p mo uiucunu ? tfuvuf vu. Leto XXL, št. 166; Ljubljana, petek 19. julija 1940 Cena 2 Din Upr&vmatvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, «325. 3120. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg tt. I. - Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenora nllca 2. Telefon 9t_ 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 9t 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Politika kontinentov Ne glede na izid poslednje faze evropske vojne, ki se napoveduje kot odločilni spopad med velesilama osi Rim-Berlin in britanskim imperijem, je vedno bolj jasno, da se bližamo dobi, ko se bo svetovna politika vodila le še na velike razdalje kot tako zvana politika kontinentov. Vsepovsod se uveljavlja težnja po izoblikovanju čim večjih državnih blokov, blokov kontinentalnega cbsega, ki bi si teoretično in idealno drug drugemu lahko pomagali, ki pa bi se seveda v praksi medsebojno tudi kosali in merili, kakor so se kosale doslej poed:ne velesile v njih medsebojni borbi, nasprotujočih si interesov. S samim snovanjem večjih državnih enot se namreč nasprotja interesov nikjer nujno ne izločijo, ker se namesto »drobnih« nasnrotij navadno pojavijo nova, še večja in — nevarnejša. Voina. ki se je začela lanskega septembra kot evropska vojna, se po dogodkih poslednjih mesecev in tednov vedno bolj približuje kritični točki, ko nastane vprašanje, ali so z njeno likvidacijo na evropskih tleh že odstranjena in izločena vsa nasprotja, ki bi jih mo?la izvati. Nova ravnovesja, ki nastajajo spričo zmagovitosti orožja velesil osi Rim-Berlin. se ne tičejo samo tega ali onega dela Evrope, temveč dobivajo vedno boli splošno evropski in s tem kontinentalni značaj, ker zajemajo vso našo celino. To seveda nujno ustvarja nove položaje tudi izven samega evropskega kontinenta. V tem pa vidimo začetek tako zvane kontinentalne politike ali svetovne politike velikih razdalj, ki se ne giblje več na črtah interesov in nasprotij poedinih velesil, temveč kontinentov. Razume se samo no sebi, da je v takšnem razvoju podrejenost srednje velikih in ma-l;h držav še bolj poudarjena, kakor je bila doslej. Trenutno ie v ospredju pozornosti predvsem politika »starega« in »novega« sveta. Evrope in Amerike, med katerima čaka na odločilno borbo za svoj obstoj - Velika Britanija, imperij vseh kontinentov. S svojo kontinentalno politiko na področju Tihega morja in azijske celine se priglaša kot interesent tudi Japonska, toda njena pota in r: ni cilji so nam vsaj trenutno še preveč oddaljeni, da bi jih upoštevali pri tem poskusu prvih obrisov kontinentalnih blokov in kontinentalnih nasprotij. kakor stopaio sedaj v ospredje. Tudi Rusija ie za sedaj še v ozadju. Trenutno ie pereče predvsem vprašanje odnošajev med Evropo in Ameriko ter narobe. O tem se je že doslej mnogo pisalo, a pisalo se bo, kakor se zdi, vedno več. Vprašanje zasluži osvetlitve tako z ameriške kakor evropske strani. Ugledni nemški list »Hamburger Frerndenblatt« je ta problem postavil v neposredno zvezo z evropsko vojno, ko je zapisal: »Naj Anglija pri sedanjem stanju snuje karkoli, vse to lahko pomeni samo mobilizacijo izvenev-ropskega sveta proti evropskemu kontinentu. Nadaljnji cilj je brezmejno podaljšanje vojnega stania. Za nemirnost sveta, ki je podvržen političnim načelom angleške univerzalne ideje, je značilno, da skuša britanska politika prvotno borbo med Nemčijo in zapadnima velesilama svetovnopolitično razširiti, potem ko je izeubila svoje evropske postojanke. Nemška podoba bodočega sveta pa sloni na znotraj oja-čeni in pomirjeni Evropi sredi sveta, v katerem so se po zgledu Zedinjenih držav Severne Amerike drugi veliki prostori z enakimi nalogami miru in blagostanja že izoblikovali.« Iz tega realnega prikaza trenutnih stremljenj tokraj in onkraj Rokavske-ga preliva nam kontinentalne zamisli stopajo v ospredje v treh variacijah: na eni strani odgovarja interesom Anglije, razširiti sedanjo vojno v vojno kontinentov; na drugi strani je težnja Nemčije, da organizira evropsko solidarnost pod vodstvom osi Rim-Berlin z značilno kontinentalno zamislijo organiziranja »velikih prostorov po zgledu Zedinjenih držav«; na tretji strani pa je v ozadju teh dveh nasprotnih tendenc — Amerika sama, ki je vedno bolj prisiljena poudarjati lastno kontinentalno zamisel, in to ne glede na izid poslednje faze evropske vojne. Angleški interes je v citatu navedenega nemškega lista točno prikazan. O nemških evropskih načrtih smo že včeraj obširno pisali na tem mestu po navedbah iz nemških virov. Amerika pa se prav te dni pripravlja na svoio vseameriško konferenco, katere dnevni red bo v neposredni zvezi s perspektivami verjetnih nasprotij širših, kontinentalnih dimenzij. to se pravi z vprašanji, ki jih postavlja evropska vojna tudi za oba dela ameriškega kontinenta. Čitateljem je gotovo še v spominu izjava, ki jo je dal pred nekaj tedni nemški kancelar Hitler ameriškemu publicistu Wiegandu tik ob zlomu Francije. Hitler je tedaj del svoje izjave posvetil Ameriki in poudaril med drugim, da bo Nemčija vedno spoštovala znano Monroejevo doktrino kot načelo evropskega nevmešavanja v ameriške zadeve, a le pod pogojem, da Amerika Roosevelt tretjič kandidat Kongres demokratske stranke v Chicagu ga je z vzklikom soglasno nega kandidata pri predsedniških volitvah Chicago, 18. julija. AA. (Reuter) Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je bil izbran na volilnem kongresu demokratske stranke za kandidata za predsedniške volitve. Za Roosevelta je bilo oddanih 946, za Farleya 72 in za Garnerja 61 glasov. Nekaj glasov je dobil tudi Tidnings. Pred glasovanjem je newyorški senator Wagner prečital program demokratske stranke, ki obsega vsae notranje in zunanjepolitična vprašanja ter pravi med drugim: Zedinjene države želijo tudi nadalje ostati izven evropskega spopada ter se sploh ne želijo udeležiti katerekoli vojne. Kar se tiče zunanje politike, se smatra volilni program demokratske stranke za neke vrste kompromis. V njem se naglaša, da Zedinjene države ne bodo poslale svojega letalstva in svojih pomorskih sil ali drugega vojaštva na bojišča v kako državo izven lastnega ozemlja. Potrebno je čim močnejše favoriziranje Monroeove doktrine. Glavna skrb ameriške zunanje politike mora še nadalje ostati varnost in obramba Zedinjenih držav ter ohranitev miru. Zedinjene države morajo biti tako močne, da se jih nobena država ali skupina držav ne bo upala napasti. V ta namen je treba zgraditi čim močnejše letalstvo in ~im močnejšo mornarico, izvesti popolno mo-torizacijo vojske, koordinacijo vseh sil in vse proizvodnje za čim boljšo preskrbo vojske, čim močnejšo obrambo in čim večjo kapaciteto oboroževanja. Zedinjenim državam je potrebna totalna obramba, da bi lahko odbile posamezne ali totalne napade. Nadalje naglaša program tradicionalno miroljubnost Zedinjenih držav, ohranitev dobrih odnošajev s sosedi, spoštovanje mednarodnih pogodb in mednarodnega prava, posebno pa trgovinskih pogodb in potrebo gospodarskega sodelovanja. Glede obrambe države pravi, da ni mogoče nuditi materialne pomoči onim državam, katerih interesi niso v skladu z interesi Amerike in njene varnosti. Nasprotno se lahko nudi pomoč onim državam, ki imajo skupne interese. Storiti je treba vse, da zmaga mednarodna pravica. V drugem delu programa je govora v glavnem o notranjepolitičnih razmerah ter o raznih gospodarskih reformah. Ko je senator Wagner prečital program demokratske stranke, je delegat države Minesotte predlagal, naj kongres sklene, da nobena osebnost ne more biti tretjič kandidat za predsednika. Večina delegatov je smatrala, da je ta predlog naperjen osebno proti Rooseveltu in je zato ostro protestirala, da so nastali incidenti. Ko se je povrnil mir, je delegat države Alabama predložil, naj demokratska stranka tudi tretjič kandidira Roosevelta. Predlog je izzval veliko navdušenje pri večmi delegatov in so manifestacije v prid Rooseveltu trajale pol ure. Delegati so neprestano vzklikali in mahali z zastavicami. Delegat Virginije je predložil za delegata Farleya. Nato so se vrstili posamezni delegati, ki so predlagali vsi Roosevelta, edino delegat Marylanda je predložil za kandidata senatorja Tidningsa. Ko je kandidat republikanske stranke Zakulisna borba v odmoru na bojiščih Stiki med Anglifo in Nemčijo za diplomatsko ureditev spora — živahno delovanje nemške diplomacije Berlin, 18. jul. p. V pričakovanju odločitve o nadaljevanju vojne proti Angliji odnosno načina te borbe se opaža ponovno živahno diplomatsko delovanje nemške diplomacije. Ta aktivnost gre na eni strani za tem, da se doseže popolna skladnost z Rusijo, na drugi strani pa si nemška diplomacija prizadeva najti diplomatsko rešitev spora z Anglijo. Dozdevno pa gre akcija nemške diplomacije tudi še v tretjo smer, vendar pa zato ni uradnega potrdila. V berlinskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da si prizadeva nemška diplomacija vplivati na južno-ameriške države, naj ne pristanejo na sodelovanje v bloku, ki bi izločil gospodarsko sodelovanje Nemčije in Italije v Ameriki ter dajal prednost Angliji. V Berlinu tudi budno spremljajo aktivnost angleške diplomacije v Moskvi. V narodno socialističnih krogih v zvezi s tem poudarjajo, da se Anglija šele sedaj trudi, da bi si pridobila prijateljstvo Rusije, kar sta Italija in Nemčija že davno dosegli in ustvarili sodelovanje, ki je koristno za obe strani. Ali zares obstojajo kaki stiki med Berlinom in Londonom preko kake tretje nevtralne prestolnice, kakor bi se moglo sklepati po pisanju nemškega tiska, ni mogoče ugotoviti in tudi na merodajnem mestu v Berlinu tega ne potrjujejo. Izjavljajo pa, da bi bila pogajanja z Anglijo mogoča, toda le tedaj, če bi to Anglija sama zahtevala in če bi pristala na pogoje, ki ji bodo v tem primeru postavljeni. Med tem se vojaške priprave za napad nadaljujejo in nemški tisk vedno bolj ostro napada Anglijo, zlasti pa njenega predsednika vlade Churchilla. Glede končne odločitve za napad na Anglijo vlada v berlinskih krogih še vedno popolna negotovost. Gotovi znaki govore za nadaljevanje borbe, a množe se tudi znaki, ki kažejo, da bi tudi v Berlinu bila bolj zaželena diplomatska rešitev spora. Nobenega dvoma pa ni, da se bije za kulisami v sedanjem odmoru na bojiščih velika diplomatska bitka. Turški listi za zvezo Turčije z Rusijo Carigrad, 18. jul. j. (A. R.) V turškem tisku so se v sredo prvikrat pojavili glasovi, ki odločno propagirajo zvezo med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, Avtoritativni turški list >Yenisabah« se je popolnoma jasno zavzel za ta predlog, utemeljujoč ga s tem, da imajo v sedanjih okoliščinah interesi Turčije in Sovjetske Rusije popolnoma isto smer. Priključitev Baltika k Sovjetski Rusiji Berlin, 18. jul. s. (Ass. Press.) Po tukajšnjih informacijah bodo novoizvoljeni parlamenti Litve, Letonske in Estonske prihodnji torek proglasili priključitev svojih držav Sovjetski Uniji. Vojna na Kitajskem šanghaj, 18. julija. AA. (DNB) Medtem ko japonske operacije od zaliva Hangčao proti Ningpou, kjer so japonske čete zavzele celo vrsto utrdb, hitro napredujejo, so se v sredo razširile tudi operacije za blokado kitajske obale na odseku Fukien, 40 milj severno od Amoja. Japonske čete so se izkrcale in prodrle 20 km daleč v notranjost Kitajske. Istočasno so se izkrcale japonske čete tudi 20 milj vzhodno od Cuangčaja z enakim uspehom. prizna pravico Monroejeve doktrine tudi Evropi, to se pravi, da se tudi Amerika ne bo nikdar vmešavala v evropske zadeve. Kakšna je notranja ureditev Amerike, se Nemčije v tem primeru ne tiče, kakor je tudi ne more zanimati ameriško oboroževanje, v kolikor bi služilo le za obrambo ameri-šikega kontinenta. Ost Hitlerjevih izjav je torej bila naperjena predvsem proti ameriški pomoči Veliki Britaniji, ker bi Nemčija takšno pomoč smatrala za vmešavanje v evropske zadeve, kar bi bilo v nasprotju z njenim tolmačenjem Monroejeve doktrine kot političnega načela, ki postavlja pravice, ali mora priznati tudi dolžnosti. Za kakšno pot se je v sedanjem položaju odločila Amerika sama? Privrženost Monroejevi doktrini se zdi izven dvoma, toda opaziti je težnjo Zedinjenih držav po njenem razširjenju, in sicer v tem smislu, da se pod njih vodstvom organizira kolikor mogoče trden političen in gospodarski, po možnosti pa tudi vojaški blok obeh Amerik. Glede vojne v Evropi sta se obe glavni stranki Zedinjenih držav, republikanska na svoji junijski konvenciji za izvolitev predsedniškega kandidata, demokratska pa na pravkar zaključeni konvenciji v Chicagu, ki je v tretje določila Roosevelta za svojega predsedniškega kandidata, postavili na stališče neposrednega nevmešavanja, ne da bi sicer odklonili ameriško pomoč »onim miroljubnim narodom štirom sveta, ki so postali žrtve napadov..., v kolikor je to v skladu z obstoječimi zakoni in interesi lastne državne obrambe«. Toda obe stranki sta se odločili tudi za čim večje oboroževanje za vsak primer. Najbolj neposreden namen Zedinjenih držav je strnitev obeh Amerik pod lastnim vodstvom v čim bolj povezan blok, kar se kaže zlasti v predlogih po nekakšnem monopoliziranju vsega izvoza surovin na druge kontinente. To pa označujejo nemški in italijanski listi za avtarirične ukrepe, M imajo značaj nekakšne ameriške blokade Evrope. Zato nanje zelo ostro reagirajo ter napovedujejo protiukrepe enakega značaja. Tako sta na primer pisala te dni »Frankfurter Zeitung« in »Giornale d'ItaiHa«, ki Zedinjenim državam zlasti zamerjata, da hočejo razširiti svojo kontrolo tudi na nekatere države Južne Amerike, kakor Brazilijo, Paragvaj in Argentino, kjer je za velesili osi Rim- Berlin veliko simpatij. Tako se nam tudi s te strani napoveduje značilna politika kontinentov kot posledica sedanje vojne v Evropi. Willkie zvedel, da je Roosevelt izvoljen za kandidata demokratske stranke, je dejal: »Zelo sem zadovoljen, da je izbran Roosevelt. To bo prava volilna borba.« Chicago, 18. jul. j. (Reuter). Po zaključku tajnega glasovanja, s katerim je bil Roosevelt od demokratskega konventa izvoljen za kandidata demokratske stranke pri bodočih predsedniških volitvah je stavil Farley predlog, naj se navzlic izvršenemu glasovanju še dopusti možnost, da bi bil Roosevelt naknadno z vzklikom izbran za kandidata za bodoče mesto predsednika Zedinjenih držav. Demokratski konvent je Farleyev predlog odobril. Na ta način bo Rooseveltovo imenovanje za kandidata vnešeno v akte kot »soglasno z vzklikom«. Prvi odmevi New York, 18. jul. AA. (DNB) Glavni predmet razgovorov je imenovanje Roosevelta za predsedniškega kandidata demokratske stranke. Reakcija časopisov je različna. »Newyork Daily News« je zadovoljen brez pridržkov, medtem ko »Daily Mi-ror« in »Newyork Herald Tribune« pišeta v kritizirajočem tonu. Tudi politično neodvisni »Newyork Times« izraža svoje razočaranje nad tretjo kandidaturo predsednika Roosevelta ter poudarja, da je to prekinitev ameriške tradicije, da je kongres demokratske stranke poteptal ameriško tradicijo ln da predstavlja diktaturo, ki jo Amerika v svoji politični zgodovini še nI doživela. Zelja po oblasti je vplivala na Roosevelta, da onemogoči konkurenco. Demokratski zastopniki v Cikagu — nadaljuje list — so morali samo odobriti ukaz Bele hiše, niso pa mogli voliti po svobodnih demokratskih načelih. London, 18. jul. s. (Reuter). Nocojšnji angleški listi se bavijo z nominacijo predsednika Roosevelta za demokratskega kandidata. >Star« piše, da sta tako predsednik Roosevelt s svojo kariero na političnem polji, kakor tudi republikanski kandidat Willkie s svojimi uspehi v industriji pokazala, da je napačna trditev totalitarnih politikov, da demokratske države na bi zmogle velikih voditeljev ln velikih mož. Tako Roosevelt kakor tudi Willkie se zavzemata, da nudijo Zedinjene države Angliji v vojni tako pomoč, ki je možna. Naglo oboroževanje Zedinjenih držav Washington, 18. jul. z. General Marshall je izjavil, da tempo ameriškega oboroževanja tako naglo narašča, da bo imela Amerika do konca leta docela moderno opremljenih 17 novih pešadijskih in oklop-nih divizij. Sedaj je v izdelavi za eno milijardo dolarjev naročil. Med drugimi bo Amerika še letos dobila več sto težkih ln več sto brzih tankov. V najkrajšem času bo dograjena nova tovarna za eksploziva, za katero je določen kredit 25 milijonov dolarjev. Ta tovarna bo lahko dnevno izdelala 150 do 180.000 kilogramov eksploziv, s čimer se bo produkcija potrojila. Vojne operacije v ASrifcI Umikanje Angležev iz Mojale proti Runi — Uspešno delovanje italijanskega letalstva Nekje v Italiji, 18. julija. AA. (Štefani) Uradno poročilo št .39 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile pravi: V severni Afriki so bila na področju Marsa Matrucha spet izvedena učinkovita bombardiranja sovražnih postojank. Vsa naša letala so se vrnila. V Vzhodni Afriki so naše kopne sile in letala zasledovali sovražnika, ki se je umaknil iz Mojale v smeri proti Bunl. Pri tej priliki so bile s strojniškim ognjem Iz letal napadene in razpršene kolone sovražnih tovornih avtomobilov. Zaplenjena je bila velika količina orožja in municije, ki je bila naložena na tovornih avtomobilih. Naša letala so bombardirala z očitnim uspehom letališče v Vairu. Sovražnik ni naredil nobene škode, ko je bombardiral taborišče v Agor-clatu. Eno naše lovsko letalo je sestrelilo eno britansko letalo. Jutri seja rimske vlade Rim, 18. julija. A A. (Štefani.) Seja ministrskega sveta je sklicana za soboto 20. t. m. O napadu na Haifo Rim, 18. julija. AA. (Štefani) V angleškem uradnem poročilu stoji, da italijanski letalski napad na oporišča v Haifi ni povzročil škode. To trditev v celoti zanikajo fotografski posnetki, ki so jih italijanski letalci posnela takoj p# napadu in na katerih se vidi gost dim, ki se dviga nad skladišči in rafinerijami petroleja, kar je očiten dokaz, da so bili ti objekti brez dvoma zadeti. Eden izmed urednikov agencije Štefani je dobil danes dopoldne od poveljnika eskadrile, ki je izvedla bombardiranje Haife, zelo podrobna pojasnila, ki v pravi luči prikazujejo uspehe tega italijanskega nastopa. Skupno je bilo vrženih na skladišča, na razne naprave in na rafinerijo v Haifi 120 bomb, ki so vse zadele svoje cilje. Ogromen oblak dima se je takoj dvignil nad področjem skladišč, ki predstavlja nekak četverokotnik, dolg 2 km ln širok 1 km. Dim se je dvigal navpično in je dosegel veliko višino, nakar se je razblinil kot velika črna zavesa, ki so jo italijanski letalci mogli videti še 3500 m visoko po 30 minutah poleta nazaj grede, t. j. na razdaljo, ki presega 200 km. Zatem se je pokazal cel snop ognjenih zub-Ijev. Bencin iz rezervoarjev, ki so eksplodirali, je tekel na vse strani ter zanesei požar v podzemska skladišča, kar dokazuje, da so celo rezervoarji zgrajeni pod zemljo postali žrtev plamena, ko je tekoče gorivo prodrlo v globino. To se vselej dogaja na peskovitem svetu. Razen tega je bilo ugotovljeno, da so skladišča, ki jih plamen ni zasegel, eksplodirala zaradi eksplozij v neposredni bližini ln zaradi močnega vetra. Položaj v Gibraltarju Algeciras, 18. julija, j. (DNB) Gibral-tarski službeni list objavlja uredbo o evakuaciji vseh oseb pod 17. letam starosti s področja gibraltarskega teritorija. Nadalje bodo evakuirane iz Gibraltarja tudi vse ženske, izvzemši članic kontrolnega odbora, kakor tudi vsi moški do 45. leta starosti, ki niso kakorkoli uvrščeni v vojno službo. Nadalje prinaša gibraltarski službeni list poziv, da morajo vsi trgovci ter vobče vsi ljudje takoj oddati vse vreče vojni upravi. Po objavi evakuacijske odredbe se je pričelo prebivalstvo Gibraltarja zbirati po ulicah ter prirejati protestne obhode. Do incidentov je prišlo pred guvernerjevo re- zidenco. šele odred angleške konjenice je skupaj z gasilci razpršil demonstrante. Včeraj zjutraj so letala neznane narodnosti dvakrat zaporedoma preletela Gibraltar. Ko jih je pričelo obstreljevati aru gleško protiletalsko topništvo, so se letala oddaljila v smeri proti Maroku. London, 18. julija, s. (Reuter) Neznano sovražno letalo je danes zjutraj napadlo Gibraltar. Letalo je vrglo več bomb, ki so ubile tri civiliste in ranile več drugih. Materialna škoda je majhna. Letalo se je po napadu oddaljilo v severozapadni smeri, žarometi in protiletalsko topništvo v Gibraltarju so stopili v akcijo. Poškodovana angleška križarka London, 18. julija, j. (Reuter) Admiraliteta uradno javlja, da je bila 8. julija v pomorskem spopadu z italijansko vojno mornarico, toda ne od ladijskih projekti-lov, marveč od italijanskih letalskih bomb poškodovana neka angleška križarka. Križarka je bila sedaj popravljena in je ponovno sposobna za službo. London, 18. julija, j. (Reuter) Poročevalski urad irske vlade sporoča, da je bil 15. julija pred rtom Quessant od sovražnih letal bombardiran irski parnik >City of Limerick«, ki se je potopil. Italija — avantgarda socialnega napredka Rim, 18. julija. AA. (Štefani) Minister za korporacije je izdal odlok, da se mora delavcem, če to zahteva potreba proizvodnje, dati dopust. V nasprotnem primeru se bo delavcem neizrabljen dopust plačal. Kljuib sedanji vojni so italijanski socialni zakoni ohranili vso svojo učinkovitost, kar dokazuje, da je Italija avantgarda socialnega napredka. Italijanski delavci v nemški industriji MonakovO, 18. julija. AA. (Štefani) Danes je prispela v Poznanj prvi skupina 640 italijanskih delavcev. Kakor je znano, bo letos zaposlenih v nemški industriji 20.000 delavcev. V Poznanju so ji mprire-dili prisrčen sprejem. Odtod so jih poslali v razna industrijska središča v južni Nemčiji. Ameriško priznanje New YOrk, 18. julija. AA. (Štefani) »Newyork Tirr.es« objavlja članek, v katerem poudarja hrabrost in žilavost italijanskih vojakov, ki so se udeleževali tudi prejšnjih težkih bojev v Vzhodni Afriki. List pripominja, da prihajajo vojaške vrline italijanskih vojakov čedalje bolj do izraza. Zbiranje čet Saudove Arabije Rim, 18. julija. AA. (DNB) čete Saudove Arabije se mude, kakor piše »Mes-saggero«, ob zalivu Akaba in na Nedžedu. To zbiranje čet na meji Transjordanije, kjer vlada emir Abdulah — nadaljuje list — je odgovor kralja Ibn Sauda na angleško-židovski sporazum. Uspeh sovjetskega posojila MO&Kva, 18. julija. AA. (Tass) Do 17. julija je bilo vpisanih že nad 6 milijard rabljev notranjega posojila v Sovjetski Rusiji. Ta številka pomeni eden ln polkrat večji znesek kakor pa je bil vpisan o priliki razpisa notranjega posojila L 1968. Franco želi, da Angleži vrnejo Gibraltar Zanimiva izjava Španskega diktatorja ob četrti obletnici španske državljanske vojne Madrid, 18. jul. s. (Ass. Press.) V govoru, ki ga je imel danes ob priliki četrte obletnice začetka španske državljanske vojne, je izjavil general Franco, da pri-" čakuje, da bo Anglija vrnila Španiji Gibraltar. Kot dolžnost in nalogo španske vlade je označil Franco vrnitev Gibraltarja, razširjenje španske posesti v Afriki in varovanje nacionalne edinosti. Madrid, 18. julija. AA. (DNB) Madrid je danes proslavil obletnico nacionalne revolucije. Vse mesto je bilo v zastavah. Dopoldne je korakalo 200.000 članov nacionalnega sindikata pred generalom Fran-com, ki je ta mimohod gledal s častne tribune v družbi ministrov in generalov. Rim, 18. julija. AA. (Štefani) Italijanski iasopisi posvečajo današnje uvodnike četrti obletnici španske državljanske vojne. »Popolo di Roma« piše med drugim: Španija je 18. julija 1936 spet postala španska. Umor Calva Sotella je samo pospešil razvoj dogodkov. General Franco je zapustil pregnanstvo in prišel iz Maroka. Godet in njegovi zvesti tovariši so razobesili v Barceloni rumeno-zlato zastavo. Nekaj mescev pozneje se je špansko narodno gibanje spremenilo v vojno, iz katere se je rodilo evropsko nacionalno gibanje. Španija je postala barikada. Osvoboditev Sredozemskega morja se je začela. V železu in ognju se je porodilo v Španiji novo življenje. »Messaggero« poudarja, da je treba vstajo v Španiji smatrati za enega od trenutkov velikega zgodovinskega in političnega procesa, iz katerega vstaja nova Evropa. List zatem pravi, da je velikega pomena, da danes španska falanga zahteva vrnitev Gibraltarja Španiji in popolno osvoboditev od finančne zavisnosti Londona. Letalski podvigi Obojestransko bombardiranje vojaških in industrijskih naprav, letališč In pristanišč Berlin. 