Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. Časopis trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za 1/4 leta 45 Din, i Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. meseno 15 dS“^inozemstvo: 210 oin. - Plača in toži se v Ljubljani. j. Dopisi se ne vračajo. - štev, pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 23. avgusta 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 96. še nekaj o valorizaciji. Prve dni meseca septembra t. 1. poteče leto dni, odkar je v veljavi zakon o valorizaciji. Kljub temu pa vzroki in povodi za valorizacijo pri družbah, zavezanih javnemu polaganju računov, še niso povsem jasni. V našo javnost dohajajo o valorizaciji še vedno domneve in vesti, ki jasno kažejo, da raznim kritikom ni znana res vzorno sestavljena, z motivi zakona in komentarjem opremljena študija načelnika ministrstva trgovine in industrije g. Milorada Zebiča, ki je izšla v založbi pisatelja začetkom'tega leta. V povojni dobi so vsled devalvacije valute investicijske vrednote družb pridobivale vedno večjo vrednost. Porast knjigovodsko ni prihajal do izraza, ker so bilance izkazovale njihovo vrednost po nabavni ceni, deloma iz predvojne dobe, deloma pa iz vojne in povojne dobe, ko se je devalvacija že uveljavljala v večji ali manjši meri. Bilance torej niso kazale prave slike premoženja naših družb. Investicije so bile knjižene deloma v kronah (prevedenih po relaciji 1 :4 na dinarje), ki po svoji notranji vrednoti niso prav nič zaostajale za zlato pariteto, deloma v kronah, ki so bile napram zlati pariteti v večji ali manjši diskrepanci. Gospodarski krogi so se v povojni dobi prizadevali, da odstranijo to nesoglasje in spravijo različne vrednote v medsebojen sklad. Uvidevali so že takrat, da še ni nastopil čas, ki bi dopuščal prehod naših bilanc na zlato vrednost; stremeli so torej za valorizacijo, ki v strogih mejah vsaj deloma upošteva izpremenjene razmere. Po dolgih pogajanjih z vlado so se zjedinili na valorizacijo v obsegu, v kakoršnem jo je uveljavil valorizacijski zakon. Zakon dovoljuje delniškim družbam, da svoje investicije do konca leta 1916. valorizirajo do dvajsetkratne izmere nabavne vrednosti, investicije v letih 1917 in 1918 pa do petkratne izmere. S tem so se vsaj deloma paralizirale kvarne posledice v povojni dobi uveljavljene relacije 1 Din = 4 K. Z valorizacijo pridobljeni znesek se mora do ene četrtine vložiti v rezervni fond za pokrivanje škod, ki bi utegnile nastati zaradi izprememb v valutami vrednosti. Z ostankom družba sicer prosto razpolaga, ne sme ga pa nikdar porabiti za izplačilo dividende, tantijeme ali nagrade. Valorizacija se izvede, čim jo predhodno odobri ministrstvo trgovine in industrije, ki v vsakem primeru skrbno pretehta, če so dani za odobritev ne le zakoniti pogoji, ampak tudi stvarni razlogi. Z valorizacijo se ®a eni strani racionelno uredi dividendna politika družbe, na drugi stra-omogoči izdatnejše in obrabi Dfrne^e odpise investicij. Zniža nr,i^hc.VS^ števdčno tudi rentabiluost °dmero davkov, ki so za družbe itak jako visoki, ni brez vsakega pomena. Trditve, da so družbe, ki so se po-služile valorizacije, preko moči izrabljale svoja aktiva, in razne domneve ki izkušajo staviti te družbe ,v nekako slabo luč, ne moremo smatrati za pravilne. Te trditve in domneve vsaj za družbe v Sloveniji, ki so izvedle valorizacijo, brez dvoma ne veljajo. Družbe, ki so pri nas uvedle valorizacijo, so s tem pokazale svojo notranjo moč. Pokazale so, notranjega tržišča in ojačena konku- j renčna zmožnost združene produk- j cije bi imela za posledico, da bi se ! povečal notranji blagovni promet in j zvišal uvoz ih izvoz. Ti momenti nas j silijo sami od sebe, da odstranimo vse neenakosti in ločilne ovire v prometu obeh držav. Vrhu tega bi skupna velepotezna železniška politika najbolj okrepila velenemško carinsko in trgovsko zvezo v prilog celokupnega gospodarstva. Avstrija bi bila rešena posledic dejstva, da je odrinjena od morja in vrinjena med prometno razvitejše sosedne države. Njen prekomorski uvoz sirovin in uvoz iz Ruhrskega ozemlja bi bil s tem bistveno olajšan. Nemčija bi dobila za njen gospodarski razvoj važno neposredno zvezo z Jugoslavijo, Ogrsko in Italijo. Največje narodno-gospodarske koristi pa bi bila smotrena tarifna politika skupnega železniškega omrežja. Nemčija in Avstrija sta imeli v tem oziru vsled mirovnih pogodb dolgo časa skoro popolnoma vezane roke. Po poteku prepovednih rokov so v toliko pridobile na svobodi gibanja, da je po narodno gospodarskih vidikih vodena tarifna politika v skladu s potrebami komercijalizirane uprave državnih železnic. Za enotnost glede prevoznine, glede normalnih tarifnih predpisov in glede klasifikacije blaga, predvsem pa za enotnost materi-jelne tarife s smotreno, po daljavi stopnjevano enotno tarifo, že daneg ni nobene ovire. Že s tem samim bi dosegla Nemčija bistveno pocenitev svojega izvoza v južno Evropo, Avstrija pa bi imela cenejšo dobavo sirovin, ki jih potrebuje, iz nemških pristanišč in iz Ruhrskega ozemlja.