FOR Freedom AND Justice NO. 72 % Ameriška . JA Ik M . ■ " M. m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER l AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, September 24, 1 985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Reševalci v Mexico City še iščejo preživele v ruševinah — Včeraj rešenih 26 otrok iz porušene šole — Do 10.000 ubitih MEXICO CITY, Me. — Včeraj so reševalci našli živih 26 otrok v neki šoli, ki jo je bil porušil pretekli četrtek potres. Tu in tam reševalci še odkrijejo preživele žrtve tega potresa, vendar so >. ..-vi n? n ; " j" •r.spe'te iz dneva v dan manjša. Poročila o Številu mrtvih v deželi se razlikujejo. Mehiška vlada je izjavila včeraj, da je bilo ubitih v glavnem mestu 2822 oseb, 100 več pa v drugih krajih. V Washingtonu je pa State Department izjavil, da je bilo ubitih 3461 oseb, med njimi 6 Amerikancev. Mehiška policija pravi, da še pogrešajo 4180 oseb. Po nekaterih ocenah, je potres terjal do 10.000 človeških življenj. Med žrtvami so menda člani družine znanega opernega pevca Placida Dominga. Domingo sam pomaga pri reševanju. Razne države že pošiljajo pomoč Mehiki. Včeraj je prišla na krajši obisk Nancy Reagan. Izročila je mehiškemu predsedniku Miguelu de la Madridu ček za milijon dolarjev in dejala, da bo sledilo veliko več podpore, tako od ameriške vlade kot od prostovoljnih darov posameznih Amerikancev. Predstavniki Rdečega križa prosijo darovalce v ZDA, naj prispevajo pomoč v gotovini, ki da bo najučinkovitejša. Zelo aktivne po ZDA so organizacije, ki predstavljajo špansko govorečo skupnost. Mednarodni finančni krogi menijo, da je potres močno prizadel tudi mehiško gospodarstvo. Mehika ima ogromne dolgove v tujini in finančniki pravijo; aa Orfž 0003“ tnih ugodnosti, dežela ne bo mogla teh obveznosti odplačevati. George P. Shultz predlagal »resna« pogajanja z ZSSR — Sovjetski zunanji minister Ševardnadze na obisku v ZDA deljo so ZDA, Francija, Japonska, Zahodna Nemčija in Anglija napovedale boj zoper precenjen ameriški dolar. Z raznimi gospodarskimi in finančnimi programi ter intervencijami bodo te države sodelovale v akciji, katere namen je žnižanje vrednosti dolarja v primerjavi z drugimi valutami. Včeraj je vrednost dolarja na medarodnem trgu padla kar za 5 odstotkov, finančni analitiki pa so deljenega mnenja, ali bo dolar še znatno padel. Reaganova vlada kot vlade omenjenih držav želijo s svojim novim programom zoper precenjen dolar ustaviti ali vsaj omejiti razpoloženje v zveznem kongresu za protekcionistične ukrepe zoper tujo konkurenco oziroma uvoz, ki da uničuje mnoge ameriške industrije. Reagan sam zelo nasprotuje protekcionizmu, vendar mu je jasno, da so kongresniki pripravljeni celo zavrniti njegove vetoje. Reaganovo stališče je, da bi protekcionistični ukrepi v prid na primer ameriške tekstilne industrije kaj kmalu vodile do protiameriških ukrepov in celo do mednarodne trgovinske vojne. Včeraj je Reagan govoril o novem programu, po katerem bodo ZDA ukrepale zoper države, ki nepravično konkurirajo z ZDA. Vodilni kongresniki so dejali, da sicer pozdravljajo Reaganovo novo pripravljenost se zavzemati za prizadete amriške industrije, vendar je kljub temu pričakovati, da bo zvezni kongres odobril protekcionistične zakone. - Kratke vesti - Dunaj, Avstrija — Danes je eksplodirala bomba pred neko banko madžarske lasti. Bomba je ranila 11 ljudi. Nihče še ni prevzel odgovornosti za bombni napad. NEW YORK, N.Y. — Včeraj je govoril na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov državni tajnik George P. Shultz. V svojem govoru je Shultz ostro kritiziral Sovjetsko zvezo, ker noče sodelovati na resen način na pogajanjih v teku v Ženevi o omejevanju oboroževalne tekme. Sovjetske izjave o teh pogajanjih in o ameriškem stališču so zelo enostranske, je dejal Shultz. ZDA in ZSSR imajo »zgodovinsko priložnost«, da bi skupaj zmanjšale možnost vojne, vendar se Sovjeti za to ne zanimajo, je dodal državni tajnik. O sporni »Vojni zvezd« je Shultz dejal, da je sovjetski vojaški vesoljski raziskovalni program dejansko starejši in obsežnejši od ameriškega. Ko je Shultz govoril o npornikih, ki se bojujejo zoper komunistične ali levičarske režime v Nikaragvi, Afganista-nu, Kambodži in Angoli, jih je označil za »borce za svobodo«. Tudi ni pozabil omeniti Preganjanja tistih v ZSSR, ki zagovarjajo osnovne človečanske pravice, svobodo vere ‘n svobodne delavske unije. V ZDA ta teden je sovjetski zunanji Minister Eduard A. Ševardnadze, ki bo govoril v ZN danes in najbrž odgovoril na Shultzove trditve. Jutri se bo Ševardnadze srečal s Shultzom, v četrtek pa ga bo v Beli hiši sprejel predsednik Reagan. Med drugim, hodo Ševardnadze in njegovi sobesedniki govorili o bližajočem se srečanju med Reaga-^oni in sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačevom 19. in 20. novembra letos v Ženevi. in druge zahodne države sodelujejo v načrtu cenejši dolar — Reagan bo branil 'ndustrijo pred nepravično tujo konkurenco WASHINGTON, D.C. — Preteklo ne- Weyers Cave, Va. — Sinoči je treščilo v goro v Shenandoah nacionalnem parku potniško letalo, na katerem je bilo 12 potnikov in dve člani posadke. Reševalci, ki so prišli na kraj nesreče, poročajo, da so vsi potniki mrtvi. Kot kaže, je na letalu nastal požar, vendar ni znano, ako je požar povzročil nesrečo. Pariz, Fra. — Francoska vlada se je o- pravičila Novi Zelandiji, ker so francoski tajni-agenti res potopili ladjo Rainbow Warrior, last Greenpeace organizacije, ki se zanima za varstvo okolje. Ladjo so francoski agenti potopili julija letos, ko je bila v novozelandskem pristanišču. Ubit je bil en član posadke. Francoski obrambni minister je moral podati ostavko, odslovljen je bil načelnik ene od tajnih služb. Afera razburja francosko javnost, ker še ni znano, kdo je dejansko odredil napad na ladjo. Washington, D.C. — Včeraj seje predsednik Reagan srečal v Beli hiši z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Mubarak želi pospešiti neposredna pogajanja med Izraelom in Palestincem, vendar