111. številka.
Ljubljana, v torek 17. maja.
XX, leto, 1887
Izhaja vbak dan «e*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za v8e leto 15 gld., za pol leta 8 pld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račana se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr. te se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa KirbiŠa hi£i, „(4ledaliŠk& stolba". Upravuištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 15 maja 1887.
Včeraj se je hvala Bogu dognala razprava o proračunu naučnega ministerstva. Posebne nesreče ni bilo dasi sta govorila Tržačana Luzzato in Burgstaller, dasi je princ Hohenlohe zbornico iznenadil z na pamet priučenim „maiden-speech" om, in dasi se je Korošec Hock trudil v potu svojega obraza dokazati, da ima slovenska „raja" na Koroškem sveta nebesa že v tej pregrešni dolini solz. „De minimis non surat praetor", in navzlic svoji vestnosti ne bi imel poročevalec naš niti najmanjšega povoda, bolj nadrobno si ogledati kup nagroraadenih fraz, kojega so bili nakopičili ravno našteti govorniki. Le zaradi tega, ker je Dunajski „Schmock" v opozicijskih in oficijoznih listih s pravim naudušenjem „hosiana" prepeval prevzvi-šenemu poslancu goriškega veleposestva princ Ho henlohe-u, nekoliko kratkih opazk v oceno tega deviškega govora!
Pri tej priliki se je pač oni grozoviti „hum-bugu, kateri označuje Dunajsko časopisje s prav malimi izjemami, zopet jedenkrat pokazal v vsej svojej nagoti. Naj govori kdo iz desnice, bodi si še tako stvarno in temeljito, — če ne pripada voditeljem: od uradne „Reichsraths-Correspondenz" doli do „Extrablatta" in „Gemeindezeitung" prezirali ga bodo javni organi ali pa postrigli njegov govor in spačili tako, da sam ne more več spoznati lastne besede. In pri princi Hohenlohu, kaj se je tu godilo? Mladi knez se vzdigne, s tre-pečim glasom na pol recituje kratek govorček, na pol ga čita s papirja, ves govor njegov niti v pravi zvezi ni s predmetom debate, temveč sestavljen je zgolj iz obrabljenih vsakdanjih fraz, nelogičen po svoji argumentaciji, neistinit po dejanskih podatkih, — in vender taki frenetični slavospevi v časnikarskem Babilonu! Knez sam je moral debelo gledati, ko se je drugi dan ob pozni uri vzbudil, časnike v roko vzel in iz njih izvedel veselo novico, da se je avstrijskemu parlamentu porodil nov Demos t h en v — njegovi lastni neznatni osobict!
O teh in jednake baze govorniških proizvodih velja naj torej Dantejev: „guarda e p ass a"! Večjega pomena bil je Sturmov govor. V njem raz-
odevala se je vsa ona premetenost in prekanjenost, koja odlikuje kolovodjo moravskih Nemcev. Pole-mizoval je zlasti proti Ž a če k-u, in trdo mu je trebalo gledati na prste, da se neste udali njegovim glumam in pritrdili njegovim sofizmom.
Poljski knez Czartorvski slikal je razmere obrtnih šol gališkib, ter pričetkom svojega govora prav srečno polemizoval z Hohenlohom. Le pre-rahlo je prejemal mladica, baje se je preveč oziral na to, da mu je protivnik jednak po plemstvu in socijalni stopnji!
Naj že omenjam, da je kot generalni govornik desnice pohvalno se potezal za zboljšanje ljudskega šolstva v Istri poslanec Vi tež i c; v svojem govoru pobijal ie tudi nekoliko neosnovanih trditev naših narodnih protivnikov.
Mej razpravo naučnega budgeta bil je predsednik urind posvetovanje zakona o „kvoti", t. j. o razmerji, v kojem je naši državni polovici in ogerski donašati k skupnim potrebščinam. Razprava o tem zelo važnem predmetu bila je v petek. In — čudili smo se! Ali je istina, da je dandanes že nemogoče postalo, zanimati državno zbornico s kakim stvarnim razgovorom, kateri ne diši po vonjavah vekovitega narodnostnega prepira? Skoro da je temu tako! Prvi govornik bil je Plener, priznan voditelj tedaj na levici, ob jednem jeden naj-razboritejših mož v našem parlamentu Številke so domena njegova, kar igra se ž njimi, torej so jednake razprave iz njegovih ust vedno prezanimive. A v tej seji, — komaj dvajsetorica poslancev ga je poslušala. — in vender je predmet vsaj tolike teoretične zanimivosti, — da bi človek moral soditi, vsak poslanec ali vsaj velika večina bode pazno poslušala njegovo na vsak našin zanimivo razpravo. Ne morem se spuščati v podrobnosti Plenerjevega govora. Le toliko naj povem, da je mož v obče ujemal se s predloženim zakonom, s kojim smo vsaj „status quou bili obvarovali proti požrešnosti madjarski. Proti koncu svojega govora razvijal je neko idejo, katera sicer ni povsem nova Nasvetoval je namreč, naj se indirektni davki, t. j. davek na pivo, žganje, petrolej in sladkor proglasijo za skupne dohodke, ter le ostala potreb ščina pokrije z matrikularnimi doneski, katere je določiti po številu prebivalstva, v razmerji 58:42.
Pohlevno poročilo iz državnega zbora pač ni ugodno mesto, da bi se tu razpravljalo to interesantno vprašanje. Dovoljena naj mi bode le ta opazka, da bi Plenerjeva misel v vsakem oziru ugajala tudi našemu poročevalcu, tuda le v tem slučaji, če bi naša državna polovica bila zvezana s translitavsko po — skupnem carinskem in davčnem parlamentu! V to pa ne [trivole Madjari, tega jim ne dopušča njih oholost, in tedaj je tudi LMener-jev nasvet zgolj — pium desiderium.
Za Plenerjem govoril je dr. Poki u kar mirno ter „ad rt?m". Priznal je sicer, da pravo razmerje doneska bi moralo biti 6 6: 34 vender se ni spuščal v številke, temveč je posebno naglašal potrebo, da naša država kolikor le mogoče pospeši produktivnost naših dežel. Utemeljeval je to z vzgledi, primernimi gmotnemu položaju slovenskih pokrajin. Omenjal je naše železnice, poudarjal Ljubljanskega barja in ureditev spodnje Krke, kojo je bil pred par dnevi priporočal tovariš njegov, prof. Šuklje ter naglašal obrtno šolstvo. V svojem govoru branil je govornik tudi pravico dežele Kranjske do Žumberka in Marindola. Radostno kousta tujemo, da je tudi Poklukarjev govor na čast bil imenu slovenskemu.
