 1. o proračunu mestnega ubožnega zaklada, 2. o proračunu zaklada meščanske imovine, 3. o proračunu splošnih ustanov, 4. o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega poso*. jila, 5. o proračunu mestnega zaklada za proračunsko dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 1916. — B. T aj n e seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Finančnega odseka poročilo o prošnji vidove nekega magistratnega sluge za določitev preskrbninskih užitkov. Orbtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije. , — Odlikovanje padlega junaka Cesar je odlikoval pred sovražni-kom padlega podpolkovnika P. vit. Rizzetti pl. Monte Trbuk z vitežkim križeem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila okraj-ni stražmojster 14. deželnega orož-niskega poyeljništva Josip Jurca in črnovojniški narednik pri višjem ar-madnem poveljstvu Josip Adamčič. — Pohvalno priznanje višjega ar-madnega poveljstva za hrabro zadr-žanje pred sovražnikom je dobil sa-per črnovojniškega saperskega od-delka 1/3 Andrej Koračić. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili orožniški stražmojstri: Ivan Skomra, B. Lovša in Ivan Savec ter črnovojniški četovodja Ivan Piškorc. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta -dobila saperja 3. saperskega bataljo-na: Franc Hočevar in Florijan Savnik. Sira*-: 4. .;5LOvCroi\i pi^K^u , une 1». juiij« nrt). fer^5 j«tt, — Octitliovini slovenski častni- f'. Voiaški zaslužni križee III. vrste z vojno dekoracijo je đobil črnovoj-1111: k i itadporočni!; Josip K r a s n i k. -— Signiim iaudis sta dobila rezervni r::đpcrc Jnik 2. polka dežclnih strel-tcv Riidolf Jost in rezervni poroč-rik 26. domobranskoga polka Makso Vogrin. — Ju: ij O t u i a c, poroo-nik v rezervi 4. bos. - herejg. peŠ-l*olkii je bii odlikovan na severnem Irpjišeu z zaslužnim kri/retn na traku hrnbrostne svetinje. — imenovanje v armadi. Za po-rocr.Ika v evidinci domobranstva je imenovan državni poslanec dr. Oto-kar R y b a f. Bil je že svoj čas rezervni poročnik, dokler ni potekla doba vojaške obveznosti; sedaj je bil dr. Rvbaf zopet potrjen k vojakom in je vsled tega novič imenovan za poročnika. — Na severnem bojišču ] rr del junaške smrti, zadet od strcjru puške, praporščak 97. pešp I\:t gosp. Ljudevit Strempfel iz Idrije. Bodi mu časten sromin! — Z jugozapadnesa bojišča: V bojili od 1. do 6. julija pri Sv. Martiiiu je bilo ranjenih več slovenskih rezervnih kadetov domobranskega polka, in sicer: Matija Marolt, Janko Cerne s Sv. Gore pri Gorici ter Aloj-zij Bravničar iz Tolmina. Poslednji izmed naštetih je bil učitelj in je po-polnoma izginil; ranjenci pripovedu-jejo, da ga je zadela krogla in nato pokopala granata v strelnem jarku. — Še mal, a zelo nevaren slučaj za vzgled, kako vlogo igra tuđi na-kljueje v vojni: Ljubljančan, Milko A'iziak, praporščak iz znane rodbine, — je bil zadet od strojne puške. A čudo! Na strani je imel svoj revolver ni krogla ga je popolnoma razbila, ker je bila oddana iz daljave 20—30 korakov. Le omotica in splošna slabost je bila posledica udarca na led-vica, drugače bi pa predrla krogla telo in posledica bi bila smrt. Po dvadnevnem oddihu se je vrnil nazaj v naše vrste in je ostal dosedaj zdrav in živ! — Cigarete za vojake na Krnu. Asa država gleda z največjim obču-ćovanjem na junaško armado, ki tako sijajno brani domovino in zmago-vito odbija vse napade sovražnika. Skoro ga ni dneva brez velikega uspeha. Naravno je, da je boj na skalovitem ozemlju, v hudi vročini zelo naporen, zlasti v krajih, do ka-terih je pristop težaven. Tako je na Krnu. Ondotno vojaštvo ima posebne naravne težave premagovati. — Obraćamo se torej do občinstva s prošnjo, naj posvedoči vojaštvu na K^nu svojo posebno hvaležnost s teni, da mu posije kolikor več mogo-če cigaret Vojakom se s tem naredi veselje in izkaže se jim prijaznost, ki so jo v polni ineri zaslužili. Cigarete se naj oddajo v provljanturi v liceju; vsakdo pa mora povedati, da prinese cigarete za vojake, ker drugače vstop ni dovoljen. — Za vojake na Krnu je poslal podžupan gosp. dr. K. Triller 500 cigaret. — Pregiedovanje 43—SOletnih črnovojnikov. V cnih krajih, kjer se ni bilo pregledovanja 43—oOletnih črnovojnikov se vrši to v dneh od 29. julija do 30. septembra. Kedaj da bodo morali potrjeni pod orožje, se bo pozneje razglasilo. — S primorskega bojišča. Iz Komna se nam piše dne 14. julija: Danes — 14. julija — ob 4. zjutraj je nas hudo grmenje topov od meje zbu-dilo iz spanja. Iz oken smo gledali proti zapadu, kjer so topovi peli svojo pesem. Kmalu smo zagledali itali-janski aeroplan, ki je plul v veliki visini ob naši dobrdobski - komenski fronti v smeri proti Kostanjevici-Temnici. Baje je hotel poizvedovati, |cie leže naše pozicije. Naši so začeli panj streljati in videli smo. da je bil v »plafuto« zadet ter se bližal tlom. Ta menda ne bo več krožil nad na-irri, kakor drugi vsak dan. — Danes se je vrši! hud boj ob naši meji. Do-fcnajmo, da so bili Italijani hudo te-peni — izgubivši 6000 mrtvih. Nad 4000 jih je umoril električni tok ob bodečih žicah. — Kaj poreče k temu histerični »pesnik« Gabriele d* An-*iunzio, ta »cousin.du Roy«? Menda jnu bodo morali podaljšati — dopust. r- V »Slovencu« od dne 12. julija t. L hitamo, da so tukaj pokopali 201etne-fca Iv. Ščuka, ki je padet na italijan-)kem bojišču. Da ne bo nesporazum-Šenja, poročamo, da je bil to kmetski Mn iz Dutovelj. K pogrebu so došli njegovi sorodniki, ki so od vojaške oblasti izprosili, da so fanta pokopali V rakvi (»trugi«) poleg drugih mrtvih. 