Najv«*ji akmnalri di*rrmk B -c v Z«dinjenih drzavaJi > ! { |i| Velja za vse leto ... $3.50 M $ Za pol leta......$2.00 [jj GLAS NARODA List slovensb'H delavcev v Ameriki, TSLBFOM: 287G COETLAHDT Snter«! aa Second-Claw Blatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of Man* 3, 187». Sundafr if. Legal Holidays. Ml Readers TELETOM: 4687 COXTLANDT, HO. 72. — ŠTEV 72 new york. wednesday, march 27, 191S. — sreda. 27. marca, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XX VL VSTAJENJA DAN POMEN IN ZNAČAJ PRAZNOVANJA VELIKONOČ NIH DNI. — Z VSTAJENJEM JEZUSA IZ NAZARE j TA JE NAPOČILA V KRALJESTVU ČLOVEŠKE MI j SLI NOVA DOBA — VELIKANOC JE PRAZNIK V i STAJENJA IN PRAZNIK ZMAGE NOVIH NAČEL, j KATERE JE UClL JEZUS KRISTUS. — TEMU NA UKU JE TUJ VSAK NAPUH, VSAKO ZATIRANJE > IN NADGOSPODSTVO. { Bilo eai»u židovskih praznikov nckva^eiiegu ] krtilui. ko j»- pt-ijeztlil na hrbtu mez-^a skozi vrata Jeru-! zaletita Jezna iz Nazareta. •Jeruzalemski narod-ga, je navdušeno »prejel, mu po- ♦ aijuJ ua j»ot } *almo ve in oljčne vej«1 in vse ga je nazdrav-1 ljalo h kliei: Hozana Odrešenik. Jezu* iz Na za ret a je prišel v Jeruzalem. dobro ve-doč. dii to zadnji odstavek v žaloitrri njegovega življenja; vtdel jr. da gre v žrelo nasprotnika, da ne lio našel! nolw-iw mil«»-t i v o*Vli farizejev, pismarjev in vseh. ki lun bili luoprotni in ki niso odobravali njegovega, na-1 M<»p« in naukov, ki jili je razširjal med židovskim na-j rodom. Je/u* iz Nazareta je vedel, da. j^re v svojo smrt, v»j-; del. «ia ne Ih> prijel v»r />v iz giavneira židovskega mesta, j a kljub temu m- ni skrival, kajti hotel je z najvišjo žrt-j v i jo dopritH^fcti dokaz resničnosti svojega nauka in isti-! nitasti uvoj^pi prepričanja. lak o j« >« l v Jeruzalem, in dogodki so se razvijali na nagel uaein. Na Getziikanakem vrtu je preživel zadnje svoje ure pi'o*t<<-iti in tam j** trepetal v smrtnem strahu ter klical: Oče, naj gn ta k e lili od mene, toda ne kakor jaz hočem, ampak kakor Ti hočeš!. ... Prndi no odpoflanci velikega duhovna ter prijeli Jezusa iz Nazareta. katerega je izdal njegov lastili učenec Juda I&karjot. Prspeljali &o ga pred velikega duhovna m bičali so ga in r a sramovali hlapci | Videl je tudi z žalostjo, kakor mu je postal v uri j slabosti nezvest njegov najbolj verni učenec Peter, ka-< teremu je poveril ze prej nalogo da nadaljuje delo, katerega je bil ou z i počel. Izrodili no ga zatem v roke rimskega prakuratorja Poneija Pilata, ki m mogel najti nobene krivde na tem človeku ter videl v njega zasledovanju le sovraštvo in j /a v 11 iidot ^ktga aveeenstva. to je farizejev m pismar- ■ jev. Poncij Pilat si je ttmil roke. a kljub temu ugodil j .«plolede miljoni in miljoni od onih dni. * Ze četrto let opraznuje ves svet Veliko Noč v orožju, h prelivanjem krvi in opusto&evanju. ki ga nima para v zgodovini človeštva. Kmalo U_> >tiri leta, ko je izbruhnila svetovna vojna. > katero e j*' polagoma zapletel skoraj vet* eiv iliziran' >vet in poh$ tega svet, ki smatra nauke Jezusa iz Naza-i rela za nauke, v kal lih hoče živeti ter eelo izjavlja, da' dejanski živi. Nauk Krista je predvsem nauk ljubezni.' sprave in ponižnosti. i IVmu nauku je tuj vsak napuh, vsako zatiranje in j \sako uadgo»pod*tvb eneera človeka nad druirim. NAŠA VELIKANOC. VELIKONOČNA PESEM. J. T., New York, N. Y. A tretji dan le vstal. On. ki s krvjo je potrdil, zapečatil nauke svoje je tretji dan vstal ter zmagal smrt. Kako je danes ? Golgata ves svet je: iia Golgati nedolžni svet razpet je v morilcu vi onižana resnica, čimbolj teptana, bičana pravica, tem veličastnej-i bo zmage dan. Sovražniki si bodo segli v roko - prijateljstvom, z ljubeznijo globoko bo sleherni v obilici obdan. Vstajenja dan! Piibližaj se, približaj 1 Odre senik, usmili se, ponižaj k na in ter srca z upanjem navdaj! Daj, da bo silnemu trpljenju sledil svobode čas, da bo v življenju trpina hipec sreče enkrat vsaj! ALI IZPOLNTJJE SEDANJI SVET TE VZVIŠENE NAUKE? — ČLOVEKU SE SKORAJ ZDI, DA JE O-STAL GLAS JEZUSA GLAS UPIJOČEGA V PUŠČAVI. — SEDANJE GROZOTE JE POVZROČIL BOJ ZA EKSISTENCO IN ŽELJA PO NADVLADI. — TODA TUDI TA VOJNA BO ENKBAT KONČANA IN ČLOVEŠTVU BODO NAPOČILI NOVT, LEPŠI DNEVI. Vesele velikonočne praznike želim vsem Slovencem sirom Amerike. FRANK SAKSERj> Krščanstvo izjavlja, da so vsi ljudi otroci istega očeta in da imajo raditega tudi vsi enake pravice do življenja. sreče in blagostanja na tem svetu a seveda tudi iste dolžnosti napram posameznemu in skupnosti. V koliki meri se nauki Krista. "ki je premagal smrt in ki živi že danes med nami dejanski izpolnujejo v krščanskem svetu, je razvidno iz velikanske nesreče, ki je prišla nad svet ravno raditega, ker je ostal glas Jezusa iz Nazareta glas upijoeega v puščavi in ker še vedno vladajo pravečni živinski instinkti v človeku, kojih glavni predmet j*- ohranjen je samega sebe na škodo obstoja drugega. ' 1 Boj za eksistenco tako glede posameznika kot glede 'narodov je kriv vseh sedanjih grozot. K temu boju pride še pohlep po vladi, strast nadvla-!de io stremljenje nekaterih posameznikov kot narodov, da so vedno prv i in odločilni v zboru narodov. »Sedaj je čas Golgate, umiranja celih narodov in pi""-iskusnje kot še m prišla nad človeški rod. Temu času pa mora slediti neizprosno tudi čas vstajenja. kajti kot je Jezus Krist vstal iz svojega groba ter i premagal smrt ih nje temo, tako bo tudi človeški od pre-j magal smrtno agonijo, v kateri se nahaja sedaj, ter praznoval praznik vstajenja. Takrat bo napočil čas. ko bodo v obilni meri poplačane sedanje žrtve, ko bo obrodil sad nauk, ki ga jo pred , dva tisoč leti učil Nazarenee. Tako vstajanje in tako prebujenje pa mora priti na-] rodom le v slučaj, da v3tanove trdne temelje za resnično prebujenje in resnično vstajenje. Ti temelji bodo morali obsajati iz naukov kot jih je učil veliki Nazarenee ter še iz drugih principjev. ki bodo vodili človeški rod v njega počenjati ju in ki bodo dajali prava v odnošajih med posameznimi člani velike človeške rodJbine. Predno pa bo mogoče doseči ta cilj. bo treba pomesti z vsem. kar je dosedaj vzbujalo sovraštvo med narodi ter povzročalo katastrofe, ki so dosegle svoj višek v sedanji svetovni vojni.___ Z uveljavljnjem vseh teh naukov in prineipljev in z udejstvovanjem teh naukov v praktičnem življnju ter v medsebojnih odnošajib med narodi ter tudi z izsilje-njem upoštevanja teh principijev od strani onih skupin, ki bi se ne hotele pokoriti splošni postavi človeštva, je prišlo tudi vsem jiarodom resnično vstajanje iz sedanje ■ smrti in sedanjega groba sovraštva in nasprotovanja. Takrat bi napočili človeštvu in bodo najbrže tudi rsnični dnevi svobode in bratske ljubezni. Človeški od bo na temelju teh principijev pričel živeti novo življenje, ki bo res vredno, da se ga živi in ki b^ pomenilo zanj nov dan in neskaljeno mirno bodočnost. Do tega miru je morda še daleč, prav tako kot je pre-. teklo že skoraj dvatisoč let ter nauki Krista še vedno ne najdejo dejanske uporabe v vsakdanjem življenju naro-;dov. — Krepiti in bodriti pa nas mora že misel sama da tak , preporod in tako vstajanje narodov ni izključeno in da se . najboljše sile človeškega rodu razvijajo v tej smeri ter jamčijo končno zmago ljubezni nad sovraštvom, pravice nad krutostjo in vpoštevanja slabega proti nasilnosti močnega. Dosedaj se še ni v nikak; vojni stavilo v napreduje moralnih priricipev in v vsaki vojni so šli edinole m merjenje dejanske moči med obema nasprotnikoma. Sedanje povdarjanje moralnih sil nam je porok, da se giba smer j svetovnega razvoja proti dejanskemu vstajenju in prepo-• rodu človeštva. ._ v svetiščuT IS" Th^^^^Sloveniw^^ U ill 4 in the United State*- Hi Iused every day except Suadav.« i{< M tad Legal Holidays. Vi qj 50,000 Readers jjj Ko spremljali so v smrt Resnico večno, so mislili, da boljše bo. bolj srežno življenje vseh; da bode vsepovsod le ti^ti gospodar, ki je močnejši, da bo na mah napočil v najčistejši -popoli^ti največje sreče dan. \ Na Golgati je siroma razpeta visela križana Resnica in prokleta drhal se gromko je režala v dlan. Ko je umiral On —- Moč m Resnica — se je v grobeh v^led čudežnega klica vzbudila mahoma življenska moč. Ud vrha pa do tai je zagrinjalo pretrgalo se. in nebo je dalo sred jasnega popoldne temno noč. Vsa šarita zemlja se je zamajala, prečudna, silna groza je navdala s slabostmi obložen človeški rod. Tetu... &rni usion v Trmi« v«rniik«T »<- nemo klanja, tla poljub'j*, joka ▼ kitac-iB trfraku r m ob krila ** drero nasiacja. oauiB, Tsdihi taja. ' > m oorazib r>t-rvtn vk r««Dobni!h. iuti, v arčtiifc jHobočrpab »kriti? i M rtv«« Veliki pa doti k križa aa aktswrao Ijukktro f^eda. ffieda — m nepeaki «rwaJ raj obeta VELIKI TEDEN. z KTehi, krivdami vsa obtežena, t»u Njegov te križ nasloni! Vrelec božje milosti, tolažbe lije. giej iz ran preevetih.... Duša moja, dvigni se, ah, dvigni —• konec bodi blodenj kmetih t M jAfe, ^jscvetite. rože ve "krvave, ■ rože trpkesra spouai«nja. j tu ob arrobn Krwtov«n vzcvelite, rože bridkega kes&nja! * ■ - ' m t Strta duša — zadušene strasti t" General Wood in vojna. -ooo-- GENERAL WOOD SE JE VRNIL Z BOJIŠČA. — ZAH TEVA, DA SE NAGLO POŠILJA VOJAŠTVO VFRAN CLTO. — PRAVI, DA MORA IMETI AMERIKA 2 MI j —JO 17A VOJAKOV. — ZAVEZNIKI NISO^ADOVOLJ-NI. — ANGLEŽI BODO 9T»i?žATrT — NEMČUA JE, OBSOJENA NA KONEČNI PORAZ. — POMANJKA ! NJE ZRAKOPLOVOV, ooo Tru* f ra«*l*Mon with rt* (mar master at NV» York. X. Y. on March ITT i Iftl« n« ro«ii)!rod hr thf A.*t of fVtohpr 1»17 Washington, I). C., 26. marca. — Generalni major Wood je danes j»red senatnim odborom za vojaške zadeve nujno priporočal, da se pošilja v Francijo vojaštvo in oprema, ako hoče Amerika imeti v vojni učinkovit delež. General, ki se je ravnokar vrnil iz Francije, je priporočal, da se Amerika podviza z vsem, kar je v stiku z vojno. Zasedanje tega odbora je bilo za zaprtimi vratmi in generala Wooda so vprašali za njegovo mnenje glede ii« m>ke^a navala na angleško armado ter je rekel, da ni vzroka za kako bojazen. General je rekel, da je položaj sicer resen, da pa bodo Angleži zadržali Nemce in mogoče jib bodo cclo pognali nazaj. Wood je tudi rekel, da so Nemci ob angleški fronti v premoči. General Haig je napad pričakoval in je bil tudi pripravljen pustiti nekaj ozemlja. Angleži ne bodo pognani v beg in bodo zopet polagoma zavzeli ozemlje. Po mnenju generala AVooda so Nemci v napadu imeli zelo velike izgube in so se postavili v položaj, kjer bodo Antleži vprizorili se večje ni or jen je. Nemci so zdaj izpostavljeni ognju z dveh strani in skoro trotovo je, da bodo Angleži strašno pritisnili. i General Wood pravi, da je zelo težavno, da bi mogli Nemei obdržati zemljo, katero so zavzeli pri prvem sunku. Angleži imajo teorijo, uničiti in v puščavo izpremeni-ti vse, zemljo pustiti brez zavetja, potem pa bodo Angleži eipali cele potoke ognja na sovražnika. V splošnem je rekel general Wood, da Angleži in Francozi čutijo največje zaupanje v svojo moč in da ne! bodo s iino zadržali Nemce, temveč da jih bodo tudi po-! gi ali nazaj. Angleška in francoska morala je izborila in so prepričani, da bodo z ameriško pomočjo zmagali. Ko \t> general Wood govoril o nemški ofenzivi, je izrazi! prepričanje, da bo ofenziva prej