Še je govoril poročevalec Javorski, potem se je vsprejela — baje jednoglasno — postava o „kvoti". S tem zakonom dognane so vsi oni predloge, kateri so neobhodno potrebne za nagodbo e Ogersko.
Govor poslanca Šukljeja.
v državnem zboru dne 0. maja 188 7.
(Dalje.)
Priznavam, da je v mnogih krajih res tako. Je pa li povišanje šolnine, poseganje v mošnjo dav-kopiačevalčevo pravo sredstvo proti temu?
Kaj bode posledica temu?
Premožnega gospodarja, ki sili svojega nenadarjenega otroka v sredujo šolo, to pač ne bode oviralo; taka duševna prohibitivna carina bode le one odganjala od srednjih šol, katere bi morali v prvi vrsti zanje pridobivati, to je nadarjene revne otroke (pritrjevanje na desnici.)
Če je potreba — kar je res v mnogih krajih — pomanjšati — tako   gnečo v srednje šole, je
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
Štirinajsto poglavje.
(Dalje.)
Da celo nje steza, toli solnčna kot je bila, drži prek golih puščav, katere prehoditi je človeštvu usojeno. Kot vsak drugi naložila si je breme ter je mora nositi, kakor ravno more. Nenadoma jo je prijelo. Svarijoča senca, — neznana bojazen se je bila res jedenkrat ali dvakrat nje polastila, a uda rec, ki so ga neusmiljene roke nameravale, zadel jo je brez proreka in svaritve.
Zgodilo se je tako le. Sedela je nekemu umetniku, ki je močno želel naslikati nje obraz; ker ga je bil Dudlev priporočil, privolil je bil v to tudi gospod Vaughan. Bilo je ono jutro po plesu v še-mah, katerega smo bili omenili, ko so se zanj pripravljali. Ker je oni ples kaj dolgo trpel, držala je Mabel umetniku svojo obljubo le nekaj nerada; a
čas mu je bil drag in Mabel ni hotela, da bi jo bil zaman čakal. Gospića Sabija jo je navadno spremljala o teh prilikah; ker pa je bila pri častitljivi starosti in poštenem značaji obrazarja nje prisotnost odveč in ker bi tudi kočijaž dal rad konje preko-vati, šla je Mabel sama in peš v slikarnico; teto je le prosila, naj o neki določeni uri z vozom po njo pride.
Gospod Geraldi je bil kaj olikan umetnik, Če-gar prijetna zgovornost je tekmovala z umetnostjo njegovega čopiča; navadno se mu je posrečilo, da je dolgočasno jednoličnost teh sej s prijetnim pogovorom odganjal. To jutro je z nenavadno navdušenostjo govoril o raznih predmetih svoje umetnosti, ter je slučajno ali pa nalašč posebno hvalil vednosti in vkus svojega prijatelja Dudleva; s tem na Mabelina lica izvabivši ono živost in ljubkost, kateri bi bil prerad na svoje platno prenesel. Dospel je bil ravno do težavne točke v svojem delu, — zato je kaj kislo zategnil obraz, — ko so se zunanje duri njegove slikarnice kar nenadoma odprle in je ustopilo več novošegnih mladih gospij, ki so iz gole radovednosti došle, da bi nekatere razstavljene obraze ogledale.
Velik zastor prek vse sobe zakrival je gospoda Geraldia in Mabelo očem radovednih obiskovalk. A njih glasno govorjenje in njih brezmejna veselost sta ga spravile v toliko zadrego, da bi ga v večjo ne bila spravila njih ženska prisotnost; in to tembolj, ker ni mogel biti popolnem neobčuten o neopravičenih opombah, ki so je o njegovih slikah izrekale.
„Glej no,u zaklicala je jedna, „to je gospa Leonardijeva !"
„Obraz jej je tako malo podoben kot meni," rekla je druga. „Dobro, mislim, ga je plačala, da je tako krasotico iz nje naredil," rekla je zopet prva govornica. Tretja pa je nedovršeno, na steno naslonjeno sliko odgrnila ter jo za izvrstni obraz gospe Oldbelle proglasila — ne glede na nje lepo-tilo in na nje pobojene lase.
Gospod Geraldi se je smehljal, Mabel pa je Zdiudela, ker je izpoznala glasove nekaterih prijateljic ter se je bala še drugih rezkih in zbadljivih opomb.
Lehko se je tresla, a ne za umetnika; strupene pušice teh nečimernih jezikov so imele bližje zadeti ter njej srce probosti.
zato jako priprosto sredstvo. Resnejše naj se postopa pri izpitih, več naj se zahteva v spodnjih razredih, kadar se še otrok lahko odloči z* kateri koli poklic, m posledica temu bode, da v srednjo šolo ne bodo več tako silili, ampak bodo odhajali v druge Šole itd.
Saj je popolnem jasno. Gospod naučni minister namerja na ta način pomanjšati gnečo v srednje šole in tako povekšati pohajanje trgovskih in kmetijskih šol itd.
To bi bilo popolnem prav. Toda kaj je storiti v onih deželah, kjer ni nobene take šole? (Čujte, čujte! na desnici.) Vender je pred vsem treba, osnovati taka učilišča in še le potem priti s takimi naredbami, sicer se zapre narodu tako jedini vir višje omike, ne da bi se preskrbelo, da bi jo mogel na kak drug način dobivati.
Sicer pa moram ugovarjati, da bi bila povsod ona prevelika produkcija, ona hipertrofija srednjih šol. Če gospod naučni minister pogleda na pokrajine, koder bivajo Slovenci, preveril se bode. da imamo prej premalo naraščajo, nego preveč tako imenovanega razumni štva po poklici. To lahko trdim o vseh panogah javne uprave s cerkvijo vred.
Mogoče je, da se bode poskušalo pobijati z drugim argumentom, ki je nekoliko boljši. Reklo se bode, revnega nadarjenega itak ne zadene šolnina, saj bode oproščen, če pa ni nadarjen pa tako ni nič ležeče na njem. To besedo slišali smo lani z ministerske klopi. Napravila je nekak utis na zbornico, če tudi, odkritosrčno rečeno, ni druzega kakor prazna beseda, katera praktičnemu šolniku ne imponuje. Praktičen šolnik iz svoje skušnje ve, kako težko je zlasti v spodnjih razredih pri učencih s po mankljivo domaČo izgojo, izreči kako točno sodbo o nenadarjenosti  in nadarjenosti učencev. Mnogokrat se kak talent kar z elementarno silo poki) že, in začne razvijati, ko bi o njem pred kratkim nikdo niti sanjal ne bil. To je jedno. Potem pa prosim, pomislite, da v prvem  polletji ni nobene izjeme, najrevnejši, najnravuejši, najnadarjenši dijak mora plačati šolnino. Če tak mladič, ki s težavo skuša delati pot, že teško plača 5, 6, 8 gld., kako hočemo   od  njega zahtevati, da   naj   nakrat plača 15 ali 20 gld,.? Jaz tedaj ne morem odobravati te naredbe, in preverjen sem, da bi bilo umestno, da se temu kako odpomore. Njega ekscelenca je v govoru, katerega smo ravnokar slišali, napovedal po-stavodavne naredbe, posebno, kar se tiče gimnazije. Ne morem, da ne bi izrekel želje, da bi se ne refor-movalo v onem zmislu, kakor se je lani namignilo, ko se je govorilo o devetem gimnazijskem letu. Odsvetovati moram to naučni upravi. Vsakemu je jasno da bi se z devetim šolskim letom davkoplačevalcu zopet naložilo novo veliko breme.   Računajte še tako nizko, nikakor ne smete manj  računiti kakor 300 gld. povprek za vsacega učenca. In kdaj bi na ta način oni, ki se je šolal, nazadnje prišel do tega, da bi mogel si sam služiti kruh.