« Ali so svetovne zaloge petroleja izčrpane? Predsednik Standard Oil Coe N. C. 1 eagle se mudi sedaj v Evropi, da se posvetuje z vodilnimi osebami mednarodnih petrolejskih koncernov. Rekli smo že, da bomo prinesli o teh ve- levažnih gospodarskih vprašanjih poseben obširen članek. Ker je petrolejsko vprašanje sedaj v ospredju gospodarskih razmotrivanj, zaslužijo Tea-glova izvajanja posebno pozornost. Razvoj čisto novih načinov bo iz vsakega barrela surove nafte dobljenega gazolina bistveno dvignil in bo prineslo tekoče leto še velike možnosti. Doslej je znašala povprečna produkcija gazolina 36 %, za 2 in pol % več kot v povprečnosti leta 1925. V prvih devetih mesecih leta 1926 so producirali v ameriških rafinerijah po novem načinu vsega skupaj 60 milijonov 700.000 barrelov gazolina napram 50,100.000 barrelom v isti dobi leta 1925. Previšek znaša torej več kot 21 odstotkov. To je po mojem mnenju najznačilnejši činitelj in obenem najbolj pomirljivi činitelj v problemu zadostnosti petrolejskih zalog spričo pomnožene potrebe bodočnosti.« Tudi brez teh izjav sedaj vemo, da se nam glede bodoče preskrbe s tekočim gorivom ni treba nič bati; preden bodo sedanje zaloge izčrpane, se bodo pojavili že drugi viri. — 1 barrel (sodček) petroleja je 1 hi in 514 1. Temeljna načela novega obrtnega zakona. (Referat g. Krpana, načelnika mini-strstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic v Splitu 1927.) (Nadaljevanje.) Med materijalnimi pogoji za začetek obratovanja smo omenili tudi pogoje, ki se nanašajo na lokal odnosno na delavnico in strojno opremo. Zakon o radnjama vsebuje v tem pogledu načelno odredbo, da se za izvrševanje industrijskih, rokodelskih in trgovskih obrtov smejo uporabljati samo oni lokali, ki niso proglašeni za nezdrave ali za neudobne. Pri tem pa moram omeniti, da se da izvajati ta lepa uredba v praksi, le slabo ali pa sploh ne. Drugi zakoni ne gredo tako daleč, temveč zahtevajo samo odobritev za lokale onih obrtov, ki bi mogli vsled posebnosti načina svojega obratovanja odnosno strojne opreme motiti sosedstvo ali mu ogrožati varnost ;ali biti nevarni za javno zdravje in podobno. V teh zakonodajah je 'za te slučaje predvideno, da se delo v takih obratih ne more pričeti brez predhodne odobritve, ta pa se daje na podlagi postopanja, ki je posebe normiran v zakonu. Zakon o radnjama odreja samo d°kaj sumaričen postopek, dočim zakon, ki velja v Sloveniji in Dalmaciji, ustanavlja poleg su-marnega postopka za obrate, ki po splošnem načelu potrebujejo odobritve, za nekatere v samem zakonu naštete vrste obrtov še strožji, takozva-ni ediktalni postopek, ki daje vsled formalnosti, na katere je vezan, večje garancije v varstvo javnih in zasebnih interesov. Novi zakon bi moral v tem pogledu računati s sledečimi principi: 1. Vsa obratovališča, v katerih je zaposleno pomožno osobje, toda tudi brez tega ona- obratovališča, ki delajo s predmeti, ki so določeni za ljudsko prehrano, morajo biti pred začetkom dela pregledana ob pritegnitvi sanitetnega strokovnjaka, ki ima ugotoviti, da-li obratovališče ustreza osnovnim higijenskim pogojem. Ako tem ne bi ustrezalo, se mora delo v takem obratovališču zabraniti. 2. Vsa obratovališča, ki bi iz razlogov, navedenih v zakonu, utegnila ogroževati varnost ali mir sosedov, ali zmanjšati vrednost sosednih zgradb ali zemljišč, ali biti nevarna zdravju in podobno, morajo biti pred po&etkom obratovanja odobrena. Odobritev se ima izdajati na podlagi komisijskega pregleda,’h kateremu se imajo pozvati lastniki sosednih zemljišč ali zgradb, da morejo na licu mesta predložiti svoje morebitne ugovore, ako tega že niso storili preje. 3. Za instalacije večjega obsega, ki bi jih bilo v zakonu točno navesti, bi bila potrebna odobritev pred njihalvo izvršitvijo. Postopanje se ima izčrpno normirati v zakonu. Z delom v takih podjetjih bi se moglo začeti šele tedaj, ko oblastvo ustanovi komisijskim potom, da so instalacije izvršene v smislu odobritve in da odgovarjajo vsem stavljenim pogojem. LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. i^Kaidaljevainj«.) Po tem pravnem stanju, ki velja v bistvu še danes, so se v praksi in teoriji pojavili dvomi o tem, ali so še veljavni avstrijski zakoni o društvenem in shodnem pravu, ki so jih razveljavile naredbe poverjeništva za notranje zadeve, ki pa so bile zopet razveljavljene po ravnokar omenjeni uredbi ministrskega sveta iz 1. 1919. Predvsem je treba ugotoviti, da ima uredba ministrskega sveta, izdana po ,1. decembru 1918. leta, še danes zakonito moč, ker jo je zakonodajni odbor v smislu določbe člena 130 ustave sprejel v seznam uzakonjenih na redb. Ta seznam je bil objavljen dne 24. oktobra 1921 v št. 195 Sl. N. odnosno v št. 316/28 Uradnega lista. V drugem odseku tega seznama ministrstva za notranje posle in prosvete, oddelek za Slovenijo, je pod točko 80, stran 640, navedena tudi predmetna uredba ministrskega sveta, sicer s pravilnim naslovom in pravilno številko, toda z napačnim dnevom 25. maja, ki naj se pravilno glasi 20. maja. O tem, da sta se s tem večkrat omenjeni naredbi poverjeništva za notranje zadeve definitivno razveljavili, ne more biti dvoma. Spor gre sedaj le za to, ali velja samo še na-redba