24 vojakov le že pokopanih y ^najhni ograji tik pokopališča za »pi-jom Matere božje«, a še toliko jih )očiva poleg gozda »Draga« na »rovari« — »Lužnica« imenovani. — Vsi *i so umrli junaške smrti za domovino v tukajšnji bolnišnici »Rdečega ^riža«. Večen jim spomin! — Padel ft v boju ob Soči (pri Kronbergu) ičitelj vofčjegrajski Valentin Terčon. Bii je iz Mavhinj doma. Julija mese-^a 1914 se je udeležil vojaških vaj, a jgg je medtem izbruhnila vojna, it * ni več vrnil domov, kajti vršila, se je že mobilizacija. Poslan }e bil nad Srbe in se je tam tako vrlo boril, da je bil odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda. — Prišedši v bo] ob Soči, je našet junaško smrt za eesarja in domovino. Težko ranjen je umri v teku nekaj dni. Slava mu! Rajni je bil poročen s Franciko 2igonovo iz Volčjega grada, iz dobro ? iane narodne rodbine. Porocil se je še pred mobilizacijo. Med vojno mu je so-proga podarila — po skoro en >let-nek zakonu — hčerko, kate , zali-bog, Terčon ni nikdar videl. Njegovi vrli soprogi in sorodnikoin izražamo tem potom naše najgloblje sožalje! \"rli naš Terčon pa naj mirno počiva v hladni zemlji ob naši Soči! Lahka mu zemljica! Mladi njegovi vdovi pa kličemo: Ne plakaj, ne plakaj trpeče, — ne izsolži vse gorje srca, — naj sine spet ti solnee sreče — skoz me-gle bridtkega gorja! — Italijanski pojmi o Istri, Dalmaciji in Trstu. V »Edinostu čitamo: Rimka »Gazzetta del Popolo« razpravlja o ten naših pok. ?jinah na svoj način in ^ posebnim apciiu ;i. Članek je intoniran tako, da nepo-učen Človek mora dobiti vtisk, kakor da vse prebivaistvo nestrpno priča-kuje »osvobojenja* in priklopljenja k ^materi - zemlji«. — Med drugim piše: »Gorica je sevedn vsa itilijan-sva in sprejme italijanske ^o+> t. na-vdušenjem. V Trstu in v južni okolici so široki sloji prebivalstva slovenski, u na severu so hrvatsko - srbski. V mestu samem je italijanska večina. Toc1- manjšina, ki je ni smeti podce-nje\ati, kakih 10.000, voli socija+no-demokratičnega Kandidata, a 8000 narodno - slovenskega kandidata. Prvo grupo izigrava italijanska vlada preti Italijanom. Veliki finančniki in industrijalci opirajo svoj vpliv na nemški kapital in so v rokah Av-strijcev. Intelektualni krogi so gore-či Italijani. Siromašno prebivaistvo se sestavlja deloma iz podanikov Italije, pak je radi redarstvenih šikan protiavstrijsko. Proti njim so bile v zadnjih mesecih naperjene policijske odredbe. Istra je — razun nekoliko slovanskih enklav, vsa italijanska. Isto velja tuđi za Pulj, izvzemši doseljene Nemee. Temu nasproti pa prevladuie v Dalmaciji naklonjenost do Avstrije, ker je večina slovanska in se boji italijanske konkurence v trgovini z vinom. Na Reko se je v poslednji Čas priselilo mnogo Hr-vatov.« — To je pa res ignoranca. — Vojaška cenzura (pregiedovanje pisem). Da se zamore vojaška cenzura točno izvrševati, pisma, dopisnice, razglednice itd. hitro odpo-slati in da se zaplenitve ne zgode, se opozarja občinstvo, naj se ravna po sledečih navodilih: 1. Cim več, tem bolj se je posluževati dopisnic in kratko, izrazito in stvarno pisati in zlasti vse opustiti, kar bi utegnilo monarhiji in z njo zvezani državi škodovati,^n. pr. kraj, kjer vojaki stoje, število, gibanje in prestavlja-nje istih. 2. Posluževati se je znane-ga jezika in znane pisave, ker bi se sicer pisma, dopisnice in razglednice morale zapleniti. 3. Znamke (marke) je dobro prilepiti in samo eno, ne več, uporabiti. 4. Vloženi tanki papir je odstraniti, ker bi se isti tako moral iztrgati. 5. Pisma je odprta odda-jati, ker se zaprta, kot nedopuščena, vrnejo, in je na hrbtni strani napisati ime oddajatelja. 6. Zalepk ni uporabiti, ker se iste težko odpirajo. 7. Razglednic, na katerih so za bojeva* nje važni kraji, železnice in mostovi razvidni, ni uporabljati, ker bi iste zapadle zaplenitvi. — Od c. in kr. vojaške cenzurne komisije v Celju. — Oštre vlađne naredbe proti draženju In oderuštvom z živiH. Vče-rajšnja »Zeit« poroča, #a bo vlada v par dneh izdala nove oštre naredbe proti draženju in oderuštvom z ži-vlll. Ta vladna naredba bo najbrže še ta teden izdana. — Splošna draginja. Piše se nam: V nekem listu smo čitali te dni, da stane na trgu Jimona 1 K, kar je res neznosno. Toda vpoštevati se mora, da limone nišo đomač pride-lek, temuč se jih mora uvažati, kar je pa sedaj nemogoče in še čudo je, da se sploh še katera dobi. Občinstvo naj jih nadomesti s citronovo kislino, katera se lahko dobi za 10 vin. Toda še bolj neznosno je to. ako se odira ljudstvo s prodajo poljskih pridel-kov, katerih je letos obilo! Te dni je bila neka oseba iz Ljubljane na Blatni Brezovici in tam vprašala neko kmetico, ako ima kaj jeJprenja na prodaj, nakar ji kmetica pritrdi. Kaj mislite, Ijudje božji, koliko je zahte-vala ta ženska za en liter ješprenja? Nič več in nič manj — kakor 1 krono 20 vinarjev! Kako na| revež potem živi, ko se ga na ta način odira, ako se zahteva za tako, v stopah nareje-no blago, trik rat toliko, kakor je v resnici vredno! (V vojni prodajalni se dobi boljša kvaliteta kilogram po 60 vlnarjev.) Občinstvo naj v takih slučajih na deželi takoj ovadi take oderuhe oroiništvu, da pridejo v ro-kc pravfc* — To se Imenule kruh . . . PiSe se nam: Kdor si v teh časih kupi košček koruznega kruha, ga mora drago pjačati. V prejšnjih časih se je reklo: Će je blago drago, je pa tuđi — dobro. Pri kruhu pa ta pregovor ni resničen, vsaj ne povsod. Neka gospa je v prodajalni peciva kupila kruh in dobila v njem — crva; drugi se je ravno tako pripetilo. — Onomba uredništva: Take slučaje je ti^ba naznaniti. — Drva. K obema noticama v *Slov. Narodu** glede drv bilo bi pri-pomniti še to le: Dasi je metrski sistem v Avstriji vpeljan že od 1. 