ne uspeva. Mubarak trdi, da mora v pogajanjih sodelovati tudi PLO, kar pa Izrael odklanja. Bonn, ZRN — Za politični azil v Vzhodni Nemčiji je zaprosil 35-letni zdravnik. Državni tožilec ZRN je dejal, da je začel preiskavo o zadevi. Zdravnikovega imena niso ..objavili, preiskava bo pa skušala ugotoviti, ali je bil zdravnik vpleten v kaki vohunski mreži. San Salvador, El Sal. — Kot kaže, so ugrabitelji hčerke predsednika Duarteja pripravljeni pogajati se o njeni izpustitvi. Iz Clevelanda in okolice Za škofa Barago-^ Z blagoslovitvijo Baragove slike se začno v sredo, 25. septembra, ob 7h zvečer pri Mariji Vnebovzeti »Baragovi dnevi«. Nadaljevali se bodo tudi v četrtek in petek, 26. in 27. septembra, slovesen zaključek pa bo v nedeljo, 29. sept., pri sv. maši ob 12. uri opoldne, kateri bo sledilo kosilo v Slovenskem domu na Holmes Ave. »Fantje na vasi« vabijo— V soboto, 5. oktobra, ob 7h zvečer bo koncert »Fantov na vasi« v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostoval bo tudi pevski zbor »Zvon« iz Fairfielda. Koncert Marijinih pesmi— »Fantje na vasi« iz Toronta bodo priredili koncert Marijinih pesmi v nedeljo, 6. oktobra, ob dveh pop. v cerkvi Marije Vnebovzete. Vstopnine ne bo, vabljeni ste vsi. Rožnovensko slavje— Iz svetovidskega buletina: Katoliška društva v clevelandski škofiji pripravljajo pod vodstvom škofa Antona Pilla rožnovensko slavje v Richfield Coliseumu. Slavje bo v nedeljo, 13. oktobra, ob treh popoldne. DNU pri Sv. Vidu je naielo avtobus ro priložnost in se lahko farani prijavijo v župnijskem uradu. Cena za prevoz v Coliseum in nazaj je samo $4. Primarne volitve— Že danes vas opominjamo, da bodo primarne volitve letos v Clevelandu že v torek, 1. oktobra. Letos bodo izvoljeni vsi mestni odborniki in seveda tudi župan mesta. Vsi sedaj dobijo štiriletne mandatne dobe. Redne volitve bodo pa v torek, 5. novembra. Volišča bodo odprta kot vedno od 6.30 zjutraj do 7.30 zvečer. Novi grobovi Mary Bostian V soboto, 21. septembra, je v Richmond General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 79 let stara Mary Bostian s 19617 Mohawk Ave., kjer je živela zadnjih 50 let, rojena Kokley v Braddocku, Pa., od koder je prišla v Cleveland 1. 1926, vdova po 1. 1983 umrlem An-thonyju, sestra Louisa in Alberta (oba že pok.), večkrat teta in prateta. Bila je glavna predsednica Slovenske ženske zveze v letih 1973-1979, predsednica okrožja SŽZ za Michi-gan-Ohio v letih 1967-1973, bivša predsednica podr. št. 32 SŽZ, ustanoviteljica pevskega zbora Dawn in Twirlettes pri SŽZ št. 32, članica PSA št. 3 in SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Zamuda— Ta številka Ameriške Domovine je izšla z zamudo zaradi električne okvare na tiskarskem stroju. Rezervni del smo lahko dobili le iz tovarne v Missouriju. Za zamudo se opravičujemo. Narodne noše zaželene— Župnik Victor Tomc iz Marije Vnebovzete v Collin-woodu lepo prosi udeležbo pri sv. maši to nedeljo opoldne ob Baragovem dnevu čim več narodnih noš. Zelo želi, da bi bila udeležba te maše res velika in slovenska. Veliko romarjev— Preteklo nedeljo je bilo vsakoletno romanje v Frank, Ohio. Udeležba letos je bila največja doslej, saj je bilo prisotnih po nekaterih vesteh do 700 rojakov in rojakinj. Mnogi so prišli z osebnimi avtomobili, naročenih pa je bilo tudi 7 avtobusov. Zadušnica— V nedeljo, 29. septembra, ob 11.30 dop. bo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na E. 41. cesti in Superior Ave. sv. maša za Frances Arko, ob 6. obletnici njene smrti. Sen. Lausche nas obiskal— Pretekli petek se je pri A.D. oglasil sen. Frank J. Lausche. Urednik je že odšel, senator pa se je pogovarjal z lastnikom Jamesom Debevcem in ženo Madeline. Hvala za obisk! P. Fortunat— Pretekli teden nas je v tiskarni obiskal tudi p. Fortunat Zorman, urednik mesečnika Ave Maria, ki izhaja v Lemon-tu. Ogledal si je naš nov tiskarski stroj in se zadržal v krajšem pomenku z urednikom in lastnikom. Tudi p. Fortunatu se za obisk zahvalimo. Urednik Dela tu— V Clevelandu se je baje mudil na krajšem obisku v zadnjih dneh tudi Boris Dolničar, urednik Dela. Menda potuje po ZDA na povabilu State Departmenta, v našem mestu pa je obiskal Cleveland Plain Dealer. Družabni večer— Tabor, DSPB Cleveland, sporoča članstvu in vsej javnosti, da lahko dobite vstopnice za družabni večer, ki bo v soboto, 19. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave., ako pokličete tel. št. 851-4961 ali pa 943-4681. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 67° F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 62° F. V četrtek spremenljivo oblačno. Najvišja temperatura okoli 60° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 72 Tuesday, September 24, 1985 ® ,CSII’83 O investicijah in kapitalu Splošna tendenca držav v razvoju je privabiti kapitale iz bolj razvitih držav, da z njihovo pomočjo ustvarijo novo bogastvo, nova delovna mesta in se, če že ne osamosvojijo, vsaj vključijo kot enakopravni partnerji v mednarodno delitev dela ter pridejo do potrebnih trdih deviz za plačevanje dolgov, ki so dandanes rak rana, ki izpodkopava gospodarske strukture posebno šibkejših in nerazvitih. Na tej bolezni so bolne skoraj vse države zahoda. Isto pravilo velja tudi za države iz socialističnega bloka. Vendar je bistvena razlika med enimi in drugimi — medtem ko države na zahodu vsaj po svojih političnih predstavnikih skušajo odobriti in sprejeti zakone, ki naj bi zaščitili domačo industrijo, finančni sistem, poljedelstvo, živinorejo in energetiko, je jugoslovansko politično vodstvo v tem storilo prav nasprotno. Zadolženost jugoslovanskega gospodarstva je tolika, da niso poskušali ubraniti države pred grabežljivostjo tujih investitorjev. Najlepši dokaz za to je odobritev in sprejem novega zakona o investicijah. Lani (novembra meseca) je bil sprejet zopet nov, vsebinsko enak prejšnjemu zakonu o vlaganju tujih oseb, s katerim se še bolj odpre področje za vlaganje tujega kapitala tujim vlagateljem. S tem zakonom je bila ukinjena omejitev deleža tujih oseb