ministrskega sveta kot edino pravna podlaga za vse društveno in shodno pravo, ali pa veljajo poleg nje še zakoni iz leta 1867, ki naj bi s tem, da so ovire njihove veljavnosti, namreč v navedeni naredbi poverjeništva, odpadle, zopet oživele. Praksa upravnih oblastev v Sloveniji si je usvojila poslednje stališče in uporablja določbe društvenih in shodnih zakonov iz leta 1867 mimo ali celo zoper ostrejše določbe uredbe ministrskega sveta. V tem jo podpira uvaževanje, da poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani kot del celokupne deželne vlade ni imelo pravice odpraviti do tedaj veljavnega zakona o društvenem pravu. Pravica zakonodaje je imela v času od prevrata do 1. decembra edino le celokupna deželna vlada. Nekateri gredo celo dalje in trdijo, da bi niti celokupna deželna vlada ne bila upravičena spreminjati veljavnih zakonov, ampak le Narodno veče v Zagrebu. Druga točka spora je ta, ali so ne glede na to prvo uvaževanje z razveljavljenjem citiranih naredb poverjeništva oživeli zopet od njih razveljav- Ti principi so več ali manj sprejeti že v dosedanje zakonodaje in odgovarjajo praktičnim potrebam, upravičuje pa jih zaščita javnih in upravičenih zasebnih interesov. Razume se, da o spornih privatnih interesih zasebnopravne narave ne more odločati administrativna oblast na podlagi tega zakona,, temveč odločajo o takih sporih redna sodišča. \ prašanje razlastitve. V enem vprašanju pa mora vendarle tudi obrtni zakon posegati v območje zasebno-pravnih odnošajev. To je vprašanje razlastitve. Razlastitev more prihajati v poštev za obrtni zakon v dvojnem smislu in sicer kot razlastitev samih obrtnih podjetij v javnem interesu, ali kot razlastitev zasebnih pravic tretjih oseb v interesu obrtnih podjetij. Razlastitev obrtnih podjetij pozna med obstoječimi obrtnimi zakoni edinole zakon, ki velja za Hrvatsko in Vojvodino. Po tem zakonu se morejo lazlastiti obrtna podjetja, ako je radi izpremenjenih razmer v njihovi okolici potrebno njih odstranjenje iz javnih ozirov, po določenem, v zakonu predvidenem postopku. Odveč je, da bi tu pripominjal, da se morejo razen te razlastitve na podlagi obrtnega zakona prisilno prodati obrtna podjetja tudi v tem pravnem področju, kakor tudi v vseh ostalih na podlagi raznih specijalnih zakonov enako, kakor drugi objekti zasebne svojine. Novi zakon bi moral vsekakor računati z možnostjo potrebe po taki razlastitvi obrtnih podjetij ter točno predpisati pogoje in postopanje. (Dalje prihodnjič.) NEMŠKO GOSPODARSTVO. V prvih treh mesecih tekočega fiskalnega leta so znašali redni dohodki nemškega gospodarstva 2009 mil. mark, redni izdatki 1587.4 mil. mark, prebitek 21.6 mil. mark. Ker je preostalo iz leta 1926 še 548 mil. mark, je znašal prebitek 569.6 mil. mark. In ker je izkazal primanjkljaj pri Izrednih Izdatkih 342.9 mil. mark, je preostalo v vsem gospodarstvu 226.7 mil. mark. Državni dolg, glaseč se na državno marko, je narasel od konca marca do konca junija od 1515.2 na 1548.5 mil. mark. Na tujo valuto glasečega se dolga je bilo na koncu meseca marca 911.2 mil. mark, na koncu junija 915.3 mil. mark. Viseči dolg je znašal 30. junija 170.8 mil. mark in se v zadnjih mesecih ni nič spremenil. NAŠ IZVOZ VINA. V mesecu juniju t. 1. se je iz naše države izvozilo 914 ton vina v vrednosti 5'A milijona dinarjev. Ijeni avstrijski zakoni. Spor se do danes še ni avtoritativno rešil, ker nimamo do danes enotnega zakona o društvenem in shodnem pravu. Mi si usvojimo naziranje, da zakoni iz leta 1867 še veljajo, da pa tudi naredba ministrskega sveta še velja, seveda samo, kolikor ni v nasprotju s členi 13, 133 in 127 ustave. Clen 14 ustave določa, da imajo državljani pravico udruževanja, zborovanja in dogovarjanja. Kar se tiče društev, zahteva ustava od njih samo to, da služijo namenom, ki po zakonu niso kaznivi. Iz tega določila se pa ne da sklepati, da bi oblastva ne imela pravice zabranjevati društev tudi iz drugih razlogov, n. pr. onih, ki jih ustanavljajo društveni zakoni iz leta 1867, ali pa drugi specijalni zakoni. Takih zakonov imamo v poznejši ujedinjeni zakonodaji dvoje, namreč zakon o civilnih državnih uradnikih in drugih državnih nameščencih in zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Po členu 96 prvega zakona uslužbencem ni dovoljeno biti članom društev, katerih nameni so ali protivni državnim zakonom ali pa interesom države. Ako hoče pristopiti državni uslužbenec k inozemskemu društvu, mora imeti dovoljenje pristojnega ministra, najsi je sedež društva kjerkoli. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi pa prepoveduje orga- niziranje takih društev in tudi pristop k njim, ki imajo za namen propagando komunizma, anarhizma, terorističnih činov ali nelegalno ali neparlamentarno prilaščanje oblasti, nasilje zoper državna oblastva ali v obče ogrožanje javnega miru in reda, izpremembo političnega ali ekonomskega reda v državi s hudodelstvom nasilja ali kakršnimkoli terorizmom, nadalje povzročanje vojaških pobun ali nezadovoljnosti med vojaki, ali odvračanje od vojaških dolžnosti ali sploh takozvano antimilita-ristično propagando. Ta zakon prepoveduje tudi v obče vsem državljanom in nedržavljanom pristopanje v inozemska društva, ki zasledujejo kot smoter revolucije ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi, odnosno cilje, ki so bili preje navedeni. Od zakonov ujedinjene zakonodaje bi bilo končno še omeniti z zakonom 10. maja 1920, Ur. 1- 301/118 iz leta 1921 uzakonjeno senžermensko pogodbo, ki ima za predstavnike narodnih manjšin v členih 7, 8 in 11 nekatere nove določbe, člen 7 pravi, da se ne pripozna nobena omejitev zoper svobodna uporabljanja kateregakoli jezika po vsakem srbsko-hrvat-sko-slovepskem državljanu bodisi v privatnih in trgovskih razmerah, bodisi na javnih zborovanjih. Posebno Dopis. Iz krogov trgovskih pomočnikov v Ptuju smo prejeli sledeči dopis: »Ptuj je mesto, ki slovi že od davnih časov kot središče trgovine, industrije in obrti cele južne Štajerske. V Ptuj se stekajo vse ceste iz vseh trgov in vasi velike ptujske -okolice. Če se pogleda mesto samo, je trgovina pri trgovini, delavnica pri delavnici, kar je dokaz, da je v Ptuju trgovstvo in obrtništvo na visoki stopnji. S ponosom lahko rečemo, da je Ptuj eno najpomembnejših trgovskih mest v naši Sloveniji. Edino eno je, kar Ptuj razločuje od drugih mest Slovenije, to je nedeljski počitek, ki ga še do danes ni v Ptuju, akoravno se vršijo v tej smeri že dolga leta pogajanja med trgovci in trg. nameščenci. Upamo pa, da bo mogoče med prizadetimi v doglednem času ustvariti kompromis glede nedeljskega počitka, kajti ta se bi moral slej ko prej na podlagi zakona uvesti, ker je do danes v celi naši državi že uveden, z izjemo v Ptuju. S tp akcijo bi dobilo naše mesto tudi na zunaj ugled pravega trgovskega mesta. Iz naših organizacij. Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za srez Gornjigrad. V četrtek, dne 25. avgusta t. 1. uraduje tajnik Sreskega gremija trgovcev v Celju za •člane gornjegrajskega okraja predpoldne od 8. do 12. ure v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne F. Veršnik in od ■2. do 6. ure popoldne v Mozirju v občinski pisarni. — Z ozirom na obsežno gre-mijalno področje je načelstvo gremija ugodilo splošni želji prizadetega članstva, da se za posamezne oddaljenejše kraje uvedejo stalni uradni dnevi, ki omogočijo gremiju stalen stik s član stvom na eni, članstvu pa mogočijo na drugi strani, da dobi ob uradnih dneh Potrebne informacije in navodila v vseh občekoristnih gospodarskih vprašanjih. •Kadi tega se člani iz gornjegrajskega okraja uljudno vabijo, da v lastnem interesu čim številnejše prihajajo na uradne dneve in pri tej priliki povedo vse želje in pritožbe, ki zadevajo njihovo trgovsko poslovanje. Grernij se bo okviru veljavnih zakonov vedno prizadeval, da se upravičenim težnjam ugodi. Pripominja se še, da bo po potrebi greinij sklical posebne uradiie dneve tudi v drugih krajih, n. pr. Ljubno, Luče, Radmirje, ako bi člani iz naštetih krajev to želeli. Vsekakor so za enkrat uradni dnevi za gornjegrajski okraj določeni na vsakega 25. v mesecu. Če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši uradni dan prihodnji delavnik in sicer po istem redu in na istem kraju, kot je to zgoraj povedano. 6 Samopomč privrednih slojev za mariborsko oblast. Koncem tega meseca se vrši občni zbor gori imenovane Samopomoči Na občnem zbru se bodo poleg rugih formalnosti odobrila tudi pravila I Opozarjamo vse pridobitne sloje, ki nameravajo pristopiti k temu dobrodelnemu društvu, naj to takoj store, da jim bo mogoče udeležiti se občnega zbora. Pristop je prijaviti Trgovskemu gremiju v Mariboru. zanimiv je zadnji odstavek tega člena, dopušča navzlic določitvi državnega službenega jezika v čl. 11 ustave za naše državljane drugih jezikov, da smejo ta svoj jezik pismeno in ustno rabiti pri sodišču, torej ne tudi pri drugih oblastvih. Po teh določbah zahtevajo administrativna oblastva od društev drugih narodnosti, da predlagajo društvena pravila edino v službenem jeziku, člen 8 senžermenske pogodbe določa nadalje za pripadnike narodnih manjšin pravico, da ob svojih stroških ustanavljajo, upravljajo in nadzirajo dobrodelne, verske in so-“»Prave, šole in druge vzgojne • e ln da tu svobodno rabijo svoj to AJSKLiK iae-no’da ..Panjev.« j^sausrgisi v društvih in društvenih zborovanjih in javnih nastopih, seveda ako se s tem ne ogroža javni mir in red. Zato se društva, ki Jih snujejo jezikovne manJšine toda le za dobrodelne vzgojne, verske in socialne namene' ne morejo več, kakor se je to po pre-vratu Prakticiralo, prepovedati in razpuščati zgolj s pozivom na »državne interese«, ako niso napravila ničesar Protizakonitega, ker so njihove pravice zasidrane v mednarodnih, pri nas uzakonjenih pogodbah. (Dalje prih.) fj Trgovina. Francosko - nemška pogodba podpisana. Obojestranske delegacije so podpisale dne 17. avgusta t. 1. trgovsko pogodbo med Francijo in Nemčijo, ki je sestavljena na načelu najvišjih ugodnosti. Pogodba stopi v veljavo dne 6. septembra 1027. Zastopnika za Jugoslavijo za razpečavanje morske trave išče neka tvrdka iz Nemčije. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Indeksna številka za veletrgovino v Nemčiji se je tekom letošnjega leta do vštetega 10. avgusta t. 1. povprečno povišala za 3 točke (od 135 na 138 točk). V podrobnem so cene padle pri agrarnih predmetih za 3‘3 točke in pri kolonialnem blagu za 0‘7 točke; povišale pa so se za sirovine in polufabrikate za 4'6 točke, za produkcijska sredstva za 0‘9 točke in za konzumne dobrine za 10‘2 točk. Francoska trgovska bilanca. Francosko ministrstvo financ objavlja statistiko o francoski zunanji trgovini v prvih sedmih mesecih tekočega leta. Po tej statistiki je Francija v času od 1. januarja do 31. julija 1927 izvozila za 31.186 milijard, uvozila pa za 31.451 milijard frankov blaga. Bilanca za navedeni čas je torej pasivna za približno 265 milijonov frankov. Italijanska prizadevanja za izvoz vina. — Italijanska železniška uprava zniža normalne prevozne tarife za vino in mošt izza 1. septembra t. 1. za 20%. To znižanje velja od istega dne tudi za avstrijsko-italijansko zvezno tarifo glede italijanskega tranzita. Bombaž. Okoli 10. t. m. se je pojavila na bombaževih trgih nenadna hausse, povzročena po prvi ameriški uradni cenitvi 13.4 mil. bal, ki ne odgovarja pričakovanim 14.5 milijonom balam. So tudi še drugi momenti, ki so hausse povzročili. V nekakšnem nasprotju s tem gibanjem navzgor je cenitev ameriškega statistika Hesterja o položaju ponudb za bodočo sezijo. Pridelek računi na 14.5 mil. bal, prenos od lanskega leta na 7 milijonov bal, tako da bi s skupno preskrbo v znesku 21.5 milijonov bal bila potreba popolnoma in bogato krita. Carina. Plugi in njihovi deli so carine prosti. Ministrski svet je na svoji seji dne 13. t. m. odločil, da se plugi in njihovi deli do 30. aprila 1928. leta oprasčajo Uvozne carine. Uverenja o izvoru blaga, ki se uvaža iz Zjedinjenih držav Severne Amerike. Minister za finance je odločil, da se na blago, ki se uvaža k nam iz Zjedinjenih držav, pobira carina po minimalni tarifi, ako se uvozni deklaraciji prilože kot dokaz o izvoru blaga poleg dokaza, ki Popisuje razpis C. br. 43.918 od 18. julija 1922, tudi originalne izvozne deklaracije, katere vlagajo uvozniki v meriki, potrjene s podpisom in pečatom izvozne carinarnice; ali pa overjeni prepis takih deklaracij. Industrija. Pogajanja med čehoslovaškimi in italijanskimi petrolejskimi rafinerijami in ruskim sindikatom nalte. Pretečeni teden so se vršila na Dunaju med čeho-slovaškimi in italijanskimi rafinerijami petroleja in ruskim 'sindikatom nafte pogajanja za dobavo nafte v količini 70.000 ton. Pogajanja še niso končana, ker zahtevajo češkoslovaške rafinerije znižanje cen. Obnovitev poljskega petrolejskega kartela. Pred par meseci je, kakor vemo, ta kartel razpadel. Skušnje posameznih petrolejskih družb v času, ko kartel ni obstojal, so take, da mislijo sedaj na obnovo kartela. Dosedanja pogajanja med petrolejskimi družbami zato niso uspela, ker so zahtevale posamezne družbe prevelike kontingente. Pogajanja se pa nadaljujejo, ker smatrajo v merodajnih krogih obnovitev kartela za neobhodno potrebno. Ogrski’ sladkor. V produkcijski kampanji 1926/27 so napravile ogrske slad-Korne‘tovarne vsega skupaj 15.000 vagonov sladkorja. Beremo, da je pričakovati v bodoči kampanji 1927/28 bistvenega dviga produkcije, ker je s sladkorno peso obdelani prostor letos večji in bo pesa letos kvalitativno dosti boljša kot lani. Računijo s tem, da bo znašala nova produkcija 18.000 vagonov. Iz nove kampanje so ogrske sladkorne tovarne 1500 va-nov že naprej prodale. Denarstvo. Japonski krediti za Rusijo. Iz Tokia pišejo, da so vladni krediti sovjetski vladi v načelu določeni. Japonska vlada hoče izgraditi te kredite po vzorcu nemškega 300-milijonskega kredita, a s to razliko, da prevzame japonska vlada jamstvo v celoti. Kreditni znesek gre do 350 milijonov jenov, je torej več kot še enkrat tako velik kot nemški. Izrabljanje tega jamstvenega kredita je omejeno na eno leto. Zaenkrat je treba rešiti še par točk glede obrestovanja. Ruske menice v Angliji., »Financial News« pišejo, da je opazovati v londonskih finančnih krogih nekakšno zopetno pripravljenost za eskomptiranje ruskih menic. Dober vtis je napravila ruska vlada s tem, da je predčasno plačala dunajski kovinski tvrdki Jakob Neurath dolžne menice v znesku 7%. mil. funtov; s tem je pokazala napram Angliji neko gotovo uslužnost. List poudarja, da je to plačilo v Londonu napravilo tako dober vtis, da moremo govoriti o nekakšnem popuščanju financijelnega bojkota napram Rusiji. Seveda bo pa diskontiranje v bodoče dražje kot je bilo prej. Obrestna mera je pred sporom z Rusijo znašala 14 do 15 odstotkov, danes pa je skočila na 20%. Vsekakor vidimo, da je prejšnje hrupno bojno vpitje prenehalo in da so se razmere ublažile. Najprvo je šlo približevanje po ovinkih okoli Francije in Italije, sedaj pa gre že kar naravnost. Hranilne vloge na Nemškem. — Zadnjič smo pisali o hranilnih vlogah v Prusiji, danes podamo izkaz za vso Nemčijo. Hranilnih vlog je bilo na koncu maja 3.940.068.000 mark, na koncu junija 4.022.703.000 mark, narasle so torej za manj kot za 100 milijonov, dočim je znašal prirastek v prejšnjih mesecih več, od aprila na maj na primer 135 milijonov