1873., se vendar še vedno prodajajo drva na stare sežnje, ki jih mlajša generacija prav malo ali nič ne pozna. To ne-poznanje stare mere pa izkoriščajo drvarji prav s pridom. Konsument je ogoljufan vedno na dvoji način in sicer glede dolžine polen po eni in glede flabe mere po drugi strani. Po-prej so rezali drva navadno po 32, 24 in po 22 palcev dolga, danes pa sta se te zadnji dve dimenziji skrčili ka; na 20 palcev, dočim je cena Še pn normalnih razmerah ostala ista, danes pa je seveda naraščala od dne do dne, dokler nišo slavne oblasti po-s^gle vmes. S tako skrajšanimi poleni je kupee obeutno prizadet. Zelo oško-dovan pa je tuđi s slabo mero. Ce kupee ni povse energičen, če ne pozna dobro starega sežnja in če ne zna drv dobro skladati, je ogoljufan pri vsakem sežnju za en ali še već čev-ljev. Znano je, da kupi prekupec drva od kmeta 10 sežnjev, proda jih pa od teh po 11 ali še več, ker prodaja z drvmi vred tuđi „luknje". Vlada naj zaukaže, da se morajo novo napravljena drža prodajati le na kubične metre, polena morajo imeti dolžino 1 metra, in zložena morajo biti tako, da dobi kupee v resnici poln kubičen meter. Vsak pregrešek glede pravilne mere pa naj se strogo kaznuje. Le par slučajev kazni, pa bo tuđi pri dr-veh vse v redu. Da bi se pa drva prodajala po teži, pa ni misliti, ker se jim teža izpreminja od dne do dne in ker so prekupci namazani z vsemi „žavbami44, namočili bi ćelo suha drva le, da dovržejo večjo težo. Stroga oblastvena kontrola bo edina rešitev perečega vprašanja. — Preskrba tekočega kuriva za poljedelske motorje. Poljedelsko mi-nistrstvo se je resno trudilo, da bi zagotovilo zadostno število tekoce-ga kuriva za obrat poljedelskih mo-torjev. 2al, da se mu ni posrećila ta naloga, kajti ravno najboljšega kuriva, bencina in bencola ne bo zado-Ščalo, ker ju vojaška uprava v veliki množini nujno potrebuje. Da pa se vendar omognči poljedelcem obrat z motorji, je poljedelsko ministrstvo kot nadomestilo za bencin in bencol preskrbelo dovolj denaturiranega špirita in sicer izborne kakovosti in po primereni ceni. Kdor ni torej zadostno preskrbljen za obrat svojih poljedelskih motorjev z bencinom in bencolom, naj seže po špiritu. Pri vsem tem pa se bo od merodajne strani poskrbelo za to, da se bo čim-preje dobavila potrebna množina bencola in to ne samo za pogon motorjev, temveč tuti za to, da se stro-ški motornih obratov znižajo. Pre-hod od bencina, oziroma bencola na špirit zahteva vsekako rekonstrukcijo motorja, pa preuredttev naj se odda, če le mogoče, tišti tvrdki. ki je motor dobavila, inače pa kakemu veščaku-strokovnjaku. Vse podrobnosti o cenah, dobavnih pogojih itd. je mogoče izvedeti pri c. kr. okrajnih glavarstvih ter na mestnem magistratu v Ljubljani v gospodarskem uradu. — Zaradi draženla mleka obso-jen. Danes je bil obsojen Franc Deč-man, posestnik v Novem Vodmatu, na tri dni zapora in 10 K denarne globe, ker je pTodajal mleko po 28 in 29 vinarjem. — Prepoved porabe nekaterih snovi zdravila. »Wiener Zeitung« priobčuje z dne 17. t. m. neko odredbo notranjega ministrstva v sporazumu s trgovskim ministrstvom z dne 15. t. m. glede prepovedi porabe nekaterih snovi, ki se rabijo za zdravila. — Iz davčne službe. Premeščen je davčni asistent gospod Anton P r u d i č iz Crnomlja k davčnemu uradu v Litijo. — Za čas počitnic. Naučno ministrstvo je poslalo deželnim šolskim svetom ukaz, ki obsega nekaj sploš-nih določb, kako naj Šolske oblasti in njih organi vobče, zlasti pa v Času počitnic posvečajo šolski mladini kar mofcoče pazljivosti, da ne bo sama sebi prepuščena in se zanemarila. — Nevarnost požarov. Skoro vsako leto nastanejo ob času žetve požari, katere povzroče otroei, ki ostanejo medtem, ko so starši na polju, sami doma. V sedanjih razmerah se lahko vsak ogenj usodepolno raz-širi, ker so skoro vsi močni Hn po-rabni možje in mladeniči v voiaški službi, vse druge osebe, razven sUrčkov in malih otrok, so pa zapo- slene pri delu na polju in torej po-vsod manjka moči, da bi se nastali ogeni takoj zadušil. Poleg tega mani-ka mnogokrat tuđi konj, s katerimi bi bilo mogoče od drugod pripeljati ognjegasne brizge.Da se prepreci velika nesreća, je torej treba: 1. Vžiga-lice pred otroci skrbno shranjevati; Z. v vsakem kraju skrbeti za primer-no nadzorstvo nad otroci med od-sotnostjo staršev na polju; d* v vsakem kraju imeti po možnosti pripravljeno vodo in gasilno orodje; 4. skr-beti za potrebne straže proti požarom tuđi podnevi med odsotnostjo prebivalstva. Občine in vse prebiva!-stvo se pozivlja, v tem smislu ne-mudoma urediti v svojo lastno korist imenovane varnostne odredbe. — Nov odvetnik. V Ljubljani je otvoril odvetniško pisarno g. dr. Adrijan Z u p a n č i Č. — Plemenit čin. Gospod duhovni svetnik in župnik na Ježići pri Ljubljani, Šimen Župan, je poda-ril deželnemu muzeju Rudolfinum 4 slike in sicer: 1. Langus Matej. Portret stolnega prosta Jos. Župana (Oljna slika na platnu). 2. Langus Matej. Snrejetje sirote. (Oijna slika na lepenki). 3. Langus Matej. Pokrajina: Bled. (Oljna slika na platnu). 