Rekel sem že, da sem zadovoljen, če se zahteva spolneno deseto leto za ustop v gimnazijo, toda iz tega se ne sme sklepati, da učenci z desetimi leti ustopajo v gimnazijo. V planinskih deželah, da povsod, kjer kmetsko prebivalstvo daje največ učencev za gimnazije bode zmiraj 12., 13. leto najnižja starost gimnazijcev, in tudi se ne sme lni-
„Kje pa je Vaughanova Mabel?" zakričala je Viktorija Vanekarjeva. „Gospod Geraldi jo sedaj slika. To je jedina podoba, katero bi rada videla."
„ Viktorija, ti se prav po sesterski za njo zanimaš!" vzkliknil je zopet drug glas. „Temu ni čuda!" Na to so sledile nekatere abotne surove šale, merjoče na bližnjo sorodnost, ki bi se imela mej gospico Vanekarjevo in rodbino Vaughanovo ustanoviti.
Ko je Mabel to slišala, izrazovalo se je krog njenih usten neko zaničevanje teh nepovoljnih in preranih načrtov sorodnosti.
„Kladvićevim čem ustreči, ter jim povedati," kričala je najstarša in najglasnejša Viktorijina prijateljica, „da vso to zimo ni bilo nič le na pol toli lepo, kot je bil sinočni ples. Vse je bilo krasno napravljeno in zadnji ples tako zelo mičen; meni kar noge privzdiguje, če le nanj mislim!" In končala je s tem, da je nekaj udarov najbolj priljubljenega valčeka te zime dibljala.
„Pripovedujejo, da šampanjca se niso mogli dovolj napiti," rekla je Viktorija.
„Ti bi mislila," odvrnila je druga z nekaj milejšim glasom.   „Ali .si videla gospoda Van Ros-
sliti, da bodo ti mladi 'i dovršili gimnazijo v devetih letih. Skušnja uči, da jih vsaj polovica potrebuje 10 let, da dovrši gimnazijo. Stari bodo po 22 let, ko pridejo na veliko šolo. Tu se potrebuje zopet najmanje štiri leta, in dotičnik bode v 27. letu, ko stopi v praktično življenje in potem bode že minulo nekaj let, da dobi tak osiguran zaslužek in bojim se, da bode dotičnika, ne vem, kako bi rekel, lepšali ali grdili že mnogi sivi lasje, ko bode prišel do gotovega kruha.
Taka naredba se mi tudi ne zdi primerna zategadelj, ker jo zmatram za nepotrebno. Će hočete reformovati, je drugi pot, katerega vam hočem pokazati. Odpravite dvostopni pouk, ki ni opravičen po sedanjih razmerah. Čemu treba, da se na jednem in istem učilišči v osmih letih fizika, zgodovina, pri-rodopis in matematika dvakrat ab ovo uči. Tega dandanes ni več potreba. Gotovo spoštujem organizacijski načrt, to monumentalna trdno zgradbo zakonodaje. Toda, če je ta načrt napravil spodnjo gimnazijo za jednotno zaključeno celoto, se mora pomisliti, da so tedaj bile drug* razmere. Tedaj ni bilo strokovnih, ne meščanskih šol, vsakdo, ki se je hotel pridobiti kaj več izobraženosti, nego jo daje ljudska šola, moral je v gimnazijo. Sedaj so pa razmere drugačne, dandanes po mojem notranjem prepričanji treba, učni načrt premeniti, dvostopnost pouka odpraviti, gimnazijo narediti za jednotno celoto.
(Dalje prib.)
Zanimivo za juriste in nejuriste.
Povedali smo že, da so gg. dr. A. Starčević, Fran Folnegovič, Tuškan in Plohberger bili pozvani pred Zagrebško sodišče, pred sodnika g. Vakano-vića kot priče, da bi povedali vse, kar jim je zna nega o daru, ki so ga nekatere dame poklonile gg. Tuškanu in Plohbergerju v gosp. dr. A. Starčevića stanovanji. Pozvani gospodje branili so se pričati in sklicevali so se na §. 144 kaz. zak., ki slove: „Ko bi iz pričanja ali odgovora na kako vprašanje utegnila za pričo nastati neposredna in znatna škoda na njegovem premoženji, ali ko bi to njemu ali komu izmej njegove rodbine (§. 143.,) utegnilo biti v sramoto, in se radi tega brani pričati, sme se na pričanje siliti le v posebno važnih slučajih."
Vsled tega obsodilo je sodišče dr. A. Starčeviča in Fr. Folnegovica, vsakega na 100 gld., Tuš-kana na 50 gld. Slednjemu se je ob jednem naročilo, naj srebrno kupo in prstan z briljanti, ki so ga mu prijatelji poklonili, sodniji izroči.
Rečeni gospodje so vsi uložili pritožbe na banski stol. Pritožba dr. A. Starčeviča slove:
„Kod preslušanja ja sam naveo dovoljne razloge s kojih nemogu i neću da budem delatorom ne vjerujem da me ikoj zakon na to nagoni, a znam da me nitko na to nebude nagnati.
Na me se nijedna stranka proti nijednoj stranki nepozivlje, dakle tu nemože biti govora o svedo-čanstvu.
Ja sam kod prvoga preslušanja kazao sve što sam imao kazati, ja u toj stvari neću ići na izno-vično ni na 16. o. m. ni drugda.
Slavni sud može silu upotrebiti, nu ja izjav-ljuljem, da doveden neću ništa govoriti.
berga in mladega Kreolca ki se je po španjski nosil ? Jaz sem se zares bala, da se bodeta spopadla. Prepričuna sem, da sta bila oba pijana."
„(>, to pač ni nič", zakričala je gospa z močnim glasom. „Za gotovo vem, da dva ali trije izmej naših znancev neso šli pred dnevom domov, in tudi ne brez tuje pomoči. Viktorija, tvoj malteški vitez ga je imel pod kapo, kolikor ga le kdo more imeti."