vstavljena, pred-j no bo sovražnik dosegel kako materjalno korist. Ta ofenziva se l>o nnjbrže izpremenila v boje na odprtemu polju. Zaradi tega je priporočal, da se vežbajo ameriški vojaki ravno tako v bojili na prostem, kakor tudi v bojih v za kopih. | Iielo-1 j, tudi. da je po njegovem mnenju in mnenju zavezniških Častnikov tej ofenzivi prisojeno le kratko življenje, tla-i ravno je bil početni uspeh večji kot pa so zavezniki li pa celo sovražnik pričakovali, zlasti kar se tiče velikega števila vplenjenih angleških topov. Po generalovem mnenju pa ni mogoče, da bi Nemci dosegli svoj cilj, namreč da bi prodrli do Kanala, ali pa; da bi ogrožali Pariz. General Wood je brez ovinkov povedal odboru, da so Angleži in Francozi zaradi počasnosti, kakor se Amerika pripravlja, zelo nezadvoljni, kajti mislili so, da bodo Združene države, ko bodo enkrat v vojni, pokazale — večjo moč. Zavezniški narodi so računlai na Ameriko da bo do-' gotovila dovolj tonaže za izgubo po podmorskih čolnih. Toda zalaganje ni bilo — zadostno! Ako Amerika hoče, da bo zaveznikom res nudila ob-j čutno pomoč, je rekel general Wood, da mora na vsak način poslati v Francijo — kakor hitro je mogoče — 2 do 2 in pol miljona vojakov. Ako je dovolj ladij, se mora do konca leta spraviti v Francijo najmanj — dva miljona vojakov. Wood je rekel, da bi Amerika morala mieti pet miljo-nov vojakov na vežbalisčih. Odlašati se ne sme prav nič, da ->«■ uos« že to število. Potrebno je, da se veča ameriška art!' ula v Franciji toliko časa. da je dobljena zmaga. < lani odbora .so bili zelo presenečeni, ko je povedal general Wood, da ameriška armada ne vporeblja niti čilega ameriškega aeroplana. Amerika je sicer zalagala. Ali gl i jo / aeroplani, svojim vojakom pa ni poslala niti —j n* ga. Nemci lahko letajo nad ameriško črto. Amerikanei pa no odvisni od tega. kake aeroplane jim morejo dati —! Francozi. Poročila, ki pripovedujejo, s kako lahkoto letajo nem ski letalci nad ameriškimi četami, potrjuje tudi general: Wood, kajti Amerikanei nimajo letal, s katerimi bi lahko' odbijali sovražnika. Francoski letalci varujejo ameriško! črto proti sovražnim letalcem, toda včasih so kje drugje tako zaposleni, da ne morejo dovolj stražiti, zaradi tega imajo nem-ki letalci svobodno roko. Včasih letajo Nemci tako nizko, da Amerikanei lahko streljajo na nje z revolveri. General Wood je rekel, da je največjega pomena, da; Amerika gradi aeroplane, da je dovolj deležna te vojne.j Hekel je, da je 1,000 letalcev z ameriško armado, da pa ni-( znajo niti enega stroja s katerim bi kak Amrikanec mogel! leteti. Na tozadevno vprašanje je general Wood rekel, da, novi Liberty motor po mnenju francoskih izvedencev ni sposoben, da bi se mogel bojevati z aeroplani; njegovo delovanje bi bilo omejeno samo na bombardiranje. Zahteval je, da se pošiljajo v Francijo samo deli ae-roplanov, ki bi se tam izdelovali. Vojaštvo, ladje in artilerija so po vrsti, kakor so imenovan*, tri stvari, katere potrebujejo zavezniki od Zdru-icnib-4pšavf— -a- „ , _— - - - -- - . H t?Pr-,JGHT MAORIS i m.Nj Wa|>4. WM. H. T AFT. _ bivši predsednik, ki igra precejšnjo nlogo v ameriški politiki. Washington in nemška ofenziva i - i NEK WASHINGTONSKI VOJAŠKI IZVEDENEC JE IZJAVIL, DA SE NI TREBA AERIKANCEM NIČE i SAR BATI. — NIKDO NE SME MISLITI, DA BI ZA VEZNIKI NE IMELI NIKAKIH IZGUB V TAKO VELIKI OFENZIVI KOT SE SEDAJ VRŠI. True translation filed with the poet master nt New York. X. Y. on March 27. 101S. at* r^juirf-d by the Art ?f Octobei «. U»7. Washington, D. C., 2G. marca. — Bitka se vrši v smeri kot so pričakovali to naši vojaški izvedenci. Temu naziranju ^lede najnovejših razvojev je dal i danes izraza nek vojaški izvedenec visokega čina. Ameriški narod ima dosti vzroka biti miren — je nadaljeval — kajti maršal Hai^ vodi svoje sile na moj-! sterski način. Isto velja tudi glede francoskih poveljnikov, ki so prevzeli sekcijo vojnega ozemlja, ležečo sever-i n zapadno od La Fere. Zadnja poročila govore o izgubah številnega angleškega vojnega materijala vštevši par tankov. To je del igre ter je bilo kaj takega pričakovati. Sila nemškega udarca kaže nad vsak dvom, da je sklenil kajzer izsiliti odločitev na tej fronti in da je voljan plakati ceno ki se bo seveda povečala, bo bitka napredovala. j Ce bi se Xenieein posrečilo zavzeti Amiens, bi najbolj zapadni del njih črte napredoval do točke, zapadno od direktne črte do Calais. Vsled tega bi bilo potrebno za dobavne vlake, prihajajoče južno od Calais. To bo pomenilo veliko izgubo. Nemci pa morajo šele vzeti Calais. Te-! ga cilja niso mogli odseči pri številnih prilikah v preteklosti. — •Jaz tudi ne vrjamem, da bi zamogli vzdržati sedanji naval dosti dolgo časa da bi dospeli v Amiens ali drugih točk, ležečih tako na zapadu. Poročila kažejo, da je maršal Haig že pričel s proti-' ofenzivnimi gibanji v precejšnjem obsegu. Ta gibanja se , bodo gotovo še povečala, razširila in postala uspešnejša. Vsak dan lahko pričakujemo poročilo o važnem udarcu na sovražnišhe črte v kakem bolj ali manj oddaljenem po-zorišču od sedanjega pozorišča velike bitke. Moja sodba je, da izgube sovražnika niso tako velike kot kažejo to cenitve, ki prihajajo iz Londona in Pariza, j namreč 100.000 na dan. Nobenega dvoma ne more biti, da >o izgnt>e velikanske. Nekatera poročila naših prijateljev -ovore kot o presenetljivih, vendar pa kajzer in Hinden-j burg očividno nista presenečena, kar je razvidno iz dej-', »tva. da se naval Še vedno vrši in da postaja prodiranje v | angleške črte na številnih mestih vedno bolj globoko. Ne smemo zanemarjiti važnosti nemškega navala. Ve more se posvetiti pažnje tej točki. Dobro bi bilo za naš narod, da se spravi vanj nekoliko strahu. Seveda smo polni upanja glede končnega izida viseče se bitke in vojne same. Angleška in francoska vlada ter oba naroda sta na enak način zaupna. Kljub temu pa ne smemo pustiti, da i »i nas to zaupanje slepilo pred možnimi nevarnostmi položaja in vsak pokus zmanjšati nemšk operacije je slabši kot bedast. ' : Zavezniki in Združene države morajo tudi prieako- i vati velikanskih izgub predno bo vojna dobljena. Angleži bodo morali brez dvoma pretrpeti velike izgube v name- ' nu, da obdrže Amiens. ▼ Ce bodo plačali naši prijatelji dosti visoko ceno, ne , bo mogel Iliudenburg nikdar dobiti Amiensa. Po moji sodbi je ves nemški pohod v bistvu politic-! nega značaja, dasiravno se ne sme zaničevati dosedanji!^ vojaških uspehov. Tekom naslednjih par dni bo mogoče!' končno določiti, kaj upa nemško vrhovno vodstvo doseči \ v vojaškem smislu na bojnih Čriah. 11 V slučaju, da bodo dosegli Nemci svoje glavne cilje, i in ko se bo slednje končno ugotovilo, bodo zavezniki naj-brže dali potrebo slediti njih taktiki ter žrtvovati može 1 brezozirno v namenu da dobe nazaj izgbljeno ozemlje ter j] izsilijo odločitev, ki mora nekega dne gotovo priti na za- ! padni fronti -*= I. Eksplozija v Jersey City. --ooo VOJAŠKO SKLADIŠČE ZLETELO V ZRAK. — DELAVNICA ERIE ŽELEZNICE JE UNIČENA. — TRSK^ JE NESLO VEČ MILJ DALEČ. — POMOL NA NASPROTNI STRANI HUDSONA SE JE TUDI V NEL. — P OLD RUG- MILJON DOLARJEV ŠKODE. ooo-— True translation filed with the po«t master at New York. N". Y. on March 27, Cawefc.-^ as required by the A«f Of Ortobrr ft. 1917. V ti nadstropnem poslopju Jarvisovega skladišča na Provost St. v Jersey City je včeraj popoldne kmalu po tretji uri nastala eksplozija, ki je poslopje raznesla na drobne kose. Potresel se ni samo Jersey City, temveč tudi New York in Broklyn. V skladišču je bilo naloženega mnogo vojnega mater-jala za ameriško vojsko v Franciji. Kaj je povzročilo eks-1 plozijo, se ne more dognati. Proti večeru, ko je bil ogenj, ki je nastal takoj po eksploziji, pogašen, se je razvidelo, da je bilo škode okoli I pol drug iniljon dolarjev. Delavnica Erie železnice, v kateri dela 500 delavcev in delavk in ki je bila v popolnem obratu, je bila popolnoma porušena. Erie železnica nima drugili delavnic v razdalji 100 milj, zaradi tega je železnica zelo prizadeta. Poleg tega pa je bilo še uničenih 13 lokomotiv, ki se danes ne morejo nadomestiti za prvotno ceno 30 tisoč dolarjev. V sedanjem času je vsaka lokomotiva vredna večkrat toliko. Zgorelo je tudi 20 železniških voz, od katerih vsak je predstavljal večjo ceno kot 2 tisoč dolarjev. Zaloga vojnega inaterjala skupno s skladiščem je bila vredna nad miljon dolarjev. Cela zaloga je bila pripravljena za prevoz v Francijo in je obstajala iz bodeče žice, raznih konserv, paradižnikov, fižola, kave in drugih jedil. Vrednost tega materjala se ne sme ceniti po tržni »ceni temveč po tem, kako težko je zopet dobiti tako zalogo. — Kolikor se je moglo proti večeru dognati, ni nikdo izgubil življenja, dasi se je spočetka domnevalo, da je bilo usmrčenih mnogo oseb. Niti nevarno ranjen skoro ni bil nikdo. Zahvaliti se je malemu ognju, ki je nastal prod eksplozijo in je bfl takoj dan alarm, da so mogli vsi še o pravem času zbežati na varno. Izvedenci pravijo, da so se vsled dima vnele nekatere kemikalije, ki so bile v skladiščil. -uuu-- Položaj na Z? padu. NEMCI ŠE VEDNO NAPREDUJEJO NA VSEJ FRONTI — ZAVEZNIKI SO SE UMAKNILI NA NOVE POZICIJE. — NEMCI PRAVIJO, DA SO ZAJELI NAD 900 TOPOV IN PREKO 100 TANKOV. — AMERIŠKI, FRANCOSKI IN ANGLEŠKI VOJAKI SE BORE RAMO OB RAMI. — SILNO VROČA BITKA SE VRŠI NA OBEH BREGOVIH REKE SOMME. rrue translation fil«! with the post j .1918 as required by the A Berlin, Nemčija, (preko Londona), 26. marca. — V silno vroči > bitki na obeh bregovih reke Som- ; me se je razvila nova faza — pra- , vi nemško nočno oficielno poro- ] čilo. — Sovražnik se umika na ši- l roki fronti. j Mi smo že na več mestih sli mi- « ino pozicij, katere smo imeli pred ] sommsko bitko leta 1916 in sicer v zapadni smeri. i Zdaj se nahajamo pred Albert i Zavzeli smo LLhons, Roye in 1 Novem. Dnevno poročilo se glasi: V ve'iki bitki, ki se vrši na Fran- « coskem. so si naše čete včeraj pri- ; borile nekaj novih uspehov. An- j gleške divizije, katere so privedli « iz Francije in Italije ter francoske i divizije, so vprizorHe na naše čete ; vroče napade. Vse te napade sms i odbili. < Sveže angleške Čete so z vso silo i napadale na široki fronti v smeri ? proti Albertu. Sovražnika smo po vročem boju pognali nazaj. 'i Pri Courcelette in Pozieres smo < prekoračili železniško progo Ba- 1 pau me-Albert. j Neko prejšnje poročilo naziia- i nju, da je število topov, katere ] so zavzeli Nemci, naraslo na 963. < V zavzetih pozicijah so našli Nem- ] ci 100 tankov. Izstrelili smo 93 zrakoplovov ter šest balonov. i i ^ Angleško uradno poročilo. | London, Anglija, 26. marca. — t Nocoj je sporočil feldmaršal Haig « z bojne cone na francoskem boji- j šču, da se bitka nadaljuje na ce-j li fronti južno od reke Soinme. jI Nemci so vprizorili nove napade 1 v bližini Chaulnes, sredi poti med < Alberton in Noyonom (v bližini « Lihcmsa, o katerem pravijo Nemci i da so ga zavzeli. Lihons se nahaja < zapadno od nove angleške črte.) London, Anglija. 26. marca. — ; Ni lahko dati enotnega pregleda t vseh posameznosti v tako velikan i skem konfliktu in glede ozemlja. < na fronti 50 milj kamor so vrgli l Nemci najmanj 600.000 mož in- t fante rijskih divizij. Položaj se izpreroinja vsako ti- i ro in velika Črta valovi ter orna- ] huje kot na eni točki, ko nemške t sile prodirajo naprej ali kadar jib 1 poganjamo mi nazaj t ozemlja, to < ao ga zavzeli i mastf-r »t New York. X. Y. on March 27, Let of October 0. 