18. julija. AA. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemške vojne ladje, ki operirajo na morju, so potopile spet 30.000 ton britanskega brodovja. Na otoku Quessant ob Bretagni so se izkrcale nemške čete. Nemška letaila so napadla vojaška vežbališče v Aldersotu kakor tudi industrijske naprave in pristanišča v nekaterih mestih južne in srednje Anglije. Vrgla so bombe tudi na letališče v Timbridgeu. na skladišča municije v Portiandu in na industrijske naprave v Estbrucku. Razen tega so bombardirala tudi vojaške naprave v Grsenohu. Povsod je bilo opaziti požare, prav tako tudi požare na ladjah, ki so bile zadete od nemških bomb Ponoči so britanske ladje poskušale izvesti napad na področju Rena, bile pa so zavrnjene. Vrženih je bilo nekaj bomb, ki pa niso naredile večje škode. Severno od Cherbourga je bilo sestreljeno eno britansko letalo. Eno nemško letalo se ni vrnilo. London. 18. julija, s. (Reuter). Danes zjutraj so se nemška letala pojavila nad sevornovzhodno škotsko obalo. Vrženih je bilo več bomb, ki so zahtevale eno smrtno žrtev. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi v južnovzhodnem \Vallesu, vendar ni biil nihče resno ranjen. Prejšnja poročila javljajo o napadih na južnovzhodno m južnozapadno Anglijo in na \Valies. Komunike letalskega in notranjega ministrstva pravi, da so bile vržene bombe na več točkah, ne da bi povzročile resno škodo. London, 18 julija, s. (Ass. Press). O današnjih nemških letalskih napadih na Anglijo javljajo nekaj nadaljnjih podrobnosti. Napad na -ladje ob južnovzhodni obali je izvedlo šest nemških bombnikov-strmo-glavcev. Ob severnovzhodni škotski obali so vrgla nemška letala na neko mesto tiri zelo eksplozivne bombe, kakor tudi več zažigal-nih. Štiri starejše osebe so bile ubite. V severovzhodni Angliji je opoldne neko letalo s strojnico obstreljevalo neko mesto. Prav tako je bil opoldne izveden napad na \Valles. Napadi na nemške industrijske kraje London, 18. julija, j. (Reuter) Obveščevalna služba angleškega letalskega ministrstva sporoča, da so angleška letala o priliki zadnjih bombnih napadov na indu-trijske kraje zapadne Nemčije na mnogih mestih razdejala železniške proge ter železniška križišča, s čimer so spravila sovražnikov železniški promet v velik nered. Preostale železniške proge so prezatrpane. Da bi odpomogla zastoju v prometu, ki je nastal zaradi razdejanih železnic, so nemška oblastva ukrenila vse potrebno, da se poveča promet na obstoječih vodnih prekopih, ki pa so zlasti v smeri na Porurje že sedaj preobremenjeni s transporti železne rude ter drugih surovin, namenjenih v po-rurska industrijska podjetja. V velikih vla-čilnih čolnih se po kanalih prevaža muni-cija za nemško vojsko. Izvldniška letala angleške zračne sile so ponovno preletela razne odseke vodnega prekopa Dortmund-Ems, ki so ga tudi bombardirala. Fotografski posnetki so dokazali uspešnost napadov. Na slikah je mogoče opaziti, kako so vlačilni čolni nasedli na blato osuše-nega kanala, iz katerega je zaradi bombnih eksplozij odtekla voda. Na slikah se tudi vidi, kako iz teh čolnov razkladajo tovor na bregove kanala. London, 18. julija, j. (ReuterS Po informacijah, ki jih ima angleško letalsko mi nistrstvo iz zanesljivih holandskih virov, je mogoče z vzhodne holandske meje jasno opazovati razdejanje, ki so ga povzročili angleški letalski napadi v nemških industrijskih krajih blizu holandske meje. Vlaki, ki bi morali odpeljati iz Holandske v Nemčijo, so se morali vrniti na izhodiščne postaje, ker so železniške zveze v Nemčijo na mnogih mestih prekinjene. Povratek prve berlinske divizije z bojišča Berlin, 18. jul. AA (DNB). Ob sviranju godb in zvonenju zvonov ie vkorakala danes prva berlinska divizija, ovenčana z lovorikami svojih slavnih zmag na Poljskem in Franciji skozi brandenburška vrata v prestolnico rajha. Čete so oozdra~ vili strankini voditelji, govoril pa je kot vodja Berlina propagandni minister Gob-bels. ki je vojsko pozdravil tudi v imenu vodje rajha. v imenu nemške vlade in v imenu berlinskega prebivalstva, v imenu nemške sile pa je govoril general Framan. Ob nepcipisnem navdušenju prebivalstva so čete korakale polni dve uri. Še nikoli ni bil zmagovitim četam prirejen boli veličasten sprejem. Vse ulice so bile nabito polne, vse je bilo okrašeno z venci in zastavicami. Churcfeillove izjave o aktualnih vprašanjih Odnosi Velike Britanije do Japonske in Kitajske Odložitev prevoza angleških otrok v dominione London, 18. juL a (Reuter). V spodnji zbornici je danes podal ministrski predsednik Churchill več izjav o aktualnih vprašanjih. Predvsem je pojasnil novi sporazum glede prometa skozi Birmo, ki ga je angleška vlada sklenila z japonska vlado in je glede tega izjavil med drugim: Japonska vlada je ponovno izrazila željo, da naj bi angleška vlada ukinila promet orožja, češ da bi mogel imeti ta promet resne posledice za angleško-japonske odnošaje. Pogoji sedaj doseženega sporazuma so naslednji: Eksport orožja in municije skozi Hongkong je ukinjen že od januarja 1. 1939. odslej pa tudi vlada v Birmi ne bo dovolila več izvoza orožja, municije. bencina, avtomobilov in železniškega materiala na Kitajsko. Vlada se je vedno zavedala obveznosti, ki jih je prevzeila na Daljnem vzhcdu vključno obveznosti napram nacionalna vladi na Kitajskem in angleškem teritorijem. Toda sedaj mora vpošte-vati tudi sedanji vojni položaj in prevladujoče dejstvo, da ie Anglija sama v borbi na življenje in smrt. Angleška vlada je ponovno izrazila svojo željo, da bd Kitajska ohranila položaj svobodnega in neodvisnega naroda. Enako pogosto je izrazila željo, da bi izboljšala svoje odnošaje z Japonska V to svrho pa ie predvsem potrebno dvoje: čas in zmanjšanje sedanje napetosti. Napetost v medsebojnih odno-šajih se je povečala prav zaradi pošiljanja vojnega materiala skozi Birmo. Na drugi strani se angleška vlada popolnoma zaveda svojih obveznosti, ki izvirajo iz njenega stališča nevtralnosti in prijateljstva napram Kitajski. Zato je bil sklenien z japonsko vlado glede Prometa skozi Birmo samo začasen sporazum, da ostane na razpolago čas za pravično rešitev iaoon-sko-kitajskega spora, ki bi bila svobodno sprejeta od obeh strani. Angleška vlada ne želi nobenega spora z nobenim narodom na Daljnem vzhodu. Kakor je že leta 1939 sporočila kitajski vlad' bi bila pripravljena odreči se svojim izrednim pravicam na Kitajskem, opustiti svoje koncesije in skleniti s Kitajsko poaodbe na novi enaki podlagi, prav tako pa želi angleška vlada Japonski takega razvoja, ki bi zasigural japonskemu narodu blagostanje in varnost. Anglija je pripravljena sodelovati v tem smislu tako z Japonsko kakor tudi s Kitajsko, toda samo na miren in kocncilianten način, ne pa pod pritiskom vojne ali grožnje vojne. Bivši vojni minister Hore Belisha je vprašal, ali sta bili pred sklenitvijo sporazuma konzultirani Rusija in Zediniene države. Churchill je odgovoril, da je angleška vlada popolnoma vpoštevala stališče teh dveh velesil. Ministri naj spe v svojih uradih Churchill je nato govoril o raznih notranjepolitičnih vprašanjih. Sporočil je, da bo v kratkem proglašen nov dan nacionalne molitve. Obenem je prosil vse ministre, ki imajo opravka z vodstvom vojne, da naj odslej spe v svojih uradih v sedežu vlade. Razlogi za tak ukrep so pač dovolj jasni Kitajska in angleški dogovor z Japonsko čungking, 18. jul. s. (Reuter) Kitajska vlada je objavila k sklenitvi angleško-ja-ponskega sporazuma glede prometa skozi Birmo izjavo, v kateri pravi, da se bo Kitajska borila še nadalje, pa naj se zgodi karkoli. Velika napaka bi bilo misliti, da bo zaradi tega sporazuma Kitajska primo-rana skleniti mir ali sprejeti zahteve, kakršnekoli bi Japonska postavila. Vprašanje evakuacije otrok Glede odločitve načrta za evakuacijo otrok preko morja je dejal Churchill, da bi bila tako velika izselitev otrok, kakor je bila nameravana, nezaželjena, da je ne bi zahteval niti vojaški položaj in bi razen tega presegala fizične možnosti. Vlada globoko ceni ponudbe za sprejem otrok, ki so prišle iz dominionov. V izvajanju načrta ni bilo namena delati razlike med bogatimi in revnimi otroki. Načrt za evakuacijo je bil sicer odložen, toda ne opuščen. Pri vsakem nadaljnjem načrtu bo vpošte-vano, da bodo istih pravic deležni vsi sloji, toda obseg evakuacije je odvisen od možnosti, s katerimi razpolaga mornarica. Ko je bil načrt prvič sprožen, vlada ni pričakovala, da se bo javilo toliko interesentov, potem pa se je razširilo glede tega vprašanja pravo vznemirjenje, ki bi utegnilo škodovati nacionalni obrambi. Nov način objave žrtev letalskih napadov Churchill je tudi sporočil, da bo uvedla vlada odslej novo metodo objavljanja žrtev letalskih napadov. Odslej bodo imena žrtev nabita na deski v občinskem uradu samo onega mesta, kjer so se žrtve primerile. Reprodukcija imen žrtev in njihovega števila v listih in na drug način bo prepovedana Vsak mesec bo potem vlada objavila skupen seznam žrtev, ki bo na razpolago tudi za objavo v listih. Razlogi za to spremembo so v tem, da naj sovražnik ne dobi informacij o rezultatih svojih letalskih napadov. Po novi ureditvi bo narod izvedel za obseg nesreče v polni meri, ki ga zanima, ne da bi bile informacije dostopne sovražniku. Za tako spremembo je posebno primeren sedanji trenutek, ko je ravno po prvem mescu obsežnih sovražnih bombnih napadov celotno število smrtnih žrtev majhno. Izpraznitev angleških obmejnih predelov London, 18. jul. s. (Reuter.) Notranje ministrstvo je odredilo evakuacijo prebivalstva iz nekaterih obalnih predelov province Vzhodne Anglije in ozemlja ob južnovzhodni angleški obali. Prebivalstvo, ki se bo izselilo iz teh ozemelj, bo oproščeno plačevanja najemnine, davkov in drugih dajatev. Ozadje nove funkcije vojvode Windsorja Madrid, 18. jul. j. Francoski list »Pe-tite Gironde« objavlja iz Tangerja datirano poročilo v ozadjih, ki so dovedli do imenovanja vojvode Windsorskega za guvernerja Bahaimskih otokov. Kakor trdi list, je vojvoda Windsorski po podpisu premirja med Francijo, Nemčijo in Italijo odkrito izrazil svoje nezadovoljstvo nad sedanjo politiko angleške vlade. Finančne težkoče Velike Britanije Stockholm, 18. julija, j. List 3>Svenska Dagbladet« ponatiskuje nekatere odstavke iz angleškega lista >Daily Telegraph«, v katerem se slednji bavi z naraščajočimi finančnimi težkočami, s katerimi se mora boriti Anglija zaradi velikanskih izdatkov, ki jih zahteva vojna. Finančni problem spada trenotno med najtežje, s katerimi se mora bavi ti angleška vlada. »Daily Telegraph« piše, da ostaneta Angliji samo dve rešitvi: ali tisk novih bankovcev, kar bi seveda imelo za posledico inflacijo z morebitnimi katastrofalnimi posledicami, ali pa brezobzirno povečanje davkov, kombinirano s primernimi ukrepi, s katerimi bi se do največje mere dvignila štednja. Švedski list pripominja k tem nasvetom angleškega dnevnika, da so davki v Angliji že sedaj izredno visoki — v prvi vrsti dohodnina. Z dodatnim povečanjem dohodninskega davka ter njegovim razširjenjem na srednje sloje in delavstvo, bi se sicer angleškemu finančnemu ministrstvu posrečilo državne dohodke znatno povečati, toda po računih bi tudi v najskrajnejšem primeru država lahko povečala svoje dohodke za največ pol milijarde funtov šterlingov (cca. 110 milijard din), tako da bi po proračunu še zmerom manjkalo približno 700 milijonov funtov šterlingov za uravnovešenje visokega proračuna, ki ga je prinesla vojna. Lord Lloyd v avdienci London, 18. jul. j. (Reuter). Angleški kralj je danes dopoldne sprejel v avdienco ministra za kolonije Lloyda. Reden letalski promet med USA in Novo Zelandijo Oakland, 18. jul. s. (Reuter). Ameriško potniško letalo »American Clipper« je dospelo na svojem prvem rednem poletu iz San Francisca v Oakland na Novi Zelandiji. Odslej bodo ameriška letala vzdrževala redni potniški promet med Zedinjenimi državami in Novo Zelandijo, da se na ta način nadomesti letalska zveza med Anglijo in Novo Zelandijo, ki je bila zaradi vojne v Sredozemlju opuščena. Dovoljenje za nakup avtomobilov v Angliji London, 18. jul. s. (Reuter.) Transportno ministrstvo je odredilo, da mora vsakdo za nakup avtomobilov od 20. t. m. dalje imeti posebno dovoljenje vlade. Zasebnikom sploh ne bo več dovoljeno kupovati novih avtomobilov. Vlada upa, da bo na ta način Imela na razpolago zadostno količino avtomobilov za izvoz. 'A. * — » 4 I -i ^ % A " - - N * "i I , M* < » . * -A. A i + \ r + \ Francija ho imela v Angliji diplomatskega agenta ki pa bo užival imuniteto in diplomatske privilegije ter imel položaj polnomočnega ministra _ - a . > v . % A - 4 * I I I » . -v r - 1 < — London, 18. jul. s. (Reuter). Francoska vlada bo imela, kakor uradno poročajo, tudi po prekinitvi odnošajev z Anglijo še nadalje v Londonu svojega zastopnika. Bo to znani pisatelj Paul Maurin, ki je bil že od začetka vojne član angleško-francoske nabavne komisije v Londonu. Zastopnik francoske vlade bo Imel sicer samo naslov agenta vlade, užival pa bo imuniteto ter diplomatske privilegije ter bo imel položaj polnomočnega ministra. Baudoin o francoski zunanji politiki Vichy, 18. jul. s. (Ass. Press.) V oficiel-ni izjavi o zunanji politiki nove francoske vlade je naglasil danes zunanji minister Baudoin, da bo Francija vodila še nadalje politiko tradicionalnega prijateljstva z Zedinjenimi državami ter da to prijateljstvo ni na francoski strani prav nič izgubilo na svojem pomenu. Glede odnošajev z Nemčijo in Italijo je dejal Baudoin, da so zaenkrat omejeni na stike v komisiji za izvajanje premirja. Sicer, je dejal Baudoin, se je zunanja politika Francije močno spremenila. Odlok o sprejemu v državno službo Vichy, 18 julija. AA (Havas) Danes je bil v uradnem listu objavljen odlok, po katerem v bodoče ne bo mogel biti sprejet v državno in občinsko službo ali v službo v javnih ustanovah nihče, kdor ni francoski državljan po rojstvu, t j. čigar oče ni Francoz. Tega pogoja ne zahtevajo: 1. od oseb, ki služijo v francoski vojski kot člani: 2. od oseb. ki so služile v vojaških oddelkih francoske vojske v voinah leta 1914 in 1939: 3. od potomcev v ravni črti in sicer tistih, ki so služili po zgoraj navedenih točkah. Državni uslužbenci in uradniki. vojaški in civilni nameščenci, ki so na službi, pa ne izpolnjujejo pogojev, se morajo smatrati kot da so v cstavki. Vendar bodo vse takšne osebe dobile gotovo odškodnino in sicer v skladu z leti, ki so jih preživele v službi. Na drugi strani določa odlok, ki bo izveden kot državni zakon, da bodo državni usflužbenci in uradniki, civilni in vojaški nameščenci v državni službi, v teku dobe, ki bo potekla 31. oktobra 1940. mogli biti razrešeni službe brez ozira na zakonite določbe in uredbe, ki odrejajo drugače. Odločitev bo podana z odlokom na podlagi samega poročila pristojnega ministra brez kakšnih drugih fonnalno&ti. Uslužbenci, ki bodo razrešeni dolžnosti, bodo prejeli v teku treh mescev plačo 'n dnevnice, kakor tudi doklade, ki so jih uživali Sprejem diplomatov pri Petainu Vichy, 18. juPia. AA (Havas) Predsednik vlade maršal Petam je v navzočnosti zunanjega ministra Baudoma sprejel danes opoldne predsednike diplomatskih zastopstev na čelu z apostoIsk;m nuncijem Va-lerijem. Predsednik viade jim je v kratkem govoru izrazi i zaupanje, k: ga ima Francija do njih glede izvrševanja njihovih visokih funkcij General Huntzinger v Vichyfu Vichy, 18. julija. AA. (Havr:s). General Huntzinger, šef IrancosVe delegacije v komisiji za razorožitev, je ime! tu razgovore s posameznimi ministri Berlin, 18 julija AA (DNB). Italijanski častnik pn nemški komisiji za premirje. polkovnik MarcineHi, je prispel danes dopoldne v Wiesbaden. Odškodninska demarša v Londonu ženeva, 18. jul. j. (DNB). Agencija Reuter je razširila vest, da je francoska vlada napravila v Londonu demaršo, v kateri zahteva odškodnino za škodo, ki jo je Francija utrpela zaradi napada angleških ladij na francosko vojno mornarico pred Oranom. Za resničnost te vesti do sinoči ni bilo mogoče dobiti iz Vichyja nikakega službenega potrdila. Francoskim krogom, ki so blizu vlade, ni znano, da bi bila francoska vlada napravila kak tak korak, po mnenju merodajnih krogov pa je jasno, da bo morala zavzeti svoje stališče do te vesti in jo bodisi direktno, bodisi indirektno potrditi ali pa demantirati. To bo potrebno zlasti zaradi tega, ker bi taka demarša pomenila prvi zunanjepolitični ukrep vlade v Vichyju. ki naj praktično poksže njeno stališče v odnosih do Velike Britanije. Drobiž iz Rumunije Lup šalraisck f Bukarešta, 18. julija. AA (DNB) Rumunska vlada je objavila celo vrsto novih ukrepov, ki se bodo začeli takoj izvajati. Tako je odredila demobilizacijo vojske kakor tudi vrnitev rekviriranih konj, voz in avtomobilov. Demobilizirani vojaki bodo zaposleni pri delih na polju. Rim, 18. julija. AA (Štefani) »Popolo dl Roma« komentira vest, da je angleška vlada izjavila, da umika garancije, ki jih je dala Rumuniji, ter naglaša, da se mogoče zdi ta izjava angleške vlade naivna, ker je sama rumunska viada v trenutku odstopa Besarabije in Bukovine Sovjetski zvezi prva odpovedala nekoristno in nevarno angleško pomoč. Toda ta angieška izjava ima poseben pomen, če se spravi v zvezo s sedanjim zadržanjem Turčije, ki je postala nenadoma naklonjena bolgarskim zahtevam napram Rumuniji. Očitno, sklepa list, je Anglija izgubila Rumu-nijo ter se zdaj obrača k Turčiji. Bukarešta, 18. jul. j. (DNB) Od londonskega radia razširjena vest, da so ruske čete zasedle nadaljnjih 12 rumunskih vasi v Bukovini, je docela neresnična in v protislovju z dejstvi Sovjetsko-ruske čete niso niti v Bukovini, niti v Besarabiji, niti kjerkoli prekoračile novo obmejno črto med Rusijo in Rumunijo. Na drugi strani izhaja iz povsem verodostojnih vesti iz Bukovine ugotovitev, da je bilo tamkaj celo zmanjšano število ruskih čet, določenih za okupacijo in da je bilo precejšnje število teh čet zopet odpremljenih nazaj proti osrednjim ruskim pokrajinam. Manjšinsko šolstvo v banovini Hrvatski Zagreb, 18. juL o. Hrvatski ban ie izdal naredbo. ki določa načela, oo katerih se mora postopati pri otvarianju oddelkov ljudskih šol v krajih, v katerih ne bivajo prebivalci hrvatske, srbske in slovenske narodnosti. Na Hrvatskem se lahko otvar-jajo oddelki ljudskih šol z nedržavnim učnim jezikom, če obstojajo naslednji pogoji: V krajih, v katerih se zahtevajo taki oddelki, mora bivati večina naših državljanov z nedržavnim materinskim jezikom. Oddelki se morajo otvoriti. če se priglasi najmanj 25 učencev dot čnega materinskega jezika, pri čemer pa se ne smeio upoštevati otroci tujih državljanov Reševanje mezdnih sporov v banovini Hrvatski Zagreb, 18. julija, o. Glede na mnoge izjave delavstva proti uredbi o reševanju mezdnih sporov, ki jih je prejela banska oblast, je bilo objavljeno, da ni prepovedano poslovanje delavskih sindikalnih organizacij, niti ni onemogočeno njihovo svobodno prizadevanje za izboljšanje delovnih pogojev. Prav tako tudi niso prepovedane stavke. Nasprotno je z uredbo dano sindikalnim organizacijam široko polje dela. Z določbami uredbe so zaščiteni delavci za ves čas postopka pri reševanju mezdnih sporov. Tudi stavka je dovoljena ter je dobila celo zakonito obliko. Uredba o reševanju mezdnih sporov na Hrvatskem ima edino namen, omogočiti pravično borbo delavstva ter ga v njej zaščititi. Zagrebška falzifikatorska afera Zagreb, 18. juL o. »Novosti« trdijo v zvezi z afero emigrantskih falsifikatorjev potnih listov in kreditnih pisem, ki ie nekako zastala, da so bili aretirani le nekateri člani velike falzifikatorske družbe, katere večina je še na svobodi in nadaljuje nemoteno svoje delo. Na čelu te družbe ie svetovno znani goljuf Goldschlager. Zagreb. 