Gospića Vanekarjeva se je zasmijala.
„Kaj si pa ti delala v obednici prav pred zadnjim plesom? Kaj si pač napivala?"
Oh, Robin Hood je napravil toli šaljivo napit-nico; rekla je Viktorija; rada bi jo še vedela. Bilo je nekaj o rogu. In mladi Ivan ali prav za prav Fred Earle je odgovoril. Moj malteški vitez pa je govoril — vse to, kot veste, v kotu prostorne obed-nice; oh, kako smešno je bilo! Francika in jaz sva se toli smijali. [Pravim, Francika, — Francika Ši-rokoglavka, rojenica kraljica, je bila toli vesela, da je popolnoma izpozabila na svoje repetnice iz ten-čice; kar se podrgne debela in velika gospa Makova ter jej jedno repetnico odtrga; to je bilo pač smešno, Francika je bila strašno huda !   A zgodilo
Medjutim prosim: da slavni kr. sudbeni stol pošalje spis** veleslavnomu kr. banskomu stolu, koj neka blagoizvoli tu odluku ukinuti.
Zagreb, dne 12. svibnja 1887.
Ante Starčević v. r."
Pritožba g. Grge Tuškana slove:
„Nezahvalan obdarenik biti više je no nepošteno, pače infamno. Žig infamije ja neću i ne mogu na sebi nositi, ja dakle pozivom na § 144 k. p. nisam obvezan svjedočiti proti onim, koji su meni, kao prijatelji, štovatelji učinili dar, predav mi ga u privatnom stanu mirnim, i bez svake demonstracije, načinom.
Ja mislim, da je darežljivost kriepost a ovoj dužan je svatko izkazati štovanje; ja bi činio protivno, kad bi svedočio proti onim, koji su mene na-darili.
Zahtjevu suda ja nisam mogao i ne mogu zadovoljiti ne samo radi gornjeg već takodjer i s razloga što bi za mene i bila šteta, a konačno moglo bi se učiniti s mene i sukrivca.
Što se samih stvarih tiče, to sam ja razpo-ložio već i sa prstenom i sa bokalom kao neograničeni viastnik iza predaje, nu kako, to ja nisam dužan o tom nikomu polagati računa u smislu gr. zak.
Ovdje izjavljam dakle, da ja stvarih neimam i uslied toga ne mogu ih ni predati.
Zagreb, 12. svibnja 1887.
Grga Tuškan v. r."
Pritožba g. Frana Folnegovića slove:
„ITčin, radi koga sam pozvan kao svjedok, dogodio se u privatnom krugu mojih najintimnijih prijateljah, a stranom i rodjakah i kumovah. Kod tog učina ja sam osobno sudjelovao, dovedši u posebnoj kočiji svoga prijatelja Tuškana u ono dru-žtvo. Ima li kažnjiva djela ondje, što ja odlučno poričem, onda sam i ja kažnjiv, sukrivac. Oblasti, koje su iztragu odredile ili ju vode, jamačno znadu za te obstojnosti. Ne pojmim, da se može pomisliti zakon ili pače tortura, koja bi me kadra bila prisiliti da tužeći drugoga, budem denuncijatom proti njim a ujedno i samom sebi. Zato ja ne smatram se obvezanim odgovarati sudu na pitanja, odnoseća se na predmet iztrage. Zato smatram da je globa, (N. B. u najvećem iznosu!) na mene navaljena nepravedna i nezakonita, i iznovični poziv na preslu-šanje suvišnim i bezuspešnim i zato molim, da ju kompetentna viša oblast ukine pozivom na ustanovu §. 144 kp. Ujedno kao član sabora hrvatskoga prosvjedujem proti ovom postupku, u kom nazrievam povriedu saborskoga imuniteta.
Zagreb 12 svibnja 1887.
Fran Folnegović v. r."
Po našem mnenji v tem vprašanji pač ni važnega slučaja, seveda, kdor ima moč v rokah, svobodno narekuje, kaj je važno, kaj pa ne. Radovedni smo, kako bode pravda končala, radovedni tem bolj, ker je to pravda „proti nepoznatim", jednak slučaj, kakeršen je pred dvema letoma zadel našega urednika. — Gospodje Starčević in Tuškan so v zelo sitnem položaji. Zahteva se od njih da imenujejo imena „nepoznatih", z drugimi besedami, da ovadijo dotičnike. Ako tega ne store, zadene jih kazen, ker se ta zadeva zraatra za važno, kar je le možno v Hrvatski „im Lande der Unwahrscheinlichkeiteu".
se jej je prav, kajti nikdar \bi ona ne bila mislila na to nalogo, ko bi ne bila vedela, da jaz sama sem nanjo mislila. Kar norela je, ko je malteški vitez nekako se izrazil, da jo kriva rojenica. To bilo je prav, ko smo se k plesu ustopili", pristavila je Viktorija s prisiljenim in samoljubnim glasom; „tudi ne vem, kako je poškodovano ropetnico zopet popravila."
„Zvesti tvoj vitez je bil o istem času kaj lehke glave in kaj lehkih nog", rekla je nje prijateljica. »Viktorija, glede na tvojega plesalca in na mojega, moral je biti ples jako živahen. Pravijo pa", in tu je zmanjšala glas, da bi besede tem bolj poudarjala, — „Kladvičevi in nekateri drugi, ki to lehko vedo, vsaj so rekli, da ni bilo prvikrat, da je malteški vitez potreboval pomoči služnika njih očeta. A to se govori o polovici mladih mož."
Seveda", rekla je Viktorija, ko je bila družba že davno vse slike ogledala ter se za odhod pri« pravljala; in duri so se za njimi zaprle, ko so drzne ustne jedne izmej njih ravno izrekle besede:
„Pab! zakaj pa je šampanjec, če ne za pijačo ?"
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 17. maja.
V soboto imeli so JIln<lo<-olii v Pragi shod, kateremu je predsedoval Tilšer, in izrekli so se proti upeljavi narodnih kurij. Posebno odločno govoril je v tem /mislu dr. Julij Gregr. Po njegovih mislih se Čehi in Nemci le tako morejo sporazumeti, če se upelje popolna jednakopravnost. Priporočal je, da bi se za varstvo narodnih manjšin osnovalo posebno državno sodišče z eksekutivno oblastjo. Gregr se je izjavil, da je on za to, da bo omeie okraji po narodnostih ter razdeli bogoslovna fakulteta. On tudi ne ugovarja, če se osnujeta dva senata pri sodnjih in upravnih oblastvih. Uradniku ni treba znati obeh deželnih jezikov. Deželni šolski in deželni kulturni sovet se ne smeta razdeliti. Povsod naj se nastavijo uradniki in duhovniki zmožni jezika, katerega govori prebivalstvo. Shod je sklenil konečno sledečo resolucijo: „Češki narod, kot zgodovinska straža Češke in njene nerazdeljivnsti, ne bode nikdar prostovoljno dal roke za raztrganje dežele. Z upeljavo narodnih kurij bi se raztrgal češki deželni zbor ter uničilo ustavno življenje na Češkem".