4. Langus Henrieta. Genre: Jo-kajoči deček. (Oljna slika na lepenki). Ražen tega je podaril še 18 foto-grafii uglednejših duhovnikov ljubljanske škofije iz preteklega veka. Slike so umetniško važne, ker dežel-ni muzej nima od Langusa nobene druge vrste slik, nego le portrete. — Kranjska kmetiiska družba oddaja s pomočjo državne in dežel-ne podpore žlahtne plemenske pra-šiče. Pogoji so objavljeni v »Kme-tovalcu*<. — Umri je v Ljubljani g. Tomo Kor bar, posestnik, gostilničar in najemnik kopališča v Koleziji. P. v m.! — Učiteljstvo goriškega šolske-ga okraja, ki dosedaj svojega bivali-šča še ni naznanilo, se vabi, da svoj natančen naslov sporoči c. kr. okraj-nemu šolskemu svetu v Gorici. — Slovenska umetnost. V izložbi »Narodne knjigarne- je akade-mični slikar g. Ivan Vavpotič razstavil oljnato sliko, ki vzbuja obč-no zanimanje. Slika predstavlja damo, ki sloni na oknu in zre po cve-točih poljanah. Drugo podobo je razstavil akademični slikar Maksim G a s p a r i. Ta predstavlja dve kmečki dekleti in fanta, ko gredo seno spravljat. — I. kranjska tovarna mineralnih voda in brezaikoholnih pijač v Ljubljani, registrovana zadruga z omeje-nim poroštvom. opozarja sodovičar-je, da bode sodnijsko postopalo proti onim, ki bi polnil steklenice pod-pisane zadruge. — Utesnitev prometa na Hr-vatskeni. Ker spada tuđi Hrvatska v vojni okoliš so izšle pred nekaj dnevi odredbe glede utesnitve prometa. Patovanje je dovoljeno le s posebnimi legitimacijami, za prekoračenje deželne meje je treba voja-škega dovoljenja, pisma se smejo odgajati le odprto in privatni brzojavni promet je ustavljen. — Kdo ka] ve o družini Ivan Podbršček - Kraševec, po domaće Krpelj, iz Gorenje vaši, (Kanal, Go-riško) naj bi blagovolil to sporociti na naslov Anton Podbršček, Trst, ulica Carintia 39/1. ali pa na naslov Ivan Podbršček k. u. k. Reserve-spital Krems, II. Krankenabteilung a/D Zimmer 18. Umri je v Podbrdu ob BaČi on-dotni gostilničar gosnod Josip M u-n i h , po daljšem bolehanju, v starosti 65 let. Naše sožalje! Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v šmar-skem sodnem okraju se vrši dne 22. julija 1915 popoldne ob pol 3. uri v sobi štev. 16 c. kr. okrajne sodnije v Žmarji pri JelŠah. Če bi le-ta zbor bil po § 12. društvenih pravil ne-sklepčen, vrši se občni zbor pol ure pozneje, to je ob 3. uri popoldne. Le-ta je sklepčen pri vsakem številu udeležencev. Dnevni red: Poročilo društvenega odbora o gospodarstvu z društvenim irnetjem v letu 1914. Volitev odbora. Volitev pregledoval-cev računov. Slučajnosti. — Odbor, Jesenice. V nedeljo dne 11. t. m. smo spremili k vecnemu poČitku gospoda Antona Trevna, posestnika in trgovca na Jesenicah. Da je bil mož znan kot izboren trgovec daleČ naokrog, ni treba posebej poudarja-ti. Njegov pogreb, ki je pokazal vzlic izjemnim razmeram, veličastno sliko, je pričal dosti jasno, da smo izgubili moža, ki je v naši javnosti pomenil mnogo. V najviharnejši dobi Je vodil občinske posle in bil tuđi že prej župan jeseniški. Dolgo let je bil podžupan in malo manj kot do zadjnega predsednik krajnega šolskega sveta, ki mu je poklonil lep venec: Koliko je blagi mož storil v dobrodelne in narodne namene, vidimo iz tega, da je bil uttaaovnik Ciril-Metodovc druž- be in zaslužni častnt član požarnih bramb na Jesenicah in Hrušici ter ustanovnik in častni član jeseniškege Sokola. Kadar je biio treba poseči v žep v kak korišten javen namen, je bil gotovo pokojnik prvi, ki je z dobrim vzgledom prispeval z znatne vsoto. I5il p? je vse svoje življenje veselega duha; ljubil zabavo in veselo družbo, zato smo ga videli vča-sili, ko je šo lahko hodil, na vsaki naši veselici :n prireditvi. Pred pol-drugim letom pa je nenadoma ope-šal, tako, da so mu noge popolnoma oJpoveda'e - moral je ostati v so* bi. A vzlic temu je bil dobre volje in se živo zanimal za vse, kar se godi zunaj v lirupnem življenju. Da je bij rnož naše gore list in trden, značajen naprednjak, sta oznanievala na ček pogrebnega sprevoda dva venca « trobojnicama. Nai mirno počiva \ zemlii gorenjski, ki jo je iskreno ljubil in mnogo žrtvoval njenemu pro-cvitu. Iz Celja poročajo, da so tamkaJ slišali pri južnozapadnem vetru vot-lo bobnenje težkih topov s primor. ske fronte. Tinel se bodo morali iz Maribo-ra izseliti. »Marb. Ztg.- poroča, da se bo prihodnje dni izda! na vse tuj-ce v Mariboru, posebno na one, k' so došli z južnih krajev, uradni poziv da zapustijo mesto Maribor in njegz bližnjo okolico ter morajo svoje pre-bivališče premestiti izven okraia ii dalje proti severu. Za osebe, ki bode po tej odredbi prizadete, je dobro da se že pravočasno pripravno na odhod. Zopet eden. Iz Maribora poroča* jo: Okrožno sodišče je obsoJilo pe-kovskega mojstra Franca Sclioberjć v Mariboru na šest tednov strogega zapora in na 1000 K denarne globe, ker je moko, ki je ležala raztrošena na tleh in bila torej pomesana s prahom, enostavno pometal skupaj in pekel iz nje kruh. V Ptuju se je poročil c. in kr. rez. poročnik 17. pešpnlka in uradnik poštne hranilnice na Dunaju gosp. Jože Potokar z gospico Albino A r c h o v o, učiteljico na trgovski soli na Dunaju. % Ženski vjetnik. »Frerndenblatt« poroča: V vietniško taborišče v Feldbachu je prišel pred časom z drugimi vjetniki tuđi zelo mlad Rus z dekliško zunanjostjo, ki se je na vso moč branil iti z ostalimi tovariši v skupno kopelj. Poleg njega je stal drug Rus, ki je izjavil, da je ta vjetnik