1U17. Na skrajno levico črte je vrgel sovražnik pri otvorjenju bitke težo devetih divizij proti trem našim divizijam. Bilo je na tem mestu kjer se je v družbi dveh drugih borila tretja divizija, kot že omenjeno v ofieielnem sporočilu, ki si je priborila v vsej tej vojni la-ko'sijajen rekord. Nemci so v tem severnem sektorju brez dvoma strašno trpeli in tekom treh dni in noči °e je vršil boj, ki ga ne doseže nikako opisovanje. Mesto da bi izvršili prebitje kot so ga pričakovali sovražniki, stoji naša črta trdno in neomajno pred njimi vsepovsod. Naša armada se nikakor ne čuti kot poraženo armado, in morala naših ljudi je ostala sijajna. Nemške pridobitve so velike, vendar pa vemo, da so računali v tem času s trikrat večjim ozemljem, kot so ga dejanski pridobili. Pred naskokom se je vršilo dve-umo obstreljevanje velikanskega obsega .s plinskimi in visoko eksplozivnimi izstrelki, in naval infant erijtf se je pričelo krop- owit ure zjutraj. Od takrat najprej jt hrumel oster boj in ko je prixk opoldne, smo še vedno držaili vrhu nec griča Cheinin in par ducatov strojnih pušk na vrhu je želo nem Ške Črte v skoraj nevrjetnem številu. Šele krog tretje ur« popoldne so se umaknili naši ljudje z griča samega ter prinesli seboj vse strojne puške in drugi vojni materijal Kmalo po drugi uri popoldne "je bilo videti, da se je sovražnik polastil Vaulx Vraueourta. Izoliran oddelek naših ljudi je še vedno držal kup razvalin kjer je stala nekoč tvorniea na j u go zap a dnem delu vasi. Potem ko smo se zbrali pri Beau-gnatre nekako tisoč jardov v ozadju, smo prišli zopet na dan, planili mimo tvornice ter zopet vrgli sovražnika iz cele vasi, ki je bila ob pol petrh zopet enkrat naša. — V bližini Vaulx Vrauconrt se je novim masam sovražnika zopet posrečilo polastiti se vasi ter potisniti nas nazaj iz Motry dokler ni le le majhen oddelek infanterije obviael na majhnem oritanka r*» r^iak „ _____________ V zgodnjem jutru smo zopet potisnili naprej škotske in angleške čete skupaj, ter pognali Nemce nazaj na obeh straneh vasi. Te, kom celega včerajšnjega dne so se vršili i7vanredno mešani boji, tekom katerih sta bili obe črti pomešani druga v drugo ter odklelki enega a.i drugega nasprotnika na tej in drugi strani. Ko je prišel večer, smo se umaknili, na nepretrgano in pripravljeno črto nada. lje proti zapadu. Tukaj in ob celi fronti je povest junaškega bojevanja ter ctopnje-vitega oadanja nazaj. Nemogoče je ugibati, kakšne so bile nemške izgube na tem delu fronte, vendar pa mislim, da ni tako pretiravanje reči, da bi se naše izgube še ne dale primerjati z onimi sovražnika, če bi igubdi slehr-nega moža, zaposljenega na naši strani, to je mnenje naših mož, ki so bili zaposljem z bojem in ki za-moreio poznati položaj. Tukaj jih je' nekaj, ki mislijo, da znašajo nemške izgube že več kot 200.000, kar je videti fantastična številka, ki pa kljub temu temelji na kalkulacijah, katerim se ni lahko protivitL 200,000 ali pol miljona mož je mogoče nizka iv-nu. r*e bi uspešno izvedli svoj veliki udarec, a do seda i ni še nobenega znaka o t^m. Mi smo noema-jani ter se nahajamo na fronti pred njimi. Nemške trditve gledv števila vojnih jetnikov so absurdne. Na sektorju južno od tukaj. ki je bil središče Cambrai fronte, je ostala naša črta praktično nedotaknjena skozi ves prvi dan in če bi naši ljudje ne dobili povelja pasti nazaj, da se zenači splošno črto, bi bili še vedno pripravljeni držati črto do zadnjega. Na levem krilu te sekcije se je borila 51. divizija higlaiiderjev, kot že omenjeno od ■vrhovnega poveljnika. Ta divizija je ona, ki je imela čast. da so jo stavili Nemci na črno lisi ino angleških divizij ot najbolj strašno izmed vseh naših; kjerkoli prid»j ta divizija v .akcijo je videti, da noče omajati v sovražniku njegovega dobrega I mnenja o sebi. Na desnem krilu sektorja južno od Gonzeaocourta se je tudi prav posebno odlikovala nadaljna škotska divizija namreč deveta. Me.J tema dvema so bile angleške čete, in po našem -prost o voljnem uniak-mnjenju s pozicij, katere smo držali zmagoslavno ves dan, ,so pričeli Nemci pritiskati naprej ter nadaljevati z napadi •> največjo j odločnostjo. Trocki poživlja na boj. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on March 27, ll>18 as required by the Act of Octot>er 0. 1017. Moskva, Rusija, 26. marca. — Boljševiško glasilo " Iz vest ja'' objavlja poziv, katerega je izida 1 Leon Trocki in v katerem poživlja narod, da sodeluje pri organizaciji armade, s katero se bo branila revolucija. Naznanja tudi, da bo v kratkem izdana odredba za splošno obvezno vojaško službo. Vsi bivši aktivni častniki bodo poklicani kot učitelji, bodo ;>a pod kontrolo narodnih komisarjev. Nuoicii pri papežu. . Bim, Italija, 26. marca. — Apostolski nuncij v Monaovem Mgr. Pacelli, ki opravlja službo tajne-•ra posredovalca med nemškim zunanjim ministrstvom in Rimom, je v Rimu, kjer ima vsak dan konference s papežem in papeževim državnim tajnikom. Ta obisk je naj-brže v zvezi s papeževim predlogom. da se zračni boji omejijo samo na vojaške predmete. Papež želi, da bi vse bojujoče se države sprejele ta predlog. Razširjene pa so tudi govorice, da so nunciju "bile zaupane listine, ki odrivajo nemške mirovne načrte in vsebujejo navodila, da bi jih potrdil tudi papež, predno bodo predloženi sovražnikom. Turčija zahteva Krim. Trne translation filed with the post master at New Yurk, N Y. on March 27. 1018 as required by the Act of October 1917. London, Anglija, 26. marca. — Turški listi zahtevajo, da se mora na podlagi samoodločevanja Krim priklopiti Turčiji, kakor so bile baltiške provincije pride!jene Nemčiji. &T* VESELE VELIKONOČNE ^ PRAZNIKE ŽELI VSEM ižr- NAROČNIKOM, PRUATE-ljem in čitateljem jsp "glas naroda" UREDNIŠTVO. Strom in nazivljem v XL—X111. stoletju do Malih Karpatov in se tudi med ljudstvom izgubili * * * Najoriginalnejše p1 ne pa so —moravski* Slovaki, ki so istega postanka z ogrskimi Slovaki, toda danes so različni po svojem življenju in jezikovno tako, da ima ra Moravskem samo ozek pas 18 naselbin ogrski značaj, tako zvani Kopaniearji, Hornjaki. Pri moravskili Slovakih ie Že drži narodni kroj v polni sijajnosti in v taki pestrosti, da razlikuje J. Klvana 2b skupin, ki se ločijo med ceboj po — kroju. '-isti Slovaki zavzemajo jugovzhodni kos Moravske od Tiare črez Vlahoviee, Pzlovice do reke Morave, ki tvori potem zahodno mejo do Rohatea. odkoder se meja slov a tke dežele obrne nazaj proti severu črez Vracov do Breelave — tu se imenujejo Podlužaki — tako, da je tu reka Morava zopet vzhodna meja. Za Dvjo spadajo sem še 3 poslovaeene hrvatske vasi v \ alčiškem okraju: Nova Vas. Hlohovec in Postoma. To čisto slovaško ozemlje je okroženo s prehodnim pasom, ki se vleče od Čejkovic do Zlina. Meja kroja, ki jo je določil Klvana, pa gre drugače: od Hrozenkova črez Banov do Napajedlov, od tod do Ko-nean. Hustopeči. Podovina — pusti Bojkorsko in Luha-čevsko valaškemu kroju. Vse. kar ostaja v notranji Moravski od teh nastetili krajev, spada po Bartošu plemenu Hanakov, ki je zuan nasproti sangviniskb koleričnim Slovakom v ljudski tradiciji po svoji bodri flegmatičnosti. Pravo jedro Hanakov prebiva na reki Hani med Vyskovim, Hulinom. Pre-lovom. Olomucom in Prostjejovim. Po kroju so se delili Hanaki na rumene in rdeče — po barvi hlač iz kože — in rdeči poleg tega se na Beljake pri reki Hani, na Blatake pri Blatu, na Zabečake na levem bregu Beeve in Moravčike pri Moravi. Rumeni so bili zagozdeni med reko Ha no in pa Blatom. — • * « Oblast ogrskih Slovakov se laliko razdeli samo po — ieoriji, in to dialektologično na zahodno oblast (na Nitri tn Vagu). srednjo (na Gronu, gornjem Vagu) in vzhodno od meje Gemera in Liptova proti vzhodu. Te imajo mnogi za poslovačene Ruse, in dejstvo je ia se na celi vzhodni slovaški meji v spiski, saryski. vz-'lorodski in zemplinski stolici ruske občine neprenehoma dovačijo. Bolj znana skupina so tunaprimer tako zvani Sotaki v zemplinski stolici, katerih ime, ki pride od pra alnega zaimka "co", nima prav nič opraviti s starimi Jordanisovimi Satagi. Podobna lokalna imena so Magurani v Spisu. Trpa- vi v Niredhazi. Sicer je med lokalnimi oblastmi ogrskih Slovakov najbolj tipičen originalni Detva v zvolensk^ Golici, v katerega ljudstvu je Madjar O. Hermann iskal •nji postanek, hereegovinski, seveda napačno. Starejši narodopisi in po njih tudi novejše knjige naštevajo kot posebne slovaške plemenske tipe še tako zva-le žafranee, oljkarje, piskrovezce, stekleničarje itd. To so pa samo posebni tipi popotnih trgovcev, ki bolijo po Evropi od davnih let in ne — plemenski tipi. Po-i >amezne vrste teh trgovcev so šle v svet seveda iz doloČe-lih krajev na primer piskrovezci samo iz gornjega dela rončanske stolice iz občin Visoka, Makov, Rovne, Žakop "*ie, Caea in Krasno; oljkarji in žafranci iz turčanske stoke. Xa Moravskem so podoben tip rezarji iz Bojkovic. O Čehih in Slovakih. Od prvotne plemenake diferencijaeije .se ni ohi-aitilo ;»o se razlikovali okraji v notranjosti teb-Mio, jezikovno iii etnografično (na pr.vpo kroju), vse to >e je v zadnji dobi izgubilo, izvzemši nekolike malih ostankov. Xova civilizacija, od polovice XIX. stoletja, šola, — vseobča \ojy-ka dolžnost in podobni faktorji vse hitre zabrisu jejo. Samo na Moravskem je ohranjena večja notranja 111 zunanja razlika, toda ta se tudi bliža svojemu ^ HconeiL Xa Češkem >o trije pasovi glavnih čeških dialektov: jugozahodni, srednji in severovzhodni, a nimajo take iM«.