Vnaiije držav«*.
V „Novoje Vremja" piše se iz Carigrada, da se bolgarsko tegentstvo še ne bode dalo tako hitro odstraniti. Pred meseci se je bolgarski vladi bilo bati vojaških in ljudskih ustanknv. sedaj se pa ima boriti le z majhnimi lokalnimi nemiri, katere lahko zatre. Prej bi bila zopetna izvolitev princa Aleksandra utegnila napraviti težave, sedaj pa ni o tem govora. Kar se tiče denarja, so vladi na razpolaganje dohodki obeh provinci)', kajti davki se strogo izterjujejo, potem dobiva iz skrivnega zaklada angleškega ministerstva vnanjih zadev. Če odštejemo od stroškov tribut, kateri je plačevala Vzhodna Ru-melija poprej Turčiji, potem kneževo plačo in izdatke za razne centralne oblasti, ki so poprej bile v Vzhodni Rumeliji, vidimo, da je finančno stanje Bolgarije dosti boljše, nego je bilo poprej, v blagaj nicah mora biti še denar za oboroževanja. Kar se tiče posojila, se mora reči, da Bolgarom samim ni toliko na tem, če ga dobe" ali ne, kakor angleškim bankirjem, ki so vladi prodali železnico Ruščuk-Varna, ter bi radi dobili obljubljenih 18 milijonov frankov.
V Moskvi se govori, da pojde arbaki me tropolit Mihajl v Jalto in se tam snide s Brbsko kraljico. Nekateri mislijo, da se bode potem metropolit v kratkem vrnil v Srbijo
Mirovni sodci na ruskem Poljskem dobili so povelje, da ne smejo vsprejemati tožb in pro šenj, če neso pisane v ruščini. — Na črnem morji snuje se nova parobrodna družba. Glavna udeležite-Ija bodeta znana lastnika parnikov Brodski j in T vidi. Vlada podpira snovanje te družbe. ,, Nedelja" opozarja na to, kako velike svote izdaja Rusija za kmetijske pridelke, ki se uvažajo iz inozemstva. Živil, ki bi se vsa lahko pridelala v Rusiji, se je 1885. leta upeljalo za 98, 1884. leta pa celo za 129 milijonov rubljev; volne 1885. leta za 65 in 1884. leta za 76 milijonov; stavbenega gradiva in rastlin 1885. leta za 6*/a milijona, neobdelanih kož za 6 7a milijonov, raznega olja, voska in surove svile za 6 milijonov rubljev. Uzrok temu je, ker se v Rusiji pre več gleda na pridelovanje žita, premalo pa na pridelovanje druzih pridelkov.
„Novoje Vremja" misli, da je konec nem-Mko-riiNkeiiiu prijateljstvu. Ruska diplomacija bode odslej samostojno postopala. Še ni vse zgub Ijeno. Mnogo bode še lahko popravila, če se bode zanašala na lastno moč in se bode odpovedala tra dicijam, katere so velevale zvezo s sosedno državo. Zveza z Nemčijo Rusiji ni nič koristila, škodovala pa muogo.
Pri ožjih volitvah v Pari S KI mestni zbor, ki so bile v nedeljo, voljenih je 13 avtonomistov, 12 oportunistov, 5 revolucijonarcev in 1 konservativec. V mestnem zboru bode sedaj 45 avtonomistov in radikalcev, 13 oportunistov, 11 revolucijo narcev in 11 reakcijonarjev. Revolucijonarci pridobili so 6 mandatov.
Po poročilih iz Belgije,  širi se štrajk de lavcev zlasti okrog Charleroi. Lastniki in ravnatelji tovarn in rudnikov brzojavili so v Brusselj po vojaško pomoč, ker se boje izgredov.  Vlada je že odposlala v Charleroi konjice.
Položaj na Kreti je jako kritičen. Narodno sebranje, v katerem imajo kristijani večino, sklenilo je, da se narodu naroči, da naj nikar ne plačuje davkov, funkcijonarjem in žandarjem pa, da ustavijo svojo bIužoo, ker Turčija ni hotela znižati davkov.
„Svjet" misli, da bi bila najboljša rešitev afganskcga vprašanja, ko bi si Anglija in Ru sija razdelili Afganistan. Nikdo pa ne misli sedaj, da bi Rusi šli v Indijo. Ko bi pa Anglija napovedala Rusiji v Aziji vojno, bi bil konec njenega gospodstva v Indiji samo vprašanje časa. Sicer pa misli ta list, da bi bilo najbolje, da bi se Rusija in Anglija zbližali. Anglija pokupi več žita v Rusiji, kakor katera koli država, tedaj imata ti dve drŽavi vender nekaj skupnih koristij. Z Nemčijo Angleži ne morejo biti prijazni, ker njena trgovska in kolonijalna politika njim škoduje. Če {se pa Anglija, Francija in Rusija zvežejo, jim čelu Evropa nič škodovati ne more, tudi Nemčija in Avstrija ne.
Dopisi.
Iz CJorice 16. maja. (Nekaj za slovenske državne poslance.) Ajševica, ki je znana zaradi lahonskih izgredov že po vsem slovenskem, je kraj, ki spada v področje Goriškega mesta, in poslednje gospoduje torej tudi nad slovenskimi kmeti na Ajševici. Slovenskim kmetom so tu osnovali jednorazredno osnovno šolo, katera je menda unicum v Avstriji. Za silo so nastavili tej šoli učitelja, ki ne zna slovenščine. Dali so mu časa, da bi se je naučil, ali dotični gospod ni napravil izpita za slovenski pouk
Šoli so usilili tudi italijanščino in nemščino. Jednorazrednica za slovenske otroke torej naj prisvaja učencem prvine pouka v slovenskem, laškem in nemškem jeziku. Da bi se zadovoljili poleg slovenščine še z nemščino, bi se dala taka nepostav-nost še slišati, če tudi je že v tem tolikokrat poudarjam pedagogični nonsens. Ali da mučijo ubogo deco tudi z italijanščino, kaj takega menda ni najti celo v Avstriji ne!
Ni davno, da so razpisali službo za postavno izpitanega učitelja tej šoli. Oglasil se je učitelj, ki ima izpit iz dveh jezikov. Vediti se je moralo, Že naprej, da učitelja v 3 jezikih izprašanega ne za-slede no na Goriškem in ne drugod, ne zdaj, ne pozneje. Tako pa so prezrli učitelja, sposobnega za poučevanje v 2 jezikih, in ker ni bilo poleg tega nobenega drugega, ostal je dosedanji učitelj, ki nima do današnjega dne skušnje iz slovenščine.