pri skupnem vlaganju v slovenske OZD-e (organizacije združenega dela). Prav tako je bila ukinjena omejitev stopnje dobička. Pri vlaganju ni niti več potrebno soglasje republiških in zveznih organov, ki je bilo potrebno po prejšnjem zakonu iz leta 1978. Medtem ko skušajo omejiti zahodni dolžniki po svojih političnih vodstvih posege v gospodarstvo ali vsaj ohraniti videz večine domačega kapitala in skušajo obdržati ali kontrolirati puščanje krvi z omejitvijo dobička s tem, da tuji kapital prisilijo, da del dobička znova investira v produkcijo, so doma z »Zakonom o spremembi in dopolnitvi zakona o vlaganju tujih oseb« (niti ne družbi) odpadle vse zapreke za tuji kapital. Komaj je pri tem še omenjena kontrola investiranja v energetiko in industrijo strateške važnosti za državo. Seveda je to že sedaj porazno vplivalo na delavstvo, še bolj pa bo, ko bo prišlo do prakse in aplikacije zakona. Delavstvo namreč že dolgo časa ve, da se na domače vodstvo OZD-ov ne more zanašati, ker je rekrutirano iz vrst partije. Ta je sedaj izkoriščala in izžemala delavstvo, sedaj se je pa spustila na malo zavidljivo vlogo hlapčevanja tujemu kapitalu. Novi razred, kot ga je označil Milovan Djilas pred dvema desetletjema, je pognal na novo tlako naš narod, kot bi rekel pokojni Franc Jeza. To pot bo živel z ramo ob rami tudi ob mednarodnem kapitalu. Pri tem se je pojavilo novo vprašanje, kako deliti dobiček v OZD-ih, kjer imajo, ali bodo imeli, večino tuji investitorji. Ta večina lahko pride do 99% in po tem ključu se tudi deli proizvajalni dobiček. Kje je še kaj ostalo od samoupravljanja? Z drugimi besedami — do sedaj so živeli od slovenskega garanja samo domači paraziti, po spremembi zakona o vlaganju tujih oseb pa bodo živeli še tuji. Po tej spremembi se je zvezna in republiška kompetenca jugoslovanske in slovenske IZ NEWYORŠKE PROSVETE V nedeljo, 15. septembra, smo začeli novo sezono farne prosvete. Čeprav je bila prva ura, ko so mnogi naši farani še na deželi v svojih počitniških domovih in so neki celo potovali v Cleveland na Avsenikov koncert, je bila udeležba kar dobra. Spored je bil po splošni sodbi odličen. Le kako bi mogel biti drugačen, saj smo uro posvetili Sloveniji, kjer smo se mnogi rodili, preživeli blaženo mladost in najlepša leta svoje zrelosti in kjer imajo svoje korenine tisti, ki so se rodili drugje, saj so tam živeli njihovi predniki stoletja in stoletja! Zgodovinarji in sociologi pravijo, da je čudež, da smo se kot narod ohranili pod pritiskom Nemcev s severa, Italijanov z zahoda in Madžarov z vzhoda. Ohranili smo se, ker so bili naši predniki zavedni Slovenci, ki so ljubili svojo zemljo, svoj jezik in običaje. Bog daj, da bi jih mi vedno posnemali! Slovenija je bogata na naravnih krasotah in bogastvih. Od živega srebra, ki so ga leta 1490 odkrili in začeli kopati v Idriji, do urana, ki so ga pred leti odkrili v škofjeloškem gorovju, ima Slovenija železo, svinec, zdravilne vode, naravne toplice, visoke alpske planine, rodovitna polja, vinograde po nižjih gorah, temne gozdove, čudovita jezera in bistre reke! Bolj kot vse to pa je važna kultura našega naroda! Po podatkih v zadnji številki revije Reader’s Digest je v Ameriki, najbolj bogati državi na svetu, vsak peti odrastli človek nepismen! V Sloveniji ni nepismenih ljudi že več kot 100 let! Po številu časopisov, knjig in revij, ki izhajajo povprečno na enega človeka, smo pa Slovenci še vedno prvi narod na svetu! To si zapomnite tisti, ki se sramujete svojega slovenskega porekla! Peter Remec in Tone Jenko sta nam povedala, kako so iz- ražali ljubezen do svoje domovine naši predniki v ljudskih rekih in pisatelji in pesniki v svojih delih. Navajam samo nekaj pregovorov in misli: Boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda. Če človek pol sveta obleče, najboljši kruh doma se peče. Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč zato ker je njegova. Pojdi v tujino, da vzljubiš domovino! Povsod je lepo, a doma je najlepše. Redko tako čutimo milino materinega jezika kot tedaj, ko nam pride na usčsa pod tujim nebom. Cankar: Domovina, ti si kakor zdravje. Župančič: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš. Medved: Tam, kjer beli so snežniki holmci mali in veliki, kjer izvira bistra Sava, teče Soča, Krka, Drava... dom junakov, dom je moj. Simon Kregar je recitiral prelepo pesem sodobnega pesnika Severina Šalija »Spev rodni zemlji«. Zadel je ritem in poudarek na pravem mestu. Pesem ni lahka, a je čudovita v opisih rodne zemlje, življenja na njej, ljudi in njihove dejavnosti. Sledi: Še v grobu, o mati, glas ti ne more umreti: V svetu ceste so vse lepe, grude njiv kot zlate kepe, hiše krite so srebrno — šel bom, pustil kočo črno! Tiho, sinko, to ni zate! Pozabi sen, ki sili vate! Naše ovčke bi tožile, prazne lehe usahnile. Luč bi ti stemnela v duši, hiral bi kot trta v suši. Tožno pesem jaz bi pela, žalost pusti dom objela... družbe zmanjšala na suverenost bananskih republik v Južni Ameriki. Da bo mera napolnjena do vrha, to sedaj razlagajo kot prednost pri vlaganju v tujini, in da bo presegla še rob — to naj bi razlagali tudi predvsem izseljenci in zdomci. Prav emigracija naj bi bila tista, ki bi pomagala delati propagando trdnosti jugoslovanskega gospodarstva, ugodnosti investicij in, če le mogoče, naj bi tudi prevzela gospodarsko predstavništvo in s tem navezala stike investitorjev z domovino. Važno in zanimivo za nas in kar so tudi komunisti sami opazili, je, da se je etatistični trend prenesel s področja politike na področje gospodarstva, kjer republike težijo k večji avtarkiji, ali če rabimo nov izraz za isto, k nacionalizaciji gospodarskega in kulturnega življenja. Pod ta koncept spadajo: nacionalna ekonomija, nacionalne banke, nacionalna kultura, nacionalne trgovske in industrijske družbe — vse, kar po mnenju starih komunistov, negativno vpliva na samoupravno ureditev. Vse to po njihovem povzroča nacionalno nestrpnost, zapiranja vase, nepoznanja, zmanjšanje trgov, večje komplikacije na notranjem trgu in nezmožnost