mark. Vsekakor je bilo pa stanje na koncu junija najvišje po končani inflaciji in je bila prvič prekoračena vsota štirih milijard. Še v oktobru 1925 je bilo v Nemčiji samo za poldrugo milijardo hranilnih vlog. Dve novi rumnski velebanki. — V oddelku »Po svetu« poročamo o ustanovitvi saške velebanke v Braševu (Erdelj-ska, nekdaj Kronstadt) z glavnico 50 milijonov lejev. Neka druga gospodarska skupina pa hoče ustanoviti denarni zavod v Kluju (tudi Erdeljska, nekdaj Ko-lošvar ali Klausenburg) z glavnico 200 milijonov lejev. Zavod bo služil v prvi vrsti agrarcem in bo dajal kredite za nakup imobilij, poljedelskih strojev in živine. Delniško glavnico bodo dale deloma bukareške velebanke, deloma er-deljski gospodarski krogi. Valorizacija hranilnih vlog na Pruskem. — Pruska vlada je izdala k valorizacijskemu zakonu izvršilno naredbo, s katero se valorizacijski mnogokratnik za predvojne vloge zvišuje od 12 % na 15. — Angleški in ameriški kreditni dogovori. Da varuje svoj ugled, hoče Angleška banka prikriti dogovore v Newyor-ku. Pa vendar od časa do časa kaj pro-nikne. Tako v Londonu že priznavajo, da so ameriške zvezne rezervne banke obrestno mero zato znižale, da ohranijo londonskem trgu večje ameriške zneske; če bi med Londonom in Newyor-kom ne bilo nobene obrestne razlike, bi šli zneski iz Londona nazaj v Ameriko. Dalje zagotavljajo v Londonu in Manchestru, da so dali v Newyorku Angleški banki in angleškim velebankam velike kredite na razpolago, tako da se angleški nakupi pšenice, krmil in bombaža iz le-tohšnjega ameriškega pridelka poravnajo lahko brez vpliva na tečaj funta. Edini ameriški pogoj za to izdatno kreditno pomoč je bil menda ta, da se morajo bistveno omejiti tekoča sredstva london^ skega denarnega trga, ki so bila doslej na razpolago v špekulativne namene. Britansko-ogrska banka je predložila polletno bilanco, zaključeno s 30. junijem. Lanski celoletni čisti dobiček je znašal 835.000 pengo, letošnji polletni pa 916.500 pengo. Pri tem moramo še pripomniti, da se bo nova glavnica iz zadnjega glavničnega zvišanja polno uveljavila šele v drugem polletju in se bo zaračunil donesek strojnega oddelka šele v zaključni letni bilanci. Vloge na knjižice in na tekoči račun so se dvignile od 37,816.000 na 44,351.000 pengo, debi-torji od 27,226.000 na 40,384.000, promet devizne in menične eskomptne kupčije za 60 odstotkov. Promet. Otvoritev telefonskega prometa z Bad-gasteinom in Hofgasteinom. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani naznanja z okrožnico od 9. avgusta t. 1., da se je z dnem 10. avgusta t. 1. otvoril telefonski promet med Ljubljano, Mariborom in Zagrebom na naši strani in Bad-gasteinom in Hofgasteinom na avstrijski strani. Pristojbina za enoto navadnega pogovora od treh minut je določena: 1. za relacijo Ljubljana — Badgastein in Hofgastein na 3 franke 50 cent. v zlatu ali Din 38 50 ; 2. za relacijo Maribor— Badgastein in Hofgastein na 3 franke v zlatu ali Din 33'—; 3. za nujne pogovore je pristojbina trikratna; za silno nujne (čelair) pa desetkratna. Pristojbina za pozivnico bo iznašala eno tretjino pristojbine za navaden pogovor. Flnnkp pristojbina se računa tudi za vsako minuto navadnega pogovora, kadar traja pogovor dalj kot tri minute. RAZNO. Resolueije Mednarodne trgovske zbornice. Nacionalni komitej Mednarodne trgovske zbornice objavi o kongresu, ki Se je nedavno vršil v Stockholmu, brošuro, M bo poleg drugega vsebovala tudi doslovno besedilo na tem kongresu sprejetih resolucij. Pri sestavi brošure sodelujejo vsi udeležniki kongresa iz naše države. Padanje industrijskih papirjev v Italiji. Po statističnih podatkih trgovske zbornice v Milanu je splošni indeks za industrijske papirje padel tekom enega tedna od 64‘14 na 64‘06 točk. Padec zadeva v prvi vrsti papirje mehanično-kovinske stroke. Razočaranje nemške družbe za financiranje konsuma. Družba za kredite odjemalcev nemških detajlistov v Berlinu je sklicala na 18. t. m. zadružni zbor, na katerem je sklenila, da se družba razpusti. Družba je pričela začetkom miese-ca decembra 1926 s sodelovanjem mno-gobrojnih detajlistov iz Berlina baviti se s kreditnimi posli na zadružni podlagi. Zadrugo naj bi financirala družba za blagovne kredite v Berlinu. Povod za razpust družbe so dale različnosti mnenj med zadrugo in družbo, glavni povod pa je brez dvoma dalo razočaranje glede obsega kreditnih poslov odjemalcev. Ko se je zadruga osnavljala, so bili usta-novniki uverjeni, da bo znašal promet na mesec najmanj dva milijona mark, dočim je dejansko znašal v sedmih mesecih samo 250.000 mark, tako da ni bilo mogoče pokriti niti režijskih stroškov. Med zadrugo in družbo sklenjeno pogodbo je družba vsled tega odpovedala. Vse kaže, da niti zadružniki med seboj niso edini glede tega, je li kaže, da zadruga še nadalje posluje. Ceniki na razpolag ‘Cele/on it. 2666. .50—2, česna Veletrgovina 31. (Šarabon v Xjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Jtastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Alpine Montan in Nemčija. Na podlagi dogovora med Alpine Montan in Ver-einigte Stahhverke v Diisseldorfu se je pričelo z izvozom