čnih znakov, da bi tudi zunanje bolj določno stopali na l- vi ji. Nasproti temu pa tvorijo manjši kraji ki so s: ohranili svoj dialekt in drugo, posebno kioj, zanimive na rodov imh * »toke in imajo tudi posebna imena, ki so jinr jih dali sosedi. * ( Tako je stopil na površje v nedavnem času določneje mali plzecjski okraj na zahodu (Zalesje, Podlesje) in na vzhodu Litomjšelsko z orliškim dialektom in sedaj s< razlikujejo na jugovzhodu Blatjaki (od blata — jezei med Sobje-lavo m Trebonjo) in na jugozahodu v Snu na vi poseben češki rod Hodov danes, odkar je del okoli Tako va m Primde ponemčen, samo v bližini Doinazlic. Za tip češkega kmeta veljajo dosedaj ljudje iz Pod-4 ip&kega — * f t • * Posebnost Hodov je dala povod ražnim teorijam c ujih postanku Že Pavel Stranskv, pozneje Rueffer, Er-ben, Grabowski so menili, da so to — Poljaki, ki so se naselili pod Br* tiblavom. Toda v hodskem dialektu ni sledu poljščine. Sicer se ohranitev Hodov pojasnuje z zahodnim gorskim krajem, s tradicijami in privilegiji, s katerimi bili kot mejni stražniki od čeških kraljev obdarovani že v XIV. stoletju. Več plemenskih posebnosti je ohranjenih na Morav-hUtm. Tu lahko dobro razlikujemo ^tiri plemena." in tc ne samo jezikovno, ampak tudi s jjomočjo drugih znakov telesnih in narodopisnih, glavno kroja, in kar je Še več — narod sam to razliko čuti in jo uporablja. Najboljši in pravzaprav dosedaj najzanesljivesi ir znan dokaz je dialekt, v dnuri vrsti narodni kroj. Druge razlike niso znanstveno obdelane. Xa tem temelju vidimo, da bega predvsem iz Češke na Moravsko čisto češka oblast pri Ceško-moravski viso-čini, katere meja se začne pri poliškem o^trovu Olešnic* m gre črez Stjepanov. Radostim Merin. Opatov do Pu-) lie* i pri Bitovu, kjer prehaja v nemško deželo. Na severovzhodu Moravske in v Sleziji prebivajo Lahi (kraj se imenuje La^ko* in zavzemajo Opavsko ir češki pas TeŠinskega in na Moravskem zagozdo nvd de zelo in mesti Friedlandom do okolice Suliodola. Novegf J icma, Št ram berk a in Frenstata. Lahi se ne rabi med ljudstvom splošno (poleg nje ga je tudi ime Valahi in lokalna imena Hirali. Kozlov-jani in Dulani). Laški dialekt ima močne sledove polj iškega vpliva. Pleme Valahov m sicer pravih prebiva na jugu oc" Lahov v široki okolici Vsetina tako, da gre meja od Stit ne na rekiVlari črez Vlahoviee, Ujezd, ?adverice itd dc V. Karlovice. Zunaj se še pripojijo prehodni kraji nr severu (okoli Nov. Jičina. Kelča) in na jugu pri Zlinu. Jeziko^Tio spadajo Valahi pravzaprav k Slovakom toda ljudstvo se od njih srogo razlikuje, in tudi v kroji različno. To je ljudatvo čisto slovaškega izvira, na ka rega je prešlo samo ime romunskih Valahov, ki so pri- in» svojmi pastirskim gospodar- V2UKAN0ČNA ZORA Svetopolk -e za Jias ne meni/ Tožba za icibo se glasi i/, us1 nort vskih voditeljev. Sv-v polk je bil v resoiei ntno-♦iO kriv: prednika, »voje^a Sirica •e pahnil s prestola, Xeincem je otegnii za kneza. Slavomir z^ ijt.' pismo okoli roke in hoče izkušati zvestobo svojih bojevnikov. '"Kaj pa. ee vaš knez pro^i pomoči od svojih podložnikavT* "Lahko, zelo lahko je st->tri na Vojno-varčevatne znamke in Slovenci. Zelo ugodna in red^a prilika se nam nudi ravno-eedaj z nakupovanjem vej no-varčevalnih znamk prihranjeni den^r nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroograki ne smatrajo za sovražnike. S tem Kino obvarovani ogromne škode terVešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedrživ-Jjanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. Za nas Slovence bo najpr"^^« Tiejse, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti ekozi meeeo januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca deeembral918, bodo stale po sn cent več: iste bomo piiiepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zak'adnica v Washingtonu, ali pa katerakoli posta v Združenih državr.h znesek $5.00 za \sako, ti« certifikatu prilepljeno z'.amko, ali pa rn v»-« ni certifikat z 20 znamkami znesek ^100.00. Pri dvajset rtiamkab. ka' r starajo tekom m*-*»M-.itt januarja 1913 $82.40, bo «io pridobili ^17.60, aLi pri eni znamki 88 centov. V* slučaju, da bi bil kdaj pozneje, k(» bti«ie kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v trotovi denar. ga bo zanjo dobil lahko nazaj v-ak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno ofe obres*i. najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse počto in banke žirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo. da se jih Slovenci kolikor inogoee nabavijo pri naji tvrdki.. da potem lahko pokažemo * »kupnim zne-■kom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in eaalužka, kakor bi ira ne bili našli nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu ^ polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda r. vpeljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu »e dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnili znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči. Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v 7-nnnibah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke braniti pri nas, In v takem slučaju se nam naj posije poleg densrja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil snamke. r-Z jt SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER ! HK H OOBTLAHDT STREET, NEW YOBK, N. T. •»5"is; -: - - .M .'. : < Na*oaij^ v aiije. / iioiidar malo pomiilja, kaj bi •toril. ?i-(to pa pelje poslanca k >l-,vonnm. Nikolaj in tovariši ga, ivbeio gledajo in se čudijo. "Pustijo ga. morda se gre za-j i v;/ j t. ker smo jih tako ijoeten^ iai^tslii in tako vrviseiiega po-' lanstva auiemo zadržavati." j Vojaki se zusniejajo Nikolaj—j .-im •jt^iaiu in p'js'-dejv po tra^"i i itrri, da si pre i eno dol^jča^. i V Stavo:nirovem š«3toru no »e* ^edao zborovali višji poveljniki in »o hoteli ravno odita k počitku, t TJoižidar naznani nemškega po -tlanea. ' '*Aha, že prihajajo prosit"; si, ni^iijo vsi. Voditelj reče. da naj' ebino kratkega lisii>pljen j**, words g« f« rt' več med živimi —" ; "Seveda, nesrečni Rasitisiav. u ti irnate še eneg"a kneza." Vsi uolče in povesijo sr'ave. <:Ta nas je proda;. *'Ta n.-is ne ljubi." "Našega škofa je dal odpe- > j iVi. i. ' ' Javna zahvala. Gospod JACOB WACHCIC, 6702 Bonna. Ave., Cleveland, O. » • glpfe - i> « Cenjeni: Poročam vam, da mij je vaše m a žilo za 1 a- j se popolnoma poma-| galo. Bil sem s k o r o s žep ofc o 1 no m a plešast.' Na kar sem začel r a-, biti vašoAlpen tin k-! turo. so mi las.*,, zopet popolnoma zra-; sli, za kar se vam zahvaljujem. Prosim pošljite mi še eno steklenico Alpen tinkture za lase. Prilo-ženo vam pošljem denar za naročeno. Anton Yavornik, 2201 — 8th Ave^ Worth i Great Falls, Mont jtron, ko je teui<-lj pl-ain;i\i i. i trden." "'Ne liieiL'te >e v." t»'4- ]• -sujt. j Knez se vrne in vas .a:.k- /■-.•eii proda." "in Meioti.i justi v ječi." J11 po naši svobodi bi segel. S svojo in rjo in s svojimi rokami smo .si pridobili neodvisnost in j:** damo je več iz rok. Kilo .e, kake' zv^-ze je sklenil Svetopolk ><-d:;j z Nemei." ^ilislhii, da ni uiečesiu' oblju-i bil", zagovarja Slavomir kneza "ko bi ne bil obljubil Nem-viu j nadvlade, bi ara izpustil.." "Počasi, gospod, počasi. Tudi ko bi ga ka-- na lepem izpustili, j-' ou na* odvisno, ako ga p:;> 'j-/riaoio /a kneza ali )ie." Vseh oči se obuejo «a d^zni-zu [govornika. Bil je grajsčak Muko, j ki je glasno ix»ve<'al to. kai* so j vsi skrivali v svojih .sreih, če.>ar t .-i if.so npali naravnost- izreči, se- da. j>o so živaiiuo pritrjevali g • omik-ti •> ia; 'ii, n:. ko^a ■ zanesti. č^avu iuO" Tiuora opreti pre«t'»l. Veroval i" Neineeu: in oni m* »goljufali moči svojega naroda ni zaupal in ta ga sedaj ne mara. Mi sj izv<»-■lino kneza po svojem srcu. kne^a. k! l«o ie v svojem i.rkUtvu iskal op»»re ii1. moči, a ne pri be^edo-:o!iih s' vra/nikih." ■"Niste i.- čidi. kaj vam p>e, k. ., vain uka'm.ie Svetopolk. Po-lem bodete druirače mislili in t^o-v triii. Po-:!u^tjte ■" Slavomir razprostre pismo ter be i t-: "Mojea*u Ij'ilojeneaiu narodu, najvdanejšeiuu služabniku Gospoda, n drag.Tii ^ojakom pozdrav!" Zbrani se zasmejejo. •'D*4lie nrihorinjt^ Iz zakladniškega urada. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED RY THE , UNITED STATES GOVERNMENT HKAN'l IN' POSOJAJ SVOJE PMHRA NKB ; ■ TBICU SAMT7. On jih potrebuje ?edaji Vi jih boste potrebovali uo vojni1 KUPUJTE VOJNO VABČEVAL2I2 ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDBU7.E NIH DRŽAV. Nosijo štiri odstotne obrerH, ljivt na četrt leta. Lahko pričneta s petindvajsetih centi,i čc kupne varčevalno znamko ; Združenih držav. Vač poštar, van bankir, vaš časopis! in številno drugih prodajalni h a ' gentnr vam bo povedalo vse »Sede! teh mairfk. Oglejte i! Jih! to je vaša dolžnost. to bo ohbanilo življenje.; to bo izvojevalo vojno.! \\ Darovana. g [ i ZGODOVINSKA POVEST IZ DOBE SLOVAN. APOSTOLOV S j 8V. CIRILA IN METODA H > Čet^ki itj-pisAl Alojzij Dosti L ^ S; __________ "QLAS NARODA" iLOfIK 10 PUBLIBHIVQ OOHPAVV niKMWm. r iIIill * »pro BKfPIX. Tr—arer « Ctartiseai Btnm Bwam jf Itofcttas. Ww Tort City, W Y mm «*.. mm rsijs 0« m Mb »to KtO ■ Mto New Tort fftjOO «• iiiud«----------Ml Za pot lata se BMto New York.. MO — tmt m»----------1.60 Zm četrt LeCa u Mto New Tort LSO "* ......... 1 Oft g« tnoeeinstTo 1 celo leto..... too »«»-*> NatHUia im)i ml dan larsem« aedolj tn prasnlSm_ ^ Li d NARODA" —- ("Vote* of th* People**) ••try day except (today* and Boudajt __HnbacrtpUon yearly 83.50_ __Utwtlwfi — ■cmwt i^uptat or«« (puupiaa la oeeonustl ae n« prftoMajejo l*nsr uj M t.l**oroll poMIJatl po — Mooey Order *" fcr«j« aaroAitfeov [khIbo, da mt nam mdl prtjko* «t*«jia» aaananl. da hI traja najdemo PseloTPlka_ ' »•«*•«• la pnMlJatvam naredite ta oaalo* Hi t A li N A R O D i" m _ata tor* mt) tw*fon. JJUfi <>>rtiaiidt. Iz govora senatorja Boraha. -ooo Tree translation tiled irttH the poet master at New York, N. Y. uu March 27, lft|» an by th«» A«t of o>i.Jw>i H. I!*l7. — Od pmgi privetka vojne sem bil vedno prepričan, da >e bo prvi polom v tem velikem konfliktu, ee pride do kakega velikega poloma. Izvršil v industrijalnem življenju in n« agrikulturnem polju. Vojaški molje, ki eo zaposleni z onim delom programa, UhIo jflrdali na to, da dobimo v uniforme zadosti mož, da dobimo na fronto zadosti mož, vendar pa se bojim, da m><» voljui dajati dovolj pozornosti onim stvarem ki so potrebna za podporo ljudi, nahajajoeih st* v uniformi in na fronti. Za one, ki se peeajo s tem delom položaja, je povsem naravno, da omejujejo svoj čas in svojo pozornost edinole na vprašanje — človeške sile. v značilni meri vsaj od naroda samega.' Vojna šla naprej in bitke se je vojevalo brez posebnega velikega luiftora in brez {»osebne preureditve narodnega! življenja. Ta konflikt pa je odločilo vojna med narodi. To je vojna naroda v orožju proti drugemu narodu. Vojna zahteva vse vire. eneržije in sile naroda kot celote. Xoben človek v tem boju ne more biti brezbrižen glede j položaja na podlagi teorij*4, da ni zaposlen pri kakem de-j lu v zvezi z vojno. < V se nahaja na farmi, v delavnici, tvornici ali uradu, vsak prispeva do gotove mejt, če vrši svojo dolžnost. Ce j »a ne vrši svoje dolžnosti, ogroža ta veliki konflikt, v ka-terega smo zapleteni. Vsled tega je naša naloga gledati na to. da se oslabimo na industrijalnem in agrikultumeni polju prav v toliki meri kot gledati na to, da spravimo prave može na fronto v Franciji. Premotrimo za trenutek ta položaj, pred katerim stojimo. — Bolj nam bo postalo očividno, da je to vojna med narodi in da je vprašanje zmage odvisno od tega, kdo je najboljše organiziran in najboljše združen v duhu in namenu industrijalno in ekonomski. To vprašanje pa bo tudi odločilo, kdo bo zmagal v tem velikem konfliktu. Nemčija se nahaja v posesti Srednje Evrope. Bulgarija. Humunska, Avstro-Ogrska, Turčija in velik del Rusije je tako popolno del nemškega cesarstva kot da se je narodne meje popolnoma izbrisalo. Že je realizirala enega izmed velikih ciljev in namenov svojega vstopa v to vojno, kateri cilj je bilo ustanovijenje Srednje Evrope, kontroliranje velikih virov središča kontinenta ter postavljenje same sebe v utrjeno postojanko v sredini Evrope. Vse to se je sedaj v veliki meri udejstvilo. Dočim še vedno govorimo o Avstro-Ogrski, Turčiji, Btilgariji in Rumunski, so te dežele dejanski le del nemškega cesarstva in vsa povelja prihajajo iz Berlina. Kajzer kontrolira usode teh narodov kot da se jih je inkropiriralo kot del njegovega cesarstva. Nemčija se dan za dnem polašča virov Rusije. Ona že sedaj, ali pa bo pred potekom številnih mesecev kon-tolirala ves oni del Rusije, katerega žc^ kontrolirati. Vspričo njenih organizacijskih zmotnosti, nje očivi-dne uspešnosti, v posesti centralne