tekmovanja na zunanjih trgih, nezaupljivost, nevoščljivost in populacijske migracije, ki vodijo do novih problemov (mešano šolstvo!). Sodeč po rezultatih, ki so edini dokaz upravičenosti zakona in pravilnosti gospodarstva po komunistični kritični teoriji, je zakon dosegel ravno nasprotno: v -Sloveniji se ni zadnje leto — po sprejetju zakona — nič investiralo. O tem so se spraševali komunisti, kakor se sprašujemo mi: Smo zopet Slovenci tisti, ki naj pokažemo jugoslovanskemu gospodarstvu pot? Tone Brulc (Svobodna Slovenija, 12.9.1985) Koncert Marijinih pesmi »Fantje na vasi« iz Toronta bodo priredili koncert Marijinih pesmi v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v nedeljo, 6. oktobra 1985, ob dveh pop. Pozdravljam te, Zemlja, vračam se v tvoje naročje Pozdravljam te, Zemlja, d sladko dišeče resje, vračam se k tebi, kot vrača odmev se v goro! Rad bi ponesel te k soncu, dvignil pod naše nebo, da se bo tebi zarja stoletij ospe... Prvi del sporeda je zaključila primadona naših ur dr. Dominika Lango. Globoko doživeto in z vsem ognjem in tehnično popolnostjo je pela dve pesmi naših največjih pesnikov, Gregorčičevo »Biseri« in Prešernovo »Kam«. Na klavirju jo je spremljala učiteljica glasbe, Črnogorka Roksana Cerovič. Prosvetarji so s tako pozornostjo sledili vsem točkam, da smo jim morali dati malo odmora. V odmoru smo se spomnili umrlega p. Innocenca Ferjana, ki je pred leti pel v naši cerkvi svojo prvo mašo in bil nato ne kaj časa kaplan. Spomnili smo se naših prijateljev, zlatoma- (dalje na str. 4) ZAHVALA CHICAGO, 111. - Ameriška Domovina je že večkrat poročala o obisku frančiškanski klerikov bogoslovcev iz Ljubljane. In sedaj, ko se poslavljam od te gostoljubne dežele, se želim zahvaliti za vso gostoljubnost, ki sem jo užival Prl vas. Dva čudovita meseca m pol sem namreč preživel v slo venski župniji sv. Jožefa v Jolietu. Naučil sem se nekaj angle* ščine, spoznal veliko rojakov, ki žive tod in v okolici, ter skušal začutiti utrip življenja, ki ga živite rojaki, odtrgam o domovine. Za vse to se moram zahvaliti vsem, s katerimi sem se srečeval, in ki so me z mo • tvijo in materialno podprli, pn njih morda niti ne poznam, prvi vrsti sem dolžan zahvalo sobratom frančiškanom iz Le-monta in Jolieta, posebno oo. Atanaziju in Tadeju, ki so me povabili in mi materialno omogočili obisk. Prisrčno se zahvaljujem Slovenski Ligi i Jolieta, ki je povrnila polovic stroškov za pot. Prav nikoga bi rad ne pozabil, zato še en — HVALA! lovencem v Ameriki da ostanejo trdni, jlovence spodobi, da slovensko kulturo, ernost, ter da tudi ikšnem duhu vzgaja m delu naj vas Bog n blagoslavlja. A^ Hvaležen br. David Šrumpt LOJZE ARKO: V UGIBANJU SE TUDI ZMOTA PORODI... CONFITEOR... /. CHICAGO, 111. - Dobil sem že celo vrsto pisem, telefonskih klicev in tudi precej osebnih vprašanj, zakaj se nisem oglasil v AD že prej, čeprav sem znanstvenik že več let. Na to vprašanje bom skušal odgovoriti; upam le, da ne bo g. urednik spet »jamral«, da je predolgo. (Urednik bo prepustil bralcem sodbo o tem. Ur.) Čisto na kratko je odgovor ta. da nisem znal dovolj slovenščine ali pa vsaj mislil sem tako. Seveda sem že znal vsakdanjo slovenščino. Toda ako Pišeš, moraš še znati nekoliko več. Če pa pišeš strokovno, ntoraš seveda vedeti še precej več. V ZDA sem se šolal vse od °snovne prav do univerze. V državno osnovno šolo sem bodil v Canon City, Colorado. ^iŠjo šolo ali »high school« pa sem začel v Holy Cross Abbey Prav blizu Canon Cityja. Že takrat je bil za profesorja na !ej Šoli p. Lawrence Bandi, ki Je Pozneje postal opat v tem benediktinskem samostanu, ^tfirl je šele pred meseci. Fr. Bandi je bil iz Clevelanda in ricer iz fare sv. Vida. Tudi AD Je o njegovi smrti poročala. V samostanu je takrat tudi rivel že v visokih letih Fr. Ciril ^uPan, bivši misijonar med ^eriškimi Indijanci. Prav on 1116 je nekaj vadil v bolj literar-ni angleščini. Zaradi neugodnih ekonom-skih razmer v Coloradu se Je-naŠa družina preselila kasneje '' Joliet, Illinois. Tu sem nada-^eval na Joliet Catholic High ^hool in končno završil sred-nj° Šolo na De La Salle Insti-tute v Chicagu. ^ato sem se vpisal na Illi-P°ts Institute of Technology in ^Cer na fakulteti za meta-Urgijo. Po prejemu B.S. sem Se vpisal na Northwestern Uni-'jersity (Evanston, 111.) na od-®*ek za Materials Science 'Znanost o tvarinah). Približno ob istem času je ‘•a ustanovljena organizacija °venski Akademiki v Ameri-^ (SAVA). Bil sem že na usta-Vnem zborovanju in ostal riven član dolgo vrsto let. f rav SAVA sje bila moja ®soiČna slovenska šola. Tu e,h si jezik pilil in pilil in se že ar dobro naučil. P® zaključku študija sem ^rejel službo pri Republic e IE FOR SALE vel, 3 bdrm., f're' re of land in Perry-0 or best offer-* „ ™ 1.259-4835 Kanadska Domovina Govor Staneta Pleškota ob Slovenskem romanju v Midland Dragi romarji! Letos imamo kar dva razlo ga. da smo tukaj — obhajamc dve obletnici. Prva je 40-letni ^a Vetrinja in strašnega poko a. ki mu je sledil; drugi je 10 elnica, kar smo na tem kraji anadskih mučencev postavil slovenski spominski križ, da si 'azje spominjamo naših muče nin bratov. ° 4°-letnici smo letos že to '°.sliŠali ih brali, da bo mar L.jj le ponovitev besed, ki sc ‘e tu ali tam že izrečene al Ptsane. Po vsem še svobo nem svetu, kjer človekovi •sel še ni vkovana v suženj Dat ^eZ'tC one Partije. am se lahko meri daljave in s« m '®a v v*5ine, je bilo toliko sv Kih ’ prosiav> molitev in dru da Spominov> da imam vtis vseh0 k'.*6 misli Slovencev ; dom CC*'n *etos posebe ]eta je oživela pomlad i; sti^U^' V ^0mov'ni ni bilo do sij. ru8ače, obletnica je bila 1< p 'a v globini mnogih src, dioli^9 '*e ^olgo upala, da bo i ti n °m 'n Prepovedjo govori-Sod. t,sočih. ki so bili bre/ '•risal P°.niorjeni. za vedno iz-Piso 3 njib°v spomin. Izčaso- v m ustnih poročil vemo, v Sloveniji vre kot skem T ., ki sovtem gor: . anju povzročili Ja m nedolžnih žrtev partija in razni o i, j . Slare obrabljei 'ere yJa*ciit i*1 zločincih ni k;.e<*0’ da jih nikol tesniJ°'.