18 julija, o Popoldne je umrl po kratki in hudi bolezni znani hrvatski skladatelj in ravnatelj zagrebškega velesejma Lujo Šafranek. Pokojnik je v Zagrebu absolviral glasbeno šolo hrvatskega glasbenega zavoda, nato pa se je posveti! vojaški karieri. Končal je vojno akademijo in višjo vojno šolo ter je bil sprejet v generalni štab. Iz vojske je izstopi! po svetovni vojni kot gcneralštabni podpolkovnik. Tudi v času svojega vejaškega službovanja se je Šafranek bavil z glasbo Skomponiral je mnogo del na raznih področjih glasbenega ustvarjanja Eno izmed njegovih glavnih del je simfonija »Sooi« ki jo je napisa! za veliki orkester na podlagi znane pesmi Simona Gregorčiča. Napi al je tudi dve operi »Hasanag.nica« ter »Medved-gradska kraljica« ter dva velika baleta »Sanje« in »Figonnc«. Ko je zapustil vojaško službo, se je posvetil trgcv>»ki stroki ter je bil najprej tajnik pr zagreb"kem velescjmu, nato pa ravnatelj. Umrl je po operaciji žolčnih kamnov. Njegov pogreb bo v soboto. V Italiji zadržane pošiljke bombaža Zagreb, 18. jul. o. Po informacijah tekstilne industrije je v italijanskih lukah blokiranih nad 70 vagonov surovega bombaža, ki je prispel iz Amerike. Naše pristojne oblasti so storile vse potrebno, da bi italijanska vlada dovolila prost prevoz tega bombaža. Letalska proga Beograd—Budimpešta Beograd. 18. jul. p. Danes ie bila na svečan način otvorjena letalska proga med Beogradom in Budimpešto. Ob 10.15 ie odletelo z beograjskega letališča prvo letalo v Budimpešto. S tem letalom so potovali oficielni predstavniki našega letalstva. Aeroputa in zastopniki beograjskih listov. Mešča*ssk$-Solski učitelji pri ministru prosvete Be°grablaki in že je začelo neusmiljeno treskati. Najprej je strela nekajkrat udarila v strelovode, tako tudi v cerkvenega. Nato je udarila v hišo peka Zupančiča, kjer pa je k sreči razbila samo nekaj opeke. Ljudje so rekli, da je bila to »vodena strela«. Okoli 15. ure pa je treščilo v hlev posestnika Mihevca, po domače Pogorelca. S hleva je strela preskočila še na kozolec, ki je stal v podaljšku. Obe poslcpji sta bili polni sena in so ju v trenutku zajeli plameni. Grozila je požarna katastrofa večjega obsega, ker se je požar razvijal prav v sredi večjih poslopij kakor sta sresko načelstvo in žvabova mehanična delavnica. Ljudje so v naglici rešili živino, nekaj kmetijskega orodja in vozove, med katerimi sta bila dva še polna sena. Domači gasilci so se morali omejiti samo na varovanje sosednih poslopij. Pozneje so pritekli na pomoč še gomjelogaški gasilci, ki so pomagali obvladati ogenj. Okoli 17. ure je prišel na pomoč še vojaški gasilni avto. ki je s svojo silno n očjo pomagal pogaziti še zadnja žarišča. škoda je izredno velika. Hlev in kozolec sta uničena. Zgorelo pa je tudi ckoli 25 voz sena, mnogo drv in aekaj kmetijskega orodja. Gospodar je sicer zavarovan, toda mnogo škode bo gotovo padlo tudi na njegovo breme. Sreča v nesreči je bila v tem. da je bilo na razpolago dovolj vode. Veliki vodnjak sv. Antona je bil sicer kmalu prazen, a so se gasilci nato poslu žil i dveh bližnjih hidrantov. Temu dejstvu se mora danes Dol. Logatec zahvaliti, da je bil obvarovan katastrofe, kakršna ga je doletela pred 64 leti prav na tem kraju, ko ljudje niso bili kos razbesnelemu elementu. Žalostno sliko so nudile lastovke, katerim je požar uničil gnezda. Ptice .so se obupno zaletavale proti ostrešju, kjer so gnezdile. Njim, žal, nihče ni mogel nuditi pomoči. Lep pevski praznik v R- Jubilejno slavje Edinosti je pokazalo« da je pevska kultura pri nas v zadnjih letah dosegla spoštovanja vredno višino Glasbeno društvo »Edinost« v Radomljah je praznovalo preteklo nedeljo 10-let-nico svojega obstoja. To priliko so uporabila nekatera pevska društva za svoje izlete in s tem dvignila 10-letni jubilej do naravnost zavidljive višine. 2e iz Ljubljane same se je udeležilo slavja preko 200 oseb, in sicer je bil zastopan ves odbor Hubadove župe s predsednikom g. dr. Švigljem na čelu. korporativno sta billi zastopani društvi »Sloga« in Krakovo-Trno-vo ter po močnih zastopstvih Slavec, Glasbena Matica, Sava in Moste. Nadalje so bila korporativno prisotna društva Lipa iz Jarš, Lipa iz Litije, pevski zbor Bralnega društva Tržič ter po deputaciji »Lira« iz Kamnika, »Edinost« iz Celja L dr. Gostje so bili na postaji sprejeti ob zvokih odlične domžalske godbe, ki je vso pot od Jarš do Radomelj z ubranimi koračnicami dvigala razpoloženje. Po prihodu v vas so v sredini trga združeni zbori zapeli pod vodstvom domačega pevovodje g. R. Božiča »Slovenec. Srb, Hrvat« ter Adamičevo »Zdravicc«, na kir se je vsa množica odpravila na vesel ični prostor. Po dolgih, dolgih letih lahko trdim, da je bil to res prvi prav prijeten, neprisiljen, animiran pevski praznik Lep in obsežen vrt je bil do zadnjega kotička nabito poln hvaležnih poslušalcev naše lepe slov. pesmi. Z vseh obrazov je žarelo veselje in zadovoljnost. Izkazal se je izrek, da »Kjer se naša pesem glasi, tam ni slabih ljudi«. Na lepo okrašen odei je stopi' predsednik »Edinosti«, ki je pozdravi vse navzoče pev. zbore in deputacje Z'ast: so bili burno pozdravljeni rr. Švigel j in ravnatelj Polič z gospo, na kar je domači zbor zapel prav ubrano tri narodne pesmi. Zup-ni predsednik dr. Svigelj je na to v bodril-nih besedah navduševal za našo pevsko kulturo, ki je močan steber za napredek in obstoj naše ljube države častital je društvu k 10-letnemu jubileju in končno izročil 8 najstarejšim in najbolj zaslužnim pevcem in pevkam častne diplome in zlate oz. srebrne kolajne Na to so nastopili vsi zbrani pevski zbori Iz teh nastopov sem dobil vtis, da naši zbori vidno napredujejo. Pozna se sistematična gojitev pesmi. Zlitost, harmonija, intonačna čistost, gladko in neprisiljeno podajanje je bilo pri vseh zborih na svoiem mestu Tenorji niso več tako kričeči in hreščeči, kakor se je svoj čas še slišalo. Zlasti je ugrel trži-ški zbor. Saj mu je tudi kipela pesem »Slovan na dan« tako iz srca, da je dvignil silen vihar navdušenja. K sklepu so še vsi združeni zbori zapeli pod Premelčevim vodstvom »Jadransko morje«, »Hej trubači« in »Oj Doberdob«. — Prezgodaj se je vn.čal naš vlak proti Ljubljani, kajti v najlepšem razpoloženju smo morali zapustiti prijazne Radomlje. — ini. Pogled na glavno cesto, po kateri je drla Trboveljščica čno in s tako naglico, da ni moglo več šest močnih delavcev dvigniti zatvornico jeza. Drveča voda je udarila pri jezu iz struge in tekla po cesti proti steklarni. Vdrla je na dvorišče skladišča, kjer je bilo nakopičeno mnogo novih steklenih posod. Voda je spodjedla te kupe steklenic, ki so se drug za drugim podirali z glasnim žvenke-tanjem. Umazana voda je pritekla tudi v sobo meropreizkusnega urada Pri steklarni je odnesla veliko kopico gramoza, pripravljenega za neko novo stavbo. Skoda, ki jo je napravila ta povodenj. je zelo velika. Sreča v nesreči je. da ni bilo pri nas toče kakor po drugod Druga sreča v tej nesreči je biila še ta, da m narasel potok Brnica. ki priteče z Do'a in se izliva v potok Boben. V tem primeru bi bilo še vse hujše. Ob takih nesrečah se stari ljudje spominjajo raznih povodnji, ki so že zadele našo dolino. Tako pravijo stari ljudje, da je pred kakimi 50 leti zadela naš kraj strašna povodenj. Takrat je voda razdejala notranjost Meketovega in Drnovškovega mlina, ki od tistega časa ne obratujeta več. Vihar je podiral drevje Radovljica, 18. julija Letošnje poletje se kar ne more otresti deževja in neviht. V torek zjutraj je bilo najlepše poletno vreme, popoldne pa so se začeli grmaditi na nebu oblaki in sredi popoldneva je nastala svojevrstna nevihta. Od Julijskih Alp sem preko radovljiške kotline je nekaj zabučalo, kakor bi bilo vse ozračje polno nečesa neznanega, potem pa je zatulil silen piš, da je ljudi obdajala naravnost groza. Vihar je nastopil v trenutku. Med silnim besnenjem vetra, ki je docela sličil orkanu, so se majala drevesa. S streh je metalo opeko, trgalo in lomilo je veje vse vprek in ruvalo celo drevje. Kar ni bilo pritrjeno, je odnesel veter. Bilo je, kakor bi bil nastopil sam sodni dan. Vsa elementarna vihra pa je trajala le nekaj minut. Bilo pa ni skoro nič dežja, nič treskanja, nič grmenja. Divja nevihta se je valila kakor plaz preko Radovljice in potem naprej na spodnje dele Gorenjske, Ob razrušeni ograji je stala pri stari bolnici trafika, ld jo je deroča voda odnesla S križcem je označeno, do kam je segala voda lakov, ki so se privlekli nad Sv. Katarino med 16. in 17. uro, se je vlilo naenkrat toliko vode, da se je v nekaj minutah napolnila struga potoka, ki je kmalu izstopila in poplavila njive, travnike, vrtove in ceste Bobna, Zgornjega in Spodnjega Hrastnika. Drveča voda je podirala drevje, oporne zidove, brvi in razne barake ob potoku Bobnu. Vse to je odnašala v naročje reke Save. Narasli potok je odnesel mnogo vrtne zemlje in sočivja. po drugod je pa iz struge izstopivša voda spet zasula s prodom in umazanijo cele vrtove. Voda je udrla tudi v nekatera niže stoječa poslopja, da so moralli naši gasilci reševati premoženje teh stanovalcev in z gasilnimi črpalkami črpati vodo iz teh prostorov. Naliv je bil kakor rečeno nad Sv. Katarino in se je množina dežja proti Hrastniku čedalje bolj manjšala, tako da ni bilo na hrastniaki postaji nikakega naliva, temveč le malo dežja. Velike množine vode so bile usodne za okolico steklarne. Nepričakovano je pridrvela gosta umazana voda po strugi hrastniške doline prinašajoča debla, izruvana drevesa, tramovje, deske, brvi in kamenje. Na jez steklarne, kjer se odcepi potoček, ki teče na električno centralo steklarne, je navalilo vse to tako mo- predvsem menda proti Tržiču. Po viharju so bile ceste in pota posuta z vejevjem, opeko in odpadki vseh vrst. Neurje je precej spominjalo na vihar, Ki je divjal pred leti v Žirovnici. Tedaj je odkrivalo strehe in odn?.šalo cela ostrešja. V Jelovici pa je lomilo debele smreke in jih ruvalo in odnašalo po zraku. Veter je bil tudi tokrat v Radovljici, zlasti na odprtih mestih, tolik, da bi zdelal krepkega moškega. Ob torkovem neurju so se ljudje jadmo poskrili v domovja in strahoma opazovali, kaj še pride. Na srečo je potem nastopilo zatišje z rahlim deževjem. Ponoči, zlasti okrog polnoči, pa je spet močno tulilo izza oglov. Točf? t'? koksšja jafsa špitalič. 18. julija V torek je bil za špitalič pri Konjicah dan žalosti in obupa. Toča je uničila kmetovalcem vso letino. Ljudje eo v tem siromašnem kraju že korraj čakali nove žetve, a v teku pol ure so oglsti ledeni kosi v velikosti kurjih jajc zbili v zemljo ječmen, pšenico, oves, turščico in fižol. Vinogradi so čisto goli. Kraju preti giad. Ljudstvo je obupano. Osnutki za Dom onemoglih razstavljeni Ljubljana, 18. julija Dopoldne so v Jakopičevem paviljonu s skromno svečanostjo otvorili razstavo osnutkov za Dom onemoglih na Bokalcah. Zbrali so se zastopniki in predstavniki tehnike, socialnega skrbstva, mesta in Mestne hranilnice, ki finansira ves gradbeni podvig. Dekan tehniške fakultete prof. inž. Hrovat je kot predsednik tehničnega odbora pozdravil navzočne, zlasti projektante, ki so se v častnem številu udeležili natečaja. 16 mladih inženjerjev-arhitektov se je z razstavljenimi graubeni osnutki lepo uveljavilo m pokazalo saJcve svojega znanja in napredujočega tehničnega duha. Prva nagrada sicer ni bila podeljena, toda vse nagrade pač ne bi mogle odtehtati truda in ambicij, ki so bile vložene v vseh 16 elaboratov. Nato je inž. arh France Tomažič v imenu žirije po kratkem uvodnem nagovoru razdelil nagrade. V imenu projektantov se je zahvaiil inž arh. Marjan Tepina in naglasi! pomembnost tega trenutka, ko mlada generacija slovenskih arhitektov na tečaju za idejne skice stopa pred javnost s svojimi deli, ki naj pokažejo pot v napredek in nenehen rnzmah naše mlade arhitekture po načelih sodobnega progresa. Na koncu je inž. arh. Tomažič strokovno obrazložil in povedel goste skozi razstavne prostore, ki kažejo z razstavljenimi skicami in relijefi res zanimiv in razveseljiv napredek naše mlade arhitekture. V smrt je hotel, ker mu je zdravnik postavil napačno diagnozo, v javnosti ie vzbudila grenek odmev usoda trgovskega pomočnika Momčila Petroviča ki so ea nezavestnega našli v parku v Nišu. Petrovič se je zastrupil, poleg sebe oa ie pustil list. na katerem je opisal razloge svoiega obupa. Bil ie že nekai let bolan, trpel ie hude bolečine od revmatizma. Zdravnik okrožnega urada, na katerega se ie obmiL pa je bil prepričan, da ne gre za revma-tizem. temveč za tubekulozo v hrbtenici. Petroviča so dejali v gips. po dališem zdravljenju pa so ga v poslabšanem stanju odpustili iz bolnišnice. Ko pa se ie pozneie odpeljal v Beograd in se dal preiskati na kliniki, so zdravniki ugotovili, da ie v resnici revmatičen in da so ga nekai let napak zdravili. Petrovič ie v tem času prestajal nezaslišane muke. in ko ie izvedel, da je bilo zaradi zdravnikove površnosti vse to zaman, je obupal in sklenil izvršiti samomor. Pretekil trnek dm hudih ur {Naliv^ vihar in toča v številnih krajih države in tujine V srednjem Primorju nenavadno visoka plima v času eseke — Pravijo, da je vzrok v izrednih dogodkih na soncu Trije posnetki po neurju v Trbovljah: Cesta pred podružnico »Jutra« Popoldne preteklega torka 16. t m. le bilo polno hudih neviht po raznih krajih naše države iin tudi v tujini. Poročali smo že o silnih neurjih v Zagorju. Trbovljah, Savinjski dolini potem o silnem viharju in ntivihtah v Banji Luki. okoli Sarajeva, v Gospiču, Zenici in v številnih krajih Hrvatske. Poročila o strašnih hudih urah pa še prihajajo. Skoro povsod je divjal strašen vihar. Ponekod ie padala tudi izredno debela toča. Iz srednjega Primarna pa javljajo nena-voden dogodek, ki se je prav tako zgodil v torek popoldne. Vreme se ie nenadno spremenilo in sledili sta plima in oseka, kakršne niti najstarejši ljudje rte pomnijo. Plima je nastala med časom, ko bi morala biti oseka, in je bila tako močna, da je morje naraslo za tri metre nad nor-roalo. Najmočnejša Je bila plima pri Starem gradu na Hvaru. Morje je poplavilo vso obalo in nekaj ulic, da so se morali ljudje po n jih voziti s čolni. Precej močno plimo so imeli nadalje na Visu. v Veli lukL v Marini pri Trogiru in v drugih krajih srednjega Primorja. Nenadna visoka plima je skoro postala usodna za pamik »Dravo« -ki je plul iz Splita v Trogrr. Nenadna močna plima s silnim morskim tokom je namreč zanesla parnik pri Trogir-ju v premični most. Most se je porušil in parnik precej poškodoval. Te čudne vremenske pojave, ki so se zgodili v torek popoldne, spravljajo kakor beremo v listih, v zvezo z izrednimi pojavi na solncu. Morda so prav ta dan nastale na solncu nove pege, to je velik izbljuvi solnčnih ognjenikov. Tudi Hrastnik je prizadela huda povodenj Hrastnik, 18. julija Neurje, ki je bilo v torek popoldne nad Savinjsko dolino, Trbovljami in Zagorjem, je prizadelo tudi našo dolino. Iz črnih ob- Za bodočo slovensko ljudsko šolo V najbolj razgibani dobi svetovnega valovanja, ko pretresa evropsko ozračje ledeni dih smrti, je slovensko učiteljstvo s še večjo požrtvovalnostjo nadaljevalo svoje delo. O tem nam priča zaključna, dvojna številka njihovega časopisa za sodobno pedagogiko »Popotnika«, ki ga izdaja JU1J — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Pod spretnim vodstvom odličnega slovenskega pedagoga, šolskega nadzornika Ernesta V r a n c a v Laškem, se je letošnji »zeleni« letnik »Popotnika« posvetil naj-vitalnejšim narodnim problemom, ki so v zvezi z vzgojo, prosveto in šolstvom naših najširših slojev. Vse številke »Popotnika« so bile letos kompleksno urejene ter so obravnavale samo po eno zaključeno celoto. O prejšnjih številkah je »Jutro« že poročalo 25. maja ti. 1. Kljub včasi na videz nepremostljivim oviram je kompleksno urejeni »Popotnik« z letošnjim krogom sodelavcev predstavljal »živ vrelec znanstveno pedagoških misli ter ognjišče refoi-mnega gibanja v slovenskem šolstvu«. Letošnji »Popotnik« ni le vztrajal pri svoji tradicionalni kvalitetni višini, marveč se je s kompleksnim obravnavanjem aktuelnih šolskih problemov s stališča sodobne pedagogike, psihologije, pedologije, sociologije, narodnega gospodarstva ter statistike, kakor tudi s prikazovanjem sodobne strnjene didaktične pra- kse dvignil na vodilno mesto pedagoške literature ter si tako priboril trajno kvalitetno pomembnost in upoštevanje. že leto dni stojimo pred daljnosežnimi notranjepolitičnimi izpremembami, med katerimi se obeta tudi slovenska prosvetna avtonomija. S prenosom oblasti z državne centralne uprave na banovine bi vsekako želeli, da se celotno slovensko šolstvo dvigne in razvije na sodobnosti ustrezajočo štopnjo. Ne samo učiteljstvo, marveč vsa slovenska javnost, predvsem pa starši šoloobveznih otrok, bi se morali zavedati resnosti časa ter bi jih realizacija tega dejstva morala najti v pripravljenosti in vzajemnem osnovanju zdravih, demokratičnih temeljev novega slovenskega šolstva. Jasno je, da gre pri delu za preporod našega šolstva ter za njegovo strokovno kvalitetno spopolnitev prva beseda vodilni slovenski pedagoški reviji »Popotniku«. Zato je letošnji letnik »zelenega Popotnika« na kompleksni način pregledal dosedanje delo slovenskega učiteljstva, kakor tudi dosedanjo razvojno stopnjo slovenskega šolstva v zvezi z najnovejšimi pedagoškimi in ostalimi ugotovitvami in spoznanji. Kot najbolj sveži odraz letošnjega celoletnega pedagoškega snovanja pa je urednik zadnjo številko posvetil novemu in najaktualnejšemu kompleksnemu problemu: bodoči venski ljudski šoli. Na uvodnem mestu te zaključne, dvojne številke je esej prof. dr. K. Ozvalda »Prl-mum vivere!« Martin Mencej opozarja v svoji razpravi »Naš narod in ljudska šola« na dejstvo, da nas je našel razvoj na tistem razpotju, ko se ima izvršiti usodno preoblikovanje sveta in življenja. Pri tem preoblikovanju bi morali zavzeti tak položaj, ki bo najbolj ustrezal težnjam in zahtevam našega naroda. Važno pa je dejstvo, da je usoda naroda v okviru novo nastale resničnosti v največji meri odvisna od njegove notranje moči in pripravljenosti. Doslej so še vsi važnejši družbeni pretresi našli naš narod nepripravljen, zato je za bodoče vsakomur potrebna čuiečnost in pripravljenost. — Ljudska šola je kot osnovno izcbraževali-šče najširših ljudskih plasti najtesneje povezana s celotno naše narodno problematiko in vsi čutimo, da današnje naše šole ne ustrezajo objektivnim pogojem narodnega življenja in ne subjektivnim težnjam ljudskih množ'c. Tu seveda ni mišljen oni ozki krog »šo*J:,*» varuhov«, ki vedri daleč na periferiji nrroda, a hoče naše šolstvo zasužnjiti svoiim ozkim, fanatičnim verskim in političnim nazorom. Nato avtor analir*r« n°š nered in dered^nie šolstvo ter pr!'i«ria r1o sledečih zaključkov in zahtev: Nnjna ,?e pcpolna ekonomska socialna in »ir^vRtvcr »nSčitn šolske mJa-line, kakor tr""o"»"t'» in nrfrai?a re-organ'"""'ja r*i• Š9?stva, vzgojnih prnio^:!h šol za drfektn« otrobe ter irto^n^tov m »mhecil-no, idiotično ln merr"no pokrrr'eno mladino. Smoter nove šele mora biti, da je sposobna »osvoboditi delovni nn^od strahu in neznmia, r.iGfTrrbo^r.o rrilhrie ln ncslOTe. prebuditi v njem sroznsri" r*a ri edino on sam mora pomagati 'z ?cc'r-tnnjn in ustvariti lepšo bodočnost. . .