rude v Nemčijo. Dne 5. t. m. so določile avstrijske zvezne železnice in nemška železniška uprava izjemno tarifo za pošiljanje koksa in rude. Ta tarifa vsebuje bistveno znižano voznino za najmanj 30.000 ton koksa iz Po-ruhrja in za obratni transport 30.000 ton rude družbe Alpine Montan v Nemčijo. Prva pogodba velja za tri mesece, tako da mora iti na mesec po 10.000 ton tja in nazaj. Po preteku roka bodo pogodbo skoraj gotovo podaljšali. Nemške reparacije Kumuniji. Poročali smo, da bodo dobavili Nemci Rumunom na reparacijski račun za 45 milijonov mark železniškega materijala; 32 milijonov gre na pravi gradbeni materija!, 13 pa na prometno opremo, na primer signalni aparati itd. Naročila so razdelili na rame tvrdke. Tudi glede cen, katero vprašanje je bilo dolgo časa sporno, so se sedaj pogodili. Tudi belgijska narodna železniška družba bo naročila na reparacijski račun železniške zavore v Nemčiji, da tako izkoristi še neizrabljene Dawesove kredite, ki jih s premogom ne morejo v celoti kriti. Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 9 hlapcev, 9 majarjev, 14 viničarjev, 30 mizarjev, 30 ključavničarjev, 1 kolar, 1 vrvar, 1 zidar, 2 čevljarja, 1 elektrikar, 1 krtačar, 1 železostrugar, 1 usnjar, več vajencev (ključavničarske, mizarske, pe-čarske, slikarske, pekovske, mlinarske obrti in trgovske stroke); 30 kmečkih dekel, 3 natakarice, 1 kuharica v restavracijo, 1 kuharica k orožnikom, 2 gospodinji, 2 sobarici, 12 kuharic, 20 služkinj, 1 varuška, 1 vzgojiteljica, 1 pomožna delavka, 2 postrežnici, 4 šiviljske vajenke, 1 trgovska učenka v trgovino z delikate-sami. Sladkor iz rožičev. Dvema italijanskima kemikoma, prof. Oddo in dr. de Fon- zo, se je posrečilo dobiti ekonomičen način za proizvajanje sladkorja iz rožičev. Novi način bo dobil iz rožičev 20% več sladkorja kot doslej običajni način iz sladkorne pese in iz sladkornega trsta. V tej zvezi misli italijanska vlada na obsežne nasade rožičev na Siciliji, ki naj služijo obenem pogozdovanju otoka. Iz-računili so, da bi dala lahko samo Sicilija na leto 70.000 meterskili stotov sladkorja iz rožičev, pri čemer bi bili produkcijski stroški manjši kot pri sladkorni pesi in pri sladkornem trstu. Novi način je že patentiran. Gospodarske vesti. Nemška reparacij-ska plačila v 3. anuitetnem letu so do konca julija znašala okoli 13053 milijonov mark. V blagajni je bilo na koncu julija 170.730.000 mark, druge vsote so bile izplačane. Blagovnih dajatev 3. reparacij-skega leta do konca julija je bilo za 524.870.000 mark, v gotovini je bilo izplačanih 141,700.000 mark. — Obtok bankovcev na Francoskem se je zvišal v začetku avgusta na 53.7 milijard frankov. — Združili sta se dunajski Gas-iiidustriegesellschaft in Vereinigte Elektrizitats - A. - G. Za vzrok navajajo varčevalne namene. .— Nemci so se pogodili z Rumuni o dobavi železniškega materiala za znesek 45 milijonov mark. V kartelu surovega železa so se pojavile nove težkoče, vsled sporov na Luksemburškem. — Italijani bodo začeli proizavajati sladkor iz rožičev. Glej tozadeven člančič. — Ogrske tovarne boksita d. d. bodo zvišale delniško glavnico od IX- na 6'A milijonov pengo. — Ob udeležbi odličnih rumunskih finančnikov so ustanovili delniško družbo z glavnico 12. mil. lejev za izkoriščanje rumunskih zlatih rudnikov. Izdali so 24.000 kosov delnic po 500 lejev, ki jih je vse prevzel finančni konsorcij. — In-solventna je postala tvrdka Jurišič in Lončarič v Zagrebu, ena najveojih jugoslovanskih tekstilnih trgovskih tvrdk. Doslej so ugotovili za dva milijona dinarjev pasiv. — V Podkarpatski Rusiji se je zadružništvo zelo razvilo in mu gre češkoslovaška vlada na vso moč na roko. — Ruski sindikat nafte je sklenil avojGas dogovor s Standard Oil Co glede petrolejske rafinerije v Batumu. Sedaj je ta rafinerija, ki bo proizvajala na leto 540.000 ton, že začela delovati. — Velika ogrska tovarna usnja Wolfner bo produkcijo razširila in misli forsirati zlasti izdelovanje čevljev; na dan hočejo napraviti 2000 parov. — Rumunski finančni minister Bratianu bo šel v Pariz posvetovat se s francoskimi finančniki glede vojnih in glede petrolejskih dolgov. Zadnji znašajo 5 milijard lejev in jih dolguje Francija Rumuniji. Najbrž bo šel minister tudi v London. — Finska banka je znižala obrestno mero od 7' na Q¥)%. — Promet v pristanišču Bratislava v prvi letošnji polovici je bil z 294.400 tonami blaga za 5% večji kot v isti dobi lanskega leta, promet v pristanišču Komarno pa s 182.400 tonami za 72% večji. Pri Bratislavi je zapustilo po Donavi češkoslovaško mejo 567.300 ton blaga, za 36% več kot lani. — Glede dodelitve delniške glavnice avstrijske eksportnokreditne zavarovalne družbe so nastala nesoglasja med interesnimi skupinami; na eni strani so zavarovalne družbe, na drugi strani banke ter eksportni in industrijski krogi. Zato se to zavarovanje doslej še ni uveljavilo. Šele v septembru se bodo pričela nova pogajanja in ni pričakovati, da bi družba pred zimo začela delovati. TRŽNA POROČILA. Tržne ceno v Ljubljani dne 16. avgusta 1927. Govediua I. 20, II. 15—17, III. 9 do 13, 1 kg jezika 17—20, vampov 8 do 10, pljuč 8, jeter 20, ledic 20, možganov 20, loja 5—10 Din. Teletina: I. Din 22.50, 11. 