^ sloveniji iai L* . lzdajalec same revolt6.23 tuje korist naroda J° Proti veliki te ^ajalce«. 0 kateri let> je KP t nekaj ® ‘akoj v začetki naroi Panskih borce 0Saci- Zmedo VOJ ljubnt Je> 'zrabilo < cala k aar°dna čustvi 'ain, .boj za svobo Ci"nk0 OF- v stev. , ževala prav v 'a terot 0r0v~vse ^Odne 0dklonili’ ° ’t'iroii,,. ,12dajalce. ^ Verni ir NtaiiT narod kar finceVjn3r°d izdajale I^diU težki uri Nsikat°Ved0 lmen S. m 0 80rjeje %ie arsikatero Več n°‘ v dneh sovražn cije in po komunistih zažgane revolucije narod ni mogel storiti. Toda v načrtih velesil ni bilo, da bi si mali narodi izbirali svojo pot. Prezrli so vse trpljenje, pozabili na obljube ter pogazili vse upe ponižanih in trpečih in na kos papirja potegnili črto vplivnih področij, s čimer so si po načelu 50/50 razdelili Evropo. Vse drugo je bilo zanaprej brez pomena, usoda malih narodov je bila zapečatena. Važno in politično edino logično ostane, da na tej zemeljski krtini živita dva različna partnerja; se pravi: bogati materialistični zahod nujno potrebuje razbičani slovanski vzhod. Mali narodi bodo v tem prerivanju vedno le samo drobiž za plačevanje računov tistih, ki od časa do časa začutijo potrebo, da spremenijo politično lice sveta. Hrepenenje po svobodi in enakosti nima pri vsem tem nič zraven; to so le vnaprej inscenirani nemiri, ki naj opravičijo valove novih krivic. Zato sem prepričan, da bo poravnanje te velike hudobije moralo priti od zgoraj. Na žalost je tudi naš narod med temi nesrečniki, saj je med najmanjšimi na svetu. Že 14 stoletij upa v svobodo, ki se umika kot mavrica. S tem pa ni rečeno, da se je temu upanju odpovedal. Se ni! Tudi da- nes no, ko mu jugopartij«* its kopava korenine jezika in kulture, potem ko mu je pred 40. leti polomila cvetoče veje mladega rodu. Vsa stoletja je bil hlapec tujcu, večino tega stoletja pa je suženj lastnemu bratu slovanske krvi. Kljub temu naš narod hoče živeti. Še ima vero vase, tisto trdno vero, ki ga je na tem prepihu Evrope ohranjala 14 stoletij. Zdi se, da se je te vere vase s pomlajeno silo ponovno zavedal prav zdaj, ko mu po zaslugi »bratov in tovarišev« že klenkavček poje zadnjo pesem. Tega prebujenja se partija zaveda in se ga boji. Pravilno je nekdo zapisal v Slovenski driavi, da se partija ob proslavah 40-letnice ni vedela kam dati. Zatožna klop, na kateri se je zdaj partija znašla, ni kraj počitka, ko mladi rod od vseh strani vpije in zahteva obračun o veliki zgodovinski laži, ki je pognala v tek krvavo revolucijo, zdaj pa že 40 let hudovno in materialno uničuje naš narod. Tudi moralna opora, ki jo nekateri med nami režimu dajejo s tem, ko svojim otrokom dovolijo hodit plesat na množične grobove revolucije, oblastnikom ne more nuditi nobene tolažbe več. V tej veliki stiski nam je ostal samo še pogled na križ in vera v Boga. Križ je pred več kot 11 stoletji našim pradedom prižgal luč upanja v svobodo, s tem upanjem so se otepali tujca do današnjih dni. Ista misel je navdajala tudi nas, ko smo pred 10 leti postavili ta spominski križ v spomin na vse hudo, česar ne more povedati nobena beseda in ne izraziti še tako veličastna proslava. Križ nista samo dva na počez zbita kosa lesa, križ bi moral biti za vsakega kristjana začetek in konec vsega njegovega življenja. Križ je dopolnitev zapovedi: veruj, spoštuj, ne ubijaj, ne nečistuj, ne kradi! Te zapovedi so človeštvo razklale na dvoje, v one, ki jim slede, in tiste, ki ne marajo služiti. Križ je postavilo sovraštvo pekla pa je po božji dobroti postal vir vse ljubezni. Čeprav je znak največjega ponižanja, je obenem tudi znamenje neskončnega poveličanja. V križu je obseženo vse, kajti od velikega petka do velike nedelje je dosti časa in veliko prostora. V senci tega križa so vsi rodovi vseh časov, vsakemu pa je v padec ali vstajenje. Vsak človek ali narod mora nositi svoj križ, rad ali nerad. Tudi Slovenci nosimo svoj težki križ. Včasih se komu od nas zdi, da je moj ali tvoj osebni križ najtežji, toda mi vsi skupaj ne nosimo teže, katero je nosil vsak od deset in deset tisočev naših bratov in sestra, ki so umirali v tem večnem ooju mea aoonm tu zlom. In če komu naše slovenske številke (nad 30 tisoč žrtev) niso dovolj, da bi stopil z ograje, s katere se vidi na obe strani, naj pomisli, da je komunizem v boju za oblast uničil še na deset in deset milijone ljudi. Koliko pa jih v to približno številko ni vštetih! In v grob še padajo žrtve... Ob tej grozni zgodovini človeške hudobije res ne moremo drugega kot pogledati na križ in pasti na kolena. Ostane nam samo les križa in Tisti, ki je na njem umrl, še prej pa vse odpustil. Zgled nam je dal: ne samo pozabiti, odpustil je naše dolge. Odpuščati moramo tudi mi, prav vse, pa naj bo še tako težko. Naši bratje (prepričan sem, da je med njimi mnogo mučencev) so iz srca odpuščali svojim rabljem. V miru so dokončali pot in šli v svojo slavo, katere jim ne bo umazal ali uničil nihče, njihova žrtev pa je seme lepše bodočnosti. Morda bo prav ta velika žrtev cena za svobodo, po kateri naš rod hrepeni že toliko Stoletij. Vse je v božjih rokah in načrtih, toda kar se zadnja leta v domovini godi, je znak, da žrtve niso bile zaman. Narodna sprava, s priznanjem krivde in kesanjem, kar zaenkrat odklanjajo samo še komunisti, je še vedno prvi pogoj za lepšo bodočnost. Ta narodna sprava je že na delu in se razrašča kot gorčično zrno v evangeliju. Laž in sovraštvo sta prišla Spominsko romanje v Midland TORONTO, Ont. — Torontski Slovenci smo 8. septembra poromali v Midland, na kraj kanadskih mučencev, kjer smo pred 10 leti postavili Spominski križ vsem slovenskim žrtvam komunizma in njegove krvave revolucije, ter žrtvam nemškega in italijanskega nasilja za časa okupacije. Romanje je vodil pomožni mariborski škof dr. Jože Smej, ki je v cerkvi kanadskih mučencev opravil sv. mašo za vse žrtve revolucije in vojne v Sloveniji. Somaševaii so še gg. J. Kopač in Horvat, ter mlad slovenski duhovnik iz Rima, ki tam študira. Še prej pa je bila pri Spominskem križu kratka spominska proslava, katero je vodil Ciril Preželj, z