Evrope in z vsemi naravnimi viri Rusije za seboj, to gotovo ni vojna med armadami, tmvec vojna med — narodi. Vojna bo odločena soglasno z načinom, kako se bomo organizirali industrijalno in poljedelski; kako bomo stali ekonomski in kako bomo kot narod združeni v duhu in namenu. Vi lahko pošljete na zapadno fronto vse vojake, kar jih morejo sraviti tja zgrajene ladje, a če ne bo za njimi združenega in odločnega naroda, prebujenega in popolnoma razumevajočega dejstvo, da smo vsi del v tem boju, potem ne bomo v stanu biti končno uspešni. Ničesar bi ne mogli storiti v tem boju, kar bi bolj vzelo nemški dinastiji pogum, kot Če dokažemo enkrat aca vselej da smo popolnoma združen narod, pripravljen žrtvovati kar hi bilo potrebno, da se zdrobti Vojaško silo Dopisi "V UJKujšuji naselbini se že pre evj ilohro dela; zaslužek je s»a tak. d*t komaj izhajamo, p^ebuo pa tinti, ki imajo družine. Društev ii imun Ti_i tovarne da tovarne. Mi-! slim, da v tem oiziru smo sli en ko-, rak predaleč, ker to ni nobena ee 1 sarsko-kraljeva, oziroma delavska organizacija. To je slovenske re-| publikansko, oziroma narodno združenje. To nd sajno za. delavee, tu je -7.SL vse, iza trgovec ki krč-rnarje in tudi za takzvane farje. Tu ni vprašanja, kakega stanu si, berač ali gospod, samo da si Slovenec, oziroma Jugoslovan, si dobrodošel. t j Vstauovih szno d\e podružniei,' eno za S. R. Z. in ena za S. N. Z. Kakor se je na v>eli shodih slisa-f lo, deLata obe stranki za en in isti eilj in ta je, da seznanijo svet, da «no tudi Slovenci nekje, da živi-mo in kaj hočemo ter kaj moramo dobiti. Vt-sto, kaj je rekel naš predstxluik WiLson? Vsaka vlada naj bo iz naii»da in za narod. Kje pa živi tisti slovenski narod, ki bo pri>-l do samoodločbe ; 51i tukaj sploh vpoštev ne pridemo. Tu na-r«xl živi onkraj luže, na balkanskem polotoku. Misiiui. da drugega ne moremo kot dober svet dati. Mislim, da to tudi sa:ni vedo in da >(J siti kronanih glav ter da *e luliko živi brez njih. ZatMivj pa, rojaki, nikar a največja napaka. Zh zdaj naj zadostuje- pri priliki se zopet oglasim. Pozdravljam Ase 0 it atelje in seveda tudi čilateljice "lilasa Xaroda;* te:* "elim vesrle velikonočne i>rsteni-ke: jšjfciuo nikar me mapočno ne so d i te, kor sem <>d tam doma. kjer ima kraška burja svoj brlog. Kranjski Krašovee. i Marshfield Wis. Iz na.šc nasell>ine we ni bilo nobenega dopisa, zato pa hočem jaz na kratko sporočiti, kako se nam tukaj godi. j Nas je k? malo število. Naselbina fctt-je 6 družin in smo '"Orni Kranjci*' tam od Novega mesta, eden pa je Notranjec. Večinoma stanujemo bliru skupaj in se večkrat shajamo, da se kaj pogovorimo. Jako radi beremo dopise iz raznih krajev in vidimo, da niso ljudje povsod zadovoljni. Tudi pri nas ni vse prav. Vendar pa, dokler smo zdravi, je &e vedno ali right. Kmalu (bo štiri letta, odkar smo prinli z družino na farmo. Ko <*mo prišli, je bilo vse prazno; majhen hlev za par glav živine, j strehe ni bilo nobene, namesto nje je bil kup slame. Hiša niti za sen-j co ne bi bila doibra. Okoli hleva j so bili parodki, večji kot hlev sam. Včasih nam je bila tudi tesna za denar. Kupiti pa smo morali vse. Prvo pomlad so nam dali *oswije vsaj krompirja za seme. Pattern pa smo že gledali, da smo imeli dovolj. Zdaj je že malo boljše, kajti vsega se nekaj pridela. Napravili smo tudi boljšo streho na hlevu, da je zdaj večji kot pa so parobki. Tukaj imamo največ opraviti z mrvo in kravo; če ni tega, ni «rroša. Zdaj imamo 9 krav in 7 tetie. V bližini je sirarna; do nje nimam niti pol milje. Poleti vozimo v sirarno mleko vsak d«»t nazaj pa dobimo sirotko za prašiče. Toda tukaj ni nič kaj posebnega ; malokdaj se dogodi kaj novega, ker «mo precej daleč od mesta, tudi do cerkve imamo 4 milje, pa še ta je netnSka. Na starost &e bomo morali učiti de nemščino, vendar pa opravimo a v oje dol&osU. i Tttdi fvpeik sam tirati, kar ho-i&mo. -pree©8earje«M4 mua je u- I!:rl d\\, leti »lan detVk. pa ua:u je prujesla ene-' -ii. Zdaj je že Tri tedne star, itie | mu je 4ore k in je jako poreden. , t«>da na Parad ni časa, da bi ga zi- j bala. Ko vstanemo, je troba takoj i v hlev k živini; potem je treba ] | kuhati žgance. nato pa se je treba , prijeli onega dela, ki je najbolj j potrebno. Delo se nas tako drži. i da kar noče biti konec. Vendar 1 pa ne grem vee nszaj na staji Ga-, lumet, odkoder smo prišli. Tukaj smo mnogo !>>lj zdravi, otroci ho- j dijo |»oleti bosi; ^daj se že tu
  • svoje; ako vidi, j da ga ne razumeš, si bo kar naj-u bolj prizadeval naučiti te katero j mehikansko besedo. Dosti jih je, t kateri so v Združenih državah ro- r jeni ter v šolo šli Ln znajo ravno < tako dobro angleški kakor medli- j kairski jcidk, toda, ko pride v trgovino ali v mesnico, ali kamor- j koli, govori najprej po svoje in t ko vidi in vidi, da človek ne vicz- t ume, potem pa lepo angleško j>o- } ve ali vpraša in še bolj kot neka- ] teri pravi Amerikanec. Tako sem i enkrat enega videl, kako si je ku- i < poval vozni listek iz Ilumboldta j v Jerome. Najprej je lepo po me- l hikansko vprašal za listuk; več i kakor pet minut je uradnik zamu- s dil ž njim, ne vedoč, kaj bi rad. ] Vprašal je par mož, kateri so za t Mehikancem bili na vrsti, če ka- ] teri zna mehikansko, toda m en*?- < ga ni bilo. Ko Mehikanec vidi, da. , nikakor ne more v sl ojem jeziku j Jiič dokončati, pa tako lepo angleško pove: '^Please, give me a ticket for Jerome, and I have a small trunk with me, can I check it?" Mož ga je malo grdo pogledal ter mu vrgel ticket. Po nekaterih topilnicah in rudokopih v Arizoni ima Mehikanec na vsakem delu manj plače kakor beli človek. Tu v Humboldtu pa Consolidated Arizona Smelting Co. plača vsakega delavca enako in po delu, toda beli človek ima vedno prednost za delo dobiti l Sem priden čitatelj ''Glasa Naroda"' in sploh vsakega sloven-l skega časopisa, kateri mi v roke MOSKL Ako trpite na slabih Brett, natolin lent izgobljenju iirmlmostl in cua gije. želodčnih tn ledičalh boleznih, splošn* slabosti, potenjn poooB ali kaj drncea Potem naSa naJnorejSa Iznajdba JtVITO TABLETE, narejene iz najbolJSIb, Čistih zdravilnih bilk Id rastejo ve rseh krajih sveta, dak ram bodo hitro in gotovo pomoč. Pošljite 1 dolar za eno ali S dolarjev m Sest SkatelJ. Ako želite zavarovano potem pošljite 10 cento* več. Naslov: JUVTTO LABORATORY, South HJU Branch 5, Pittsburgh, Pa. OpsBbs, Radi ram poSlJemo na ca-htero vzorec in narodilno knjižico. pnde, ne zaradi novosti, katere se godijo po evropskih bojiščih, keir teh sem že čee glavo sit, temveč zanimajo me doptsi iz raznih slovenskih naselbin, kajti, ako ne bi bilo dopisov ter člankov in povesti, zaradi evropskih novic ne bi niti enesga časopisa v roke prijel, kajti, po pravici povedano, novicam, katere iz Evrope pridejo, ne vrjamem. Ako bi si bil človek od leta 1914, to je od tedaj, ko se je ta-le krvava vojna začela, pa do damisnjega dne popisoval iz kateregakoli časopisa ubite, ranjene in zarobljene, bi prišel danes na takšno število, da, ako bi štel od inla^ dega rojenčka, kateri je bil rojen leta 1914, pa do sivega starca obojega spola, pa še ne bi prišel do števila. Zaradi tega tudi ne vrja-mem evropskim novicam. Da je velika, beda in uboštvo, to dobro vem brez vsakega časopisa. Jaz sem vedno bil, sem zdaj in bom, dokler bom živ, zoper vojno in vrag naj vzame onega, kateri je kriv te vojne. Ali jo 2-evno ljudstvo krivo, ko mora danes eden drugega ubijati? Kaj je kriv Kus, Francos, Anglež ali kateri drugi Kaj je kriv Slovenec, Nemec, Avstrijec, ali katerisibodi? Bdez: drugega ne poznajo, nikdaa- eden drugega niso videli, zdaj pa mora po postavi trinogov eden drugega ubiti. Ko se bo enkrat ta vojna končala, takrat bodo pa evropski trikrat vsi brets razločka za eno in isto mizo šampanjec žili. revni trpin bo pa v preranem groba troh-nel. Matere, žune in otroci bodo pa v bedi in uboštvu dalje služili ter se pokorili svojemu krvoloku. roda upam, da bo ljudstvo ijpre-trledalo namen in di-uge strani ter pognalo zmaje s stoletnih tronov. Veliko imam še povedati našim pečlarjem, kateri ee tako pridno Dglašajo s svojimi dopki in nekateri izmed njih težko čakajo, da brž poteče postni čas, da se zaleti kakor metulj na kako cvetko. Naj rni 1m> dovoljetno, da jili malo pokvarim pred ene vrste rožami J predno jo kateri utrga, kajti bilo bi žc pr?pozno, ko bi l>ila enkrat utrgana. Zatorej, pečlarji, dobro si k srcu vzemite zdolaj oon en jene besede, da ne bo kateri izmed vas danes ali jutri pel omenjeno pesem, oziroma žalostiko, katero sem namenil pečlarjem za Veliko noč. Taka kot je moja žena, reči smem, da ni nobena. Di-ugega je ne veseli, kot da lepa bi bila. Zjutraj, ko j ko vstane, ogledalo v roke vzame; potem pa milo in vodo, da zopet lepa bo. .Skatlje si po vrst* postavi, jaz ne vem, kako jim pravi; * po obrazu namaže se, da človeka groza je. K oknu vreme gledat gre, da obleko pravo zbrati ve; za vsako vreme druga je, drugače ona ven ne gre. Čevlje majhne si dbuje, da jih sama ne sezuje, kurje oko jo boli, 31 odre takšeu t»i ohleče, stisne se, da kar trepeče. Klobuček si na glavo dene, takšen kakor pustne seme, čez obraz pa pajčolun; to ni voč baba, je puran. Ah, ubogi jav: možiček, kako trpi moj mošnjiček! J a/, pa moram bit' doma. zh moža me ne spozna. Ali kadar kaj zmaaijkujc, takrat se nd prilizuje: ''Ah, predragi, čuješ ti, tega nimam, kupi mi!" Nikdar ji nisem oponašal, dalje mirno bom prenašal, » na tihem prosil bom Boea. dase skoraj stvar konča. Želim veselo Alelujo vsem rojakom, posebno pa mojim znancem v Denverju. Colo., in v Pitts-burghu, Pa. J. Staresinich, Pox 28. Humilwddt, Ai-iz.j --» LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnikom. — Plcjtli smo do pis. pisan na papir, ki je meril na širokost celili 17 parcev. In kar je najhujše: bilo ga je cele tri strani. Prijeli smo se za crlavo. To je grozno! Kam naj ga obrnemo ? Vsega je treba prepisati; ako ne, ihi gospod dopisnik i*a(zžaJjen. lil brati to pisavo, to je zopet križi Kuliko časa vzame to prepisovanje, si nikdo niti mi-liti ne more. Pisati članke za, list, ki vsak dan izhaja, potem pa >»e prepisovati dopise; ne, to jo preveč! Človek bi zlezel s kože, ko bi mogel. U-rednik postane nervozen in zaradi tega trpe še drugi. Marsikatero trpko mora slišati človek, ki ni popolnoma nič kriv. Zaradi tega si dopisniki zapomnite sledeče: Pišite, razločno na papir, ki ne meri več kot 9 palcev. Predno zapišete stavek, ga prej premislite. Ne pišite posameznih besed kot ba stresali orehe. Pišite, za božjo voljo, samo na eno stran iu s črnilom. Kdor piše bolj slabo — slabe pisave nikomur ne vzamemo za zlo — naj piše malo, -da ni treba mnogo prepisovati; kdor pa ima lepo pisavo, da j«- mogoče dopis v popraviti in ga oddati stavcu, tak " naj piše več. Poročajte o delu. zabavah, raznih dogodkih v naselbini itd. Osebnosti pustite pri mira. Pjšite po tem navodilu rn vsak dopis bomo z veseljem priobčili m med seboj se bomo razumeli. __.-v Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota Ustanovljena leta 189S - inkorporirana teta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.J GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTFTAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemangh, Pa, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain! Ohio. ^ Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittabnrgh, Pa, NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, ID. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jrn 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dulnth, Minn. MATT. POGORELC, 7 "W. Madison St., Room 60o Chicago. IU. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK ŠKRABEC, Stk. Yd». Station RFD. Bex 17. Denver. Colo. Vai dopisi, tikajoči se umdnih eadev, kakor tuli dt-narne poiiljatve, naj se pošljejo na g-lavnega tajnika Jednot", vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov «•? do bode osiralo. Društveno glaeilo: "GLAS NARODA". Dr, B. R. MULLIN \ Zdravnlk^pecljailat ni Slovene«. 411-4th Ave., Pittoburgh, Pa. (nasproti poŠte.) mi i^l Najstarejši Spsdjalist v Pitta- J^m^L borgba,. ki deluje fe 38 let kot |a JWmm^ ad ravnik. OadrarQ Je doaedaj na BMfcUm^Mi^ « tisoče in tisoče osel, pa tako ^Dnar^Sv /mW< more tudi vas. Rabi najbolje sdrsvila iš Evrope, Amerike In ^^st^^^i^bsh^^^h ostalih deior sveta. Umi vse ■Mrtinfl vf S X-Xarki, s katerimi vidi^Jte V VM telo kot na dlan«. Pilit* k te> viL NIZKE (SK^mSsnffe* 'p -——ql ka preiskava zastonj. GOVORI SE SLOVENSKO. Vmine nre aa: od 9l sjatraj do 7. svete. Ob nedeUafcHaaao od 10. do 2. urs »opoidna. Pri awfci aa adrsrl rellko itevtto Sloraaeev in Blovenk. Oadravim Tiskarna Glas Naroda | VSAKOVRSTNE TISKOVINE J IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, • • a DELO OKUSNO v ... v 1 IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. Y ### # I UNUSKO ORGANIZIRANA. m mm [g[ POSEBNOST SO; Jg] DRUŠTVENA PRAVILA, j OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. , j Slovenic Publishing Company 8 82 COETLANpT STREET, NEW YORK, N. T. I ■ * * . "j .'.•"'' M Ženska v zaboju. DETEKTIVSKA POTEST. M Giuseppe Ee*ci, Wp Italijan, j* I postal ponarejevalec . Opran in o-eiičeu od »oduijc jc nameril *vo-je korake v Pbiladciphijo, kjer ae ' jc prvič »e*tal z Kirolbo, Njep> 1 i vi možgani, njegova domišljija, L^'tf'iv umetniški temperament, — 1 »C- »e je nah. jato v stanju u- j pora: —> na kratko, ljubil je to dražesttio dete. Kmalu potem, ko je dospel Giu* * »eppc v me»to kvekerjev, se je po- j javilo v tem meatu nenavadno ve ■ lik<> it »vilo jiouarejeuefra denarja. Trpovej .]hu*4*io pa oni. ki *o po- . »tavali v dolenjem delu mesta, »o * !m* pritoževali, da »e jfeh je oikoii- ( 10 v velikem obaegu. ; Načelnkk WUkie Tajne službe 1 Združenih se pogovori bolj kot kedaj tikali Gruaeppe-ja in njegove ljubimske af«TC a Karolino, je zaiepetala natakarica detektivu v uho: _ Najdite Antonija Spatolla. On spravlja denar naprej. To j« bilo dovolj za detektiva, i Delal j« pridno priWiiuo teden rHi in nato razkril bivalllrte človeka, M je spravljal ▼ promet ponara- Prijel ga j« ter upraševal po lliilTnn Id ie snAQ kot "tod gret in konecno je ubogi človek I>rastal v to, da povede detektiva ne. mesto, kjer se je izdelovalo po narejeni denar. V oni noči se je napotil Quick v spremstvu petih poHeistov. ki s«, bili vsi težko oboroženi, proti dolenjemu delu meeta. Spatolla, ki je poaloval kot vodnik, je šel naprej. Snežilo je in možje so hiteli po za-sneietii eesti naprej, ne da bi vzbudili prevč pozornosti Konecno so dospeli do neke navadne kise v Christian ulici. — To je mesto, — je zaaepetal Antonio. Vsi so odali po *topujicak navzgor in na veliko veselje detektiva in policistov so bila vrata odprta- V gosjem pohodu so sli po ve ii iu nato po stopnj^eah v drugo maistropje. Vrtek človek »golorok, je alonel preko neke mize. Dva druga, očividno pomočnika, sta t*ala v nekem kotu. V spričo korakov, katere je bilo čuti, se je veliki človek ozrl. Imel je črne oči in črne brke. Quick je položil svojo roko na rame moža. — Vi »rte moj jetnik. Giuseppe — je rekel. — Mislim, da imam •edaj dosti dokazov. In v resnici jih je imel. Mala aaba je vsečovala popolno, opremo za izdelovanje ponarejenega denarja. Postavni boj, ki je sledil nato, je bil oster in vroč. —j Giu*eppe je imel dobre odvetnike ki ao skuiali dokazati njegov alibi. Oseui mož, ki so se nahajali že v ječi, ker so izdajali ponarejen denar, katerega je bil baje izdelal j GuiK*-|>pe. ni hotelo na noben način pričati proti njemu, a dV>kazi, ka-j tere se j«1 dejanski predložilo, so , bili tako prtprioevalni, da je poro-j ta brez {xmnsieka spoznala Italijana krivim {»onarcjeuega denarja.< Iviuiwppe je bil pozneje obsojen in odvedlo se ga je v jetnišaieo. kj^r je moral preživeti dolgo vr-;' sto težkih let. Priznati je treba, da je bilo to težko zanj. kajti bil je m«>ž. ki je imel možgane, živahno domišljijo ter tudi umetniško razpoloženje. Karolina, hčerka nekega uvaže-valca olivnega "Jja, je bila seveda vžakiačcna sj»rva.a kmalu se je po-tola/ la ter i><»nx*ila z nekim še It-pšiiu človekom. IV>čhn pa se je Giu»t^»pe-ja odvedlo v celico v jet-J uiei, je ueki oceanski parnik ne-teel lejK) deklico z očmi, črnimi kot ogljp proti gričem Palerma. posejanim z orauznimi dreveni. POGREB. _____ Oj, kaj tako čudnega zvonovi po jo ? Oj, mladega fanta k pogrebu neso Za čnrim križem koraka far. oblečen je v dolg in svetel talar. Na smeh se drži in ve zakaj, spet enega spremil v nebeški je raj. In za d za nosači vro ljudje, nobeden ne misli, kam da gre. Nobeden ne misli, kak resna je pot, ki liodil jo vsak bo enkrat odtod. V le«eni hiši kraj eeste pa pLsuce rože na oknu dehte; za rožami na dekle mlado aolziee otira si z belo roko. Na pni le žile vse, usoda! 8krij veselje v oblake strelonosaie: raduj se. če trepeta v grozni boli borni zemljan. Zakaj -rs ne končaš? Zakaj vališ na sreeopolne ure vsega tedna na krat ta grozni čut: da mt v bolesti sH ogjenih zvija, krfi arce in se razdeva cvetni krao telesa, besede, duha? I Pohodi, zdrobi ga nakrat. kakor razruši ognjeni blisk stoletnih hrastov čvnrto ra&t, a ne daj mu v strupu vaakottdenskcga pogina okušati ... rtokratne smrti. ... "■ " ' ""m *'i ■ Š^S^t^SJli Z^ŠTr ZšZ LaSalle, ni. Zima. ki je bila najhujša, kar jih ljudje pomnijo, je slediijič vzela slovo iu piisla je zopet ve- • sela pomlad. Narava se že- probu-' ja k novemu življenju. Otroci hi- ! tijo sem te rt j a in se i-grajo. Star- j ček. ki je že izgubil \iye upanje. 1 da ne bo več prii>el iz te zime. pri- 1 leze na vrt, se vsede na kraj. ka- < terega ogreva poinlarlansko solil-, i ee in gleda na zeleneč o travo. Izgubil sem \-se nade, da bi se kdaj : .vrnil domov in v duhu vidim ne- i I šteto mladih žena in otrok, kakor -(tudi starih mater in očetov, ki tu- ž di hodijo ven in gledajo, kdaj se.i I bo vrnil njih ljubi sim, oče. ali ^ j brat. S sol/ami v očeh si žele njih j vrnitve, da bi prišli in rekli: Zma- < gali smo in 'priborili svobodo vsem 2 zatiranim. ji Kakor je že bilo porocano, sta 1 pred kratkim odšla na francosko 2 bojiače dva slovenska vojaka, ka- 1 terih sta riši žive v La Salle. To j sta Viktor Spoata in J. Juričič. 1 : Kakor poroča tukajšnja nal>orna l komisija, bo šlo 29. marca iz La f j Salie ui okolice 148 fantov k vo- i jakom. > I Ffeie 1<». marca .se je v tukaj- t šnjean Slovenskem Narodnem D»> \ mu vršil ^hod za SRZ. Glavni go- > vornik na tem shodu je bil Mr. F. .1 Krže iz Chieage. (iovoril je tu
  • odpiralL 1 Zavedamo se, da je svetovna ] vojna, katera je potegnila v svoj j vrtine skoraj vse narode sveta. « • prizadjala obilo gorja in bede tu- 3 di našemu slovenskemu narodu. > Zavedamo se, d-a jc bila ta vojna vsiljena miroljubnim narodom i od roparske bande na cesarskih < dvorih Berlina in Dunaja, in sicer ' z rc.parskim namenom podjarmiti pud žele;: no pest krutega nemškega despotizma vse druge, doslej še proste narode. Zavedamo se, da se sedaj bije iM»j ;ia poljanah zn svo1>odo in prostost vseli narodov; to ni več boj krutega Viljema iu njegovih krvoločnih pomočnikov na eni strani ter zaveznikov na drugi, ampak to je boj med demokracijo 11 temnim suženjstvom. Ce zmaga nemški milirarizem s svojimi ki*-va'-imi načrti, bo zisužnjil ves <.vet; vsak narod bo ječal pod te-?.o nemške brutalnosti. Se nikoli v zgodovini ni človeštvo doprineslo tolikih žrtev za svobodo, kot ^ jih doprinaša v tej vojni. Potoke [jrorke človeške krvi je že popila' zemlja na bojnih poljanah, na mi-1 [jone mladih lantov in mož je darovalo svoje življenje v tej vojni ta svobodo nas vseh. Na stotisoče nedolžnih otročieev je moralo v prerani grob zaradi te vojne. Ali naj bodo te žrtve zamanj. ali naj kri. ki napaja bojii" poljane. ne| biodi nobenega sadu? Ne in tokrat ne! Uoj, kateri se danes bije.I 40 mora nadaljevati toliko časa. Ia bo pravica zmagala nad krivico. nadaljevati so mora, dokler tie bo nemški militarizem s svojim okrvavljenim roparjem Vilje-uotn premagan, premagan popol-loma. Pridružujemo ^e večini slovenskega naroda v v Ameriki sa pro-i>agandt> jugoslovanske federativne republike, kajti edino v tem. !a se otresemo raznih monarhi-■tičuih pijavk, katere že ? ? ? ? • Resolucijo smo dobili tiskano in tu nekaj manjka. — Op. uredn.) la. homo ]K»stiivili temelj za mi-, ren razvoj v bodočnosti. J;lsho in odkritosrčno izjavljamo danes tukaj, da se poix>ln<«na tlrinjgtnai s cilji in idejami naše-aa predsednika WiLsona. ter svečano obljubljamo, da bomo pod--pirali vlado naše nove domovine po vseh svojih najboljših močeh a dosesro tisrtih ciljev, katere je naš -predsednik že večkrat poudarjal. Storili bomo, kar bo v naši mo-'•i. da bo ta vojna prinesla zmago demokracije nad avtokracijo, da bo jx) končam vojni zavladala S Ali ste bolni? 1 < Ako Imate kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo In ne oziraje I r ae na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k neoL Vrnfl I ■ L vam bo vaie sdravje. s S O«ldaljeno«t ali ia pomanjkanje denarja n&J J ^ vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bocate in | r revne. Jaz sem v Plttsburghu najboljši čpecijalist ( 5 ca moške in sem nastanjen ie mnogo let. Imam ^ ^^^MB najbolje opremljen nrad, tudi stroj za X-žarke, ! f * katerimi mor< m videti skozi vas, kakor skozi j S steklo, imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se S nahajajo vse vr>fe domačih in kmortiranih zdraviL ^ h Ne bodite bojeH Ia pridite k meni kot k prijatelju. C Govorim ▼ vadcia jezika. Ka obisk vas bo prepri- S S ^^^HH^^^Bral. kaj morem za vas storitL f R MHBSsSBIi^Bl Imam Erlicbov sloviti 606 za krene bolezni in ' m ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti- ! ■ toče slučajev oslabelosti, kožno bolezni, revuiatizina, želodčne In ! r Jetrne bolezni, srbenje, mooole \n vse kronične bi ieznL J P Prof. Dt.^K'g. BAER, ,r sil SMiiuriJSLD st, pittsbubgh, pa. nasproti poŠte. jgi fAŽNOv—Odreti to In priuesd ■ naboj. !r«>11 im "m i>r>i yp^jii-nrifi^/a »i^/jirjm ** ■ JJTT-V^^^S?- Na znanje. I^HwHHH Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič vee pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem. Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, , begunce in podanike ie tak človek, ki je ameriški držav-► ljan, m mota v to svrho dobiti dovoljenje od War Tcadc j svoboda na vsem sas etu. Bratje in sestre! Boj naše nove domovine je t tuli boj našega slovenskega naroda; če zmaga "Strk* Sam", 00 tudi našemu narodu v starem kraju zasijalo milo solnee svobode. kajti otresel se bo suženjskih verig-, v katere je že stoletja uko-van. Zatorej pomagajmo plemenitim idejam Združenih držav, pomagajmo rušiti današnji krirv-iini, militai-istieno - mooiarhistični sistem v Evrofpi ter ne odnehajtno prej, dokler se ta g^ijili sistem ne poruši popolnoma, da liaan bo dana prilika na razvalinah te gnji-' lobe postaviti pošteno človeško družbo, v- kateri bomo živeli z vsemi narodi sveta v bratski ljubezni in slogi. , I Naj te ogromne žrtve, katere da:ies padajo na bojnih poljanah, rodijo novo drevo človeške druž-' be, pod cigar senco naj zbere vse narode sveta ter naj doli vsem enakopravnost, bratstvo i»i svobodo. * * * .^tiri leta je že, odkar je zadel naš narod v stari domovini hud udaree, ki je strašnojši od smrti. , Kar misliti si ne moremo obupnega položaja, v katerem se nah a- . j a jo naši dragi on&tran morja. Kar ^ih še živi, stegujejo roke proti nam in prosijo, da bi jim j«omagali, ker so zatirani in sestradani. Prosijo nas, kot svoje brate po i odu iu krvi, da jim pomagamo po svojili močeh, da ne I*ogimsjo. V^e te želje nvojih srcih, javno ne sinejo po-ka.i-ti teh želja, kajti, da bi jim njihova mačeha Avstrija zadrgnila vrat. ako bi glasno in javno prosili. Vest nam pravi, da moramo pomagati tem nesrečnežem, vemo tudi, da niso sami krivi te nesreče, da morajo trpeti glad, in vendar v tuli resnih dnevih, ko se nam nudi najlepša prilika, da jim po-: magamo, pa se med seboj prepi-' ramo in delimo na različne straai-ke. Nekateri se trudijo in delujejo ii-a to. da bi po tej vojni zavladal trajni mir, da bi se vsak, še tako majhen narod prosto rn nemoteno razvijal na svoji lastni grudi, ali žal, da imamo med nami ljudi, ako so še vredni tega ime-j na, ki žive direktno od žuljev trpinov, nekateri pa podkupljeni in! plačani od monarhistienih vlad, kriče, da delajo za narod, v resnici pa ga spravljajo iz luže mlako J Z nii šii 11 narodom takorekoČ kup-e-ujejo, dasiravno jih ni nikdo po-oblfistil v to svrho in ga prodaja-j jo iz avstrijskega c. kr. jarma J drugi momarhistieni vladi. Vsakdo ve, ako bi Slovenci, Hrvatje in >rbi združili pod kraljevsko vla-,do, bi uživali ravno tako svobodo j kot smo jo uživali pod c. kr. avstrijsko vlado. Ako pa bi hoteli dobiti popolno svobodo, pa bi mo-irali zopet prijeti za orožje, krvaveti ter se boriti wanjo In plačali bi z velikimi žrtvaani. Rojake, ne poslušajte teh apostolov "kraljeve" svobode, temveč pridružite se Slov. Republ. Združenju in delujte za popolno osvobojen-je našega naroda v zvezi s Hrvati in Srbi v federativno republiko. Privoščite svojim bratom v domovini to, kar uživate sami, namreč popolno svobodo v republiki. •Slovenski Narodni Dom navzlic slabim razmeram leg>o napreduje. Nasprotniki 00 videli, da je trdnjava nepremagljiv« in so z večletnim obleganjem slednjič prenehali Rojaki v Iso ua~j lahkQ ttu$l jgp^ M M nič prispevali. Slov. Nar. Dom je < postal zelo priljubljen kraj, kjer i se ne zbirajo samo Slovenci, tem- 1 več tudi druR^e narodnosti. V Doma zborujejo različne unijske organizacije. i V tretjem nadstropju se nahaja obrtna šola. Veliko reklamo nam delajo angleški Usti, ki vedno poročajo o različnih prireditvah v Slovenian Home. Ko smo ]K)tftaviii zaželjeno poslopje, na čegar temeljnem kauiiu | se blišče črke ;3lov. Nar. Dom, amo se otresli zaiučljivih bosed in priimekov, med k&terkmi je bila tudi zbadajoča beseda ''Avstrija-nec". Pevsko in dramatično društvo "Soča"' nas o požrtvovabio, pa pogosto razveseljuje z lepim petjem in kako igro. '"i>oea?? ima zelo dobre igralce, ki iavrše svojo nalogo, kot bi bili za to vstvarje-ui. Da so nam igre zelo priljubljene, jc priča to, da občinstvo prihaja 11 m predstave od blizu in daleč. I*rihajajo celo taki, ki so bili zgradbi vee ali manj nasprotni, j Kdor prihaja v Slov. Nar. Dom s poštenim namenom in sc d obojno obnaša, je vedno dobrodošel, četudi ni delničar. Dne 33. mai-ea, t. j. Veliko nedeljo zvečer priredi "Soča'' zanimivo igro "Prisegam". Do zdaj imajo že prodanih nad 400 vstopnic. Igralke so že izurjene in igra bo kar najboljša. Da bo vdelezba ogromna, o tem ni dvomiti. Pred igro in po igri bodo nastopilo mla- de deklice, ki bodo pele različne slovenske pesmi. Zanimivo pa je, da vse deklice, ki nastopajo, kakor tudi MLss Terezija Mežnarie, ki poučuje petje, so se v nežni mladosti in niso nikdar obiskovale nobeno slovensko šolo; vse so v Ameriki rojene in hčere zavednih slovenskih starišev. Potem pa recite, da je Slov. N^i\ Dom v pogubo In da bo narod izginil. Želim vseiu zavednim rodoljubom široin Amerike veselo Alle-lujo. t'liui Slov. Nar. Doma. Oženite se Pošljite nam samo EN DCL*R In no« ali vair. bomo popoln 2cnitnniki katalog i natančnim opiaotn, SLIKAMI, imeni in nation rr.r o irih dzklet in neUoIi-oodor. ki išit-io dobrem in po#:«n<'sa moža. Lahkotami pitet* in »klonete sračen zakon. Jli smo zxno?nl storiti po-Jteno in tiovoljeno poiredoTtnjr, zato iw ntc-dite dolarj*. ki posredi med vam? in ZAKONSKO SREtO. Pijite 5e danes reliance f. olub Box 376 Los Angeles, CaL slovensko-hbvatska Restavracija A. ZUPANČIČ, »antnik, prlporoCa tukajSnjlm rojakom »v o Jo novo urejeno restavracijo. — Izvrstna postrežba. — DomaČa kuhinja. — Glasovi r na razpolago. Ugodno sestajalifiče Slovencev In Hrvatov. 443 East 84th St., New York City. (Med 1. Ave in A«? A » SLOV, DELAVSKA j|p|| PODPORNA ZVE Ustanovljena dn« l6. avgusta ^^WLwSp^ Inkorporirana 22. aprila IS 1908. ^^^ v državi Pran. Sedež; Johnstown, Pa. GLAVNI UKADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood B'd.. Cleveland, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pi „ Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ, 634 Main St., Johnstown, Pa 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaugh, Pi Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Obla NADZORNI ODBOB: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. L nad ornlk: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St^ Nnmrey Hill, N. a Pittj turgh. Pa. 2. aadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 EL 137th SL, Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mlnera] Kana L porotnik: FBANO TEROPČIČ, R. F. D. S, Box 14«, Fort Smith, Ari t porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th'SL, Springfield, m. VRHOVNI ZDRAVNIK: _____ Dr. /0SIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St^ Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St, Johnstown, Pa URADNO GLASILO: "GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New Xork City. Cenjena droStva, oziroma njih uradniki, so uljndno proSenl, pošiljat vse dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Dena: naj še pofilje edino potom Postnih, Expresnih, ali Bančnih denarni! nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj » naslovljajo: Blaž Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh. Pa.. Ii tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gL tajniki V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj niti kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glav negi cajnika, da se v prihodnje popravi. " -f •*" » . - » ' " i." • } T Slovenski Dom v La Salle, 111. (TLAS NARODA. 27. MARr.A 18 Nove Slovenske Columbia plošče za VeliKonoč. r 3738 (Odpri dekle kamrico, Slov. pevsko ( društvo "Slavec" 7g£ (Srečna mladost, valček, Fina ( harmonika S 3740 (Sinoči sem na vasi biL Pevsko ( društvo "Slavec" 7Ca (Veseli godec, Columbia. Kranjska r ( kapela. E 3741 (Na planincah Bolnce sije, dvospev ( Dan. in PoL "ic* (Vesela poskočnica. Polka. Harmc- jU ( nika dvojna E 3742 Otok bleski, dvospev Dan. in Po. 7Eg (Na plesu. Harmonika dvojna. A 2456 Columbia gT&mofon marš. Princes ( Band 75c (Manhattan Beach Mars Prince - ( Band. Dane« Music. 12 inch. ▲ 0017 (I'm going to follow the boys. ( Prince's Band. fl nc (Cleopatra Had a Jazz Band. * ( Prince's Band. Vseh šest rekordov Vas stane ravno $5.00. PiSi- te po nje in ne pozabite dati točni naslov od Vaše Expresane postaja. Ivan Pajk, Oohimbia Oraphophone Dept. 466 CHESTNUT 8T^ CONEMAUGH, PA. Žrtev sodnije. KRIMINALNI ROMAN. PRIREDIL J. 2. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INK0RP0R1RANA 5. JULIJA 1908 37. OKTOBRA 1906 WESTE&N SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOB: PrrtMdntt: JOSEPH PRUATEL, S232 Wash. Street, Denver. Colorado. -Podpredsednik: ANTON* VODIŽEK. 424 Park Street. Pueblo. Colorado L tajnik: FRANK £ K RAB IX, R. F. D., Baz 17. 8 tock Yard Station. Denver, Colorado D. tajnik obec-m »aidmlkar: J. CAVJAR, 4422 Grafit St., Dearer, OoU. Hlagajolk: JOE VIDETICU, 44« I*>ztu ^treeL Donrer. Cola y-aomlk: JOHN FREDOVlC. 4&J7 Washington gt, Dearer, Ookx .NADZORNI ODBOlf: I. faaiiauritik: JOHN «nitM, "51«) Palai Street, Pueblo, Colorado. 2 aaOaorntk: FRANK HENIC S M AN, 1230 Berwind Av*^ Poebkx Oate* a nada^aik: M1IIALJ KAFSCH. 006 N. Spru-.e, Colo. Sprfaaa POROTNI ODBOK: 1 i«.^ tn:k: TfTIt JtfI?t»o3. H> nto s. Bvx 1W, Plit^njr^ti, Kanaat v. : J«dl\ M-m'TVac. r.14 W Ct>ee$*4t St.; LetfdvtJte, Ool*. • yitviulk: JDRN JiK>\, Uoi •-71'. Lool*rtU, O^tiHlo. • VRHOVNI/DEVVNIM: 1* H i» IirnKjrr *r«<1iJi»-t.-n xu IN-rtw, I RADNO f*LA8ILO: '1LAS NAUOliA, Onrtlamlt Sir-*.«-, Sv« York, N. T. uradn<-> nt* ari m- jjrAUjajo na d taj-..*a. ■•■»♦.•IT.-* ua (• i «J*wi7»tka k'.. radzorT.tji nre|«*ru» carlor* x* rim. w Wa i«r> .n.'C« ««Jbora. ' : iMp^ flp ' EAČi/N MED DRUŠTVI IN ZAP. SLOV. ZVEZO. _, _Mma FEBRUAR 1918. ' _• _VPLAČALI PREJELI IZPLAČILO ZA Smrt. Rezer. Boln. Stroški Tiak. Trh. Preveč Skopaj —— _ _Ime družtva_ sklad aklad »klad poSkod. znaki zdrav, poalali " Ime prejematelja Svota Dr. av. Martina St. 1 Uo te 77.00 11,20 5.50 1C2.62 * John Novak feS.OO Bolniška podpora 1 L- 01 xx o " Frank Kraiovee 29.00 Bolniška podpora Dr. Slovan it. 3 101.92 116.90 17J0 S 55 244.57 Terezija Snajde 83.00 Bolniška podpora in operacija c Anton -Ančnik 118.00 Bolniška podpora « t l. i - Frank Perma 500.00 Posmrtnina Dr. ^paAu Jwiafa št 4 17.63 20.30 2.90 1.45 42.28 Milan Potrbich 58.00 Bolniška podpora Dr. Planinski Brati« it 5 05.6a 1.00 105.00 15.60 25 7.50 225.26 Frank Mokar 38.00 Bolnika podpora _ _ * Frank Drobnih 11.00 Bolniška podpora Dr. Zvon 5t 6 10.41 12.60 1.S0 90 25.71 Or. Kr. sv. Rožn. venca it. 7 36.55 42.00 6.00 3.00 87.55 Katarina Peketz 23.00 Bolniška nodpera Biser it. 8 12 34.30 4^0 2.45 73.77 Frank Kocjan 29.00 Bolniška podpora . VT , . m . _ _ .. _ Frank Petstotnik _ 10.00 Bolniška podpora Dr. Napredni Slovenci it 9 2*.39 32.20 4.60 2.80 67.49 Frank Koncil ja 11.00 Bolniška podpora , _ _ . ^ „ Frances Adamich 35.00 Bolniška podpora Dr. Slov. Bratje it. 10 3.91 4.20 60 30 9 01 IV. sv. Janez Nepomnk it. ll 19.76 1.00 23.10 -3.30 . 1.65 48.81 John Plemeotaa . 74.0Č Bolniška podporo Dr. Zgodnja Danica it. 12 6.77 8.40 1.20 ' 60 16 97 J Dr. Junaki št. 13 16.72 13.20 2.60 1.30 38 82 * Dr. Sloga Slovencev št. 14 22.81 25.90 9.44 1.85 60.00 \ I>r. Triglav št, 15 ✓ 9.50 9.10 1.30 65 20.55 - - . Dr. Zapadna Zvezda it 16 * '--S? l.oo 56.10 18.80 ^ 6.30 173*52 Christine Lest 9.00 Bolnica podpora ,v . Christine Jerman 18.00 Bolniška podporo Dr. Hrabri Slovani st. 1< !i:.l'7 ls.ttfi $.70 1.35 Dr. sv. Alojzija it. 19 11.03 11.90 1.70 S5 25 4? l>r. Planinke it. 20 H.27 14.70 2.10 j.06 29*37 Dr. Crintavec at. 21 ^9.03 3.00 35.80 5.40 13.7;. 