« (S. Radič). Vladko Majhen podaja v članku »Organizacija reformnega slovenskega šolstva« zahtev, da se mora ljudska šola nasloniti na gospodarsko, socialno in kulturno strukturo slovenske vasi, torej mora biti živo vključena v svoje okolje ter nuditi izobrazbo, ki bo po svoji globini in višini zadoščala, da se bo znašel sJovenski človek v osnovnih življenjskih vprašanjih, ki jih prinaša čas tudi preprostemu človeku. Samo tako se bo kulturna raven v slovenskem narodu dvigala vzporedno z napredkom v svetu. Zato je potrebno razširiti šolsko obveznost na 10 let, t. j. do vključenega 17. leta in to z obveznim nadaljevalnim šolstvom za vse poklice. Nujna je tudi močnejša zveza med domom in čolo, da se utrdi vsebinska preorientacija šolstva. Matija Senkovič se v »Smernicah za reformo slovenske ljudske šole« zavzema za izobrazbo osebnosti z delom kot najvažnejšim vzgojnim sredstvom. Zato je potrebna enotna, aktivna in občestvena, življenjska narodna šola. Nato navaja načela za sodobne učne načrte ter se zavzema za poskusne šole in oddelke, kakor tudi za temeljito obnovo podeželskih nižjeorganiziranih ljudskih šol, ki predstavljajo tri četrtine vseh naših ljudskih šol ter imajo vso pravico do obstoja in svoje lastne zakonitosti. Nadalje se zavzema tudi za reformo učiteljske izobrazbe, šolskega nadzorstva, učiteljskega materialnega položaja, za učiteljsko stalnost na službenem mestu kakor tudi za odpravo krivic pri napredovanju učiteljstva. Talentirani začetnik med aktivnimi pedagoškimi publicisti Ivo žvarc nam nudi »Pogled v šolo bodočnosti« s toliko jasne analize dosedanje šole, da preseneča ter obeta postati progresivni sodelavec m soustvarjalec našega šolstva, šola bodočnosti naj bo dopolnjujoč in pravo smer otrokovega razvoja ohranjujoč del okolja, V svoji notranji ureditvi ne sme biti nikoli rezultat dela hladnih znanstvenikov in čistih pedagoških teoretikov, ampak vedno po vzgojitelju, ki je dober poznavalec življenja v vseh njegovih zakonitostih in objektiven poznavalec vsega otrokovega okolja — soustvarjeno delovno občestvo. Mirko Vauda se v »Bodočnosti višje ljudske šole na vasi« po kritičnem pregledu dosedanjega šolskega stanja in razmer zavzema za šolsko občestvo, ki bo blagodo-neče sozvočje šole in njene okolice. Boris Debevc pa se v nadi, da bodoče slovensko šolstvo ne bo slonelo na ozkih metafizičnih spekulativnih osebnih dedukcijah in ne na sholastično pridobljenih transformacijah že zgodovinskih dejstev, v svoji razpravi »Statistika kot znanstvena pomoč pri delu za temelje nove šole« zavzema, da se poleg temeljnih ved pedagogike, t. j. ekonomije, sociologije, biologije in psihologije upošteva pri reformi šolstva tudi statistika, šele na podlagi točnih statističnih ugotovitev bomo mogli poiskati pravilno rešitev in smotrno ureditev nove šole. ' Julij Kontler nam v prikazovanju praktičnega življenja »V šoli bodočnosti« osvetljuje nazorno in po vseh sodobnih načelih izvajano življenjsko šolsko delo, ki bo moralo zajeti in interesno razgibati vsakega šolskega otroka. Miloš Ledinek prihaja v razpravi »Nekaj o možnostih in mejah znanja v ljudski šoli« do zahtev točnega in jasnega minimalnega ter maksimalnega učnega načrta, zmanjšanega števila otrok v oddelku Ne pozabite plačati naročnine! Cenjene naročnike, ki niso v prvi polovici mesca plačali še naročnine, prosimo vljudno, da jo poravnajo čimprej. UPRAVA »JUTRA« * Ivan Meštrovič — prvi rektor zagrebške akamedije. Kakor smo že svoj čas poročali, je bila zagrebška Akademija likovnih umetnosti uvrščena v rang visoke šole in z novo uredbo bo povsem preurejen njen notranji ustroj. Prvi rektor akademije bo, kakor poročajo zagrebški listi, kipar Ivan Meštrovič, za prve profesorje odnosno docente pa bodo imenovani Joža Kljakovič, Ivo Kerdič, Vladimir Becič, Ljubo Babic, Tomislav Krizman, Fran Kr-šinič, Drago Ibler, Marin Tartaglia, Omer Mujadžič in Krsto Hegedušič. K sodelovanju na akademiji bo povabljen tudi kipar Antun Auguštinčič. * Kongres poštarjev iz vse države bo od 21. do 23. julija v Nišu. Na kongresu bodo poštarji obravnavali vse probleme, ki se tičejo njihove stroke in gmotnih razmer stanu. Zadnji dan kongresa bodo udeleženci priredili izlete v niško okolico. * Otvoritev nove državne pošte v Urš-nih selih. S 1. avgustom bo pričela poslovati nova razredna državna pošta Uršna sela in preneha s tem dnem poslovati istoimenska pomožna pošta. V okoliš te pošte spadajo kraji Uršna sela, Stari Ljuben, Mokute, Dobni dol, Ljuben, Laze iz okoliša pošte Novo mesto, Pajkež, Blaževice, Pleš, Seč in Travni dol iz okoliša pošte Čr-mošnjice ter Gornje Laze ln Radoha iz okoliša pošte Semič. Prvovrstni toaletni puder, vsestransko uporabljiv, iz izbranih surovin, cenen in domač: Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova. * Opozorilo vsem, la bi šli radi za delom v inozemstvo. Državno tožilstvo v Ljubljani opozarja, da razni ljudje preko časopisja zbirajo brezposelne, češ, da se jim nudi prilika za delo v inozemstvu. V vseh teh primerih gre za sleparije, ker nikjer v inozemstvu ni dela na razpolago. Svarimo vsakogar, naj ne naseda obljubam, obenem pa naj nihče ne vlaga zadevnih prošenj na kakršnekoli naslove, ker bodo ostale brez uspeha. * Poročila sta se v škofijski kapeli v Ljubljani ga. Samda Pirčeva, gimn. profesorica v Kranju, in g. inž. Rudi Scharlach, rudniški ravnatelj v Celju. Poročil ju je nevestin bratranec g. škof. kancler Jože Jagodic. Priči sta bila g. predsednik Avgust Praprotnik in zdravnik g. dr. Viktor Mar-čič. Obilo sreče! * Proslava 201etnice mature na drž. gimnaziji v Kranju bo 3. avgusta t. 1. Tovariši maturanti, pa tudi njihovi bivši sošolci. se zberejo ta dan ob 9. v gostilni Je-zeršek v Kranju. Potek proslave bo objavljen naknadno. Zaradi nujno optrebne evidence pošljite vsi tovariši obvezne prijavnice na naslov: Ivan Fugina. Stražišče pri Kranju. Ljudje, ki trpe poleg trde stolice na zapeki, morajo použiti za čiščenje črevesja zjutraj in zvečer četrtino čaše naravne Franz-Josefove grenčice. Reg. S. br. 15485/35. * Odlikovanje, z redom sv. Save II. reda je odlikovan g. inž. Josip Zidanšek, načelnik živinorejskega oddelka kmetijskega ministrstva v pokoju. Delovanje odlikovan-ca je dobro znano v Sloveniji, saj je po svetovni vojni vodil živinorejski referat pri pokrajinski upravi v Ljubljani in pravilno usmeril nadaijni razvoj živinoreje. * Gram krvi po 1.50 din. Zagrebški dajalci krvi se pritožujejo, da pacienti, ki potrebujejo njihove pomoči in med katerimi so pogostokrat premožni ljudje, ba-rantajo ž njimi za ceno krvi kakor ženske. kadar kupujejo zelenjavo ali piščance na trgu. Do 300 gramov krvi stane 500 din, od 300 do 500 gramov je vsak gram po 1.50 din, kar je nad 500 gramov pa po 2 din vsak gram. Najbolj skopi plačniki so, kakor pravijo dajalci krvi, bogataši po zasebnih sanatorijih. * Muslimani napadli katoliškega škofa. Sarajevski pomožni škof dr. Smiljan Če-kada se mudi že nekaj dni na birmovanj-skem potovanju po vrhbosanski nadškofi- Poletne srajce za gospode v najnovejših fazonah nudi najceneje GORIČAR, Sv. Petra cesta. (ca 35, danes pa je celo 124 otrok v eni učni sobi), podaljšani šolski obveznosti in temeljitejšem samoizobraževanju učitelj-stva v psihološkem, pedagoškem in didaktičnem smislu. številko zaključujejo krajši doneski iz šolske prakse in drugi članki iz peresa Avg. Rozmana, Ernesta Vranca, D. Prešerna in A. Ferllnca. Vsekako je »Popotnik« pod novim uredništvom uspešno zaključil svoje letošnje poslanstvo. —la. Zapiski Novo delo prof. L. M. Škerjanca Sloven-*k.z maša za bariton-solo in dvojni kvartet bo prvič izvajana v sredo dne 31. t. m. v cerkvi sv. Duha na Golem brdu nad Mednim. Sodelovali bodo baritonist M. Pre-melč in člani Orkestralnega društva Glasbene Matice, čigar predsedniku dr. Ivanu KaTlinu je to delo posvečeno. Maša je komponirana na tekst Nedvedove maše »K Tebi srca povzdignimo«. Odkod cirkuški »klavn«? Neki ljubljanski dnevnik je te dni pisal, da je leta 1871. kmetski fant Claune zafrknill cirkuškega ravnatelja Franconija v Parizu, češ, da ume bolje uganjati norčije od njega. Ko pa je nastopil, se je osmešil s svojo nerodnostjo. Odtod baje naziv za cirkuškega šaljiv-ca. Websterjev veliki »Universal dietiona-ry« (1937) vas pa uči, da se je beseda clown v angleščini rabila že pred stoletji kot cloune, islandsko klunni, v pomenu: kmetavz, haban, štorkljež, zarobfljenec, neote-sanec, zagovednež. Ako stoji izraz že pri Shakespearu, ni mogel priti tja iz dobe franko-nemške vojne 1870-71! — Etimologije Webster ne navaja Drugod najdete izvor: lat. colonus, seljak. — A. D. ji. V torek popoldne je krenil iz Vukano-vičev proti Borovcu, a katoliški kmetje so mu dali za častno spremstvo 40 mladih konjenikov. Ko je šei sprevod skozi vas Nažbiij, ki je pretežno muslimanski, so škofovi spremljevalci peli, kar so muslimani smatrali za izzivanje. Stara je namreč vera med njimi, da drugoverci ne smejo prepevati skozi njihove vasi, ker to pomeni nesrečo. Kmetje so škofa in njegovo spremstvo napadli s sekirami v rokah, eden izmed napadalcev je škofovega konja prijel za uzdo, škofu ukazal, naj stopi s konja, in mahnil s sekiro. V sprevodu je bil sutjeski gvardijan fra Grgič, ki je kmete poznal, pa jim je skušal dopovedati, da je gospod na konju katoliški škof in da gre po svojih verskih opravkih. Kmetje so mrko sprejeli to pojasnilo na znanje in so škofa na koncu pustili dalje z opozorilom: — Prolazi, ali da ne pjevaš kroz naša sela! — Del spremstva, ki je zaostal, so kmetje napadli s kamenjem in trije izmed konjenikov so bili nevarno ranjeni. Škof je odjahal do najbližje žan-darmerijske postaje in prijavil stvar. Proti Nažbiij u so odšle močne orožniške patrulje, da polove napadalce. DROGERIJE HflNC MARIBOR * Prerokba se je uresničila. Kakor je bil sklenil vakufski zbor, so v torek začeli rušiti staro džamijo Kemaludina v Prestolonaslednika Petra ulici v Sarajevu, kjer bodo gradili sarajevski nebotičnik s 13 nadstropji. Med muslimani je razširjena vera, da bo nesrečno končal tisti, ki bo začel rušiti to sveto stavbo. Ko so delavci prišli na delo, se je v resnici takoj pripetila nesreča. Delavec, ki se je prvi vzpel na streho, da jo začne razdirati, je zgubil ravnovesje in padel v globočino, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Med delavci, ki so po večini muslimanske vere, je ta nezgoda povzročila veliko zaskrbljenost in nemir. Neradi so se lotili dela, a so zagrozili, da bodo preprečili podiranje džamije, če bi se pripetila nova, pa magari še tako majhna nezgoda. * Romantična ugrabitev neveste. Nasilna ugrabitev neveste je na jugu kljub modernim časom še zmerom v navadi, samo da ie v novih razmerah zavzela nove oblike. Te dni se je pred neko hišo v Pro-kuplju ob pozni večerni uri ustavila elegantna limuzina, za volanom pa ie sedel, lepi, mladi študent Miroslav Zdravkovič, ki je že dolgo gojil ljubezen do maturantke Miroslave Milankovičeve, enega najlepših prckupeljskih deklet. Njeni starši so vedeli za ljubezen, a so Miroslavi na vse kriiplje branili. Ker nista našla drugega izhoda, sta sklenila, da jo bo fant ugrabil in odpeljal. V zavetju noči je dekle smuknilo v avtomobil, ki je nato od-brzel proti Nišu. Miroslavini starši so najeli advokata, da ie odšel na lov za njima, in v resnici ju ie našel v Nišu. Na njegovo prijavo je policija mlada begunca prijela, a ko ie dekle z maturitetnim spričevalom v roki dokazalo, da ie odraslo in da lahko ravna po lastni glavi in po klicu svojega srca, ju je izpustila. Odvetnik se je moral vrniti v PrOkuplje s sporočilom, da Miroslav in Miroslava ne gresta več narazen in da bosta čez nekaj dni stopila pred oltar. * Izlet SPD na Triglav bo v času od 1. do 4. avgusta, to je, od četrtka do nedelje. Planinci odpotujejo iz Ljubljane v četrtek 1. avgusta z vlakom ob 11.50 uri do Mojstrane in bodo do večera prispeli v Aljažev dom, kjer bodo prespali prvo noč. V petek zjutraj se povzpnejo čez Prag ali po To-minškovi poti na Triglav do Aleksandrovega doma. V soboto zjutraj je vzpon na vrh Triglava z razgledom po širnem planinskem svetu, predpoldne nadaljevanje ture v dolino Triglavskih jezer, kjer bo v koči SPD počitek in prenočišče. V nedeljo zjutraj še na Komno, predpoldne sestop k Zlatorogu, kjer bo pred odhodom vlaka dovolj časa,' da se morejo izletniki okopati in poveslati po hladnem Bohinjskem jezeru. člani SPD uživajo na tem Izletu ugodnosti znižane vozne cene, znižane prenoč-nine in ugodnosti pri prehrani. Prijave sprejema pisarna SPD v LJubljani, Alek-landrova cesta 4/1. (—) Pri lenivosti črevesja je naravna Franz-Josefova grenčica prijetno, dobro učinkujoče sredstvo, ki zmanjšuje težko-če, ker pogosto že male količine dobro delujejo. Reg. S. br. 15485/35. • Policist ustrelil poljskega emigranta. V sredo zjutraj v zgodnjem jutru je stražnik v bližini cerkve sv. Blaža v Zagrebu z revolverjem ustrelil mladega neznanca, v katerem so pozneje prepoznali Bogusla-va Gordackega, 331etnega bivšega pristaniškega delavca iz Gdinje. Kakor je stražnik pripovedoval, se mu je Gordacki zdel sumljiv, ker je okrog 4. zjutraj, ko je v tem delu mesta še vse v globokem snu, šel proti cerkvi — zadnji čas so se v Zagrebu v resnici začele množiti tatvine po cerkvah in po domovih duhovščine. Stražnik ga je hotel ustaviti, Gordacki pa ga je po njegovem pripovedovanju napadel. V silobra-nu je stražnik potegnil revolver in ga ustrelil. Kakor pa je izpovedal na policiji eden izmed rojakov Gordackega, ki študira medicino na zagrebški univerzi, je bil pokojnik skoz in skoz pošten človek, a v cerkev je bil namenjen, ker je bil v izredni meri pobožen. Preiskava bo pač težko ugotovila podrobnosti tragičnega dogodka, ker v usodni minuti ni bilo razen stražnika in Gordackega nikogar na cesti. * Drzen roparski napad na trg /vino. V eni zadnjih noči so neznani storil ji izvršili v Kozarevcu pri Bjelovaru drzen zločin. Večja družba razbojnikov, oboroženih s puškami in samokresi, ie prišla okrog polnoči pred vaško trgovino in začela s silo odpirati vrata. Od ropota se ie trgovec zbudil in s svojo družino pobegnil na podstrešje. od koder je začel sosede klicati na pomoč. Kmetje so res prihiteli s sekirami in vilami v rokah, razbojniki pa so streljali nanie iz pušk. Pri tem ie bil kmet Mate Skrebek ubit. nekega drugega va-ščana pa so smrtnonevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico. Kmetje so se raz-bežali oo svoiih domovih, razbojniki pa so medtem do kraja izropali trgovino in plen odpeljali z vozom * Dom na Polževem vabi Izletnike, avto in moto izletnike ter letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora L (—) Iz Ljubljane u— Pred odkritjem spomenika Viteškemu kraljn. Dela za kraljev spomenik v Zvezdi se bližajo zadnjemu štadiju, saj so pred dnevi že ogradili prostor okrog v surovem že dodelanega podstavka z visokim lesenim plotom. Okolica spomenika je v glavnem urejena. Postavljeni so visoki kandelabri z obločnicami, grede so zasajene in že pokrite s svežo plastjo travice. Za ograjo se okrog betonskega podstavka gode reči, skrite zvedavim očem mimoidočih. Podstavek oblagajo kamnoseški delavci s težkimi granitnimi kvadri, kar ni baš lahko delo spričo velikanske teže masivnih kamnitih plošč. Spodnja ploskev podstavka je zdaj v glavnem končana in bodo pričeli vsak čas z oblaganjem navpičnih sten podstavka. To bo vsekakor dosti lažji posel, saj sta obe daljši stranici podstavka v vsej svoji širini ln dolžini rezervirani za dva velikanska bronasta reliefa, od katerih bo eden prikazoval vojno, drugi pa mir. Te dni so pričeli s prevozom sestavnih delov za bronasti spomenik, ki so jih nedavno prepeljali iz Beograda in jih zdaj na postaji razkladajo ter odvažajo z Zvezdo. Ves spomenik — jezdec s konjem — je sestavljen lz 54 posameznih delov, pri čemer tehtajo nekateri čez 100 kg. Prevoz sestavnih delov spomenika bo trajal predvidoma še danes, nakar bodo začeli s pomočjo močnega lesenega ogrodja, ki je že postavljeno nad podstavkom, dvigati posamezne bronaste dele v višino. Slavnostno odkritje spomenika se bo vršilo predvidoma prve dni prihodnjega mesca. u— Iz Legije koroških borcev. Pozivamo vse člane, ki še niso vložili prijav za spominsko kolajno, da to store čim prej. Tiskovine so še na razpolago v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju 7-L ter pri vseh naših krajevnih organizacijah. Prijavi je treba priložiti dokazilo v obliki zaprisege dveh tedanjih neposrednih starešin ali soborcev. Prvi ukaz o odlikovanju severnih borcev je bil objavljen na Vidov dan. Pozivamo tudi še neprijavljene borce, da se v lastnem interesu brez odlašanja prijavijo ter si zasigurajo pravico na kolajno. Naprošamo vse tovariše, katerim so bile prijave zavrnjene v popolnitev, da ne odlašajo s predložitvijo dokazil, ker bi lahko zamudili rok. Tovariši borci! Segajte pridno po srečkah L efektne loterije celjske krajevne organizacije LKB. Cena srečkam je 5 din za komad. Srečke se dobe v pisarni glavnega odbora in pa pri krajevni organizaciji LKB v Celju. Mladinski pevski zbor »Trboveljski slavček« se je v nedeljo dne 14. t. m. o priliki koncerta za vojaštvo 39. pešpolka poklonil spominu padlih koroških borcev s položitvijo venca, spominskega govora Danice Gračnarjeve ter odpet jem koroške narodne pesmi: Gor čez izaro. Pevovodji g. šuligoju in mladim pevcem naša iskrena zahvala za lepo počastitev padlih koroških borcev. — Glavni odbor LKB, Ljubljana. u— Zlata poroka v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici bo v nedeljo gotovo zbudila splošno zanimanje. Obhajala jo bosta bivši krojač g. Mihael Kreč in njegova soproga ga. Elizabeta, ki sta se pred 50 leti 20. julija poročila v Beljaku. Starost je očeta Mihaela pripeljala že pred 5 leti v mestno zavetišče, gospa je pa prišla za njim spomladi. Mestni socialni urad priredi jubilantoma slovesno zlato poroko, ki se prične v nedeljo ob 10.30 v cerkvi sv. Petra. u— Sokol Polje priredi v nedeljo 21. t m. ob 15. svoj letni nastop, pri katerem nastopajo vsi odelki domačega društva. Po končani telovadbi bo družabni sestanek domačih in okoliških Sokolov in njih prijateljev. Znano bogati srečolov bo povečal dobro voljo, kajti vsaka srečka bo terna. Postrežba naših požrtvovalnih sester bo prvovrstna. Vabimo vsakogar, da obišče naše agilno društvo in ga podpre v njegovem stremljenju. Zveze za zunanie goste so nadvse ugodne. Vlak odhaja ob 14.10. avtobus pa 14.30 iz Ljubl jane. Enako so pripravne zveze za povratek. Geslo vseh nai bo: V nedeljo vsi v Polie! u— Tramvajsko čakalnico bomo dobili. Prejšnji teden smo na kratko poročali, da so pričeli pred glavnim kolodvorom kopati temelje za podzemsko stranišče. Iz osnutka za ureditev tega prostora povzamemo, da bomo poleg podzemskega stranišča obenem dobili tudi nadzemsko tramvajsko čakalnico, ki bo precej velika in prva te vrste v ljubljanskem tramvajskem omrežju. Stavba bo po svoji zunanjosti primerno urejena sosednji okolici. Dolžina njene strehe bo znašala približno trideset metrov, čakalnica pred kolodvorom, kakršne vidimo tudi po vseh večjih mestih, je nujno potrebna, predvsem ker tam izstopa in vstopa na kolodvor mnogo izletnikov, ki čakajo na tramvaj, oziroma so ga zapustili. Zlasti ob nedeljah in praznikih se to opaža, ko je ves dan in zvečer promet kar najživahnejši, ali kadar je deževno vreme. Zdaj se navadno zatekajo, ako dežuje, potniki, čakajoči na tramvaj, v kolodvorsko poslopje, in kadar pripelje tramvajski voz, se vsuje gruča ljudi in vname se čestokrat zelo nevšečno pehanje za sedeže in prostore. Stroški za stranišče ln čakalnico so proračunani na 170.267 dinarjev. u— Dr. A. p. Ferenčak, zdravnik za kozmetiko, razširjene vene ln hemeroide, Gajeva ulica 3., se je vrnil ln zopet redno ordinira. (—) u— Selitev mesarskih stojnic. Ljubljanski mesarji imajo že dolga desetletja tržne stojnice v tako imenovanem Šolskem drevoredu, ki nosi to ime oo edini stari gimnaziji, katero so pred štiridesetimi leti porušili do tal. Te stojnice takrat niso tako gosto zavzemale sedanjih prostorov, temveč komaj polovico, danes pa ie s povečanim konzumam ljubljanskega turebi-valstva postavljenih v obeh vrstah nekaj DANES PREMIERA ! Po daljšem presledku se nudi našim kino-obisko-valcem spet priložnost, da slišijo slavnega in priljubljenega pevca v razkošnem filmu o zamotani J IN A ROS SIJA V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa, Raymond Cordy, Conchlta Montenegro. SAMO šE DANES ob 16., 19. in 21. uri vesela in zabavna detektivska komedija «v V? « » z Robert Montgomery-jem in Rosalind S&!