nastopom Ludvika Jamnika, Otmarja Mauserja in govornikom Stanetom Pleškom. Pred križ se je položil venec, ljudje pa so pod vodstvom Blaža Potočnika zapeli nekaj nabožnih pesmi. Po kratki svečanosti pri križu, smo opravili še križev pot, ki ga je vodil g. Kopač. V Kristusovem trpljenju smo podoživljali trpljenje tistih naših bratov in sestra, ki so mučeniško umirali med revolucijo in po končani vojni. S sv. mašo smo darovali vse žrtve našega naroda Bogu na oltar, da nam po svoji brezkončni dobroti nakloni mir in narodno spravo, da bo narod lahko naprej živel v Njegovi ljubezni in po Njegovih zakonih. To je bil namen našega vsakoletnega romanja. Le v božji ljubezni združeni, se bomo lahko našli in ustvarili nove pogoje za zdravo rast in napredek našega trpinčenega slovenskega naroda. O.M. Marija Ahačič-Pollak: Zatočišče v pesmi V zadnji številki mesečnega glasila Slovenske izseljenske matice »Rodna gruda« je izšel zanimiv intervju novinarja Ivana Cimermana z znano kanadsko-slovensko pevko Marijo Ahačič-Pollakovo. Intervju posredujem bralcem; izpustil sem le nekatere nebistvene stavke in odstavke. Ur. Marija Ahačič-Pollak je najbolj znana kot pevka narodno zabavne glasbe, v pogovoru pa nam razkriva še druge, dolgo pritajene talente, ki so se razcveteli v petindvajsetletnem bivanju v Kanadi. Z neko lahkotno družabnostjo in iskrivostjo se odzove vabilu za predstavitev. Pridobila si jo je z neštetimi nastopi v javnosti, na potovanjih, prireditvah, v družabnem življenju in delu pri radiu, najprej v domovini, nato pa v tujini. Kot mlado deklico so jo odkrili Avseniki, s katerimi je pela od leta 1957 do 1960. V letu 1959 so izdali prvo ploščo, na kateri je kraljeval njen glas, posneli pa so jo pri Jugotonu v Zagrebu v preprostih pogojih tedanjega časa. Takratni ,hiti‘ po krivdi nas vseh, ker smo bili preveč napol, vse in nič. Rešeni bomo tega zla, ko bomo postali celi ljudje, ko ne bomo samo poslušalci besede, ampak bomo resnično oznanjali in po njej tudi živeli. Pozabimo na medsebojne razlike in pomislimo, da so naši bratje iz ljubezni do svojih družin in domov žrtvovali svoja mlada življenja. Potrudimo se, da bomo ob spominu nanje s tega romanja odhajali boljši ljudje, ki ne bomo poznali samo sebe, ampak znali biti del skupnosti. Tako 40-letnica ne bo šla mimo nas prazna, ampak bo začetek notranje prenove, ki nam bo dala novih moči, da bodo naše skupnosti rastle v iskrenosti, ljubezni in dobroti ter bomo ohranili zvestobo idealom, za katere so tisoči dali vse — svoja življenja. so bile popevke: Murke, Prelepa Gorenjska, Na mostu, Čuj-te me, čujte. Za izseljence je prvič pela leta 1957 na Polževem in neka navdušena poslušalka ji je dala — pomislite — šminko! »Takrat sva nastopala skupaj s Francetom Korenom. Mojo generacijo so predstavljale pevke Majda Sepe, Beti Jurkovič, Marjana Deržaj; to je bil čas Iva Robiča in Gaby Novak. Družila nas je čista ljubezen do petja. Od vasi do vasi smo romali, tudi po štiri koncerte smo imeli na dan. Z znanim komponistom Bojanom Adamičem sem prvič nastopila v Kopru. Ej, ne veste, kakšna pustolovščina je bila, ko smo se leta 1955 dvignili s travnika — letališča pri Ljubljani z letalom in poleteli v Beograd in Skopje...« pripoveduje Marija. Za ljubim prek »luže« »Čeprav mi je bilo težko ob jokajoči mami, sem odšla za možem v Kanado, v Montreal. Imela sem majhnega otroka, Peter je študiral in morala sem v službo. Postal je magister kemije in moj najboljši tovariš, navdihovalec, svetovalec in sopotnik. Hčerki sta odraščali. Nato sem se še sama odločila za študij ter postala profesor umetnostne vzgoje, 1977. To so bila štiri trda, garaška leta, to je bil reden študij na pravi univerzi. Tako sem popravila ,greh‘ mladosti, ko sem v Ljubljani skoraj dokončala glasbeno akademijo,« pove in se potopi v svojo ljubezen — petje. (dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. SEPTEMBER 29. — Baragov dan pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Sv. maša ob 12. uri, ob 1.30 kosilo v Slov. domu na Holmes Ave. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — Cerkveni koncert Marijinih pesmi priredijo »Fantje na vasi« iz Toronta ob dveh popoldne v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 13. — Klub zahodnocleveland- skih društev prireja ples v Slovenskem domu na Denison Ave. Začetek ob 3.30 pop. »Cash bar.« Igra Eddie Stam-pfel. 19. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. 27. — Koroški pevski zbor Kočna poda koncert v dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1- — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Coilinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Zaskrbljujoče številke o slovenskih šolah na Goriškem V prve razrede slovenskih osnovnih šol se je za letošnje šolsko leto vpisalo komaj 64 učencev in učenk, dvajset manj kot lani. Skupno pa naj bi bilo v vseh slovenskih šolah na Goriškem v šolskem letu 1985/86 le 406 šolarjev. Še pred petimi leti jih je bilo nad 550. Na osnovni šoli »A. Župančič« v Gorici je letos vpisanih 9 otrok (lani 15). V drugi mestni šoli »F. Bevk« jih je letos 5 (lani 6). V šoli »F. Erjavec« v Štandrežu 10 (tudi lani 10). V šoli »J. Abram« v Pevmi 2 (8). V Podgori 4 (2), v Števerjanu 7 (11), na Plešivem 1 (1). V doberdobskem okolišu bo letos v Sovodnjah 9 otrok (lani 8), v Rupi 2 (6), na Vrhu 5 (1), V Jamljah niti eden, lani 4, v Doberdobu 7 (8), v Ronkah 3 (4). V državnih vrtcih v Gorici (dva vrtca), Štandrežu, Podgori, Pevmi, Krminu, Sovodnjah, Rupi, Doberdobu in Romjanu je letos 224 otrok. Pred leti jih je bilo 330. Porazno nizko število vpisanih otrok v prve razrede napoveduje počasen propad slovenske šole. Ženemo se za globalno zaščito, ni nam pa mar, da bi se naše družine številčno okrepile. Sami sebi kopljemo grob. Katoliški glas Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Kanadska Domovina »Šele po diplomi sem se začela spet ukvarjati z nastopanjem in petjem ter gostovanji. Zelo mi je pri srcu moja plošča TEČEJO, TEČEJO NITKE, pesem Želim ti vse najboljše, mama pa je postala silno priljubljena. Najdražja pa mi je tale plošča, ki sem jo izdala tako rekoč v samozaložbi: Slovenske narodne pesmi »POJTE Z MENOJ«, kjer me spremlja na citrah Miha Dovžan, brat Vital pa me virtuozno dopolnjuje s harmoniko. Ploščo so posneli v studiu Helidona, v Ljubljani, izdelati pa sem jo dala v Kanadi. Stata pa me je več kot 5000 dolarjev, prodajajo jo v Kanadi in ZDA. Mislim, da do te izdaje, leta 1983, še ni bilo celotne long-play plošče, kjer bi solist sam prepeval slovenske narodne pesmi, zborovskih posnetkov pa je bilo veliko. Upam si trditi, da je to prva plošča, ki jo prodajamo v tujini in sojo posneli izseljenci, ki ima pravilno slovensko izgovarjavo. Slikar Štritof iz Hamiltona mi je dejal, ko jo je slišal: .Hudiču si dušo zbudila!