njegova — žena, ki se je v ruski voiaški uniformi bojevala na njegovi strani. Bila je ćelo ranjena in zve-sto vstrajala v ćeli vojni na njegovi strani. Preoblečena Rusinja deluje zdaj v ženski obleki kot strežnica Rdečega križa v feldbachškem ta-borišču. Iz Solkana. V 158. številki »Slovenskega Naroda« sem čital, da me išče moj brat Mihael Boltar, 97. peš-polk 5 12 marškompanija, 614. vojna pošta, enako tuđi, da iščejo Ivana Bitežnika in Ivana Komela iz Solkana. Naznanjam, da se nahajamo še v s i d o m a v Solkanu, in da smo do sedaj izven vsake nevarnosti. Pozdrav! Anton Boltar, pismonoša, Solkan. Zapuščenl istrski Kras • • . V »Mrv. Listu« čitamo: »A sto da kažemo o našem istarskom seljaku? Njegovi vinogradi, koje je on godine 1 godine gojio, njegova uzana polja, što ih je sto puta već prekopao, njegova stada, što ih je po tim pustim našim vrhuncima hranio, njegove šumice, što ih je još njegov djed ob-sjekavao, pa njegov dom — sve je morao ostaviti! Tek što se je nadao ubrati plod, da prehrani sebe i ono žene i djece, koji su jošte ostali po-štedieni, jer sinovi i muževi odoše i onako svi na bojna polja, morao je ostaviti polja, ostaviti šumice, vinograde, stada i blago i ono što mu je najmileje — dom svoj! Starci, žene i djeca, svi su morali u — tudje kraje. Teško je čovjeku kad napušta svoje, kad napušta krov djedova, kad se dijeli od ovog, sto mu omiljelo. Krš je pust, ali naš ga seljak ljubi svim žarom! Rumeni se krvlju mirna voda Soča, zelene se humci palili junaka na obradjenim livadama ove ubave doline, a divni kraj Gorice, Plav i onih kraških vrleti na Krnu, Kuku. Podgori, Mrzlom Vrhu i Kolovratu, svi se ovi opiru paklenskoj paljbi topova i šrapnelskoj vatri. Ti krajevi, ti vrhunci, ti potoci i riječi-ce orurnenjele i izlivene krvlju tog našeg patnika — moraju ostati naši!« Občinske volitve na Reki se vršijo 25. t. m. Med italijansko stranko in Madžari je prišlo do sporazuma. Madžari dobe mesto dosedanjih 2 zastopnikov 10 do 12 mandatov. Z zagrebške univerze. Za leto 1915/16 so izbrani: za rektorja profesor dr. Barac, za dekana pravne fakulte prof. dr. Stražnicky, za dekana filozofične fakulte prof. dr. Al-bert Bazala in za dekana tc^1. fakulte prot dr. Pazman. 162. Stcv. .SLOVENSKI NAROD- dne 19. julija 1915 Stran 5. V Osjeku so se pojavile crne koze. Obolel i« neki dijak tamkajš--jega učiteljišča. Solo so zaprti, dija-kj pa morajo ostati še v Osijeku, da >c bolezen ne razširi. Kino - ^IdeaJ«. Samo še danes ^e bo predvajala velikanska džungel-ska drama v 2. delih »V varstvu opi-ce« ali »Otrok divjine*; in učinkovi-ta veseloigra »Podčastnik in dva moža«. — Jutri v torek 20. julija: »Sestra od Rdečega križa«. Vojna drama v 3. delih, v glavni vlogi Thea Sandten. — Predstava ob pol Q. uri ob ugodnem vremenu na vrtu. Izprtf soHKOl Izpred tukajšnjega izjenaoega sodišča. Nečioveška mati. Zaradi umora svojega lastnega otroka se je morala pred tukajsnjim izjemnim sodiščera zagovarjati Elizabeta Mlinarič, 21 let stara tovarniška delavka v Gradcu pri Litiji. Mlinarič je dne 29. marca 1913 porodila nezakonskega otroka, še živečo Frančiško, minulo leto dne 10. septembra pa je zopet izven zakona porodila otroka, kršcenega za franceta. Deklico je imela pri neki posestnici na Libergi v reji, fantička pa pri gostji Mariji Bokal v Gradcu. Dne 5. junija t. 1. je obdolženka od-nesla fantiča, čeŠ, da ga bo dala v Libergo v rejo, kar je povedala tuđi drugim ženskam, in res, še istega dne ;e odsla z otrokom iz Litije in se sele drugi dan vrniia brez otroka domov. lcz par dni potem se je slučajno na-Mo v vodi Bave blizu Litije truplo nirtvega otroka, glede katerega so poizvedbe dognale, da je nezakonski n Elizabete Mlinarič. Obdolženka je takoj priznala, da je dne 5. junija t. 1. zvečer na živinskem sejmišču pri Litiji vrgla spečega otroka v Savo, ki se je bil kmalu vtopil. Nečioveška mati se je zagovarjala s tem, da sta jo beda in obup privedla do tega koraka, ker ni mogla s svojim prisluž-kom skrbeti za dva nezakonska otroka, katerih očeta služita sedaj pri vo-jakih. Pravila je, da je pri raznih lju-deh povpraševala, če bi hotel kdo vzeti otroka v rejo, česar pa ti pod raznimi pretvezami nišo hoteli sto-riti. Ko se je vračala ponoći zopet v Litijo, je obupana šla k Savi ter vrgla otroka v vodo. — Poizvedbe so pa dognale, da je ta zagovor ob-dolženke ničev, kajti za prvega otroka je plačevala država po 35 vin. na dan, odkar je moral prvi nezakonski cee oditi k vojakom; kar se tiče dru-s-ega otroka, kojega je usmrtila, bi biia istotako dobila enako podporo, če bi se bila hotela za to brigati, česar pa vsled svoje velike lahkomi-šljenosti ni storila* Ne glede na to, da je njen dnevni zaslužek znasal 1 K ^8 vin., ji je pisala sestra, da naj priđe z otrokom domov, kjer bo dobila dosti hrane zase in za oba otroka. Obdolženka pa tega ni marala sto-riti. Očividno je, da je zatajila vsak čut materne ljubezni in žrtvovala divljenje svojega otroka le zato, da hi mogla neovirano nadaljevati svo-it lahkomišljeno življenje. — Izjem-no sodišče jo je spoznalo krivim hu-dodelstva umora in jo obsodilo na smrt. — Elizabeta Miinarič izjavi, da sprejme obsodbo brez pritožbe in da prosi milosti. Svojo ženo do smrti pretepal. Jakob Kotar, 57 let star, posestnik v Catežu, je na glasu zelo surovega Joveka, ki je ćelo s svojo ženo ne-čioveško postopal. Dostikrat jo je tako hudo pretepel, da je morala po več dni ležati. Odkar je pa privedel svojo ljubirako Marijo Cvetežar za dekio v nišo, ni bilo ubogi ženi več obstanka* Letos sv. Rešnjega telesa dan je Kotar z deklo popival po raznih krčmah in se nekoliko opil. Proti večeru se je vrnil domov. Žena mu prinese na mizo ješprenj, ki je bil po niegovem mnenju premalo zabeljen. To je dalo povod, da je začel ženo prav bestijalno pretepati. Davil jo je v kuhinji za vrat, potem jo udaril s ^ekiro dvakrat po hrbtu ter jo pobil 5 pestip na tla, nato pa jo vlekel iz Qobe. Žena ga je kleče prosila: »Od-rusti mi, Jaka, saj ne bom več tako naredila!