20, 1 kg jeter 25—27.50, pljuč 19—20. Svinjina I. 25, II. 20—22.50, 1 kg pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine trebušne 21, slanine ribe in sala 24, slanine mešane 23, na debelo 23, masti 24—25, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30—32.50, II. 25 do 27.50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10, jezika 35 Din. 1 kg ko-štrunovega mesa 13—14, kozličevine 20 do 22.50. 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, de-brecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, polprekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25—28 Din. Perutnina: Piščanec majhen 12.50—15, večji 18 do 22.50, kokoš 25—35, petelin 25—40, raca 25—35, domač zajec, manjši 10—15, večji 20—30 Din. Ribe 1 kg: karpa 25, linja 25, ščuke 28—30, postrvi 60, klina 15, mrene IB, pečenke lO Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 48, čajnega 60, kuhanega 48, bohinjskega sira 32, sirčka 10 Din. -Eno jajce 1—1.25 Din. Pijače: 1 liter starega vina 14—20, 1 čaša piva 3, vrček 4 do 4.50, steklenica piva 5.25—5.50 Din, Kruh: 1 kg belega 6, črnega 5, rženega 5 Din. Sadje: 1 kg jabolk I. 8, II. 6, III. 4—5, luksuznih hrušk 12, I. 10, II. 8, III. Talalon 2578 Ustanovile« no I. 1886. Telefon 2578 Ustanovile« no I. 1886. Jernej Jelenič, Uubliana, Stara pot 1 (poleg Leonilča) priporoža svoj priznano dobri (poleg LeonIKa) _ _ , «, ^,,(1 Splrltov In vinski kis ter prvo- MajarOnČKOV vrsten kis xa vlaganje sotivja. j ' . " 1 DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave tiskovni; do 26. avgusta t. 1. glede dobave loo kg pisalne krede; do 30. avgusta t. l. glede dobave 600 kg firneža; do 2. septembra t. 1. pa glede dobave žičnih vrvi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe glede dobave rezanega lesa. — Dne 27. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Subotici ofertalna licitacija glede oddaje gradbe štirih stanovanjskih hiS za železniške uslužbence. Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki eo v pisarni Zbornice za trgovino, ohrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina kolonijalne > In Špecerijske robe JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, naletih dttav In rudninske vode. 9 ToCna ta •oU4bta Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — Najboljša so Se vedno Puch - koi©si Solidne cenel Plailjivo na obroke 1 KSN. VOK, Ljubljana • Novo mesto LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTJMIOVIMMA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, uitahovueho i90« glavnic* Dalniika 00,000,000- *akladi nad Baaarml 10,000.000- O ort ca Kranj Legata« Maribor Matkovi! Novi Sad Novoaiasto Prevalje Ptuj Rakak Sarajevo Stovenjgradec Se priporoča za vse v banino stroko spadajote pole. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev. 2861, 2413, 2502, 2S03. 4—6, 1 limona 0.75—1, orehovih jedrc 60, češpelj 6, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 6—8, breskev 20—28, grozdja 12 do 16, 1 liter borovnic 3.50 do 4 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 64—70, Santos 48—52, Rio 38—40, pražene I. 80—100, II. 68—72, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja 15, v kockah 17, kavne primesi 22, riža I. 10, II. 9, 1 liter namiznega oj ja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 3.50, 1 kg soli morske 3.50, kamene 4, celega popra 50, mletega 52, paprike III. 28, sladke 48, 1 liter petroleja 7, l kg testenin 9, pralnega tuga 3.75, čaja 75 Din.______ Mlevski izdelki: 1 kg moke >00« 6, *0<< 5.50, >1« 5.25, >2« 5.25, »3« 5, »4« 4.50, J kaše 6—7, ješprenja 6—10, ješprenjčka / 12, otrobov 2.50, koruzne ^moke 3—4, koruznega zdroba 3—4, pšeničnega zdroba 4.50, ajdove moke I. 7, II. 6—8, ržene moke 4.50—5 Din. — Žito: 100 kg pšenice 335—360, 'rži 290—320, ječmena 275 do 300, ovsa 270—30Q, prosa 325—350, nove, sušene koruze 245—265, ajde 410 do 450, fižola ribničana 400, prepeličarja 425, graha 430—500, leče 700—900 Din. — Kurivo: 1 q premoga 42, 1 kub. meter trdih drv 150, mehkih 75 Din. — Krma: 100 kg sladkega sena 75, polsladkega 60, kislega 50, slame 40—50 Din. — Zelenjava: 1 kg glavnate solate 4—5, štruc-nate 2, ajserice 4—5, endivije 3—4; 1 kg zgodnjega zelja 2—3, rdečega 4—5, kislega 5, ohrovta 2—3, karfijol 8—9, kolerab 3—4, podzemljic 2, špinače 5, paradižnikov 4—5, kumar 2, kumaric za vki-savanje 7.50—10, buč 2, graha v 3, luščenega graha 8, fižola do 4, luščenega 4, čebule •5—6, krompirja 1, repe 2, kisle repe 3.50, korenja 2, peteršilja 3, zelenjave za juho 3, malansance 12, zelene paprike 12 Din. Prašičji trg na Dunaju dne 17. avgusta t. 1. Na sejem se je tega dne prignalo 14.665 prašičev in sicer 1 iz Avstrije, 3744 iz Jugoslavije, 439 iz Ogrske, 5043 iz Rumunije, 5373 iz Poljske in 65 iz Italije. Kupčije so bile srednje. Cene so se za najboljše debele prašiče gibale med S 2'15—2'25 za kg žive teže, za mesnate prašiče angl. pa med S 2'25—2‘70. Ureja dr. IVAM PLB8S. - Za Trgov riko-ioduatrijako d. d. >MERKUR> kot tadtfjatelda in tlakarja: A. SEVER, Ljubljana.