* kar je bil zame velik kompliment.« Prisluhnem: Tržičanka tudi po četrt stoletja bivanja v Kanadi govori slovenščino z lepim gorenjskim naglasom — materino narečje. »Vedno sem vedela, da še nekaj skrivam v sebi! Komponistko in pisca pesmi, besedil! Kar privrelo je iz mene. Brez srca ti nobena akademija nič ne pomaga, nobena tehnika, naši izseljenci veliko dajo na čustvo, na pesem, ki je zapeta iz srca. Otroci, potomci v Kanadi živečih Slovencev, tretja, četrta generacija se tako srečuje s pristnimi besedili in izvirno ljudsko pesmijo, tej pa prilagajam tudi svoje izvirno pisanje in komponiranje.« - In kaj je za vas tipični slovenski melos, v čem je različen od drugih? »Ta melos ločiš med vsemi drugimi svetovnimi melosi, pa čeprav ga igra tudi Filharmonični orkester. Terce, terce so tiste, ki ga razkrivajo, pa instrumentalna spremljava s harmoniko. Brez harmonike ni slovenskega melosa! Nekaj prabitnega je v tem, arhaičnega, samo našega. Po tej svojskosti nas spoznajo in ločijo od drugih. Slovenska beseda na kanadskem radiu Leto in pol že teče metodični glas Marije Ahačič-Pollakove v eter v Torontu v oddaji Slovenski večer, enkrat tedensko po eno uro. Pred njo sta oddajo vodila Frances Steinbacher-jeva in Jože Avsec, zdaj pa tudi Ahačičeva odhaja z možem v Ottavo, za večjim kosom kruha. »Vsako leto prihajam v Slovenijo in mrzlično sem zbirala Zatočišče v pesmi (Nadaljevanje s str. 5) A I gradivo za žive oddaje — vse so bile »v živo« brez predhodnega snemanja. Zajemale so informacije iz Jugoslavije in Kanade, prizadevala sem si, da bi nastopali ugledni sogovorniki s posameznih področij in da bi dvignili kulturno raven oddaj, ki so bile vse preveč prežete le z narodnozabavno glasbo. Gradivo mi je pošiljala RTV Ljubljana in Matica, zlasti sem se veselila zvočnih pisem, ki so bila res strokovno posneta. Poslušalci so nam radi pisali. To delo je zahtevalo polno mero idealizma in ekipo dobrih, uglašenih sodelavcev. Skrbi me, kako bo poslej...« Nemirno in živahno nam razlaga, da ji pritajena igralska žilica ne da miru: »Leta 1982/83 sem bila stalni gost televizijske oddaje Polka Times, na kanalu 13, ki jo je vodil Walter Ostanek, vsaj teden sem pela, oblečena v mojo čudovito narodno nošo, ki je dediščina mojih prednikov.« Tudi na ljubljanski televiziji je imela enourno oddajo, ki so jo na zahtevo gledalcev večkrat ponovili, saj je zapela svoje izvirne pesmi v ljud- skem, preprostem jeziku. Prav te dni pa je njen oi Rudolf praznoval 95 - letnic^, »Njegovo življenje je tako bc gato, da sem sklenila o nje' napisati — knjigo. Bil je bore__ za severno mejo, je nosilec m‘ dalje Miloša Obrenoviča iz Di svetovne vojne, bil je v ruske4iar ujetništvu in 30 let kapelj1, w Tako nas je vseh pet otrok "eh družini že od malega naV^|adj na pesem, tisto najbolj ž‘a\be tno, ki gre iz roda v rod- rani Hobby? Šivam vse, kar n^ad sim, zašijem sama. Odkar#, v Kanadi, si nisem kupil3 On nobene obleke. Mnogo sv0!''edei zamisli lahko izrazim v kr^Jio nju in se grem .svojo mo In kdo ji daje peruti, SP° «s{e budo in podporo pri tako 1 . \ ki paleti interesov in nagnj^J Mož Peter, ki bdi nad nJ n dobrohotnim razumevanj in potrpežljivostjo. težko je ukrotiti toliko lS^^ vost in vetru natakniti" u ,t(lt Pesem je torej zanjo ^ A tista, ki jo je ponesla z don^o,. da se vanjo skrije in z njo > Js zi svoje ,jaz* v kanadski v zi svoje ,jaz* v kanaus*- - ^ stranstvih. -laP'811 Ivan Cimer^ 8o (Rodna gruda, avgusi-sepie'nber 'c; Ji «r,k “Uec, ;-F-. Seje 3l6 '30j ^ d, ^ če H, vo D Onh0 n. V 'V '■The , sNd K V m k ‘te i So' ‘ob. »Prazna past« Delo Bernarda M. Lavriše S “SLOVENIA RADIO PROGRAM" HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. V Ar 'v0, ''aa Sic, ,a Oh S, s5e PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 ‘«6 lra Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota b(,Ainerican Slovenian je« Catholic Union l I Drui,v° sv. VIDA it. 25 ‘eV0vni vod'a: Rev- JosePh B°-[liked Preds': JosePh Baškovič; potila lroKS i JosePh Hočevar; taj.: Albin ll /p; 18144 Lak* Shore Blvd., aJJari!8l'l481; b|a9-: John Turek. Mary Hodnik. James rar|. 8C' Stan Martinčič; vratar: 5 itva v,8 Pre9ledovanie novega član-1 foru*,' S,0venski zdravniki, jjilsdglj V° zboruje vsako drugo oj^iiosv^ H011 5 dopoldne P°d cer' n‘«ičn<. L . '.da' Mesečni asesment se *iUariPOblrati Pred sejo in tudi 25. '° •'efiervH oc^ ^' ure ircv, yjd(j ruštveni sobi avditorija pri jnjklmi, j U'. ^ slučaju bolezni naj se ° ^in karto^nikU' da d0b'zdravniški jen ^ LOVRENCA it. 63 zd^preds'V?dja: Rev- AnthonV Re „'«<1» • D JosePh L. Fortuna; pod °\ 8;ay Habian; taj.: Ralph Go if^Ol-----E' Hillsdale, tel. 524- Joseph L. Fortuna; pod- \ 847VcHabiBn; tai': - *20l; Ja . Hillsdale, tel. »*.1 Zr*PiesT S? ! MarV Ann Sray; bla{ dfdsple ui eir'1S052 Rochelle Dr. ? ,l,hony B"lOH44137:nadzorniki Pia Lausche, Olga Sray, Vir i 80. stUn8; zastopnika za SND nt ■ > d°seph Fortuna, Ralph fPSia.: j0 St0pnika za SND na Maple »c; * ®ph Fortuna in Ralph Go-Pr« kluh Pn'ka za a,letiko in »boo-■klec. JosePtl Fortuna in Ralph ■ F. j.. ravnika: Dr. Wm. Jeric in $eje!ercic- al6 p. ^b--ega v mesecu na ■30 žv eat Ave. Začnejo se ob va d0 ^,ani sprejeti od roj- ~^Uje ^7' centov na mesec in’ je bo^n^ke podpore na ti Hi- J 65 ' bc H v u Član holan 5 dni ali več V° Sv i ev^Ur9u, pristopite v dru ' ‘■“vranca! ^^tV° SV- ANE it. 150 P' Pfed' V°d'a: Rev- Anthony Re-^s.; u8” Angela Winter; pod-'^ter, 3.an Krofi; taj.: Josephine 8erdyc. 