« Odgovor krutega moža je Z'A ta, da jo je s koso dvakrat čez pleča udaril. Reva, od tepeža omamljena, se je zgrudala na tla, a obdolženec jo je začel teptati z no-gami in pretepati s palico. Ko jo je dekla spravila za peč, jo Je Kotar iz-vlekel na posteljo ter }o z ušesom se-kire dvakrat udaril zadaj po spod-njem delu života, Vlačil jo je še sem n tja po sobi in veži in ko so jo spravili v posteljo, jo je §e dvakrat udaril s sekiro po hrbtu, nakar je od-nehal. 2ena je postala nezavestna, govoriti ni mogla več, ne uživati hrane, časih so ji prišle rjave pene z ust ter je ležala kot mrtva, čez dva dni potem je umrla. Sodno raz-telesenje trupla je dognalo, da Je dobila smrtonosni udarec s tako silo na glavo, da so žile popokale, kar je Dovzroćilo njeno smrt. — Obdolženec je početkoma tajil svoje dejanje, ^cs, da se je sama poškodovala, ko je padla čez stopnice; ko so pa poizvedbe dognal« ncresnlčnost te trdit-ve, Je priznal krivdo, % pripombo, da k> je radi slabega kosila pretepel — lzjemno sodiŠee ga je spoznalo krivim hudodelstva uboja, ter ga obsodilo na 11 let tetke leće. Razne stvori. * Eksplozija v kemični tovarni. Iz Đazla poročajo z dne 16. julija: V kemični tovarni Geigyja je nastala danes strašna eksplozija, ki ]e porušila dve steni in streho tvornice. Ko-tel je bil vržen kakih 20 m daleč. 3 delavci so bili usmrčeni, 2 lahko ranjena. * Eksplozija na kolodvoru v Havru. »Petit Journal« poroča iz Havra: Na tukajšnjem kolodvoru je eksplodirat neki zaboj z eksploziv-nimi snovi med transportom. Ena oseba je bila mrtva, več jih je bilo ranjenih. Materijalna škoda je jako velika. * Atentat na vlak v Združenih državah. Iz VVashingtona poroča »Agence Havas« z dne 16. julija; Vlada je prejela poročilo, da je neka bomba, ki je bila vržena na neki vlak v blizini Apricoze, ko je ta vozi! v smeri proti Veracruzu v Mehiki, porušila vlak, pri čemur je bilo mnogo oseb, zlasti inozemcev, ubitih. * 3500 vitezov železnega križa prvega razreda. »Vossische Zeitung« poroča: Stevilo z železnim križem drugega razreda odlikovanih voja-kov je silno veliko, število z železnim krizom prvega razreda odlikovanih oseb v nemški, avstro - ogrski in turski armadi znaša več kakor 3500. * Oklopni aeroplani? Francosko časopise objavlja vest »Dailv Mai-la«, da grade v NemČiji izvanredno velike aeroplane. Tak zrakoplov ima prostora za 12 do 20 pasažirjev in bo popolnoma obdan z oklopi. Na strehi podobnem zgornjem delu bo prostor za topove in strojne puške. Do konca avgusta bo baje 20 takih zrako-plovov že gotovih. * Pegasti legar. V času od 4. do 10. julija je bilo iz Galicije in Bukovine naznanjenih 1S9 slučajev pega-stega Iegarja v 17. okraiih. V ostalih kronovinah je bil naznanjen 101 slučaj pegastega legarja v raznih bol-nišnicah, koncentracijskih taboriščih in vjetniških taborih. Razun tega se je naknadno naznaniio 3 slučaje pe-gastega iegarja v Dalmaciji. :" Atentat na Caii!auxa in njegovo soprogo. »Indćpendance Belge« poroča iz Pariza z dne 13. julija: Francoska cenzura zakriva poročila o atentatu na Caillauxa in njegovo soprogo Ko sta se peljala oba v po-nedeljek v Passy na izprehod, je ustavil neki avtomobil voz, v kate-rem sta se peljala, Več oseb se je vrglo na oba ter jih tolklo z raznimi predmeti, tako da sta se oba zgrudi-la. Ko je prišla policija, so se napa-dalci razpršili. Oba so prepeljali v bližnjo kliniko. List pravi, da se je več pariškim politikom zagroz'o v pismih, da se jih bo linčalo, če ne opuste svojo mirovno politiko. * Zaslužena kazen. Na Dunaju je policija dognala, da je kupil stavbni podjetnik Sulem Lamm iz Nadworne v Galiciji 8000 kilogramov bosanskih sliv, 50 zabojev čokolade in 10 zabo-jev čaja ter jih dal v skladišče. Ker tega blaga ni niti potreboval, niti ni imel zanj odjemalcev, je bilo jasno, da je blago kupil le v to svrho, da ga pozneje proda z oderuškim do-bičkom. Državni pravdnik je pri raz-pravi, ki se je predvčerajšnjim vršila na Dunaju, konštatiral, da je obtože-nec to blago nameraval prodati v Galiciji, torej v deželi, ki jo je sovražnik opustošil. Šulem Lamm je bil obsojen na en mesec ostrega zapora in tisoč kron denarne globe. * Tovarna Škode v Plzna, kjer se izdeljuje vojni materijal, ima sedaj zaposlenih 15.000 ljudi, ki delajo tuđi ob nedeljah in praznikih. Tovarna je bila povodom vojne znatno raz-širjena, na starih poslopjih pa so zgradili nova nadstropja. Delavcev prejema tovarna čedalje več. V tovarni delajo čehi, Nemci, Hrvatje, Poljaki, Slovani, pa tuđi Nemci iz Nemčije. Sedanje poskuševališče za topove ne zadostuje več in pripravlja se novo veliko večje strelišče. V Plznu se sliši dan na dan grmenje topov in možnarjev in prasketanje strojnih pušk, ki se preskuSajo. Dan na dan odvažajo iz tovarne nove topove, tuđi poškodovani topovi se popravljalo s čudovito naglico. * Arhangelsk. Na gornjem delu