%Je.JL V MUCI Russelovo. — KINO SLOGA, teL 27-30 nad petdeset tržnic. Pravi lastniki teh lop so mesarji sami. zato pa moraio seveda tudi sami poskrbeti za preselitev. Prvi dve ob Zmajskem mostu so selili kar po-strežčki z valjarji. Mestni gradbeni urad jim je le določil načrt kam zdaj spadajo, in se je večina ljubljanskih mesarjev sprijaznila ž njim. Mesarske stojnice za leme-natom se ne bodo selile, pač pa bodo ostale stojnice proti Zmajskemu mostu zaradi ozkega tamkajšnjega prehoda blizu hi-dranta pomaknjene za dva metra proti Ljubljanici. Vse stojnice bodo stisnili skupaj. tako da bodo s tem pridobili prostor za deset stojnic. Za lemenatom bodo preselili klobasičarje in vstavili še štiri druge stojnice. Vse te vrinjene stojnice bodo prišle z nabrežja Ljubljanice. Fronta vseh stojnic bo odslej obrnjena le proti Vodnikovemu trgu, oziroma proti lemenatu. Nova vrsta stojnic, kar jih bo ostalo še z nabrežja, ki mora biti v celoti očiščeno, bo nastala med robniki Vodnikovega trga, kjer zdaj prodajajo zelenjavo. Te stojnice bodo obrniene in gledale nroti prvi vrsti, vmes pa bo prehod za kupovalce in druge pasante. S Pogačarjevega trga bo treba prestaviti še čevljarsko stojnico, namreč k dosedanjim čevljarskim stojnicam za Mahrovo hišo. Ondi bo tudi prostor za prodajo cvetia in zelenjave. Na svoj račun bodo prišle tudi ljubljanske gospodinje. ker bodo lahko še naprej kupovale pri svojih mesarjih na istem mestu. Tako izpraznieni prostor, ki ga ie zavzemala dolga vrsta stojnic ob nabrežju, bodo takoj za mesarskimi stojnicami zagradili. nato podrli ovirajoče kostanje in začeli z odkopavanjem nabrežia za temelie novih, udobnejših tržnic. Mesarji pa bodo že okrog Novega leta. če bo šlo srečno, že sekali v modernih tržnicah. u— Mir na policiji. Zadnje dni je zavladalo na kriminalnem oddelku ljubljanske policije precejšnje zatišje. Pri zadnji raciji je bilo sicer prijetih nekaj sumljivcev in potepuhov, ki so pa že vsi stari znanci policijskih zaporov in jih bodo Izgnali iz policijskega okoliša — za koliko časa, je seveda drugo vprašanje. Prav tako občutno rase s poletnimi dnevi število lahkoživih deklet, ki se preživljajo s tajno prostitucijo. Nekaj med njimi jih nI dopolnilo niti dvajset let, pa so že padle, zapeljane po brezvestnih zvodnikih in zvodnicah, pod območje kazenskega paragrafa. So to povečini dekleta iz bližnje in daljne okolice, ki nasedajo varljivim obljubam, da bodo % mestu dobile dobro službo. Seveda se potžaj kaj kmalu znajdejo v policijskih ffiposSfc, če ne še celo prej v bolniških sobafc vene-ričnega oddelka splošne bolnišnice. Sobe kriminalnega oddelka so dostikrat prizorišče pretresljivih izpovedi izgubljenih in zapeljanih. Močno se tudi množijo tatvine koles. Zadnje čase prihajata na policijo vsak dan vsaj dve prijavi ukradenih koles. Sezona kolesarskih tatov je torej na višku.. Pospešuje pa jo v znatni meri skrajna nepazljivost in malomarnost nekaterih lastnikov. Priporočamo večje pazljivosti! u— Dvoje nesreč. Pazite na otroke, da se ne bodo ponavljale nesreče, ki so zadnje čase prav pogoste. Tako se Je včeraj petletni Leopold Miklavčič, sinko železniškega strojevodje iz Ljubljane, igral z velikim kosom železa doma na dvorišču. Po nesreči mu je kos železa padel na nogo in mu odbil palec na levi nogi. Fantka, ki je izgubil precej krvi, so nemudoma prepeljali na kirurgični oddelek splošne bolnišnice. — Marija Oroševa, žena brezposelnega Žagarja, pa se je pri žaganju drv občutno urezala v prste na levi roki in je tudi morala iskati pomoči v splošni bolnišnici. Iz Maribsffa a— Zadruga »Obrtniški in vajenski dom« v Mariboru ustanovljena, v prostorih Slovenskega obrtnega društva se je predsnočnjim nadaljeval ustanovni občni zbor Zadruge »Obrtniškega in vajenskega doma« v Mariboru, ki je bil 7. t. m. prekinjen. Zborovanje je vodil g. Sojič. Po sprejetju novih zadružnih pravil Je bila izvoljena prva uprava, in sicer: Ivan Sojič za predsednika, Simon Forstnerič za podpredsednika, Betka Lešnikova, Ivan Jemec, Franjo Reicher, Miho Vahter ln Anton Ro-binšak za odbornike, Peter Semko in Ivan Raušl za namestnika. Nadzorni odbor: Emanuel Bich, Anton Besak in Josip ša-beder, namestnika Josip Vidovič in Franjo Kumerc. S pomočjo javnosti, mestne občine, banovine in države bo skušal odbor realizirati načrte za gradnjo prepotrebne-ga Obrtniškega in vajenskega doma v Mariboru. v Rajčevi ulici za 100.000 din. 2ena pekovskega mojstra Jožica Petkova je kupila od krojaškega mojstra Jakoba Erbusa hišo v Masarykovi ulici 22 za 180.000 din. a— Hutterjevo tekstilno tvornico širijo. V Hutterjevi tekstilni tvornici so porušili enonadstropno pisarniško poslopje, avtomatično tkalnico in stranska poslopja. Na tem mestu gradijo zdaj tronadstropno avtomatično tkalnico in mizarske delavnice. Gradbeni stroški so ocenjeni na 3,760.000 din. a— pohotnež. Orožniki so aretirali 40 letnega Ferdinanda Lobenvveina iz Slovenske Bistrice, ki je zlorabljal mladoletna dekleta. Lobenvveina so privedli v mariborske sodne zapore. a— Z življenjem se bori 591etni kmečki dninar Rudolf Herič iz Ruš, ki ga je neznanec med Bistrico in Rušami napadel ter ga s kolom pobil na tla. Heriča so pripeljali v mariborsko bolnišnico. a— Prebrisan slepar. Upravi splošne bolnišnice v Mariboru je dobavljal neki 281et-ni Franc Kogler iz Biša v Slovenskih goricah jajca, in sicer po 65 par kos. Jajca je oddajal kar v kuhinji, kjer so jih šteli in izstavljali zadevna potrdila, s katerimi je kupnino dvigal pri blagajni. Zgodilo pa se je, da je 4. t. m. bolnišnica izplačala kupnino za 1504 jajc, dasi so v kuhinji prevzeli le 504 jajca. Nekaj dni pozneje se je pripetil enak primer, ko so v kuhinji prevzeli 227 jajc, a blagajna je izplačala kupnino za 1227 jajc. Preiskava je ugotovila. da je proiajalec Franc Kogler pripisal k vsakikratni dobavnici enojko ter ta~ ko oškodoval bolnišnico za 2000 jajc. Ko pa je včeraj Franc Kogler spet prinesel v bolnišnico jajca, so jih lepo prevzeli, toda namesto plačila so poklicali stražnika, ki je sleparja aretiral. a— Mlad izprijene«. Iz spalnice gcstil-ničarke Julke Božičeve na Ptujski cesti na Teznem je izginila hranilna knjižica in 7.400 din gotovine. Tatvine je bil osumljen neki komaj 131etni fant. ki so ga orožniki tudi izsledili. Sprva je tatvino odločno tajil, naposled pa je dejanje skesano pri-nal. Povedal je, da je denar in hranilno knjižico skril v travi za plotom neke hiše, kjer so oboje res tudi našli. Manjkalo je le nekaj drobiža, ki ga je fant izdal za sladoled in slaščice. a— Smola samomorilskega Kandidata. Včeraj popoldne se je odigral na državnem mostu razburljiv dogodek. Z mosta se je pognal v samomorilnem namenu v Dravo bančni uradnik Nikola P. Obležal pa je na plitvini z zlomljeno levo nogo tn notranjimi poškodbami. Reševalci so ga prepelja/ v bolnišnico, kjer se zdaj zdravi. Iz Cel!a Kolonija pomladka Rdečega križa v Kagtelu Lukšiču se vrne v torek 23. t. m. z osebnim vlakom ob 17.14. Starši udeležencev naj pridejo po svoje sinčke na glavno postajo. a— Najkrajša seja sveta mestne občine mariborske je bila predsnočnjim. Trajala je namreč le tri minute. V odsotnosti mestnega župana je VI. redno sejo začel in vodil podžupan g. 2ebot, ki je v uvodu sporočil, da je bil častni občan Maribora g. dr. Anton Korošec imenovan za prosvetnega ministra. Za delegata mestne občine mariborske v Kmetijsko zbornico je bil izvoljen mestni svetnik g. Ivan Velker. Mestni svet je nato razpravljal še o prošnji za podporo Počitniški koloniji v domu kraljice Marije na Pohorju in odobril 60.000 din podpore pod pogojem, da bo banovina omenjeni znesek vrnila. a— posestne spremembe. Prva hrvatska štedionica je prodala tvrdki »Naši hiši«, d. z o. z., 16.388 m* veliko zemljišče (bivši Džamonijev vrt) za 860.000 din. Zobni zdravnik dr. Leon Kac je kupil od Posojilnice Narodnega doma parcelo 150. kata-stralne občine Grajskih vrat v Mariboru za 116.200 din. Franc Pernarčič je prodal hčerki lesnega trgovca iz Prevalj Mariji Sedejevi hišo v Ljubljanski ulici 28 za 250.000 din. Franjo Pšunder ln Franc Her-gouth sta prodala kartonažni tvornici »Hergu« hišo z delavnicami ln skladišči v Rajčevi ulici 5 za 250.000 din. Simon Mlakar pa je prodal tvornici »Hergu« parcele e— Bolničarsk; tečaj Rdečega križa t Celju je bil v nedeljo dopoldne v Zdravstvenem domu zaključen. Obiskovalo ga je 94 tečajnikov. Izpitni komisiji je predsedoval predsednik sreskega odbora RK g. dr. Juro Hrašovec. Pri izpitu se ie pokazal uspeh predavani ge. dr. Stane Strau-sove, ki je vodila tečai. in ge. dr. inž. Per-parjeve in gg. inž. Lavrenčiča in dr. Kozine. Vsi tečajniki so opravili izpit z odličnim uspehom. S tem se je spet pomnožil kader prostovoljnih bolničarjev v Celju, katerih naloge so zlasti v vojnem času velike in pomembne. Tečajniki so vztrajno obiskovali predavanja in praktične vaje. Po izpitih je predsednik g. dr. Juro Hrašovec razložil delo RK in poudaril važnost dela posameznikov. Vzpodbujal ie udeležence, nai bodo zvesti sodelavci Rdečega križa, in se zahvalil vsem. ki so v tečaju predavali, odnosno pripomogli k uspehu tečajnikov, zlasti upravniku celjske bolnišnice primariju g. dr. Rebemiku in direktorju gimnazije g. Mravljaku. ki sta dala prostore za predavanje na razpolago. e— Slep alarm. Včeraj okrog 10. dopoldne so bili celjski gasilci obveščeni, da je nastal požar v okolici Teharja. Gasilci so se takoj odpeljali v označeno smer. Ugotovili so pa. da ni bilo nikjer požara, marveč da je neki posestnik na Zvodnem Dri Teharju zažigal dračje. kar je povzročalo gost dim. e— Ogaben zločin v gozdu. V sredo je 28-letni poročeni Franc V. v gozdu blizu Zabukovce pri Žalcu napadel neko lč-letno posestnikovo hčerko in ji hotel storiti silo. Ker se ie dekle obupno branilo, ie napadalec izvlekel nož ter vrezal svojo žrtev v vrat in obe roki. nato pa i i storil silo in pobegnil. Dekle je začelo klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje in spravili hudo poškodovano dekle domov. Zločinec je pustil na kraju svojega gnusnega deiania listek s sporočilom, da bo storil še kai hujšega .če ga bodo zasledovali. Orožni-štvo je takoj ukrenilo potrebno da zločinca čimprej izsledi. Iz škoSfe Loke ŠI— Z avtom v macesen. Pred Ogrinovo hišo v Kapucinskem predmestju v škof ji Loki, kjer rase nekaj dreves, * med njimi tudi debel macesen, je prišlo te dni do avtomobilske nesreče. Z opoldanskim ljub-ljančanom je prispelo na postajo sedem novomašnikov-kapucinov. ki so jih potem škofjeločani s svojimi luksuznimi avtomobili popeljali v mesto. Kolona avtov z no-vomašniki je štela štiri vozila, ki so krenila po Kolodvorski cesti v škofjo Loko. Pri šifrerjevi trgovini v Novem predmestju so se vozila razšla. Trije so vozili po glavni cesti naprej, eden pa po vzporedni spodnji poti. Prav temu se je primerila nesreča. Ko je hotel spet na prejšnjo cesto, se je zaletel v macesen. Tresk je bil hud. Prednji del avta je utrpel znatne poškodbe, poškodbe pa sta odnesla tudi oba no-vomašnika. Sprva so domnevali, da bosta morala v bolnišnico, pa sta pozneje lahke ostala v domači zdravniški oskrbi. Avto jt odjadral v popravilo. Na macesnu je odbilo precejšen kos lubja in ka2e drevo veli ko belo liso. INSEMRAJTE V „ JUTRU*: Gospodarstvo Nov trgovinski sporazum z Grčijo Včeraj je bil v kabinetu trgovinskega ministrstva podpisan trgovinski in kompenzacijski sporazum med Grčijo in Jugoslavijo. Sporazum sta podpisala za Jugoslavijo minister dr. Andres, za Grčijo pa grški poslanik na našem dvoru g. Bibico Roseti. Navzočni so bili člani obeh zastopstev na čelu s pomočnikom trgovinskega ministra dr. Savom Obradovičem in Argi-ropulosom, ravnateljem za pogodbe v grškem zunanjem ministrstvu. O priliki podpisa omenjenega sporazuma je trgovinski minister dr. Andres dal naslednjo izjavo: Izjava trgovinskega ministra Trimesečne izkušnje, ki smo si jih pridobili v gospodarskih odnošajih z Grčijo, 80 pokazale zadostno potrebo po ponovni ureditvi teh odnošajev z ozirom na posebne razmere in pogoje naše izmenjave blaga s to državo. Trgovinski in kompenzacijski sporazum, ki smo ga danes podpisali, predstavlja razmeroma zadovoljivo podiago za nadaljnji razvoj naše trgovine z Grčijo. Sistem plačevanja je ostal v glavnem isti. Grčija bo plačevala naše pro-izvode 35% v devizah, ostanek pa v kompenzacijskih bonih. Kakor se vidi, se je devi;mi odstotek povečal in bo to pomagalo k boljšemu uravnovešenju klirinške bilance z Grčijo. Kompenzacijski boni nam bodo služili v glavnem za izplačilo grškega blaga, ki ga uvažamo, prav tako pa tudi za stroške naših turistov v Grčiji itd. Kar se tiče raznih finančnih plačil, trans-fera, konzularnih taks, dohodkov od nepremičnin in izseljeniških nakazil ter drugega, se bodo ta vplačila vršila po posebnem računu, ki se ustanovi pri naši Narodni banki in pri Grški banki. Sporazumu sta priložena tudi dva seznama kontingentov, od katerih eden obsega grške proizvode, ki se bodo uvažali v Jugoslavijo, drugi pa naše proizvode, ki jih lahko izvažamo v Grčijo. Pri sestavljanju teh seznamov smo imeli pred očmi tako običajni promet med obema državama, kakor tudi posebne razmere sedanjih časov, ki nujno vplivajo na strukturo blagovne zamenjave. Pri tem sta si delegaciji prizadevali, aa pokažeta vse potrebno razumevanje za potrebe Grčije in Jugoslavije. Tako je bilo tudi mogoče, da smo dosegli lepe uspehe pri pogajanjih. Naš uvoz iz Grčije, ki obsega znatne količine bombažne preje, kolofonije, olja, suhega grozdja, smokev itd., predstavlja vrednost kakih 120 milijonov dinarjev. Naš izvoz v Grčijo, pri katerem v glavnem prihajata v poštev živina in les, pa je ocenjen na 200 milijonov dinarjev. Zaradi delnega plačevanja v devizah in možnosti uporabe bonov v razne namene, se ne bo treba ukvarjati z vprašanjem ravnotežja plačiL Razen tega trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma smo danes podpisali tudi dodatek k trgovinski pogodbi iz leta 1936. S tem dodatkom smo uredili vpraša-r ;e naših carin na uvoz suhega grozdja, smokev, olja in preprog. Prejšnja carinska olajšava za korintsko grozdje, ki ga pri nas zelo uporabljajo za kuhanje žganja, tokrat ni bila obnovljena. Na ta način so zavarovane tudi koristi naših sadjarjev in vinogradnikov, ki so trpeli občutno škodo zaradi teh olajšav. Na splošno smo lahko zadovoljni z novim trgovinskim sporazumom med našo državo in Grčijo. Ta sporazum razširja obseg zamenjave in zadovoljuje gotove velike gospodarske interese obeh držav. Po- trjuje tudi voljo obeh vlad, da v prijateljskem duhu, ki je vedno vladal v njunih odnošajih, nadaljujeta s konstruktivnim delom in s sodelovanjem na gospodarskem polju. Povečanje trgovinske izmenjave Kakor je iz izjave trgovinskega ministra dr Andresa razvidno, nam omogoča novi trgovinski sporazum z Grčijo precejšnje povečanje medsebojne trgovinske izmenjave, kar je v skladu s prizadevanji gospodarskega sveta Balkanske zveze in z današnjo situacijo, ki nujno zahteva, da balkanske države razširijo in poglobijo medsebojne trgovinske odnošaje. V sporazumu je predviden izvoz v Grčijo v vrednosti 120 milijonov din. To je mnogo več, nego je znašal v zadnjih letih naš trgovinski promet z Grčijo. Le v letu 1936 je naš izvoz v Grčijo prekoračil vrednost 200 milijonov din, naš uvoz iz Grčije pa je v letu 1937 dosegel največji obseg 85 milijonov din, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din): izvoz uvoz saldo 1934 145.9 58.6 + 87.3 1935 146.9 66.0 + 80.9 1936 246.4 82.1 +164.3 1937 190.8 85.0 +105.8 1938 130.3 66.2 + 64.1 1939 135.4 58.0 + 77.4 V letošnjem letu se je naš izvoz v Grčijo še nadalje nekoliko skrčil in je znašal v prvih petih mescih t. 1. le 44 milijonov din (lani 46). Pač pa se je povečal uvoz iz Grčije, ki je dosegel do konca maja 34.2 milijona din nasproti 14.3 milijona din v prvih petih mescih lanskega leta. Zaradi nezadostnih možnosti uvoza grškega blaga je bil v zadnjih letih naš izvoz v Grčijo omejen. Nezadosten uvoz je imel za posledico, da so se kopičile naše izvozne terjatve v obliki znatnega obtoka grških bonov na našem trgu. Z novim sporazumom je to vprašanje rešeno tako, da se bo predvsem povečal naš uvoz grškega blaga, in sicer na 120 milijonov dinarjev, kar bo glede na določbe plačilnega prometa omogočilo, da izvozimo v Grčijo blaga v vrednosti za 200 milijonov din. Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, nam bo Grčija dobavljala bombažno prejo v mejah povprečnega uvoz v prejšnjih letih, mi pa smo se zavezali, da bomo dobavili Grčiji v prihodnjih šestih mescih med drugim 150.000 glav drobnice. Najtežja so bila pogajanja glede plačilnega prometa. Kakor je znano, so bila v aprilu pogajanja v Atenah, kjer pa ni prišlo do sporazuma glede ureditve plačilnega prometa, nakar je avtomatično stopil v veljavo režim plačila v devizah za ves medsebojni promet, s pristavkom, da bo naša država do nadaljnjega plačevala uvoz iz Grčije z boni Grške banke, ki so bili takrat v prometu. Do konca lanskega leta je bilo vprašanje plačilnega prometa urejeno tako, da nam je Grčija plačevala 35% v devizah in 65% v kompenzacijskih bonih, prej pa nam je Grčija plačevala 72% v bonih, 18% v devizah in 10% preko posebnega računa pri Grški banki. Sedaj je obnovljen režim, ki je veljal do konca lanskega leta in nam bo Grčija plačevala 35% v devizah, medtem ko se bo 65% obračunalo s kompenzacijskimi boni. Po beograjskih informacijah bo ta režim plačilnega prometa veljal do 31. decembra t. 1., nakar je predvidena uvedba privatnega kliringa po vzorcu našega kli-ringa z Nemčijo in Bolgarijo. Tudi zaupanje v zlato se maje V zadnjih letih se je ponovno dogodilo, da so se hudo všteli oni, ki so hoteli najbolj sigurno zavarovati svoj denar pred razvrednotenjem. V prvih letih gospodarske krize so mnogi nalagali denar v dolarje, potem pa je pomladi 1933 nepričakovano prišla devalvacija ameriškega dolarja. V poznejših letih so kupovali švicarske franke, pa je prišlo do devalvacije v Švici, ali pa angleške funte, pri čemer so prav tako izgubili. Končno je prevladalo prepričanje, da je zlato edina naložba, ki lahko obvaruje pred razvrednotenjem. V najnovejšem času pa se zdi, da se maje tudi vera v zlato. Že pred izbruhom vojne in tudi v prvih mescih vojne so posebno v Švici kupovali mnogo Zlata. Povpraševanje po zlatu je bilo tako veliko, da so zlatnike plačevali 10% dražje nego znaša pariteta švicarskega franka nasproti zlatu. Situacija pa se je v poslednjih mescih docela spremenila in danes v Švici ni mogoče prodati zlatnikov niti po zlati pariteti, kajti tržna cena je padla za okrog 15°'o pod pariteto, kar pomeni, da dobi oni, ki je kupil zlatnike z ažijem 10%, danes za vsakih prej naloženih 110 frankov le še 85 frankov. Ta pojav je mnogim Švicarjem docela nerazumljiv, čeprav je logična posledica najnovejših dogodkov. Poznavalci razmer utemeljujejo razvoj takole: V ameriških Zedinjenih državah so monetarne zlate rezerve spričo ogromno naraslega uvoza zlata narasle že na 20 milijard dolarjev, ves ostali svet pa ima danes le še za 5 milijard dolarjev zlata. Če bo šel razvoj v enakem tempu naprej, potem bo v poldrugem letu absorbiranih še preostalih 5 milijard in bo zlato iz vsega sveta v Zedinjenih državah. To pa mora prej ali slej dovesti do razvrednotenja v Ameriki nakopičenega zlatega bogastva. V poslednjem času se vedno bolj širijo glasova. da bocls. morale Zedinjene države znižati odkupno ceno za zlato. To baje potrjujejo tudi izjave ameriških vodilnih čini-t dlje v, ki ne nudijo nobene garancije, da bodo Zedinjene države neomejeno kupovale zlato po dosedanji ceni. Nekaterim navčaničnim bankam je ta okclnost dala povod, da skušajo del svojih zlatih rezerv spremeniti v dolarje, dokler je še. čas. Tako poročajo iz Stockholma, da je Švedska narodna banka za preko 100 milijonov švedskih kron zlata prodala Npw Yorku za dolarje. Enake tendence se kažejo tudi v Švici, kjer skuša švicarska Narodna banka povečati svoje rezerve v devizah, t. j. v dolarjih. Pa tudi v Švici sami je veliko povpraševanje po dolarjih. Dolarske novča- nice se trgujejo v Švici že z znatnim pri-bitkom, nasproti devizi New York, medtem ko imajo ostale valute nižji tečaj nego dotična deviza. Tako se trgujejo v Švici dolarji v bankovcih po 4 50, medtem ko notira deviza New York le 4.40. Funti pa se v bankovcih plačujejo le po 13.75 nasproti tečaju 16.50, ki velja za devizo London. Te razlike v tečajih imajo svoj vzrok tudi v tehničnih težkočah, ki so nastale v zadnjem času. Za vnovčenje angleških funtov v bankovcih je treba bankovce poslati v London, kar je danes zvezano z velikimi težavami, medtem ko je za dolarje veliko povpraševanje in ne pride v poštev pošiljanje v New York Enake tehnične težkoče so tudi pripomogle k nazadovanju cene zlatnikom. Švicarska Narodna banka je v zadnjem letu kupovala zlato v zlitkih po stalni ceni približno 4860 frankov za kilogram. Spremenjene politične Tazmere so dale mnogim novčaničnim bankam povod, da so zlato deponirale v Ameriki, kar jim daje poleg sigurnosti še možnost, da zlato vsak trenutek lahko spremenijo v dolarje V trenutku ko je prevoz zlata v Ameriko postal zelo riskanten in tudi zelo drag je švicarska Narodna banka izgubila interes kupovati zlato po paritetni ceni in prevzeti na sebe riziko ter stroške prevoza. Ker pa ne sme znižaiti odkupne cene. je ustavila vsak nakup zlata od privatnikov, ki so sedaj navezani na svobodni trg. če hočejo svoje zlato prodati. Ustavitev nakupa zlata od privatnikov je povzročila, da je nastal na svobodnem trgu disažijo, ki je posebno velik pri zlatnikih, in sicer zaradi tega, ker se v mednarodnem prometu trguje predvsem zlasti v zlitkih in ne kovano zlato. Te tehnične težkoče so v zvezi s prizadevanjem za pretvoritev Zlata \ dolarje pripomogle, da se Zlatniki, kakor smo že omenili, trgujejo danes v Švici s disaždjem do 15°/o.' Povečan klirinški dolg nasproti Italiji Že v prejšnjih tednih smo zabeležili naglo naraščanje našega dolga na klirinškem računu z Italijo. Na tem računu smo bili še do srede junija aktivni )imeli smo torej presežek terjatev). Po likvidaciji našega aktivnega sallda pa je začel naglo naraščati naš klirinški dolg, ki se je v prvi četrtini julija povečal od 24.5 na 41.6 milijona din, iz najnovejšega izkaza Narodne banke o gibanju klirinških računov pa je razvidno, da se je ta klirinški dolg v drugi četrtini julija znova povečal za 55-5 milijona din. Od ostalih pasivnih klrringov zaznamuje klirinški račun z Madžarsko zmanjšanje salda našega dolga od 19.0 na 17.6 milijona din, klirinški račun s Slovaško pa povečanje salda našega dolga od 8.9 na 9.2 milijona Ks. Klirinški račun z Rumunijo pa ^zaznamuje nespremenjen saldo dolga v višini 7.4 milijona din. Med aktivnimi kliringi je zabeležiti predvsem zmanjšanje naših klirinških terjatev v Nemčiji od 6.03 na 4.41 milijona mark pri istočasnem povečanju naših klirinških terjatev v češko-moravskem protektoratu od 8.2 na 14.1 milijona Kč. Saldo naših terjatev v kliringu z Bolgarijo se je v drugi četrtini julija zmanjšal za od 4.0 na 2.5 milijona din, saldo naših terjatev v kliringu s Turčijo pa se je le nebistveno povečal na 5.9 milijona dinarjev. Klirinška računa s Francijo in francoskimi kolonijami ne kažeta nobenih sprememb in znaša saldo našega do4-ga na računu s Francijo 2.2 milijona frankov, na računu s francoskimi kolonijami pa 1.6 milijona frankov. V kliringu z Grčijo je znašal 11. t. m. saldo grško-jugoslovenskikh bonov v obtoku 34.8 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa 0.77 milijona din. Sporazum med ljubljanskim in zagrebškim pokojninskim zavodom Svet pokojninskega zavarovanja, ki ga tvorijo predsedniki in podpredsedniki pokojninskih zavodov je te dni zasedal v Zagrebu. Razprava se tiče predvsem statutov posameznih zavodov. Vsi štirje zavodi so sicer avtonomni, vendar pa bodo njihovi statuti v glavnem temeljili na istih osnovah. Razpravljali so tudi o volilnem redu za volitve uprav pokojninskih zavodov, kakor tudi o potrebi noveliranja obstoječega zakona o pokojninskem zavarovanju. Ugotovili so, da je karenčna doba 40 službenih let za pridobitev pravice do rente pri končanem 70 letu starosti predolgo. Karenčna doba naj bi se znižala na 35 službenih let, starostna doba pa na 65 let. Ko so bila skupna posvetovanja končana, so se sestali zastopniki zagrebškega in ljubljanskega zavoda, da razpravljajo o priključitvi dalmatinskih zavarovancev k zagrebškemu zavodu. Dosežen je bil načelni sporazum, da izroči ljubijanski zavod zagrebškemu vse imetje ki odpade na dalmatinske zavarovance skupno s paSivami. Država pa naj o priliki razdelitve imovine subvencionira oba zavoda v višini ugotovljenih pasiv kakor se namerava to storiti pri razmejitvi Suzorja. Ljubljanski zavod se je zavaroval nasproti kritikam glede primanjkljajev, ki so posledica valorizacije in izrednih razmer v času gospodarske krize. Gospodarske vesti = Nov uvoz bolgarske koruze. Iz Beograda poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki odobril plačilna sredstva za uvoz nadaljnjih količin koruze iz Bolgarije. Zaradi nakupa koruze bo ravnatelj Pri-zada dr. Toth še ta teden odpotoval v Sofijo. Pomanjkanje koruze v naši državi je postalo v zadnjem času že zelo občutno. = Slaba žitna letina na Madžarskem. Madžarsko kmetijsko ministrstvo je objavilo prvo cenitev letošnje žitne letine, ki kaže, da bo pridelek znatno manjši nego je bil lani, deloma tudi zaradi zmanjšanja posejane površine v korist drugim rastlinam. Pridelek pšenice se ceni na 22.4 milijona met. stotov (lani 30.5), pridelek rži na 7.5 (9.3), pridelek ječmena na 7.1 (7.8) in pridelek ovsa na 4.0 milijona met. sto-tot (3.6). = Dobave: Artilerijsko tehnični zavod Lepetane sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo tlačnih cevi. do 24. julija za dobavo cevi, gumijastih ventilov ter spojk, do 25. julija za dobavo polnil za ognje-gasne aparate ter drugih potrebščin, do 26. julija pa za dobavo ognjegasnih mask in ročnih aparatov »Pastor«. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo betonskih cevi. lončenih peči, jekla, sklepal in električnega materiala, betonskega železa, stekel za jamske svetilke, vijakov in zatikal električnega inštalacijskega materiala rezervnih delov za jamske svetilke, impregnira-nega platna in paste za zaščitno premazani e, materiala za sedlarska dela. raznega železa za popravilo štedilnikov, žveolene kisline, molino-platna za čiščenje, sidola, sirkovih metel, snažilne volne ter pisalnih in računskih strojev, do 29. julija za dobavo 15.000 kg ovsa. Spiralnih svedrov iz jekla jamskega lesa. smrekovega in hrastovega, elektroinštalaciiskega materiala kabla iz gumija, pisarniškega materiala, karbolineia ter lanenesra firneža. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo vodokaznih cevk. prozornih šip ter zaščitnih stekel. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 23. juliia ponudbe za dobavo bombaža za čiščenje tračnikov ter kompletnega aparata za iskanje radijskih motenj. Pomorsko zrako-plovna šola v Divuljah sprejema do 25. julija ponudbe 7a dobavo raznega iedal-nega pribora: Stab mornarice kr Jugoslavije v Zemunu spreirma do 26. julija ponudbe za dobavo 20.000 kg riža. do 30. julija za dobavo konstruktivnega, orodnega. speci ialnega ter drugih vrst jekla in jeklene pločevine. = Licitacije. Dne 22. julija bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo bombažnega platna in izdelanega perila. Dne 22. juliia bo v pisarni referenta inženjeriie štaba drav ske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za postavitev pralnice v vojašnici Kralja Petra I. v Ljubljani, dne 25. julija za popravilo II. objekta te vojašnice in 26. julija za postavitev dveh lesenih barak v Slovenjgradcu. Borze 18. julija Na jugoslovensikih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 35, v Beogradu pa po 35.25, medtem ko so se bolgarski klirinški čeki v Beogradu nudili po 91. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 437 (v Beogradu je bil promet po 440). Zaključki so bili «e v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70, (v Beogradu po 1 72 — 72JO) in v delnicah Trboveljske po 1 308. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 167.02 — 170.22, New York 4425 — 4485, Curih 1007.17 — 1017.17. Tečaji na svobodnem tigu: London 206.57 — 209.77, New York 5480 — 5520, Curih 1244 60 — 1254.60. Curih. Beograd 10. London 16.50 (bankovci 12.75). New York 440.50 (bankovci 450). Milan 22.30. Madrid 40. Berlin 176 25 (registermarke 51). Stockholm 104.90. tfhn ii Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 138 — 439 (437). 4% agrarne 49.80—50.50, 4°/« severne agrarne 50 den.. 6% begluške 76 bi.. 6% dalm. agrarne 70.50 — 71. 6% šumske 69.50 den., 7% invest. 96 bi. 7°/« Blair 92 bi. 8% Blair 97 bi., delnice: PAB 192 bi. Trboveljska 305 — (308). Sečera-na Osijek 245 den.. Osiječka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den. Beograd. Vojna škoda 441 — 442 (440), 4°/® severne agrarne 51 — 52, 4*/o agrarne 51 den.. 6% begluške 78 — 79. 6°/« dalm. agrarne 71.50 — 72 (72 — 72.50). 7% invest. 97.50 den.. 7% Seligman 100.50 den., 7% Blair 93.50 den.. 8*/» Blair 9S d«L, PAB 190 den._ Blagovna tržišča + Chicago, 18. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 73.75. za sept 74.375. za 75.50; koruza: za julij 62.25, za sept. 58.75. Z1TO '+ Novos&dska blagovna borza (1t. m.) Tendenca nedoločena. PSenie»: baška, baranjska ln banaška 78 kg, 2*/* 242; sremska ln slavonska 78 kg, 2«/«, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t. m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baškj in sremskl 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238 — 240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka; baška ln banatska »Og« ta »Oggc 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; >7« 272.50 — 282.50; >8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. Celjski skavti so rešili voznika in konja iz Savinje Celje, 18. julija Celjski skavti, ki taborijo letos v Šeščah pri Žalcu, so imeli v preteklem tednu priložnost, da so pokazali svojo pripravljenost in smisel za pomoč bližnemu. V torek in delno tudi v sredo je deževalo, hudi naliv^ pa so bili tudi v Gornji Savinski dolini. Savinja je narasla in bila zaradi dežja kalna in mrzla. Skupnega kopanja ta dan ni bilo, ampak so se taborniki v sredo sončili na prodnatem obrežju nad kolenom Savinje blizu Grrž. Voda je na tem mestu posebno deroča, takoj nato pa se po ostrem ovinku struga poglobi in doseže globino treh metrov, kar pomeni za kopalce sijajen naraven bazen. Okoli 17. ure se je hlapec nekega posestnika iz Šesč pripeljal z vozo.t m parom konj in hotel Savinjo nad tem kolenom pregazitL Nameraval je v Vrbje na žago in si je hotel prikrajšati daljšo pot preko G riž. Sredi vode pa je začelo oba konja in voz zanašati in tok jih je silil v koleno reke. Hlapec najbrž ni mislil na povečano moč deroče vode in je zaman silil konja na levi breg Skavti so opazovali ta prevoz od daleč in nihče ni slutil, da voda že zanaša konja in voz. Nekdo je še dejal: »Glej. kako znajo plavati!« V tem pa je bil voz že preko deročega ovinka in se naenkrat znašel v globoki vedi. V trenutku sta potonila hrbta konj, ki ju je te- ža voza se bolj silila k dnu, prestrašeni hlapec pa se 'e oklenil ročice na vozu in začel vpiti na pomoč Medtem so skavti na bregu opazili, da se je voz potapljal z veliko naglico so se zagnali v deroče valove in plavali za"vozom. Konja, ki sta bila posebno prestrašena zaradi velikih, polzkih ska! v vodi, so zaman silili k obrežju. Kom?' 13-leten skavt se je hitro potopi! in odstavil vrvi, ki so konja ovirale, odnosno držale k vozu, drugi pa so ju medtem že prijeli za uzde in ju vlekli plava je k bregu Voz se je ustavil in le malo g'edal nad površino, in to kakšnih 10 metrov pred globokim bazenom. Obenem so spravili skavti na breg tudi hlapca, ki ni znal plavat: in je bil zaradi strahu sploh brez besed Ako bi nesla voda konja in voz le še nekaj metrov dalje, bi bilo reševanje mnogo težavnejše, če ne prepozno zaradi globine vode. Voz so potegnili nato z verigami na suho, odplavale pa so medtem mreža s senom in dve novi odeji. Na kraju dogodka se je zbralo seveda tudi nekaj radovednežev, k^ so opazovali ves potek. Prestrašeni hlapec se je nato odpeljal dalje, prej pa se je b;i še jec-Ijaje zahvalil za rešitev. Skavti so se veseli, da so lahko nekomu storili uslugo, vrnili v svoj tabor. Dogodek tega dne bo hlapcu gotovo ostal v ipominu; prav tako pa tudi skavt, ki so ga s požrtvovalnostjo in naglico rešili smrti. .«»'■ ii... m ■ i Oče in mati umorila hčer Siromaščina in moralne zablode ženejo ljudi v obup in zločin V Gaberju pri Murski Soboti je bil razkrit zločin, ki je po vsem Prekmurju po pravici vzbudil grozo in stud Pri nas na deželi moralni delikti na žalost niso redki pa ni čuda. da se je spozabilo tudi 15-Ietno dekle iz številne bajtarske družine in zanosilo. Dolgo časa je skrivala svoje stanje, te dni pa sta oče in mati razkrila njeno skrivnost. Pri tem sta oba tako pobesnela, da sta sklenila lastnega otroka spraviti s poti Pretepla sta jo tako brezdušno, da je v nezavesti obležala, a ko je še kazala znake življenja, je razjarjena mati pograbila sekiro in jo potolkla do smrti. Vest o strahotnem dejan iu pa je kmalu prišla orožnikom na uho. Zločinski oče in mati sta bila aretirana in prepeljana v soboške zapore. Kakor vse kaže, prizadeva moralni razkroj, ki se razširja po siromašnih prekmurskih vaseh, mnogo strašnega gorja. V Črensovcih so odkrili drug zločin, ki je tako značilen za življenjske razmere siromašne ženske mladine po vaseh. Nedavno se je iz Francije vrnila sezonska delavka, ki je bila v tujini z nekim delavcem zanosila. Bala se je očitkov in sramote pa je skrivala svojo nosečnost, dokler je mogla. Nedavno je otroka porodila sredi žitnega polja, ga zadušila in ga skrila sredi njive. Posledice takšnega poroda pa so jo prisilile, da je šla k zdravniku, in tako je vsa reč prišla na dan. Dekle je dolgo tajilo svoje dejanje, nazadnje pa so sred' polja našli razpadajoče trupelce. Žrtve meje Maribor, 18. julija V zadnjem času se spet silno množe primeri, ko nasedajo naši ubogi ljudje vabam raznih tujih agentov, ki jim skušajo dopovedovati, da je onstran meje boljše kakor pri nas Ti agenti spravljajo naivne ljudi, ki si obetajo v tujini raj, proti plačilu na mejo, kjer pa jih prepuste usodi Nešteto takih revežev, običajno delavcev, na meji zasačijo ter jih pošljejo nazaj v domovinsko občino. Včasih pa se stvar konča tudi boflj tragično. Tak primer se je zgodil včeraj zjutraj na meji pri Čer-šaku. Tam so skušali trije neznanci prekoračiti mejo brez dovoljenja. Ker se na klice obmejnih organov niso ustavili, so ti uporabili orožje. Pri tem je bil eden izmed neznancev ubit, eden je pobegnil, enega pa so prijeli in odvedli v Maribor. Gre za mlajše moške, ki so na prigovarjanje nekega agenta hoteli v tujino s trebuhom za kruhom. Identiteta ubitega še ni ugotovljena. Rezultati konjskih dirk v št Jerneju Št. Jernej, 18. julija Tudi letošnje konjske dirke, ki so bile v nedeljo 14. t m v Št. Jerneju, so pokazale prav odlične športne uspehe. V prvi dirki »Dolenjsko« za dvoletne konje vseh pasem je odločno zmagal Dajko (lastnik Kerin France) na progi 1600 m s časom 3,03. Po dirki je bil prodan za 20.000 din. V drugi dirki »Ljubljana« je imel največ upov jugoslovenski favorit Sa Mers (Edo Funk, Zagreb), ki pa je bil tik pred dirkami prodan na Dunaj za 50.000 din in je zato njegova prijava izpadla. Zmagala je Jasna (lastnik Lipej Ivan. Bizeljsko). Drugo mesto je z doklado zasedla Tilde (Kocjan Janko, Ljubljana). Po dirki »Št. Jernej«, ki je bila rezervirana za izključno kmečke konje, je v preponski galopski dirki odnesla iavorike spet znana Valencija (Ferdinand Papst, Zagreb) na progi 1700 m s časom 2,14 v ostri konkurenci z Gladiatorjem (Ferdinand Papst), ki je imel na daljavo 1640 m čas 2,15. Prvo in drugo mesto sta zasedla Valencija in Gladiator tudi v ravni galopski dirki. Pri dvovprež-ni vožnji sta imeli najboljši čas Mojca-Jasna, in sicer 5,30 na daljavo 2920 m (lastnik Lipej, Bizeljsko). tesno za njima pa s časom 5,38 na progi 2820 m par Katjana-Dizma (lastnik Kodela Franc, Ljubljana). Rezultati kažejo, da prihaja na dirke v Št. Jernej čedalje odličnejši športni konjski material, spričo katerega se poglablja razlika med športnim in domačim kmečkim konjem, za katerega je treba zato dajati na spored čisto posebne točke. Iz Novega mesta Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.30, ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30: 1. Univerzum tednik, 2. Foxov najnovejši žurnal, 3. Najlepše razvedrilo vam nudita William Powell ta Mirna Loy v veseli in zabavni komediji Ferenca Molnarja »Velika ljubezen«. Pridite! (—) n— Uspeh mezdnega gibanja. Delavstvo v tovarni opeke »Dolop« v Prečni pri Novem mestu je bilo doslei precei slabo plačano. Zastopstvo podružnice Narodne strokovne zveze za Novo mesto, kjer so organizirani tudi delavci iz opekarne »Do lop«, je ponovno posredovalo pri podjetju za povišanje mezd. Toda vsa pogajanja podružnice z zastopnikom podjetja so ostala brez uspeha. Pretekli ponedeljek ie delavstvo ponovno poskušalo s pogajanji za zvišanje mezd, a je delodajalec pristal na tako nizke poviške. da iih organizirano delavstvo ni moglo sprejeti. V sredo 17. t. m pa se je vršila pri sreskem na-čelstvu v Novem mestu poravnalna razprava v smislu ČL 15 Uredbe o minimalnih mezdah. Razprava ie bila sklicana kratkim potom in se ie dosegel med obema strankama sporazum ter ie delavstvo doseglo vsaj nekaj poviškov na svoiih dosedanjih mezdah. S tem ie podružnica NZS Novo mesto — Prečna z discipliniranim nastopom dosegla uspeh, kakršnega more doseči samo organizirano delavstvo. Podružnici NSZ v Novem mestu — Prečni se delavstvo za trud zahvaljuje. Iz Prekmurja pm— Sedmošolka rešila življenje svoji kolegici. Pri kopanju na Muri blizu Tro-povcev je zašla osmošolka Gabi Malačiče-va v deroče valove, ki jih kmalu ni mogla več obvladovati. V tistem trenutku pa je priplavala zanjo sedmošolka Mancina An-tauerjeva, hčerka šolskega nadzornika Iz Tišine. Opazila je, kako so valovi začeli požirati omagujočo dijakinjo. Zgrabila jo je za lase ter začela plavati proti bregu. V tem trenutku se je je pa Malačičeva krčevito oklenila, tako da je nastala nevarnost za obe plavalki. V obupnem boju se je re-ševalki posrečilo premagati tovarišico ter jo naposled previdno rešiti. Ta pogumni čin simpatične deklice zasluži vse priznanje. pm— Osebne vesti. Imenovana sta bila gg. Lipič Jožef in Raoul Peterka, prvi za ravnatelja, drugi pa za prokurista Prekmurske banke. pm— Poroka, v evangeličanski cerkvi ▼ Murski Soboti sta se poročila gdč. Gizela Krančičeva. privatna uradnica v Murski Soboti, in g. Aladar DarvaS, evangeličanski kaplan v Murski Soboti. Mnogo sreče! Letošnji 14» julij v Parizu V francosko glavno mesto se polagoma vrača življenje Pred letom dni — piše poročevalec ameriške agencije »United Press« — se je gnetlo okroglo milijon ljudi na Elizejskih poljih v Parizu, da bi na dan naskoka na Bastiljo občudoval parado zavezniških čet. Letošnjega 14. julija je bila edina vojaška parada, ki so jo Parižani lahko gledali, vsakdanji polet nemških bombnikov nad mestom in cestna promenada nemških vojakov. Pariz se počasi drami v življenje. Povsod se odpirajo trgovine in poslovni lokali, z znamenitimi modnimi saloni vred. Iz vseh delov Francije si skušajo dobiti blago. Velike množine živil spet prihajajo na trg, potem ko so za nekaj časa izostala. Toda pariške mize niso več tako obložene kakor včasih in gospodinje morajo pogostoma stati po dve uri v vrsti, da dobe nekaj mesa, masla ali jajc. Uvedli so tri brezmesne dni na teden, toda v ostalih dneh dobivajo restorani po vsem videzu dovolj mesa. Zveze s svetom se boljšajo od dne do dne. Promet z nezasedenimi ozemlji, se bo, kakor poročajo, otvoril vsak čas. Poštni promet z inostranstvom pa gre ta čas še vedno le preko Berlina. Nastanitev in preskrba beguncev predstavljata še vedno težak problem in mnogo jih Je v hudem položaju. Ameriški Rdeči križ ter francoske in belgijske pomožne organizacije store v zvezi z nemškimi oblastmi vse, kar je mogoče, da bi pomagale ublažiti bedo. Stanje v taboriščih za ujetnike in begunce se menda boljša. Tako v gospodarskem, kakor v socialnem pogledu se v zasedeni prestolnici pričenja kazati nekakšno antisemitsko razpoloženje. Poročajo, da je dobilo na stotine Francozov dovoljenje, da smejo prevzeti židovske trgovine in jih voditi dalje, toda pod nemškim nadzorstvom. Neki list, je že predlagal, naj bi se židovske trgovine kot takšne pcsebe označile. V ostalem odpirajo čedalje več kinematografov, čeprav francoski filmski profiucenti še niso dobili dovoljenja za nadaljevanje dela v ateljejih. Glasbena revija »ABC« spet nastopa. Vodnjaki na ulicah spet obratujejo in nemške godbe koncertirajo na različnih krajih. Otvorili so se tudi vseučiliški tečaji in šole. Zatemnitev izvajajo še vedno zelo strogo, ker obstoji možnost angleških zračnih napadov. »Palača podnebij« Zdravilni vrelci vseh zdravilišč sveta Skupina ameriških zdravnikov in tehnikov gradi v New Yorku »palačo podnebij«. V tej palači naj bi tekli zdravilni vrelci vseh imenitnih kopališč sveta in ljudje naj bi v njej dihali po lastni izberi ozračja vseh pasov zemlje. Velemeščan naj bi imel možnost, da bi za nekoliko ur živel v zraku., ki bi se njegovemu zdravju najbolje prilegal. Za dolar mu bo na razpolago višinski zrak ali višinsko sonce, ali pa tudi zrak, kakršen je ob morju. Palača podnebij je podobna velikanski okrogli razstavni dvorani in bo veljala 6 milijonov dolarjev. Obiskovalcu bo lahko tudi pozimi dajala polnovredno, čeprav umetno nadomestilo za poletje. Plošča ob t vhodu mu bo sporočala, katerih zračnih in vodnih zdravilnih načinov je tu lahko deležen. Posebne žarnice bodo izžarevale umetno sončno svetlobo, ki bo ustrezala naravni sončni svetlobi v določenih podnebjih. Obiskovalci si bodo lahko privoščili obsevanje z ultravijoličastimi ali Rontge-novimi žarki. Posebno sestavljene vrste zraka bodo proizvajali iz ogromnih jeklenih steklenic s posebnimi stroji, ki jih obiskovalci ne bodo videli. Graditelji si obetajo od svoje zdravilne palače velike uspehe, posebno v tem času, ko je Američanom obiskovanje znamenitih evropskih zdravilišč in kopališč nemogoče. Sestavljajo tudi konsorcij, ki naj bi podobne palače gradil v vseh ameriških velemestih. Žrela smrti zijajo • • • r Živali s tremi očesi Ljudska domišljija si je izmislila bitja z enim očesom, ni pa šla tako daleč, da bi izumila bitja s tremi očmi. V naravi, Id je v vsakem pogledu raznovrstnejša nego Človeška domišljija, so bitja, ki imajo še tretje, čeprav okrnjeno oko. Med ta trooka bitja štejemo svojevrstno žival, ki živi na nekaterih otokih ob novozelandski obali in ki jo domačini imenujejo »tuatero«. Ta tuatera, ki jo prištevajo med najstarejše še živeče živalske vrste, ima na vrhu glave nenavaden organ, ki so ga označili za žlezo češeriko, ki je pa v resnici tretje oko. Druga žival z Nove Zelandije s tremi očmi, je lampreta. Njeno tretje oko je tudi na vrhu glave in zakrito s tenko mrenico. Po vse j priliki žival s tem očesom ne do>jema svetlobe. Češe izveš? da je nemška vlada izdala dekret, ki odreja, da se spremeni del Gdanska v prosto luko; da je te dni prispelo v Švico okoli sto diplomatov, ki so se doslej mudili v zasedeni Belgiji in Nizozemski; da te dni proslavljajo v Kazanu 20. obletnico ustanovitve avtonomne tatarske republike; da je v Ameriki neki izdelovalec klavirjev napravil klavir iz papirja, in sicer iz starih časopisov. Samo strune so iz kovine in tipke iz slonovine; da je bil imenovan za novega vojaškega poveljnika v Parizu general Fabur de Faure, bivši nemški vojaški ataše v Beogradu; da je generalni guverner zasedene Poljske Frank določil posebnega poverjenika za industrijo nafte, ki mora jamčiti za proizvodnj? in predelavo nafte na Poljskem; da prevladujejo v novi vladi japonskega kneza Konoja vojaški elementi; da se Je te dni poročil papežev nečak Julij Pacelli z gospodično Bombarijevo; da so se 18. julija začele v Rusiji vežbe padalcev. Sodeluje 18 padalskih ekip, ki bodo skakale posamič in v skupinah; da je švedska vlada