Kje je ta postavnost? Ali je okolnost znana naučnemu mini ste rs tvu?
To šolo nadzoruje okrajni šolski nadzornik, ki ne zna čisto n ič slo ve nščine. Isti nadzornik ima v svojem področji tudi slovenski otroški vrt in slovensko dekliško šolo v Gorici. Ali ni to velik škandal, da je izročeno nadzorstvo nad slovenskimi otroci osobi, ki niti brati slovenski ne zna. In vendar ima v Gorici sedež c. kr. okrajni šolski nadzornik za slovenske šole zunaj Gorice in celo za slovenske šole pod Gradiškim okrajem. Ali bi ue bilo umestno, da bi istemu slovenskemu okr. nadzorniku izročili nadzorstvo slovenskih šol v Gorici in na Ajševici?
Ker te nepostavne razmere trajajo že dalj časa, naj vprašajo z interpelacijo slovenski državni poslanci naučnega državnega ministra pl. Gautscha, ali so mu te nepostavnosti znane in ali gaje volja, da se tu postavi red? Tu gre za stvar, in če neče slovenski drž. poslanec za Goriško interpelovati, naj se pa kdo drugi poprime zadeve, ki je v resnici škandalozna. Ali je pa morda na Primorskem dovoljeno že vse, kar se godi proti postavi in proti državnemu interesu.
Domače stvari.
— (Umrl) je preteklo nedeljo v Št. Got-hardu pri Trojanah duhovni oskrbnik gosp. Janez Št u p ar.
— (Pobalinstvo.) Rekli smo že jedenkrat, da se napadi na Zelencev spominek zdijo jako sumni in da se po mestu govori, da te napade uprizarjajo zlobne osobe izmej nasprotne stranke, ali pa ljudje, katerim ni toliko politika mari, kakor pa hudobija. Ta govorica bila je opravičena, kajti zadnje noči namazali so neznani pobalini fasade hiš št. 4. in 5. v Nemških ulicah in več hiš v Krako-vem in Trnovem z nekim črnilom. Neznani zlodejci izbirajo si posebno na novo pobeljeno hiše, da se s črnilom namažejo. Nevolja prebivalstva zaradi teh pobalinskih dejanj je prav velika. Dodati nam je še to, da poškodovani gospodarji in tudi druge osobe trdijo, da je črnilo na Zelenčevera spomeniku in ono, s katerim so se hiše onesnažile, jedno in isto, da je torej vse storila jedna in ista roka..
— (Deželni odbor kranjski) izrekel je v posebnem pismu g. Ivanu Perdanu, glavnemu zastopniku zavarovalnice „Riunione Adriatica di Sicurta" priznanje za hitro izplačilo odškodnine v znesku 60.000 gld. 99 kr. za pogorelo deželno gledališče.
— (Nova konkurenca.) Mnogo je bilo že pritožeb od strani obrtnikov, zaradi konkurence po kaznilnicah in prisilnih delavnicah. Sedaj nastala je pa čisto nova konkurenca, katere bi ne bili pričakovali. Deželni brambovci že posegajo v obrtniški delokrog. Tako so brambovci prevzeli pleskarska dela v g. F. M. Schinieda hiši na stolnem trgu. Vsi obrtniki se čudijo, da je kaj tacega dovoljeno, istina pa je,  da je pretekli petek iu soboto četvo-
rica brambovcev od 24 in 25. batalijonA opravlj.i a pleskarsko delo in to celo v uniformi. Mi nesmo brambovcem prav nič zavidni, a stvar se nam ne zdi v redu. Obrtniki plačujejo davke, morajo izkazati se s spričevalom sposobnosti, torej tudi smejo zahtevati, da se vsa v njih stroko spadajoča dela le njim oddajajo.
— ( „Popotnik" ) ima v 9. številki naslednjo vsebino: Petje v ljudski šoli z ozirom na domoljubno in cerkveno pesem. (Domicijau Serajuik.) — BPomladanska". Praktična obravnava. — Drobtinice za zgodovino slovenskega šolstva. — Telovadna društva v slovanskih deželah. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaj.
— (Godba domačega peš-polka) svira v sredo 18. in v četrtek 26. maja vsakikrat ob polu 6. popoludne v „ Zvezd i"; mirozov priredi pa 21. in 28. t. m. vselej ob polu devetih zvečer; na Turjaškem trgu svira, kakor po navadi dva komada.
— (Šišenske čitalnice izlet v Kamnik) bil je preteklo nedeljo, kakor se nam piše jako lep in vsi deležniki so ga veseli. Zjutraj megleno vreme se je zjasnilo in dopoludne bilo je krasno. V Mengši pel je pevski zbor pri maši v cerkvi, zajutrkoval pri g. Jenčiči in oh 1. uri dospel v Kamnik, kjer so gosp. Bučar in Lir asi goste jako ljubeznivo vsprejeli. Zabava, ki se je potem pričela, bila je improvizovana, a baš radi tega jako srčna in lepa. Vrstilo se je prelepo petje iz-bornega čveterospeva „Lirašev" in zbori Šiškarjev, vmes pa krepke napitnice, tako, da smo se le s teškim srcem ločili, jako hvaležni Kamničanom na gostoljubnem vsprejemu.
— (Prodana) so bila dne 3., 4. in 5. t. m. pri sodniji v Kranjski gori v konkurzno maso Teodora Neussa spadajoča posestva v Belipeči (Weis-senfels) pri prvi javni dražbi za skupno ceno 83. 048 gld. 9 kr. Večino teh posestev, mej drugim graščino Belopeč, h kateri spadajo znani Be-lopeški jezeri in tovarne za izdelovanje jekla in jeklenega orodja „in der Stilckl" in v Belopeškem trgu, kupil je Viljem Gbppinger iz Monakovega.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 17. maja. V dolenji zbornici izjavil Fergusson, da se je udeležba francoske razstave odklonila, ker se bodo na tej razstavi praznovali politični dogodki, o katerih so na Francoskem različna mnenja.
Bruselj 17. maja. Vse meščanske straže o kol u mesta Charleroi so sklicane. Delavci na shodu sklenili za prihodnji Četrtek splošni „štrajk" po vseh preinogovih jamah okolu Ltltticha.
Bruselj 16. maja. Gibanje mej delavci narašča. Število štrajkujočih znaša baje 10.000.
Bruselj 16. maja. Vojaki in žandarmi zaseli so okolu Monsa vse kraje, kjer so delavci ostavili delo. Guverner Hennegauski izdal je razglas, da bodo strogo kaznovani voditelji, ki delavce k štrajku silijo. Oblastva bodo energično postopala, da se mir na vsak način ohrani.