8 SO- St.; blag.; Lau-J' There ' Nadzornice: Anna Win-7uPancic, Helen Krofi; 8^0 n arine Zabak; zastopnica *,0DniCa SO. St.: Alice Arko; pKrofi*8 SND na Maple Hts.: i[8Vr'°St- 'ZastoPnici za mladinsko °' Zast°Sepb'ne 'MirtFar 'n Alice l 'a Wiot°Pn'c' za Federacijo: ^nild- ^.er in Josephine Winter. i1" s° Vs»lSI slovenski in družinski, 'ob, ako tretjo nedeljo v mese-P°P- v SND na E. 80. St. . *" Frar,. !lifl, Ao^ot<: .. CC- ' ' Oad, ®k- Zai oijiog. ^renc 9 0hinRpsalia J%fKskj Sh ar,ce: *dravn He \ 0VhrSij° vs L *Vdi?b 1-3o ^.el0riia pri 0, pobira - 'Ur. )ar|- i Druitvo SV. JOŽEFA it. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Freds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Dragica Gostič Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Revizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu tajnice ob 7. uri zvečer: februar, april junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities: Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary's home, 17609 Schenely Ave., at 7:00 p.m. All Slovene physicians in the greater Cleveland area are qualified to examine prospective members. Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1 172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. • KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women's Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Frances Žagar Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Elsie Watson »Sunshine Committee«: Faye Moro in Joyce LaNassi. Zgodovinarka: Mary Zimperman Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Amelia Oswald Podpreds.: Justine Girod Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., marcu, maju, sep. in dec. v Slov. delavskem domu na 15335 Waterloo Rd., ob 1.30 pop., soba 2. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Stella Baum n«5M*>rtor.- Vera Bobonik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. PODRUŽNICA šl. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tome, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, tel. 481-9374 Zapisnikarica: Addie Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tome Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy.: Anne Cecellc Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škrlj Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS šl. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St„ Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Ann Bell Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. šile Mladinski koordinator: Carole Czeck Seje: Seje v I. 1985 bodo ob 2. pop. v dneh 21. julija, 20. oktobra, in 22. decembra, v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Rosterj (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. ■ Frances Modic, Frank Plut, Louis šile; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica; F. Tavzel Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE St. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd„ Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar v Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator: Joanne For-dyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Mary Kokal; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Greg Hribar Podpredsednik: Emil Goršek Vice-President (Eng.): Joseph Hribar Tajnik: Stanley Hribar, 1253 E. 60. St., tel.: 432-2979 Zapisnikar: John Hočevar Slov. zapisnikar: Daniel Postot-nlk Blagajnik: Charles Winter ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome President: Frank Zernic Vice-Pres.: Mike Pozun Slov. Vice-Pres.: Rudy Knez Secretary: Dennis Sušnik Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zgonc Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Ed Lah Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: Frank J. Kolenc Trustees • Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, John J. Hočevar Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Senior Conductor: Joseph C. Saver Jun. Conductor - Henry Szy-manski Sen. Sentinel - Vincent Briscar Junior Sentinel - Albert Marolt Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Joseph Sterle Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice-Pres.: June Price Secretary: John N. Perencevic Treasurer: Josephine A. Stwan Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, Frances Tavčar. Alternates: Irene Nosse, James Novak. Meetings every second Tuesday of the month in the room adjacent to the SNH office, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice-Pres.: Keith Smrekar Recording Sec.: Mary O’Kicki Financial Sec.: Frank Koncilja Treasurer: Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus Petelinkar House Committee: Jack Videtič, Al Marn, Daniel Pavšek Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other Directors: Gus Petelinkar, Charlotte Ferra, Jim Krann, Frank Koncilja, Frank Podlogar, Roy Sankovič, John Habat Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Site, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Victor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Stanko Vrhovec II. podpreds.: Stanko Rus Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44094, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Ovsenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc S.N.P.J. FARM, Heath Ro»rs: Mae Fab00’ ysephine Trunk fjl igs are held on the p lay of every mo ^ at 1 o’clock, at the iety Home on Rec )F RETIRED SLOV^ HOLMES AVENUE snt: Joe Ferra -es.: Gus PeteMn^J eas.: Mary Lavrich. * ^ Euclid, OH 44123, bc.: Molly Segee irs: Christine nik, Elsie Wasson arms: Alice Struna er: Joseph Gorm tlon Reps.: Joseph ^ abec, Mae Fa e ; |( r, Henry Kersman, ly Kersman ; gs are held eV ^ p ay of the month a. ivenian Home on (dalje na str. Ali je tudi Vaše društ^ zastopano v našeR* Imeniku druŠMv‘ AMERIŠKA DOMO^N druži Slovence do vsem sveti*’