na zahtevo Nemčije ukinila svoja diplomatska zastopstva v Bruslju, Haagu in Oslu; da so 15. julija otvorili redno zračno zvezo med Londonom in New Yorkom. Prezident Roosevelt je dobil na chicaškem kongresu stranke, Id nominira kandidata za bodočega državnega prezidenta, ogromno večino Da bi zavarovali stavbe v Rimu oblagajo poslopja italijanske prestolnice z vrečami peska. Na sliki vidimo delavce pri palači Essedra v Rimu Mesto rase v morje Kako bodo razširili Ancono Italijansko mesto Jakin (Ancona) ob Jadranu ima posebne težave s svojo rastjo. Leži tako utesnjeno med morjem in gorovjem, da ima premalo prostora. Njegova trgovina, industrija in plovba ter njegovih 70.000 prebivalcev potrebujejo več prostora Po blagovnem prometu je Jakin med italijanskimi mesti na sedmem mestu, kar pove dosti. Ima sicer predele in gradbene spomenike iz rimske ter srednjeveške dobe, ki bi dali njegovemu razvoju več zraka, če bi jih podrli, toda jakinski meščani so ponosni na te spomenike starih časov in jih ne marajo odpraviti, kakor nočejo lica svojega mesta popačiti z gradnjo mnogonad-stropnih poslopij, ki bi mogla zasenčiti krasne stare stavbe. Fašistična vlada se je zato odločila, da bo mestu odprla pot proti morju in je odredila, naj se zadevna dela takoj začnejo. Velikanske množine kamna in zemlje prepeljavajo na obalo, da bi morje zasipavali. Tako bo mesto odslej raslo v morje. Radij v Kanadi Novi rudniki v bližini lednega pasu Na kanadskem severu so v najbližji bližini ledenega pasu, v ozemlju tečajnega kroga, odkrili nove rudnike, ki vsebujejo radij. Kanada postaja s tem počasi glavna dobaviteljica te dragocene kovine. Delo v krajih, ki so naseljeni le z redkimi Indijanci, je nad vse težavno. Jezero, preko katerega je mogoče dospeti v kraje, kjer je dobiti radijsko rudo v globini 1200 m, je šest mescev v ledu zamrznjeno. Ljudi, ki prihajajo tja, da bi iskali radij, preskrbujejo letala s hrano, a na jezeru plavajo ladie lahko samo dva mesea v letu. Nova ležišča radija bodo svetovno letno produkcijo te dragocene prvine povečala Postani in ostani član Vodnikove družbe! »črna pega« v Tihem oceanu Edini ostanek prvotnih prebivalcev Južnega morja Posnetek s krova neke angleške križarke Antropolog dr. Douglas L. Oliver se je s svojo ženo pravkar vrnil z dveletnega bivanja v notranjosti otoka Bougainvilla v Tihem oceanu, kjer se je bavil s proučevanjem domačih rodov, ki so znani pod imenom »črna pega«. Ti domačini se od ostalih prebivalcev otokov Južnega morja razlikujejo po dosti temnejši barvi polti. Prebivalci Salomonovega otočja, h kateremu spada Bougainville. zlasti pa Sivaji na tem otoku samem, so bili v prejšnjih letih znani kot lovci na človeške glave. Dra-konske odredbe kolonialnih oblasti so jim ta »šport« baje zagrenile. Dr Oliver je živil v njihovi sredini kakšnih 50 km od najbližje misionske postaje. Rabil je predvsem 10 mesecev, da se je naučil njihovega zamotanega jezika šele potem se je lahko s svoje ženo poglobil v proučevanje tega zanimivega ljudstva. Izmerila sta po antropoloških načinih več nego 2000 ljudi in zbrala sta veliko zbirko kopij, lokov, puščic batov obrednih glasbil, nizov denarja iz školjk in celo čolnov, da bi mogla ugotoviti razlike med Sivaji in rodovi, ki živijo okrog njih. Take sta prišla do prepričanja, da so ta melanezijska plemena, ki živijo okoli Sivajev in ki imajo svetlejšo polt, kakor tudi manj bujno rast las, dosti mlajša nego sivajsko pleme. Zdi se. da predstavlja to edin' ostanek prvotnega prebivalstva Južnega morja. Dr. Oliver meni. da so Sivaji naselili otočja | že tisočletja prej, nego so prispela v Mela-j nezijo svetlejša plemena, ki imajo danes večino in ki izvirajo po vsej priliki z okoliških celin. Knez Konoje šef nove japonske vlade, kateri določajo smernice vojaški dlementl na 30 g in s tem bodo tudi njeno ceno po vsej priliki znižala na tretjino cene, kakršna je veljala pred štirimi leti. Navzlic temu bo radij še nadalje najdražja kovina, ka,jti lansko leto je bil še 2000krat dražji od zlata. E S T © T E N A ANE V sobo urednika nekega ameriškega lista je planil mož z besedami: »Ali ni vaš list trdil, da sem lažnivec?« »Ni mi znano!« je odgovoril urednik. »Ali ni vaš list trdil, da sem lopov?« »Tudi to mi ni znano!« »Tako? Neki list pa je to vendarle trdil!« »Mogoče pa list naše konkurence. Mi ne prinašamo tako starih vesti!« VSAK-DAN ENA »Prinesite mi priščanca — čim mlajši je, tem boljši bo«. »Ali vam smem postreči kar z jajčkom?« (»Colliers«) lOCHEL ZftVAOOt 167 Den iuan ROMAN. Dva izmed jezdecev sta zatrobila na trobenti. Vsi gledalci so obmolknili. Tedaj je tretji jezdec, ki je nosil jopič s kraljevim grbom, razvil pergamen in jel glasno čitati. Bil je zapriseženi oklicevalec. Pisanje, ki ga je tako čital, je bilo bralcem že znani razglas, da je Klotar, plemič Ponthuški, izdajalec, upornik in kriv žalitve veličanstva; ukazovalo je vsem zvestim podložnikom, naj ga primejo, ter obljubljalo tistim, kdor ga privede živega, tri sto, kdor ga preda mrtvega, pa sto petdeset zlatnikov. Leonora se je oberoč držala za leseno rešetko. Poslušala je do konca. Nato sta trobenti še enkrat zapeli, v znamenju, da je čitanje končano. Ves privid, ki ji je megleno plaval pred očmi, se je oddaljil in skopnel; Leonora je slabotno zavzdihnila, sklecnila in negibno obvisela na ograji. Nekdo je bil v del ta prizor. Skrit za bezgovjem ob vogalu Turquandove hiše, je oprezal in gledal, kaj se godi. Ko se je množica razkropila in so vojaki in glasniki odšli, je videl. kako je Leonora omagala. Zgrudila se je, toda on ni trenil, da bi ji priskočil na pomoč. Ta oprezovalec je bil Amauri, grof de Loraydan. Obisk zapriseženega oklicevalca v Vrvarski ulici je bil njegova zamisel. Leonorina osebna navzočnost, ki se mu je zdela posebno srečno naključje, ga je tako razveselila, da je vzdrhtel. »Zadeta je!« je škrtnil, ko jo je videl, da omahuje. »Prav v srce! Da, da: hči vrlega names^nka naj le izkusi, kaj se pravi hoditi Loraydanu na pot . . . Saj je ne sovražim, na mojo vero ne . . . Toda zakaj mi je ovira? Gorje tudi nji. ker ljubi tega lopova! Gorje ji, ker jo on ljubi!. Stopimo zdaj v Sekirno ulico, da vidimo, ali je tam vse končano ...« A prav tedaj so se odprla vrata Turquandove hiše. Beranžerka je planila na ulico in stekla k Leo-nori. Spremljal jo je zlatar s tremi ali štirimi služkinjami. Grof de Loraydan je slišal kratka povelja; videl je, kako so pobrali Leonoro in jo odnesli... Odnesli, v Turquandovo hišo! Zlatar pa je obenem stopil v park — najbrže je hotel opozoriti služabnike v dvorcu, kaj se je zgodilo, ter jim povedati, da je gospodična de Ulloa v dobrih rokah. Amauri de Loraydan je od presenečenja odreve- nel. Leonora de Ulloa pri Beranžerki! Ta misel je bila zanj kakor udarec s kijem. »Izgubljen sem,« je rekel sam pri sebi. »Namest-nikova hči bo govorila o meni. Povedala bo, da sem po kraljevem ukazu njen zaročenec. Nič ji ne more ubraniti, da ne bi povedala. Izgubljen sem. Vse mi uhaja izmed prstov. Beranžerka in denar, oboje gre po vodi. Vse se podira, vse beži... Obrisal si je čelo, ki je bilo mrzlo kakor led. Z divjim sovraštvom se je ozrl na Arronški dvorec. Skrčil je pest, zgrabil za bodalo in ga spet izpustil. Zobje so mu škripali, rdeče se mu je delalo pred očmi ... »Beranžerka je moja!« je zarohnel. »Hočem jo imeti! Gorje mu, ob kogar se spotaknem... Ubijem ga! Vsakogar ubijem! Ulloovo hčer, Turquan-da, kogar si bodi... Kaj naj storim, kaj naj storim?« Umaknil se je, se šel skriti v nekakšno kolibo za Turquandovo hišo, vzel iz žepa srebrno piščalko in rezko zapiskal nanjo, ne da bi se utegnil ogledati, ali ga kdo vidi. Čez dve minuti je prihitela v kolibo gospa Medarda. »Tujka, ki so jo pravkar prinesli v hišo,« ji ie hlastno rekel Loraydan. »ne sme niti za trenutek ostati z Beranžerko v štiri oči. Razumete? Nobenih tajnih pomenkov, nič zaupnega šušljanja! Bodite pri njiju, nikoli ju ne pustite samih! Za Be-ranžerkino srečo gre. Razumete?« »Prav, visoki gospod. Sreča tega milega deteta mi je nad vse,« je odkritosrčno rekla Medarda. »Torej je tuja gospodična tako nevarna?« »Nevarna je Beranžerki kakor sama smrt.« »Jezus, tedaj moram posvariti mojstra Tur-quanda.« »Ne. ne, tega nikar. Nevarnost bi se le še povečala. Ne izkušajte razumeti, storite, kar vam pravim. Pred vsem pa ne zinite živi duši besedice.« »I, kje,« je dejala Medarda. »Vi vač najbolje veste, kje je nevarnost za Beranžerko in kje njena sreča. Saj vidim, kolikanj jo ljubite.« »Obožujem jo!« je vzdrhtel Loraydan. »Vse moje življenje je ona. Umrl bi, če bi se ji zgodilo kaj žalega.« »Ubogi gospod grof!« je zamrmrala Medarda. »Dajte, pomirite se. Kmalu bo vaša žena. Kolikšna sreča za vas in za to ljubo dete!« »Da. In da se ta sreča zagotovi in nevarnost odvrne, je treba pregovoriti Beranžerko, da pride skrivaj na pomenek z menoj. Treba je. naj stane kar hoče! Saj veš, ženščina kaj sem ti obljubil... « »Denar ni nič,« je rekla Medarda, čeprav so se ji oči zasvetile. »Beranžerkina sreča je vse. Svetovala sem ji in ji še svetujem sleherni dan. Pa se obotavlja ... čudi se... « »Ne sme se čuditi. Nič več se ne sme obotavljati ... « »Še dva, tri dni, pa se nemara odloči... saj vas ima tako rada ... « »Prav. Kakor hitro se odloči, mi takoj pošlji glas, ali še bolje, sama pridi k meni v dvorec. Ako me ne bi bilo doma, reci mojemu slugi, naj mi javi, da je čas. To zadostuje. Zvečer med deseto in enajsto uro pridem semkaj, v to kolibo.« In Loraydan je končal: »Vedi, ženska: nobenega napotka ni, da ne bi prisostvovala razgovoru, ki ga hočem imeti z Beranžerko zunaj njenega doma, ker ne morem do nje, ne da bi Turquana vedel. Pridi torej in mi pomagaj, da rešiva Beranžerko.« Nemški nabrežni top ob robu Rokavskega preliva Angleško-ruski odnosi v italijanski luči »Corriere della Sera" o angleških poskusili za razbitje nemško-ruskega sodelovanja Berlinski poročevalec milanskega lista »Corriere della Sera« doznava naslednje informacije o angleških poskusih za razbitje nemško-ruskega sodelovanja: V Londonu so prepričani, aa je spor med nemškimi in ruskimi interesi neizogiben, pa so v to smer usmerili svojo diplomatsko akcijo. Vsi ti poskusi pa so propadli. Poslednji izmed njih je bil balkanski manever, ki je zasledoval dva namena: približati se Rusiji in razširiti vojno tudi na to področje. Ko je dozorel besarabski problem, je dala Velika Britanija navzlic svojim jamstvom Rumuniji takoj razumeti, da ni nasprotna sovjetski akciji. Toda manever ni uspel, kajti likvidacija besa-rabskega vprašanja je odgovarjala duhu in črki dogovorov, sklenjenih med Berlinom in Moskvo, ki so točno opredelili interesne sfere obeh držav. Namesto da bi se bili izboljšali, so se angleško-ruski odnošaji v zadnjem času celo poslabšali, zlasti po objavi znanih dokumentov šeste nemške »Beie knjige«, ki odkriva zavezniške načrte proti Rusiji za primer, da bi ta še nadalje zalagala Nemčijo z nafto. V Londonu so takoj po tej objavi zatrjevali, da so bili ti načrti napravljeni v prvi vojni fazi in kasneje opuščeni zaradi »izboljšanja odnošajev med Moskvo in Londonom«. Ti odnošaji pa so bili dejansko tako dobri, da je Moskva še letos maja odklonila trgovinske razgovore z Veliko Britanijo. Tretja skupina objavljenih dokumentov je razen tega doKazala, da so zavezniki kovali svoje načrte proti Rusiji tudi še v aprilu letošnjega leta. To seveda ni moglo navdušiti Moskvo, ki je celo naročila svojemu diplomatskemu zastopniku v Londonu, kakor smo inronmirani, da zahteva pojasnila v Foreign officeu. To je bil po naših informacijah predmet razgovora med lordom Halifaxom in ruskim veleposlanikom Majskim. »Francoski parlament ni izglasoval vojne« Pod tem naslovom je francoski publicist Marcel Deat. ki se ie še pred izbruhom evropske vojne odločno boril proti vstopu Francije v vojno zaradi morebitnih obveznosti, ki bi jih bila preje prevzela. napisal v listu »Oeuvre« članek, ki je zbudil splošno pozornost, četudi nieeo-vih navedb ni mogoče preveriti. Deat trdi namreč, da je bil francoski parlament z zvijačo prevaran glede francoske vojne na,povedi Nemčiji. Ko ie vlada zaprosila parlament za izglasovanje voinih kreditov, pravi Deat, ni dobila pooblastila, da sme napovedati tudi vojno, ker ere v tem pogledu parlamentu pravica, ki mu je vlada ne more odvzeti. Finančni odbor je v tei dobri veri izglasoval zahtevane vojne kredite in sklenil, da se mora parlament sestati še istesa dne popoldne. Krediti so bili odobreni tudi v parlamentu. toda še pred tem ie skupina poslancev napravila poslednji poskus, da bi preprečila vojno. Poslanec Mar.ti.eny ie šesta'/:! izjavo, v kateri je bila vladna zunanja politika podvržena ostri kritiki. To izjavo ie podprlo 50 posalncev in ie bila takoj izročena predsedniku Herriotu. Poslanci so podpisali tudi interpelacijo Ber-gervia o nadaljevanju razprave na tajni seji parlamenta, toda Berserv sploh ni dobil besede. Krediti so bili odobreni, le ka- kih 10 poslancev je glasovalo proti niim. toda glasovanja o vstopu v vojno sploh ni bilo, ker ga vlada ni dopustila. Naslednjega dne. 3. septembra 1939. pet ur po angleškem ultimatu v Berlinu, ie tudi Francija napovedala Nemčiji vojno z ultimatom. o katerem parlamentu ni bilo nič znano. Parlament torej ni izglasoval vojne. zaključuje posalnec Deat. in vlada je zavestno prekršila ustavne določbe. Te Deatove izjave 90 vzbudile v svetu približno podobno pozornost kakor izjava ki jo je pred izglasovanjem nove ustave dal bivši francoski zunanji minister Bon-net, češ da ie bila Francija 1. septembra lanskega leta odločno za Mussolinijev predlog mirne rešitve spora med Nemčijo in Poljsko s sklicanjem posebne konference, da pa so Angleži preprečili uresničenje tega načrta. Svet ie te izjave registriral, odgovornost zanje mora biti zaenkrat prepuščena obema navedenima Francozoma. Glede odmeva Bonnetove izjave v Nemčiji pripominjamo, da so io nemški listi zabeležili kot dragoceno priznanje glede vojne krivde, da pa zato Bonnetu niso odpustili, da ie kot zunanji minister vendarle dal nalog francoskemu veleposlaniku v Berlinu Coulondru, nai izroči francoski ultimat nemški vlp^i. Uredba o Izpop©lnltvi medi-Giis*ke £aUuiiete v Ljubljani Podpisana je uredba o izpopolnitvi me-dieinske fakultete v Ljubljani. Postopno otvarjanje nadaljnjih semestrov se bo pri- □ :: zimskim semestrom 1940/41, torej os jeseni, in bo trajalo do zaključno dru-voga semestra 1943/44. Vsako leto bosta torej prirastla dva semestra, dokler jih ilteta ne bo imela 10. Vzporedno z novimi semestri bodo ustanovljeni naslednji znar tveni zavodi: v šolskem letu 1940/41. patološko-anatomski institut, interna kli-kirurška klinika in fizikalni institut; v letu 1941 42 rentgenoloski institut, instituti za radioterapijo, za farmakologijo, toksikologijo, bakteriologijo in higijeno. Nadalje venerolcška klinika, klinika za nalezljive bolezni, klinika za psihiatrijo in nevrologijo, klinika za ginekologijo, orto-pedična klinika ter zavod za fizikalno terapijo in balneologijo. V letu 1942/43 bedo otvorjeni zavod za sodno medicino, klinika za očesne bolezni, otroška klinika, klinika za bolezni grla, ušes in nosu ter zobna klinika. Kakor poroča »Slovenec«, bodo vse te klinike začasno nameščene v splošni bolnici v Ljubljani. »Slovenec« meni, da se bo medicinska fakulteta »odslej lahko nemoteno razvijala«. To mišljenje je zelo optimistično. Za našo medicinsko fakulteto so sedaj sicer dane vse zakonske podlage in sigurno je, da bodo mogli biti tudi pravočasno imenovani potrebni profesorji (prvi trije za peti in šesti semester so že imenovani i, toda razvoj medicinskega študija je bistveno odvisen od izgraditve medicinskih institutov in je provizorij V splošni bolnici, ki je že kot taka popolnoma nezadostno opremljena in v prostornem oziru v skrajni k izi, le slab, povsem nezadovoljiv su-rogat, ki komaj zadostuje za prvi začetek. Vsi napori se bodo morali sedaj koncentrirati na to, da se medicinska fakulteta zares organizira, kajti imenovanje profesorjev je šele prvi korak k temu velikemu cilju. NeodlorJSIvo vprašanje našega uradništva Zagrebški listi komentirajo resolucijo akcijskega odbora združenih organizacij drža-nih in samoupravnih nameščencev. Resolucija opozarja na težki položaj državnih in samoupravnih uradnikov ter kliče po povišanju njihovih prejemkov. Materialni položaj državnih, samoupravnih P3 tudi velike večine zasebnih nameščencev, postaja vse bo-lj nevzdržen Potrebna je nujna pomoč. Uradniki ne morejo s svojimi prejemki pri največji štednji več izhajati do konca mesca. Zato lezejo vedno bolj v dolgove Pri tem je kreditna sposobnost narega uradništva že nadvse omejena. Življenjske potrebščine so dražje od dne do ene, uradnik pa je ravne tisto nesrečno bitje, ki mora kupiti vse, kar potrebuje za življenje. Od pričetka vojne sem so se dvignile cene življenjskim potrebščinam skoraj za 30 odstotkov Plače državnih, samoupravnih in po veliki večini tudi zasebnih nameščencev so ostale iste. Ureditev materialnega položaja našega uradništva postaja neodložljivo. Ako je kdaj država potrebovala materialno nsigurano uradništvo, potem ga danes. Državni in samoupravni aparat lahke odrečeta v najbolj usodnih trenutkih, če se bo moralo boriti uradništvo z vprašanjem svojega obstoja namesto da bi posvečalo vso svojo pozornost samo uradnim poslom. Pri nas se mnogo govori o pobijanju korupcije. Vsi pa pozabljajo, da je najbolj- še sredstvo za pobijanje korupcije primerno in pošteno plačano uradništvo. Zadnje čase čujemo tudi mnogo lepih napovedi o nameravanih reformah na polju našega gospodarskega in socialnega življenja. Mi mislimo, da bi vsi tisti, ki govore in napovedujejo te reforme, storili zaenkrat dosti dobrega, če bi se spomnili bednega in nevzdržnega položaja našega uradništva ter izvedli v znamenju »načeila socialne pravičnosti« najnujnejše mere za ureditev vprašanja uradniških prejemkov. NajtoSjšI gospodarski in politični red Naš uvodnik od pretekle nedelje je vzbudil mnogo zanimanja in odobravanja. V istem duhu razpravlja sedaj o problemu reform beograjski »Napred«, ki piše: -»Sigurno je, da sta danes za očuvanje vsakega naroda merodajna dva činitelja. Prvi je geografsko-politični. ki se odraža v odno-šaju napram glavnim in odločilnim političnim sistemom. Drugi je v temeljnih narodnih sitlah in v interesih države. Mi se nahajamo med totalitarnim odnosno kor-porativnim sistemom in med novim soci-alno-političnim eksperimentom ki kaže voljo in moč, da se brez njega ne rešuje usoda Evrope. Državniška modrost in interesi nacionalne svobode ne zahtevajo enostranski priključek in pasivno prilago-devanje nekemu gospodarsko-političnemu sistemu, temveč aktivno in usrtvarjajoče sodelovanje lastnih pogledov in lastnih ustanov s stvarnimi narodnimi silami. Ustvarjajoče vzporejanje zahteva ustvaritev onega gospodarskega in političnega sistema, ki odgovarja potrebam in zahtevam narodnih vrst in interesom narodne celote. Samo one države, ki imajo svojo politiko zasnovano na temeljih, težnjah in potrebah naroda in nacionalne celote, se morejo obdržati in razumeti prehodne viharje v mednarodnem življenju.« Gospodarski krogi in nameravane reforme »Beograjski Lloyd« razpravlja o napovedanih gospodarsko-socialnih reformah ter pravi: »Konstatiramo, da se srbska javnost še sploh ni izjavila o predstoječih spremembah. Edino izjemo je napravil glavni odbor Jugorasa. Istotako se mora poudariti, da srbski gospodarski krogi, ki so globoko vdani narodni dinastiji in svoji domovini, niso bili konzultirani glede sprememb, ki se pripravljajo v našem gospodarskem življenju. Za razliko od majhnega števila sla-bičev, med katerimi je vladal duh straho-petstva, so srbski gospodarski krogi polni najglobokejše vere v moč svojega naroda in svoje države ter se zavedajo, da samo močna Jugoslavija lahko uživa zaupanje vseh svojih mednarodnih sosedov. Radi tega ti krogi s polno pravico pričakujejo, da se ne bodo storile nobene usodepolne odločitve, ne da se povpraša tudi nje in da se dobi njihov pristanek.« Iz izvajanja »Beograjskega Lloyda« bi bilo sklepati, kakor da zagrebški in ljubljanski gospodarski krogi sodelujejo pri pripravah za neke gospodarske reforme, da so bili vprašani in da so dali na te reforme svoj pristanek. To naziranje beograjskega glasila je povsem pogrešno in mi mislimo, da priprave za reforme še niso dospele v stanje konzultiranja gospodarskih strokovnjakov in krogov. V ostalem bi tako konzultiran je ne bilo niti dovoljno, ker se gospodarsko vprašanje ne da ločiti od socialnega in bi morale imeti enakopravno besedo tudi organizacije in ustanove, ki se bavi j o s socialnimi problemi našega na- roda. Le v harmoniji vseh stanov se da izdelati program in se dajo uvesti reforme, ki bi v resnici pomenile napredek za narod in za državo. Najboljša knjiga o Radičih Glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Seljački dom« objavlja pregled nedavno izišle knjige »Hrvatski seljački po-kret bratov Radičev«, ki jo je napisala dr. Ljubica Vukovič-Teodorovič. »Seljački dom« pristavlja, »da mora Iskreno priznati, da je ta knjiga doslej naboljše uspela razprava o velikih učiteljih hrvatskega naroda. Knjigo je napisala Srbkinja, vendar se že mora reči, da se še noben Hrvat ni tako poglobil v apostolsko poslanstvo pokojnih bratov Radičev, kakor gospa dr. Vukovičeva.