Narodno-gospodarske stvari.
Občni zbor banke „Slavije".
Dne 14. t. m. b>l je v Pragi občni zbor banke „Slavije". Udeležilo se ga je 195 členov. — Zborovanje otvoril je predsednik grof Jan Harrach z daljšim nagovorom, v katerem je izrazil zadovoljstvo o tem, da se ta slovanski zavod od leta do leta bolje razvija ter si pridobiva Čedalje več zaupanja ne le po Češkem in Moravskem, temveč tudi med ostalimi Slovani, posebno na jugu. „To je" — nadaljeval je predsednik — „uajboljši dokaz, da je uprava bankina pravilna iu da vsi izpolnujejo svoje dolžnosti vestno in pošteno. Ravnateljstvo in upravno svetovalstvo trudila sta se po mogočnosti, da se je dosegel tako ugoden uspeh; pa tudi vladni komis tr dvorni svetnik Jan Smola? vitez Dobiašovskj- ima veliko zaslugo za to in jaz pozivam slavni zbor, da mu izrazi priznanje in zahvalo s t« m. da ustane. (Zgodi se.) Današnji občni zbor je tem imenitnejši, ker se mu bode posvetovati o raznih predlogih posameznih členov. Nadejam se, da bode vsakdo govoril strogo le ono, kar spada k stvari in se izogibal vsega, kar bi zamoglo ugajati škodoželjnosti konkurencije, katera v svojih sredstvih brez tega ni izbirčna. Banka „Slavija" ima že zavoljo svojega imena, še bolje pa zaradi strogo uarodne svoje uprave mnogo sovražnikov, kateri pobero vsako besedo, izgovorjeno pri občnem zboru, ter jo - ako le mogoče — zlorabijo proti zavodu. V poslednjem času so celo razni časniki priobčevali cele Članke
proti banki. Ja/. Bem vse v istih obsežene pritožbe in vsa očitanja vestno preiskal in prepričal sem se, da je vse, kar se ?e pisalo proti „Stariji", neopravičeno. Banka „Slavija" stoji na trdnih nogah in bode, ako Bog da, jednako trdno stala tudi v bodoče".
Po tem ogovoru predsednikovem, kateremu je sledilo splošuo odobravanje, prešlo se je k dnevnemu redu ter se je najprej govorilo o nasvetih treh členov zaradi spremembe pravil. Razgovor o tem bil je precej živahen, a stvar odložila se je vendar še do prihodnjega občnega zboia, da se v tem ravnateljstvo in upravno svetovalstvo posvetujeta o teh predlogih in označita njim nasproti svoje stališče.
Potem sta se vsprejela sledeča predloga upravnega svetovalstva:
I. členom odd. I. in II., katerih pogodbe so bile sklenjene v letih  1869—1880 in kateri so na leto 1886 odpadajočo premijo uplačali, izplača se 10% dividende; II. za izobraževalne namene dovoli se: „Ustrednf Matici školske"  v Pragi gld. 500.—, „Matici školske" v Brnu gld. 100.—, „Matici školske" v Olomuci gld. 100.—, društvu „Komensk^" na Dunaji gld. 100.—, „družbi sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani gld. 200.— in „slovenskemu pisateljskemu društvu" v Ljubljani gld. 200. — . (Diugi predlog bil je po nasvetih nekaterih členov spremenjen tako, da se je „Ustfednf Matici" dovolilo 2000 gld. in društvu „Komensk^" na Dunaji 200 gld.   Škoda, da na občnem zboru nesmo bili zastopani tudi Slovenci; gotovo bi se bili tudi za naša društva dali doseči večji doneski.)
V upravno svetovalstvo bili so voljeni izsto-pivši členi njegovi, za predsednika pa zopet • grot Harrach, kar mu je dalo povod k sledečemu zaključnemu govoru: „Zopet ste me počastili s svojim zaupanjem. Večkrat sem že nameraval odložiti čast predsednika in upravnega svetnika banke „Slavi|e". Dasi sem to mislil storiti skoro vsako leto, vztrajal sem konečno vendar. (V^borne!) Moram tu, gospoda moia, javno naglašati, da je po mojem mnenji dolžnost vsacega, da ne obdrži zaupanega mu urada, ako ga ne more opravljati tako, kakor Želi in kakor mu to veleva njegov značaj. Jaz živim skoro celo leto zunaj Prage in se moram navlašč voziti sem, da iz-pomujem svojo dolžnost. Res mi je to mnogokrat jako težko, a Če je v zavodu tako lepo soglasje, kakor se je pokazalo danes, Če je skupno in uspešno delo tako očividno, ko pri našej banki, tedaj bodem tudi na dalje še vztrajal z Vami. (Vybornč! Slava! Ploskanje). Upam, da mi bo dal Bog za to potrebne moči. Banki „Slaviji" izrekam pa k sklepu današnjega občnega zbora srčno „na zdar!" (Na zdar! v občinstvu).
O računskih zaključkih banke „Slavije" poročali bodemo še.
I,ck ▼ dober kap. Bolujočim na želodci in onim, ki potrebujejo kuko čistilo krvi, priporočati bo pristi ..Muli (»vi Seidlitz-prašk i", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekaraki uspeh, bkatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucb-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(19—4)
„LJUBLJANSKI ZVON" i
Mtoji (192—37) Ej
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | J
Zahvala.
Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost slavnemu k rajnemu šolskemu sveto, slavnemu občinskemu zastopn ter iirit-ljstvu Št. Pavlakeoiu xa p rt) prijazni vsprojem o priliki izleta Celjskega učiteljskega društva v Št. Pavi svojo prisrčno zahvalo izieči.
Odbor Celjskega učiteljskega društva.
Fran <»oatin£ar, Anton Brezovnlk,
tajnik. predsednik.
Tujci:
IG. maja.
Pri wi■■mi: Komolv z Dunaja. — Gudinger s Če-sk*'Lr;i. — Wolff z Nemčije. — Pinter iz Borovelj. — Rih-tarie iz InoinoRta. — Stiper, Krainz iz Celja. — Tomačeviš iz Zatičine, — Schnieber iz Kranja. — Pollev iz Trsta. — Miurrioič iz Sežane.
Pri v»u<*l i PUtzer, Hautz z Dunaja — Oberhueber is Linca. — Porzelius z Moravskoga — Beweis z Dunaja. — Bock z Jagerndorfa — Klfimfike iz Monakovega. — Verderber iz Bleda. — Kr&uss z Dunaja. — Uertaus iz Ljubljane. — Sch^rarz z Dunaja.