našega kontinenta, na spodnjem kraju Belega morja, leži mesto, do katerega Je bil mnogo mesecev pristop od morske strani zaprt, ki pa je ob začetku spomladi kar nagloma, ta-korekoč čez noč vzevetelo tako, kakor so časih nastala in vzevetela me-sta v severni Ameriki. Arhangelsk, ki mu pravijo Nemci »Hamburg Belega morja«, je to mesto, ki je v krat- kem ča&u postalo velikansko središče trgovine, uvoza in izvoza. Sele do-ber mesec je tega, kar morejo ladje spet v Arhangelsk, a že je tam na stotine angleških, ameriških, švedskih in norveških ladij, ki oddajajo pripeljano blago v velikanska skla-disca, ki so jih dali Amerikanci čez zimo graditi. V vsakem teli skladišč je shranjeno po 1000 ton žita, ki je omenjene ladje odpeljejo. Petrograj-ske, moskovske in londonske firme imajo zJai ta ru^ebiia zastopstva, vse velike svetovne spedicijske firme so tu napravile ekspoziture, sploh, Arhangelsk je zdaj središče vse*ra importa in eksporta Rusije, ker je edini pristan, ki je odprt. Se-veda se je prebivalstvo niesta čez zimo več Kakor potrojilo, kajti naselilo se je tod ogromno mnogo trgov-cev in agentov, uslužbencev in delavcev. Kakor poroča »Pest. LIovd«, je Arhangelsk mesto velike bodoč-nosti. Ruska vlada huče, da naj bo to mesto v prihodnje sploh središče vse^a prekmorskega eksporta in importa za Rusijo. V ta nainen hoče ruska vlada zgraditi ćelo vrsto veii-kih kanalov in novih železnic, okrog mesta pa se delajo priprave za usta-novitev velikih industrijskih podje-tij, kar se toliko laglje zgodi, ker so v blizini veliki vrelci nafte in znameniti rudniki, v katerih se koplje naj-boljši svinec._____________________ Umrli so v Ljubljani: Dne 13. julija: Marija Povšič, žena pismonoše, 41 let, Cerkvena ulica 21. Dne 14. julija: Alajos Sugar, re-šec 38. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 15. julija: Gjorgje Karabas, pešee 61. pešpolka, v garnizijski bolnišnici. Dne 16. julija: Mato Vučič, vodnik vojaških mul, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoii. — Marjan Blaž, trenski vojak, v garnizijski bolnišnici. — Ivan Kristić, črnovojnik 2. bos. - herceg, pešpolka, v rezervni vojaški bolninici. Dne 17. julija: Avgust Pichler, zasebni uradnik, 70 let, LJlica na grad 2. — Josip Fekete, pesec 4. pešpolka, v garnizijski bolnišnici. Dne 18. julija: Imre Banvai, pe-šec honvedskega pošpolka št. 17, v garnizijski bolnišnici. — Jožeia Lav-rič, bolniška sestra, 54 let, Radecke-ga cesta 9. Dne 19. julija: Tomo Korbar. na-jemnik mestnega kopaliŠča v Kole-ziji, gostilničar in hišni posestnik, 50 let, Kopališka ulica 9. V deželni bolnici: Dne 13. julija: Marija Koder-man, kočarjeva žena, 40 let. — Ro-zalija Vrhovnik, užitkarica, 70 let. Današnji list obscga 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne«. Najboijše ja negovanje zob. uuiMfflo milo s konjičkom Bergmanna & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razSirjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Jjivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnoco odlikovan). Pozor pri nakupu. Pazne iirecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah m parfumeri-lah itd. Istotako je Bergmannova iiliiska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev iiežnih damskih rok. 954 Meteorologično poročilo. V;iloa otd norjen 308*2 Sredn 1 zračni tlak 7tt mtš Cas S'arnic. St, | ; '■3 *V™' meua 1= ! VeUovl Web° " ' vaBJa 7 mm £ 2 17. 2. pop.; 733*1 j 27-2 ' si. zah. !del. oblač „ j 9.zv. ; 731 9 21 0 brezvetr. i jasno 18. 7. zj. i 731-2! 160 sr.svzh. dež „ l2.pop. 7332 ; 19 3 p m.jvzh'del. oblač „ | 9. zv.! 735 7 , 15 7 si. sever i dež 19. 7. zj. 737 7 i 14 6 • si. jvzh megleno Srednja temperatura sobote 21'2°, norm. 198, nedelje 170°, norm. 198D. Padavina v 24 urah 4-4 mm in 13*4 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri oče oziroma soprog, gospod posestnik, trgovec in gostilničar ¥ Podbrdu &t 13. danes po dolgi, z največjo potrpc2Ijivostjo Drestani bolezni, v 65. letu ( svoje starosti, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, končal življenja pot. Telo dragega nepozabnega se bo izročilo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 6. uri popoldne na podbrdskem pokopanšču, materi zemlji. Podbrdo, dne 16. julija 1915. Jo sipina Munlh roj. Košićek, soproga. — Andref Munihf Mari i a dtrans mi Mncih, Franćiika Kov at roj Munih, Katica Munib, Jostina ManUi, otroci. Potrti žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskTenoljubljeni sin oziroma brat, gospod Ljudevit Strempfel c. In kr. praporičak v rez. 97. pešpolka, na severnem bojišču, zadet od strojne puške, dne 21. junija 1915 izđih-nil svojo nadebudno življenje, v 24. letu svoje starosti za Čast domovine. Pokojnik je pokopan v vaši Okna ob reki Dnjester v severni Bukovini. Naj mu bo lahka tuja zemlja. lDr?IJA, dne 16. julija 1915. Žalnloča rodbina. Zahvala. 2a dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube našega nepozabnega soproga. oziroma očeta, gospoda j Avguština Pichler izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala prečastit. gospodu župniku Barletu za zadnje tolažilne obiske in vsein, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. taluioči ostali. 