« Prosvetni organ omladine JRZ »Slovenski jug«, službeno glasilo omla-ddne Jugoslovenske radikalne zaiednice. objavlja članek »Kaj pričakujemo od mi- i nistra prosvete dr. Antona Korošca«. Ust pravi, da pričakuje »jugoslovenska nacionalna omladina. organizirana v JRZ. od dr. Korošca popolno reorganizacijo naše prosvetne politike na nižjih in višjih šolah. Prav tako pričakuje od dr. Korošca, da bo uvedel v prosvetno politiko načelo polne in čiste nacionalistične vzgoie in dviganja nacionalne zavesti v vseh narodnih slojih. Mi moramo dobiti nov učni načrt, ki bo prežet nacionalnega duha in stremljenja. Treba ie uvesti obvezno nacionalno vzgojo mladine. V zvezi s tem pa je potrebno temeljito prečistiti vrste naših profesorjev v srednjih šolah, kjer v ogromnem številu vzgajajo mladino v komunističnem duhu. Prav tako kriče po posebnih merah razmere na naših univerzah. iz katerih prihajajo cele kolone komunističnih vzgojiteljev mladine, ki sistematično vzgaja našo omladino v anaci-onalnem duhu. Nad našimi univerzami ie treba uvesti državno prosvetno kontrolo. kakor tudi računsko kontrolo nad uporabljanjem vseh fondov, zaouščin in ded-ščin, ki jih upravljajo naše univerze. Pod državno nadzorstvo se morajo postaviti tudi vsi dijaški domovi in kuhinie.« Zanimivo ie. da zahteva beoeraiški organ JRZ vzgojo omladine v iueosl o venskem nacionali.an!Š' znesek 17 din Štiri autogume 5.50/16 prodam. Ve:epro-daja soli, Zagorje. Beseda 1 din davek 3 din za šifre ali daianje oaslova 5 din Naimantši znesek 17 din Enosobno stanovanje v b'ižini Sv. Petra ali v Trnovem iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 18120-21 a Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in pritiklinami za 1. avgust iščeta 2 '.sebi na Mirju ali v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 17«. 18126-21a Stanovanje v Celju-okolici trisobno ali hišo v najem iščem. Posredova !ec dobi din 200 nagrade. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Nujno avgust«. 18128-21a Beseda 1 din, davek 3 din. za jifre ali daianie aaslova 5 din Najmaniš' znesek 17 din. Šivalni stroj rabljen ugodno prodamo. Poizve te v Novi trgovini, Tyrševa c. 36. 18116-29 50. mjcrciiz£cFtr ctarr&crBe* SI IAHK0 BREZCBVEZH0 OGLEDATE PRI IGM.VOK LJUBUANA TAVCAHJEVA 7 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aii daianje naslova 5 din. Najmaniš' 17 din znesek m odda 18111-6 ,« i.. - .J.- Beseda 1 din davek 3 din; za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din Aulomobilske Beseda 1 din, davek 3 din, za šifre ali daianie aaslova 3 din NaimaniJi znesek 17 din. Sostanovalca s hrano in vso oskrbo koj sprejmem v lepo, čisto, solnčno sobo. Sv. Jakoba trg št. 5. 28021-23 Opremljeno sobo mirno in zračno oddam takoj v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 18109-23 Separirano sobo s tekočo vodo, oddam v vili stalnemu najemniku. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18130-23 Beseda 1 din, davek 3 din; zs šifre ali daianje naslova 1 din Najmanjši znesek 17 din. Zlat prstan z velikim briljantom sem izgubila v ponedeljek. Oddati ga je proti visoki nagradi v uredništvu lista. ___ 18097-28 m zračnice stare, nerabne, kupuje vsako količino Auto-montaža d. d., Ljublja na. Kamniška 25, telef 30-14 in 30-47. 18113-'! Sode petrolejske in bencin ske dicbro ohranjene takoj kupim vsako količino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodi 100 kg«. 18112-7 Beseda 1 din. davek 3 dm za šifre ti' -taianie aaslova 5 din NaimaniS- znesek 17 lin DKW avto dvosedežni, športni, zelo dober, za 9000 din x>.a-prodal. Ljubljana, palača »Dunav«. Beethovnova 14, vrata 21. 18132-10 Beseda I din, davek 3 din. za šifre ali daianje aaslova 5 din NaimaniJi znesek 17 din Dve damski in dve moški kolesi popolnoma novi, najboljša svetovna znamka, za izredno nizko ceno naprodaj. Palača »Du nav«, Be"thovnova ul. 14, vrata 21. 18131-11 tieseda 1 din davek 3 din. za šifre lli daianie aaslova 5 din NajmaniJ' mesek 17 din. Svetlo delavnico dveh ali treh prostorov tudi izven centra iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj.« 18101-19 Mlekarna oziroma lokal se odda Tyrševa cesta 37 18103-19 Posestvo v Banja Luki se proda. Sestoji iz 33.000 kv. m prvorazredne zemlje, nove zerad-be s stanovanjem z vsemi pritiklinami in s čelom na glavno cesto pri mestni mitnici. Posestvo je zelo primemo za zgradbo tvornice in slišnih podjetij. Je v bližini železniške postaje in električne centrale. Vsa podrobna pojasnila pošlje Fehim T>jmišic, Sarajevo, St. Sinčte-liča 3/II. 1S129-20 mopi^i Vsak-- aeseda 2 din: davek 3 din Za daianje naslova 5 din NaimaniJi znesek 2C dm. Vrni se! Vse dobro. K. B. S. 18068-24 "vignite v oglasnem oddelku dospele Donodbel Bleiweisova c. 42, Bri-Ijant, Celje, Diskretna, Dobra postrežba, Dobro-idoča, Dobra gospodinja 111, Dvojčka D. D., Dobra žena, Denar. Dal gotovino. Donosna hiša, Dobro prijateljstvo, Delno odplačevanje, Dekle, Erjavec, Igriška, Elek-tričar, Gotovina 25, Stanovanjska, Gotovina, Gizela, Gorajte, Hipoteka, Julij, Jugočarapa, Jelica, Juvan. Konver-zacija. Korekten, Kotel, Letovanje, Mir, Miroljubna dvojica, Marljiv in zvest. Mlad in zanesljiv, Mladost, Mešalec, Nemška konverzacija, Nizka cena, Nujno 27. Ne predrago, 2 osebi, 1940,* Odplačevanje, Premog in baker. Poštenje, Penzionist, Poceni, Pisarna, Pletenine, Pridna in poštena, Radi miru, Roženkraut. Renta, Sv. Pavel, Stalen uradnik 103, Sonce, voda, zrak, Spretna, Sodobno zgrajena, Stavba, September 99, Sposobnost, Srečni izleti. Takoj hiša. Takoj gotovina, Verzi-ran poilr. Vesten ln zanesljiv, v dobrem stanju, Vestno in strogo zaupno, Vesten, Vestna, Vestna gospodinja. Zanesljiva in vestna natakarica, Zastopstvo Zdrami se, ako si ooštenjak, 100 000, 220. 3329. Beseda I dm, davek 3 din; za šifro a!i daianje naslova * din. Naimaniši znesek 17 din Dražba bosanskih preprog, pred-posteljnikov, suhe robe, steklenic, namiznih pr tov se vrši v soboto 20. julija ob 14. uri v Trdinovi ulici 7. pritličje levo. 18110-32 Od Vas je odvisno, da imate obleko ^ vedno l ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikamlca Izpod Triglava na Kajmakčalan Sokoisko romanje na kajmakčalansko krstno slavo Da je letošnje sokoisko romanje na Kajmakčalan tako lepo uspelo, gre pač trojnemu zahvala: poslužilo je ugodno vreme, organizacija od strani skopljanske župe je bila zadovoljiva in sam spored svečanosti na zgodovinskem kraju je bil tako prisrčen, da je zapustil trajne spomine v srcih vseh prisotnih. Resda se je zbralo prav lepo število sokolskih odposlancev iz vseh žup Jugoslavije, toda kakor je po zaključenih slovesnostih pravilno poudaril prvi zamenik starešine SKJ dr. Belaj-čič, bi bila svečanost zaslužila, da ji prisostvuje ves jugoslovenski narod, da črpa vero v svoj obstanek. Sokoli in Sokolice, ki so se utrujeni po znatnih naporih, pa Poletje v Beogradu Blagodejen je večerni oddih na terasi gostilne ali kavarne sredi Beograda. Promet v naši prestolnici seveda tudi v najhujši poletni vročini ni zmanjšan. Zanj skrbijo novi elegantni tramvajski vozovi in novi veliki avtobusi, ki jih je Beograd dobil nedavno iz Ljubljane, nekaj pa jih še v kratkem prejme. V prvih večernih urah so zasedene številne mizice pred kavarnami in gostilnicami po Terazijah, ljudje se krepčajo s prigrizki in se hlade z dobrim pivom. Naval je po trgovinah, ki so odprte pozno v večer. Po veleblagovnicah je gneča in soparica, da te zaboli glava in si jo hitiš ohlajat na Kalemegdan, vendar vsi brez izjeme srečni po krasnih t odkoder je ravno v nastopajočem mraku, INSE&JRAJ V „ JUTRU"! Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika doživljajih te dni razšli na domove, naj bodo glasniki tiste neomajne vere v domovino, za katero so bila na Kajmakčala-nu storjena brezprimerna junaštva. Poročevalcu »Jutra« pa naj bo dovoljeno, da nekoliko obširneje opiše svoje vtise s potovanja. Udeležba Slovencev je namreč bila precej pičla, kar so vsi obžalovali. Razlogi so pa kolikor toliko opravičljivi: ogromno dolžina poti, izredne prilike, vpoklici, poletna opravila, gmotni razlogi. Nam, ki smo poromali takorekoč izpod Triglava na Kajmakčalan, se je pa pokazala domovina v svoji silni razsežnosti, čudoviti raznolikosti in zraven tudi krepki povezanosti. V soncu čez plodna polja Zlat dan je sijal, ko smo iz objema blagodejnega slovenskega hladu zdrčali z br-zcem iz Zagreba dalje čez hrvatsko ravan proti Beogradu. Čeprav naporna, je vožnja v vročem poletnem dnevu po naši žit-nici vendarle zanimanja vredna. Prav zdaj so polja v polnem zorenju. Na daleč se razprostirajo ogromne preproge zlate pšenice, rži in ječmena, doraščajoče turščice, rumeno cvetoče repice, rdečega maka. Sončnice, ki s svojimi vitkimi stebelci napolnjujejo cele orale, se z velikimi obrazi ozirajo za soncem. Onkraj Slavonskega Broda srečujemo že tudi prve nasade hmelja, nekaj tobaka, vinogradi so blizu proge. Po prostranih gmajnah se pasejo ali počivajo velike črede živine in drobnice, neštete jate gosi in puranov so od daleč videti kakor rjuhe, položene zaradi beljenja na sonce. Po mlakužastih jezercih se kopljejo rilčasti ščetinarji in mar-sikod jim delajo družbo zagoreli nagi pastirčki. Štorklje se kakor aeroplani spre-letavajo nad nepregledno pokrajino, dona-šajoč že godnim mladičem priboljškov iz miakuž in jarkov. Bolj ko režemo pot v plodni Srem. večje je obilje. Ali vedno bolj se tudi kažejo posledice letošnjih neurij. Tik ob progi se še venomer vlečejo cela jezerca. Koruzna in pšenična polja so zalita na široko. Medtem, ko po ugodneje ležečih žitnicah že šumi vršalica in pada klasje v milijonih, gnije pridelek po zalitih poljih vse vzdolž proge do Beograda. In še vedno ni nevihtam kraja. Pri Ze-munu zremo Dunav, ki je napolnjen do robov. In ko zdrvimo po železnem mostu čez Savo, je tudi ta vsa motna in nabrekla. ko se po prestolnici prižigajo luči, razgled najlepši. In potem pride večer in se zdaj tu zdaj tam oglasi muzika in pesem. Pred dvema gostilnicama nasproti kolodvoru tekmujeta dve skupini pevačic, naokrog se nabira črno ljudstva, ki prisluškuje in odobrava in se še malo ne zmeni za velike vojne in politične homatije nekje v Evropi. Beograd ima zdrave živce. V dežju skozi šumadijo Po silni soparici se sredi noči sproži nevihta z bliskom in treskom, novi nalivi napajajo balkansko zemljo. Ko smo v jutru krenili z brzcem iz Beograda proti Skoplju, so venomer potrkavale goste kaplje na okna. Pohlevno šumadijsko gričevje z belimi hišicami, skritimi med šljivike, je nudilo žalostno sliko. Cim dalje smo ubirali pot v Šumadijo, tem hujše so bile posledice novih nalivov. Izreden obseg je zavzela ta nevihta. Šele pri Nišu nas je nekoliko zapustilo deževje, a na vsej nadaljnji poti smo že opazovali, da je deževje seglo tja doli do skrajnih robov naše države. Kolikor moremo z vlaka spoznavati razvoj večjih krajev predvojne Srbije, je napredek zadovoljiv. Mnogo je novih hiš, razvija se industrija. Napreduje Mladeno-vac. Bolj in bolj se industrializira Jago-dina, ki je svojčas poslužila Nušiču kot domovina patriarhalnih srbskih malomeščanskih tipov. Danes pa ima veliko Kle-fišovo industrijo mesnih izdelkov in pivovarno, okoli katere se razraščajo lepi lastni hmeljniki. V Paračinu se blizu proge razkazuje Teokarovičeva industrija tkanin s stanovanjsko kolonijo. V Nišu, važnem prometnem središču, središču umnega poljedelstva in vrtnarstva, imamo žal le kratek postanek. Nu, še vse mikavnejša kakor po predvojni Srbiji, je pot po južnih pokrajinah, koder je še pred tridesetimi leti brezumno gospodaril Turek. Onkraj slavnega Vranja, ki ga je za vse čase postavil v srbsko literaturo največji srbski romancier Bora Stankovič, so še danes sledovi turške obmejne postaje Zibevče. še stoji fundament nekdanje okretnice lokomotiv, še stoji in polagoma razpada nekdanja turška obmejna stražarnica. Kakor bolnik po dolgem, izčrpavaj očem trpljenju se počasi krepi in zdravi pokrajina proti Kumanovu in Skoplju. Poleg starinskih bajt in mučnih ostankov turške zanikrnosti se že veselo smehljajo rdeče strehe novih naseljencev, ki so prišli sem iz raznih krajev Jugoslavije. Poija, nekoč opustošena, rodijo žito in tobak. Za drevje je Turek svojčas terjal poseben davek, ker je pač gozdovje nudilo zavetje borcem za obrambo in svobodo raje. Danes se po posekah spet posamič dvigajo drevesa, ki poživljajo enolično, valovito pokrajino. Precej daleč od postaje se nam v preprostem obrisu pokaže mesto Kumanovo. Nad njim se boči planota s spomenikom najpomembnejše zmage v balkanski vojni leta 1912., ko je srbska vojska, vsa sveža, enotna, moderno oborožena, prežeta z nezlomljivo voljo prebila armado Zeki-paše in jo vrgla v mogočnem zaletu daleč nazaj, da je nato imela svoboden pohod v carsko Dušanovo Skopi je. Ozdravljena zemlja Ko se pozno popoldne bližamo Skoplju, je sonce razlito nad pokrajino. Po dolgem se vleče Skopska Črna gora, prepolna starinskih zanimivosti, folklornega bogastva, božje divjine. Plodno polje se širi vse do Skopi j a — nič novega, porečete. Ali treba je vedeti, da je vse to bilo pod Turki ogromno močvirje, odkoder je ubogi živelj bežal v tujino za kruhom. Kar pa t- ostalo doma, je bolehalo za malarijo. Leto za le-t~m je Vardar poplavljal Skopsko polje. Iz šibja in ločja so se poleti dvigali roji komarjev, ki so seveda ogražali tudi prebivalstvo Skoplja. Kmalu po prevratu so šla naša zdravstvena oblastva na delo, da rešijo kake 3000 ha zemlje, prebivalstva pa strahu pred mrzlico. Kakor je pač to pri nas: krediti so bili vsako leto premajhni, da bi ^e moglo regulacijsko delo izvršiti v nekaterih velikih potezah. Kopali so ka-rn.lt-, ali vsako leto je Vardar napravljal mnog. nove škode. Šele lani je bilo mogoče dobiti 3,000.000 din kredita za razširjenje kanalske mreže in posebej še 700 jurjev za ureditev ogromne sesalke, ki je z električnim pogonom jela sipati vodo v Vardar. Bilo je vse to storjeno v poslednji mah. Kajti letos na pomlad je Vardar po kopne-nju debelega snega navalil z vso silo. Nasipi pa so igraje zdržali naval. Letošnjo pomlad so se plugi prvič zagrizli v plodno zemljo — in te dni so padli prvi snopi na Skopskem polju. 3000 ha plodne zemlje je rešene, prebivalstvo bo lahko živelo na svojih tleh, nič več se ne bo treslo od pomanjkanja in mrzlice. Vedno lepša so naselja, ko se približujemo Skoplju. Nove rdeče hišice, sadovnjaki, vrtovi. Imajo pa tudi lepa imena. Dušanovac pred Skopljem je značilno tako naselje družin bivših junaških četnikov. ki so večidel že vsi pomrli, njihovi potomci pa nadaljujejo delo z enako ljubeznijo do svobodne grude, s kakršno so se za nio še pred nedavnimi leti borili njihovi očetje. Pokraima. koder so še nekatera leta po prevratu prehajali in ogražali javno varne^ tuji banditi, je danes sooknina, vedra, nasmehljana kakor zdrav otrok. Znamenita »Prerokovanja Nostradamusa« so izšla v slovenščini. Knjigo, ki stane Din 10.— dobite v trafikah in pri prodajalcih časopisov ter kolporterjih, ali pa pišite na naslov: J. GOLEČ — Maribor, poštni predal št. 32. ter priložite v pismu v znamkah Din 12.— (10 din za knjigo, 2 din za odpremo in poštnino) nakar boste dobili knjigo z obratno pošto. PRTVILEGOVANO A. D. ZA SILOSE — oddelek za gradbo žitnih skladišč — poziva vse izdelovalce lesenega materijala, life-rante železnine in podjetnike, ki se zanimajo ZA ODDAJO GRADM_f IEGA MATERIJALA odnosno za $ & llilli1!!!1!1:!!!!! RAZGLAS Občina DOMŽALE priobčuje v smislu § 8. gradbenega zakona, razgrnitev regulacijskega načrta in uredbo o njega izvajanju n za trg Domžale na javni vpogled. Interesenti morejo vpogledati reg. načrt v občinski posvetovalnici med uradnimi urami in sicer od 5. avgusta do 5. novembra 1940. Pripombe zoper regulacijski načrt in uredbo morajo interesenti predložiti občini najdlje v petnajstih dneh po izteku roka za javni vpogled, sicer jih občina ne bo jemala vpoštev. S tem se razveljavljajo vsi prejšnji razglasi. Občina DOMŽALE, dne 19. julija 1940. ki se bodo gradila po vsej državi, da se javijo osebno (Beograd, Knjeginje Ljubice št, 6/III, vsak delavnik od 11. do 12. ure) ali pismeno na isti naslov. Podjetniki in izdelovalci materijala, ki žele dati ponudbe, naj pošljejo 75.— din po poštni hranilnici na čekovni račun št. 60640 za stroške za izdelavo elaborata. i Neizprosna usoda nam je nenadoma iztrgala iz naše družine našo nad vse ljubljeno, skrbno, zlato mamo, gospo Pogreb nepozabne bo v petek 19. julija ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Iz Za&esia s— Poštna vožnja. Kakor se čuje. je poštno vožnjo na postajo izdražila neka gmotno dobro stoječa oseba. Dosedanji voznik, ki je tako rekoč živel od tega zaslužka, je s tem hudo prizadet. z— Občinska seja. v nedeljo zjutraj je bila občinska seja, ki je v naglici odobrila nekatere sklepe uprave. Sedanji odborniki so menda vajeni discipline ln skoraj brez debate odobrijo vse, kar se sklene v upravi. Občani pa so priče svojevrstne štednje, ki se je uveljavila v občinsKem vodstvu. Včasih so potrošili polovico pole. da so napisali dnevni red, zdaj pa zadošča majhen košček papirja, ki se kar skrije med drugimi razglasi na deski. ToKrat smo pogrešali na dnevnem redu poročila proti-draginjskega odbora, ki od svojega pričet-ka ni imel še nobene seje. Vsi občani brez izjeme se čudijo, da se tako prezirajo predpisi oblastev, medtem ko se draginja bohotno širi, pa bi se dala vendar marsikje zavreti. V Zagorju so nekatera živila na trgu za celih lOO^o drazza kakor v Ljubljani. Neka branjevka, ki prihaja k nam z režijsko vozovnico lz ljubljanske okolice, prodaja zelenjavo ln krompir za polovico dražje, kakor stane v Ljubljani. — Občinski odbor je v kmetijsko zbornico izvolil 5 članov, 5 članov v šolski odbor šole na Lokah, ki bo samostojno poslovala Kakor smo pričakovali, so v vodstvo organizacije obvezne telesne vzgoje prišH ljudje brez kvalifikacije, čeprav je med nami človek, ki ima kvalifikacijo, potrjeno od ministrstva. Nihče Izmed odbornikov tudi ni stavil vprašanja, kaj je uprava, ki je sama sebi izboljšala dohodke, ukrenila glede poviška plaC občinskim uslužbencem. R D Kadeče, 17. julija 1940. ŽALUJOČI OSTALI RAZGLAS O LICITACIJI Občina Murska Sobota razpisuje za TEŽAŠKA, ZIDARSKA, ŽELEZOBETONSKA, TESARSKA in KROVSKO - KLEPARSKA DELA pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14* avgusta 1940 ob 11. uri dopoldne v pisarni občinskega urada v Murski Soboti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so v vpogled v občinskem uradu, odnosno se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam ter znašajo za težaška, zidarska in železobe-tonska dela skupaj Din 150.—, za tesarska in krovsko-kleparska dela po Din 50.—. Uradno ugotovljeni proračuni znašajo: Za težaška dela.........Din 81.894.— Za zidarska dela v surovem stanju . . Din 392.473.— Za železobetonska dela.......Din 731.848.— Za tesarska dela .........Din 113.147.— Za krovsko-kleparska dela......Din 177.818.— Za surovo stavbo skupaj . Din 1,497.180.— Ponudbe morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni zneski. Natančnejši pogoji za udeležbo pri licitaciji so razvidni iz razglasa v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine. Občina Murska Sobota, dne 13. julija 1940. V- Vdani v voljo božjo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v sredo, dne 17. julija 1940, umrl v 84. letu starosti previden s tolažili svete vere naš ljubljeni mož, dobri oče in nad vse skrbni stari oče, gospod MATIJA WRINSKELE DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb pokojnika bo v petek, dne 19. julija 1940, ob četrt na štiri popoldne iz Žal, kapelica sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. julija 1940. Globoko žalujoči: IVANKA roj. SKULJ, žena; AMALIJA, AVGUST, ANKA poroč. ORAŽEM, otroci; vnuki in ostalo sorodstvo. I Petek, 19. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Naše veselje (plošče).,— 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Magistrov trio. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični tedenski pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Glasbene vezi ilirskih preporoditeljev s Srbi. — 19.40: Objave. — 20.10: Deset minut za planince. — 20.10: Vzgoja doraščajoče mladine (gdč. Marija Kovač). — 20.30: Trlo za rogove (gg. J. Zupančič, V. Pokorn, P. Ramovš). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi ge. Marte Repovš-Radmaničeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek. Beograd 19.40: Ruske romance. — 20.10: Simfonični koncert. — 22: Moderna glasba. — Zagreb 17.45: Petje. — 20.30: Plošče. — Sofija 20.10: Operni večer. — 23: Bolgarska glasba. — Praga 19.50: Smeta^ novi »češki plesi«. — 20.30: Radijska groteska. — 21.35: Plošče. — 22: češka glasba. — Berlin 19.15: Orkestralni koncert. — 21.15: Pester spored. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Vokalni ln instrumentalni koncert. — 20.30: Virtuozna glasba. — 21.20: Komorne skladbe. — 22.10: Pester glasbeni spored. Mlajšega kemika z dovršeno srednjetehnično ali obrtno šolo, ki ima nekaj izkušenj z manipulacijo strojev in orodja, kakor tudi starejšega mojstra, strojnega ključavničarja vpokojenca išče tovarna d. d., v Beogradu. Ponudbe pod »Iskusan« 1321 na Propagando d. d., Beograd, poštni pretinac 409. Urejuje Davoni- ttavijen - Izdaja zs Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.