Pri > i run tu: Kovšca iz Cerknice. — Pečnik iz Podturjaka. — Hočevar iz Podloga.—Berdaus iz ftt. Vida.
l'n niNtri|Mkem eeimrjl:  Doljan iz Gradca.
Umrli so v tjiiblj.aiii:
15. maja: Reza Fabjao, delavka, 32 let, Sv. Flori-jana ulice št. 13, za rakom. — Fran Pfeiler, knjigovodja, 41 lot, Breg št. 2, za jetiko.
16. maja: Josip Pavšič, gostilničarjev sin, 14 mes., Dunajska cesta št. 17, za razkrojenjem krvi.
17. maja: Raj k o Flussti, natakar 32 let, Sv. Jakoba trg št. 7, za jetiko.
V deželnej bolnici:
14. maja: Katra Ućakar, gostija, 45 let, za jetiko.
15. maja: Janez Wieland, strugar, 23 let, za jetiko. —• Josip Zuodor, prodajalec nožev, 17 let, za jetiko. — Liza Ažroan, gostija, 57r let, za vodenico.
16. maja: Fran Štrekelj, hlapec, 29 let, za telesno poškodbo. — Anton Svetek, gostač, 70 let, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
i 9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
ea •5? a ■6 >—t	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-65 ■■. 735 28 mm. 73612 mm.	10-4° C 20 0« C 12 6° C	si. SVZ. j si. vzh. si. vzh.	megla jan. jas.	4 00 mm. dežja.
Srednja temperatura 14*3*, jednaka normalu.
ID"CLxa,aJsls:a, borza
dne 17. maja t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj      — danes
Papirna renta.....gld. 81 60    — gld. 8125
Srebrna renta.....„    82-45    — „ 8240
Zlata ronta......„   11220    — „ 11220
5°/0 marčna renta ....     „    9705    — „ 9695
Akcije narodne banke   .   .    „  880—    — j,  879 —
Kreditne akcije.....„  281 20    — n  28120
London........„  127-    — „  127 —
Srebro........»    —"—    — »--
Napol........n    1005«/, — w 1007
C kr. cekini......„     5 97     - „ v97
Nemško marke.....„    62-32«/, — L 6235
49/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld.   128 gld. — kr
Državne srečke iz 1. 1864         100   .    165 „   75 „
Ogerska zlat« renta 4°/o......102 „  05 }
Ogerska papirna renta 6*:n.....88 „  — „
5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   .   105 „  50 „
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld.   116 „  80 „
Zemlj. obč. avstr. 4Vtq/« zlati zast. listi .   126* „   — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice    — „   — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice   100 »20 „
Kreditne srečke.....100 gld.   175 „   50 „
Rudolfove srečke.....10          18 „   — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120    „     102   „75 „
Trammway-društ velj. 170 gld. a. v.     .   228 „  50 „
Poslano.
7—18)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat* ir kusan llek proti trajno« kašlju plućevine I leltidoa bolesti grkljana I proti meh urnim katnru,
HINKE MATT0\I.IA
-      Karlovi vari i Widn.
Razglas,
C. kr. 13 topničarski polk bode konjski gnoj v veliki Nušak-ovi vojašnici prodajal.
Oni, kateri bi ta gnoj radi sedaj kupili, in oni, kateri so voljni ga tudi v prihodnjih dobah kupovati, vabijo se v nedeljo, t. j. 22. maja 1887, dopolndne ob 9. uri* v Gradiško vojašnico — Hilser-jeve ulice št. 5 — v I. nadstropji.
V Ljubljani, 16. maja 1887. (375-1)
C. kr. topničarski polk baron Hartlieb št. 13.
V „NARODNI TISKARNI"
"V LJnt>lj,*iiii
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
I v mi Zliojsrar.
Zgodovinski rohian. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iltnik. — Ml. 8°, 198 .strani.j. Cena 2.5 kr., po pošti 30 kr.
14 ur z Serehrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, *i09 stranij. Cena 70 kr,, po pošti 80 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halfay, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 h:, po poŠti 30 kr.
Va\ dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih  pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8",   141  stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr.
Pariz v Ameriki«
Roman.   Francoski spisal Bend Lefebvre.   Poslovenil - * Stat nominis umbra.   Ml. 8°, 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
•Junak našega časa.
Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P.  — ML 8% 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
DiibrovNki.
Spisal A. S. Puikin, poslovenil J. P. -122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Roman.
Povest.
Roman.
Ml. 8«,
^ O V.
Spisal Turgrenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo  in naši časniki.
Spisal * * *   Stat nominis unahra.   Ml. 8°, 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepomanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič..
— Životopisje, spisal Boji Boi. — Prešern, F»rešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machio veli i, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čega va bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr. I
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal   Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Ifostnik-
Velja . •................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne svezke pa 5 kr.
Dober postranski zaslužek!
Old. 10o đo gld. SOO na meaec more prt nas prislužiti vsakdo m prodajo SMkoiilto tlovo-IJtMiili areek na obrobna plaoila in to jako lahko, »re« kapital« In brez rizike. Ponudbe nuj se pošiljajo v nemščini na Hauptatatltieehe We<<h-■elatuben-Oeaellachaft Adler «V «'o.. Kuda-peat. (354—2)
Takoj delajoče Uspeh zajamčen.
JtTciiZosfiMJivo X
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
. . M brez uspeha.   Ravno tako sigurno pri to/ i>*4. pleaali, ispalili iu oalvelik laaen.
, WjjW^UmLT Čspeh po večkratnem močnem utrenji ^'fflSftiv-&t43wM!   zaJain^en' Pošilja v steklenicah po 1 gld. **^.fe^i££^-      50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. 43rrolicjli v Hrim.
V ijutttjtmi se dobiva pri g MZđvartMm NMahf-ut v
Trstu A. Praxmartr, P. Pretidini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. Pelli; v Mariboru J. Martinz; v Gradci : Kasp. Roth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi:
E*sm A i* HY»S/» orijontalsko lepotilno sredstvo, ki Pi«lll UC Hv-AICj aar,.ja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lase - oeua 85 kr.
WrW "i sleparija! -mn (251—3)
prodajata najboljše in najcenejše
afce  barvo,,  lafee  izx fiz-sao^o
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—75)
TTmT t l it k    Za franciHkanHko cerkvijo, v HIhI
1 TTTT3T TA \TA Wm franclAbanako cerkvlio. v kini T TTTTJT T A U A LJ UDLlJillm.  KOHpoda j. Villiar-jn hjbk Htv>\. 4.  L J U DilJAJN A.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri Ivanu FRAN OHRISTOPH,
Luckmann-u; v Beljaku pri Math. izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega (173—5)      Furst Sohn. svetlega laka za tla, PRAGA & BEKOLIN.
Izdatelj iu odgovorni uretlnik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".