7;. 2.6C- 100*.3S l-uao Zeleroik 19.00 Bolniška podpora Dr. sv. Mihaela št. 22 100 26.60 3.90 ^ 20 ' 1 71.96 Rudolph Smidt 33.00 Bolniška podpor* _ , . Madžuran 11.00 Bolniikn pSdpor3 Dr. Cleveland »t. 23 S. 17 11.20 I.60 21.77 Dr. Marija Pomajraj št. 24 9.17 2.U0 6.30 1.10 i.."mi 521.37 Skupa j izplačano bol. podp. $647.00 ^kupni dob d ki ........*1G05.S7 Obresti od denarja ..... 35.82 Skupaj,.. ,$1641.69 ; ' - - . ------ 21 otrplj«ija va^ probim. pa bomo kmaio prišli t*mu fcknv I* i>>h* rju na * Pogif jte ouo ilrtio ?am — jt rekla Olga .nenadoma t-er pokazala na ^ 'h 1 oljnato *iiko na st»*ni. — Ali se vaiu niC* eudno ne zcH? Slika je prestavljala krasno damo. iarečih temnih očL Vitka postava je bila pravi vzor grncijoxuo«ta in elfganei. llunevUur je fleilal iko ter rekel: Zd: - hjj da jt »a ženska /tU> podobna vanuw pokojnemu bratu. — Ah ae vam nt- zdi. da bi mogel biti a Fiihvr. aaterera iš-hte brat moje m*t«Tef — Una je jila Italijanka, o^i ee pa imenuje Cario — Da, la. zdaj mi >e vsw ja»no. winio iktda, da je pre pozno. O ts je ccatali tako razbontna, da je sedla v na&lonjač ter zakrila obraz z rokami. V natlednjem trenutku je le klečal Chancellor poieg nje. "" — Ne. Olga, jaz vas ne morem viideti tako ialostno — je rekel trr :i polc^il roko v njeno. — Nrkar si ničesar ne očitajte. — To je bt expotrHcuo, U> je pre\eliao žrtev m brezpotrebna žrtev. — Oh, moj Bog, ali sem bita res slepa! — je vzkliknila deklica. — Zakaj rnaem tega ne pr*j spoznala! — In tudi č« bi bila to rvsniea — >i je rekei advokat — kajjrij m. , U to tteriti! — Ceia itvar je zavita v tako iknvnoat, da ie m nsogel liikdo izna^J nas odkriti Ne bojte eef napredovali smo ie to-« liko, da oam bo v icratkem vse jajno — Povejte mi rse in ine p& tolažite - Kaj bi vas tolažila! — Vi ste m^m edina tolažba m podpora — Kaj bi mi bilo življenje brez vas? Rt^ite v -ukrat to. Olga — >e rekf4 Chancellor. — čaj vasi arueni :mcnevati Olga, kaj ne? Ona ae je nasmehnila ter raceia t»r^K^edovat.: Po v ia.a vam bom tvojo ijroi^bo. ki \aui bo marsikaj pojass-1 ' a mati j« bila doma Benetk ter je umrla kni&lo po- lioj' u j^vj, Nj«-a bnsrt je bri grof Carlo Fietoii. — Videla stan ».tu. enKrnt m ^:«-er v ea»u. ko s»em K^iiiaj ~h'.«diia. — Povedali ti a.;, da je bil prej ver"kr»t pri in Je prepiral ?. mojim o- c-ete«a. — Zdaj ae mi zdi. da ata »te pr plrala radi rl/:a-ieva: jKnua^ati »voji domovi-11 — 2ie vaaj moj oče mi je večkrat to pripove^HrvaJ. Od onega če-»a je pa ^a vedno iiginil od nas. Dvanajst let aij>m< t • . s>ar "iiaali o ujem. šelt John m? je bil poaneje v-^tid izijiin ▼ Pa-ruru. ^auu> to je povedal, da ga jf videl, po*u« jt pa ni tučeaar več ommuh o avoj«*iu ktrjeu. — Najbrž* mu je bil tedaj brat obljubil podpirali njegove revolucionarne načrte. Kljub temu, da je bil moj brat ponosen* Anglt»2, »e je vseeno pretakala tudi itaijaunka kri po njegovih žilah. On je bi lpopolaoma podoben moji materi — Ne sa-tuo na zunaj, pač pa tudi po značaju. V splošnem je bil idealist, obenem \m tudi energičen kot ao ve i Angleži. — Morda boste mialili, da aaai prehiltra ▼ svojih izvajanjih, če vam rečem, da alri** Carlo in gospod Fiaher enaini^a osba. — Da, — je odvrnil Chane* Hor — tu»ii jaz sem skoraj prepričan, da je vaie domnevanje pravilno. — Ali mialitr, di. bo mogoče pojaviti ckri\no»t, da bo mogoče odkriti vse, kar je bilo dosedaj temoo? — Da, — jaz i^m popolnoma prepričan o tem — je odvrnil ChaneeHor. — Vaš brat je imel v *»ebi preeej onega značaja, kot ga rtu it;" \aai liaijat. Ako se j*- j-K^ren-do kak--rou revolucionarju dobiti ga na tvojo stran, potem je postal neom*hljiv v avojein sklepu. —- Njegov str k- je oajbrfe ruaJ vzbuditi v njegovem «\'u ljubezen do dešdle, v kateri je bila rojena njefeeva mati. ' — No, če ate vi tega mnenja, potem »em popolnoma zadovoljne« — je vzkliknila Olga. — Akoravao sem t duio in teletom Angležinja, ljubim vseeno deiHo, odkoder je bila moja man. t* je žrtvo-val John ra Italijo svoje ŽiTljenje, je stranska kako je umri Nekateri aa žrtvujejo xa svojo domovino ▼ vročem boju na bojatčo.;' naicatcri umrje>0 na bojiKn in tako dalje. ! Olga Moubray je fworila resno in * navdutajem. — Med e^rjpn < rwa! r i vatal«, de»nieo iztegnila predse m o& eo se ji bliska ie. • J ChauettUor je bil ^ea očarao od tolike 'epota. 1 Pozabil je svojo uaAogo ter je zacei govoriti o ijubesoii in svojih nad ah. rJuj po vem, kar je preželo vse moje misii in kar sem vam hotel /.<-davnaj povedati. — Ali smem upati, Olga. da bom nekega dne vre-i*'Ti vaše ljubezni? — Prosim vas, ne zadušite nasiloma gla&u svo-ega s,rea v strahu pred svetom. — Ne vprašajte za sodbo, ki jo niajo ljudje o vas. Delajte in storite tako kot vam narekuje fcret. — -Taz s? ne bojim ljudi — je odvrnila Olga razburjeno. — ao va^» sem se bala. — Nikakor mi ni šlo v glavo, kaka bi ^ mogli obrati za ieno zavrženo, pretirano in oneeaščeno. -— Mojega srca ni reim vei« osvojevati, k.*tne. In v tem poljubu je bila izražena vsa neizmerna ljubezen, v tem O1 juou je bilo koiie*j neizmernega hrepenenja. i Dalje prihodnjič.) FVzor, rojaki v ujetništvu! Rada H izvedela za >vo;ie tri brate MARTINA. FRANCETA in TONETA HOČEVAR, Doma so j Iz Malega Orehka, fara Stopičej pri Novem mestu na Doleuj-, } skeffi. Pif»sim eenjeae rojake v. ' i*aznih ujetniitviii, Te kdo kaj i e da mi poroča. ?a bom j . tlo hvaležna, ali naj se pa sami ■gijfeijo — Mrs. Mary Golobic,' K. F. D 2, Box 57, Greeaxsbnrg. • } Ta.. C. S. America j 07.70—i iscecn t-TStx JA.NliZA FAVJ>1.N j ter bratranca FRANCA in JOŽEFA PCSAVKC: leta 1916 so se nahajali v Ciiieag-i. tU. Rad bi vedel tudi prijatelja JO-ŽEFA BOHINC in JOŽEFA FAJFAR- nahajata se nek.ie v New Yorku. Nahajam se v i 'jansktiii ujetništvu c-±to jihl I prosim, da. se mi oglasijo na ta i n.%sAov: Inf. Franz Pavlin. Re- i parto pri-gionieri di gueiTa, Oo- j uan*o del Dist&eeametrti d: | Strappa. Italia * j _3) J CENIK KNJIG f Icatere ima v fjJotfi S SLO VENI C PUBLISHING COMPANY I 82 Cortlamdt St, New York, N. Y* PW'CNE KNJIGE: Almcv tolmač vezan ~JBo\ Hitri raeauar tneiušfccaiif 1.1 vezan —JM ■ Pol jedek v« — JJ0, SaJjereja v pago%orb f—JOi : i-htmpftov oemško-alcT. tlovar 91.! ZABAVNE IN KAZNE DRDOI KNJIGE: ! Hipaotlaeia .-Ji j DoU a orotjem «—JBO1 I>ve ialolgrl: "Čarlijev« fcenlttrr" U) "Trije Ženini MeaUa 2 sveska t—M Pod Bobom 81. VeEenitna —J30 PostieSba bolulkois .—JO Sodjalna demokracija a=w!0 Trtua uš In trtureja m-Mi Uma ftlTteoraja <—M Veliki tfMCBakfrtagiattl fntil «U0 Vojna aa Balkana 12 Svodorlaa e. kr. peSpotta It IT a vJi Pol«| ta natemilL knjig taaamo : al Idva areaka. zavije t! je na .-rtrljstem dvoru f aH smrt cegarjerlča n^rdolfa .Ti KAZGLEDNHX; t«ozične. velikonočne In novoietoe komad po — ducat f=sJM Album mestu New York • kr««- olml ■HL.t« f=ag 1 _ _ ZEMLJEVIDI: ' Avacro-italljanaka vojna mapa 1—JM Antfoofrskl veliki rou —jbo Odi svat mali ^JJ Cell awe veliki Evrope vezan - gft Vojna atenska "»epa ff.fff- Vojni atlas _JB Zemljevidi: Ala_ Azla^ Oolo. GaL itd. po ^-Ja Undenlh drtav mM »*%10 Urairaik Aftr eaUkt caJi SCdruiealh drla v ataoaka 1 aa drugi straal pa «r IA rnkt- vMoii jLovaip Dawn ▼ sm SBSAVAE 18UJS SJS i^io^c pri a^omobilili. Lčimo vsakega praktično pri vseh avto ter vsakovrstnih strojih. Ne zamudile ' prilike! Pouk je zn avtomobile, " motoa-je pri zrakoplovih, aeetilen-!; navore, pri bateriji, kako se pri-1 j Žcre in napravi razsvetljavo. Delo i^j jaiuci po dovršeni skušnji. Ka^ "|taIog zastonj. Pouk podnevi in po-Pittsburgh School of Auto-uiobile Engineering, Station & Collins A ves.. East End, Pittsburgh, Pa. (20,22,25—3) VESELO ALELUJ0 j i» pozdravljeni vsi moji dolžniki! Storite svojo dolžnost in pla-r 'T~jte. kaT* ste dolini za stan in board. Morda ste ze pozabili Jaz ?em ae veduo tam, kjer sem va« ' hranila. Mrs. M. J. Baynk, Solor, Colo. '1 " 1. -... — IDr.LORENZ. Jaa aa affial ilmaail> pte Ptit^aiftha. fa Uiadae M| ilisi ai A. 4a- r^N a« a na wila, t pel- klk ud a. dopoMsi aa a. npii V aadalle e« 10 «a E paa^. DE. LMBBO, m hm An. IL nM wm ri^ PlMtaqk Pa NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Illinois naznanjamo, da jih bc v krat-keiu obiskal naš aastonik Mr . Janko Plaifeov ki je pooblaščen sprejemati naročnino aa "Glaa Naroda" in izdajati tosadefvna. potrdila. On jo pred leti aa večkrat prepotoval države, j katerih ao naši rojaki a«aeljeiii in 1 po»«od dobro paanaa. Upali j«, . da ma bodo rojaki v Taeh oakili pomagali, poaebno ie, kar ima po- " > ■ ■ ■ ; * » - JV ' HARMONIKE bodisi kakrčnekoll vrste izdelujem It ; .H^pravljrtiu po najnižjih cenah, a dele i nožno in ninesljlvo. V popravo za • aesljivo vsakdo počlje. ker sem £e nad IS let tukaj v tem poslu ln sedaj v einr. Vivodnia. Hrvatska,-I Nahajam se vr italijanskem voj-: neni ujetništvu. Prosim cenjene j brate Slc.ven-e, tla ga opoaure; no ta of las, nakar 3taj ye ina o-S • glasi. 31 o j naslov je: Stefan j i . AFedvt na. Kepa no prrigionie ri di -gaerra. Finaimarina, U.j I 'iruppo, DLsrittcea m e nti Andora, j prov. -Genova, rtalia. (26-28—3) .__ ► --——--- Iščem svojega strica AXl'OXA 1 POTOKA U iz Plesi vea pri Vis-j' nji gori na Kranjskem. Naha j : jam se v it-aljanskem ujetništv u: in bi mu bil zelo hvaležen, ee se mi zglasa. Moj naslov je: Jo-hann Potokar, Resparto prigio-. nieri di guerra Fhialmarir*a, 6. j 1 Or up po D ititaoeaui e r iti Aiidora.j prorv. Hen črva, Itaiia. (26-28—3) - j Rada bi izvedete za svojo prijavi Ijico HELiENO SILA. Doma je' s Tibaboja, fana Sv. Križ pri j Litiji. Slišala seen, da ae nahajaj v Oevelandu. Prosim. Če feerej ta ogla«, naj se md oglasi. aH pa \ 4Je ve fedo ssa njo nasdov, naj mi blagovoli naznaniti. — Jervsevar. Box 141. FSte Henry, Pa. (26-38—3) POPRA EK. Pri zaios'tinki Mrs. Susmau Sf morn glabitl: Mr. in .Mrs*. Košir 5,ta prišla, mesto Košii je prišla itd. rf IMAMO V ZALOGI se nekaj ^ import:ranih pristnih BERGAMO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ^ --^ r? ^ l7.m je knjižica: DVE SALOIGRI. Ji Knjižica vsebuje dve igri: "ČARLUrVA ŽEMTEV In • TKIJE ŽENIM" ter stan£ samo 25c. Oui, ki nameravajo prirejati ipre. naj jo hitro naroCe. ker Iz- je v omeujeiieni Številu. V zalogi Unarao zopet vsako* vrstne knjige, t^da od vsake le po «1 ali dva iztua in niso v ceniku označene. Xaro&lom priložite denar in T>fj^ljite na : Sloveoic FuMisiiiftg Company SZ Cortlaodl bt-, N«r York, N. Y V- ——# ------ ■ ■ ' 1 w Dr. Koleri »Loveram zdravnik <38 Perm Atc^ PiltAonk Pa t Dr. Kater 1« naj- , rurvjfl! tforsMU as« v Ftttabarvaa. ki laa sa-Lstao K^Ul^Blli km Mml'i'iSk ■orltte Mt, Id p ]• imul ar. prof. *rll«k C* ImU fBoaoU* mu kar-tt« »o t*U»a, w črta. lapadaaj« bolKMa« v kosteh. pri«t* te teitetU b«w torLK« aekajta. k«v te ko- Vw aote knteaul idwte okni* i ■as* M*t«ai. Kakor kltru o»aalt% fla proaokn^ adr»Tte. a* fekafite. Umrl prlCte la tea vas aa kote teat povran \ Hyaroeala aa vo«sa kSo aafcafte v M arak la »leor kroa oporaaljo. Boteaid Mefcarja. U fonraBJi N* taten* ▼ krtaa te kiMn la vaaalk tete Pri lilluii vata, oadravlm a aote- , Wawaatlaawh, iraaaja, aaiaMaa, teaaaa, aMIlw, awfk te antat Sto* ^a.y.r^'jr^ ta al >oty»ao lrTra * trennian>; ok mi*m* n« a tras «o k ^ 1