1726 jKftllJa Korbar roj. Botli naznanja v svojem ia v imenu ostalih so-rođnikov vgem prijateljem in zuaiicem pretresujo^o vest, je njen iskrenoljubijeni ftoprog, oziromm brat, »vak in stric, gospod TOMO KORBAR posestnik9 gostilničar in najemnik kopaliiča Kolezije danes nenadoma za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 20. t. m. ob 4. mi pop. iz hiŠe žalosti Kopaliika ulica št. 9 na pokopališČe k sv. Križa. Sv. made zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Janeza Krstnika v Ljubljani. Bodi mu ohranjen blag spomin. ▼ L|«M|aBi, dne 19. julija 1915. 1729 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Brer vsakega posebnega obvestila. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. julija 1915. 162. štev. Koncipijent s substitucijsko pravco in vajen vseh solicitatorskih del iš^e mesia. Nastop takoj. Onjene pm<-M r **■* u-.n »Slov. Naroda« pod „43 1722". Mioišče nradovanja, tajništva, knjigovodstva »n oskrbovanja zmožen uradnik v dobrih razmerah Naslov „Uradttik ▼ Prvačinl US. 1724 Sprejme se spretan i7_>6 trpki sotraik „mannfaiitnplst - VOJaščine prost Ponuri'e rod „po&tnl predal š!ov. 100. Ljubljana*. Zidarji. težaki, tesarji se ob dobri plači sprejmejo pri stavbitcm podjctjn Hiatz & Ullrich, Bruck an der Mur, Štajersko. D#fcr* sfcrMJaae 1719 stiskalnico za seni kupi Domicd. i Bellt, aa&ek Mi pomoćnik 26 let >tar, vojaščine prost, izu£en Šn*-ceriiske in železmnske trgovine, teli svoje dosedanje mesto preneniti in sicer 2 1. ali 15. septembrom. Cenj. ponudo* prosim pod . pri den 1690' na upr ,S1. Nar* Vila obstoječa iz 4 sob, 3 posel \ih sob, kuhinje in pripadki, ▼ blizini IVjubljace, mebiovana, se oeno đa v na|em. Več se izve ¥ Trnovftl&l njicl St 6f Liabl|ana. it>97 Modlstinjo pcpolncma izvežbana v tej stroki se sprejme takoj v stalna mesto# Ponudbe pod „modistinU 1712" na upravriištvo »Slov, NaroHa«. 1712 pre5ditcu l{r©ja$tua. Narnarram svojim cenj g£ naročnikom ia drugemu ob:in?tvu, rh sem se preselil aa Sv. Petra cesto St ll9 L nadstr. (poleg hotela LJoyd). Prosim vse cenj. gg naročnike in drugo občinstvo, da mi tuđi zanaprej kakor dosedaj ohranijo zaupanje. Potrudil se bodem kakor dcslej vsakemu po-streči z najb I]šim blagom, naiolcusne'S'm delom in najnižjimt cenami. — Izde-lujem tuđi vse vrste VOjaftklh oblak. Sprejrrem tuđi v to stroko spadaj oč a dela kakor popravila, čišćenje, likanje ttd. Za obiien obisk se priporoča 1715 JOSIP AHČIN, kroj. mojster, Sv. Petra cesta 11. Ravnokar došla veiiHo izigra nmetnžških in dragih vsakoTrstnik razgled*. IUSODHA KHJIGARHA Prešernova ulica. rintaj—■v^^^-c^^p—(icjf.v-šzis ----z^?-zZ--*+r*2ij —-----^ ----- -v*- *r-rr£y - ~-^^rz^-~--------- ^«.*1* i Anton Bajec | ~~~ umetni in trgovski vrtnar r.azniija si. p. n. rtfnstiu, di n itikaji n;e|8i 127 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. : polen Gevlferskefa mosta. ( M\h zaisp sfli ¥8Bcev. ; zdelovanje m^i nm, frakov U < Zsnan|a nareilla toino. j M!l u IM tHli Šl. M. 1SANATORIUM ■ EMONA, POROOiJSNflCA \j LJUBLJANA KOMFNSKEGA ULICA ^ I / sef-usvm*-ffltiAmC^FR.DERGANC] BV Odđa se aiebSovHno ~'<&& stanovanje z 2 sobama in kuhinjo za avgust V Sođiil ulici stav. 3, vrata 5. 1727 Trgovskega pomoćnika ali izurjeno prodajalko 17 - - 1 steklealca 2 hren?. UUlLJiiFIIHI JKcsečnik za književnost in prosveto. Letnlk XXXV. (1915). LfirBLIASfSSI IV03" IctiaVi « tvoz'iili no enkrat na B0Me lar aiaaa a« leU • K SO h. pol lata 4 K ftO h i«trt !«ta 1 K » h, n vm neavatrl*sbt đelele po ti I 20 k m lato. P»a—»ml tvoikl m doblT&]o pm 80 b. „Marodna tiskarsaM v LjnHIzal. iiPGjoc pr^e grote ^ j I Ljubljana, 282^j vhotdUjpriJ^licu1^ (I. nads^ropje) ^^ir |(oaspreti glavne pošte} i :: se priporoča. :: | Um Wm ip \ wf&* jl6n]3 "^i drogerija \n |etcn?arrajakfar3 Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča vcuko zalo^o desinfekcijskih preparatov kakor : Lysalf Lysofonn, Krcolin, Forfnalin, Forma) i nove pastilje, karbolova kis- lina. karbolovo apno. botnikov in ranjencev, obvez ia gnn%fastega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^cro/onL fichtinin. perolin. 10.000 hektolitrev 7rai£inskeg2ođbranega Vltlfl t poljobnih kakovostih prodale Albert Zerkovvitz, Nagykynizsa, Ogrsko. '^ Gradcu I fltt M Hl vj^ćat £l 16 B 9 aH ■■ ^a^ uSr M ^ojp T^tO t^tfj od V3?^OC?0r z dnevnim obrestovan'cm brez rentnetra davka po 5 0| za vsak čas po ^ 10 pa za zneske aađ X 2000 ob C dvigJMvo meske, ^ 2 J0 dOsSnevnesnođpoveđr.emroku Vloge: 8.500.000 R. Jamstvo v deležih: 7,80°fOOK. Stevilo članov 5900. Več v raz-vid'.h! Tiskovine in po^tne položnice zastonj. I Pojasnila daje brezptec'ro vsak ponede'jek in petek med ! 23 in V/2 4 popoidne : Jasegi Košem %e Ljubljani, Krakovski nasip 3iew. 22. Prodsid. konkurzne zaloffe v knn^bi/.n' sk A^kcrca ter tuđi lepe zanitnive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno ir< poštnine prosto na o^led. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Linbljana, franćIAkanika ulica 10 L Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Oelnlžfca gl»wnlca »,000.000 tu**, u 2M0 S^PltaPJeVa tillCa itCVa 2a Re«er»ni fondi okroglo 1,000.000 Icron. Poslovalniea e. kr. avstrijske držayne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup nttk x« IL rftsrei IT. e. kr« •▼»trliikt razrete« lotMrli«, # Sprejemm vloge na kailtlee iu na tekočl račun in iih obreatuic po 3fcM*«^l»«iinJ^ **>• !■• ia« mT^nm+m IMS« i «/, meu i 40-, >, »mu i M^, >a mtti i !••-, '/• »Uto 5 i-. ¥ TT /2 /O čistih. Cene za n«vo vstopiv*« Igrale« i | I ~ I vi »r^ka k iž^-,j/ž «f^to »J^nl./;.*^^I^<^1l^tl7sifci> K tg"~* ■ 2 % rentnine od vlog na knjižice plaža banka sama. I