Rokounjač Avgust 2011, letnik XIII, številka 07, izid: 26. 8. 2011 stran 4 stran 16 stran 24 Gradnja vrtca se zaključuje Častni občan Niko Kralj Prvi september je pred vrati OGLASI « Rokovnjač AVTO SOLA LONTCAXt Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta Sb 12S0 Domžale TEČAJ CPP: 05.09.2011, 12.09.2011 in 19.09.2011 TEČAJ ZA IZPIT ZA TRAKTOR: 03.10.2011 TEČAJI CPP - BREZPLAČNI! Novi zakon je skrajšal čas izvajanja tečaja na 1 teden in spremenil program usposabljanja! Glavna sprememba: pred pričetkom voženj je potrebno opraviti Izpit iz teorije na Izpitnem centru Domžale, za kar potrebujete poleg tečaja CPP še zdravniško spričevalo ter opravljen tečaj prve pomoči, in dopolniti 17 let in pol - ne več 18 let. Izpit iz vožnje pa se opravlja, ko dopolnite 18 let. INF: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si T RAčunovaDSFva PAWLIHA prispevamo k vašemu dobičku Zvami Že 15 let Računovodstvo Pavliha Celovška 150, Ljubljana m: 041/682-727 www.pavliha.org Glasilo občine Lukovica Kamniške i nauicB Domače Marché® dobrote Vsak dan sveže sladice - sadne pite iz sezonskega sadja, gibanice, kremne rezine^ Po dogovoru pripravljamo tudi različne sladice za vaša praznovanja. Sladice lahko vzamete za na pot, domov ali v pisarno. marche-restaurants.com 2 Uvodnik Nove rubrike Poletne počitnice in dopusti se nezadržno bližajo koncu. Upam, da ste si nabrali veliko moči za nove uspehe v službi, šoli in na ostalih področjih. Ker obljuba dela dolg smo v uredništvu Rokovnjača daljši premor izkoristili tudi za napovedano vsebinsko prenovo glasila. Tako uvajamo stalno rubriko gospodarstvo, saj se je tej zelo pomembni temi do sedaj v Rokov-njaču posvečalo premalo prostora. S pisanjem o tej tematiki si želimo, da bi tudi mi prispevali svoj delež in dali nov zagon k razvoju gospodarstva v dolini Črnega grabna. Enako velja za turizem. Ob tem so prostor poleg že uveljavljenih rubrik dobili še kmetijstvo, lepota in zdravje, sodobne tehnologije in razvedrilo. Upamo, da se bo za vsakega bralca našla kakšna zanimiva tema. Ob tem pa vas pozivamo, da pri novih ter tudi vseh ostalih rubrikah sodelujete in nam preko spletne pošte posredujete vaše članke in morebitna vprašanja. V času od izida zadnje številke smo naleteli na različne odzive glede sklepov uredniškega odbora Rokovnjača, ki so bili objavljeni v junijsko-julijski številki. Naj še enkrat poudarim, da je šlo za soglasno odločitev vseh članov uredniškega odbora. Ker zadnji dogodki kažejo kako klavrno je stanje slovenskega medijskega prostora sem mnenja, da je odločitev odbora objavljati članke podpisane s polnim imenom in priimkom še kako pravilna. V demokraciji ima vsak možnost izraziti svoje mnenje in tega se držimo tudi pri Rokovnjaču, a pisec naj se pod svoje razmišljanje, za katerega konec koncev tudi odgovarja, podpiše. Poleg tega smo se v uredništvu Rokovnjača odločili članke, ki vsebujejo očitke preveriti pri tistih katerim so očitki namenjeni. Ne gre za nikakršno cenzuro, ampak za konstruktiven dialog, za preverjanja dejstev in nuditi vsem enake možnosti. Predvsem v izogib dogodkom, ki smo jim bili priča v preteklosti in je bil Rokovnjač tudi prostor za razna obračunavanja. Vse to želimo doseči le zaradi enega cilja, glasilo dvigniti na čim bolj profesionalni nivo. Z lepimi pozdravi, Leon Andrejka vsebina Poročilo s 6. redne seje 6 Zvonariada v Gorenji vasi 18 Občinskega sveta Občine Lukovica 100 let PGD Trojane 22 Pomembno obvestilo 9 Praznovanje ob 70-letnici delovanja 23 glede državnih štipendij PGD Blagovica (1941-2011) Prireditve ob občinskem prazniku 11 Lepota, zdravje, prehrana, 27 Uvajamo novo rubriko - Gospodarstvo 12 recepti Kmetijstvo 13 Nove tehnologije 28 Turizem 14 Razvedrilo 29 Občina Lukovica vabi na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 2. septembra 2011, ob 20. uri na trgu v Lukovici. Slavnostni govornik: Župan Občine Lukovica Matej Kotnik Podelitev občinskih priznanj KONCERT FILMSKE GLASBE Pihalni orkester Svea Zagorje - dirigent Peter Kuder Mengeška godba - dirigent Dimitrij Lederer Sodelujejo še: Godba Lukovica in Moški pevski zbor Janka Kersnika Lukovica Vezni tekst: Marta Keržan Povezovalec: Janez Dolinar Vljudno vabljeni! spoštovane občanke in občani. Ob prazniku občine Lukovica, ki ga praznujemo 4. septembra vam iskreno čestitamo. Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvah, ki se bodo zvrstile v čast občinskemu prazniku. Župan Matej Kotnik in občinska uprava Občine Lukoviča Naslednja številka Rokovnjača izide 23. septembra 2011, rok za oddajo prispevkov je 12. september 2011. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: 100 let PGD Trojanje ^ sredstva razvoja ^ Dragi bralci, ko me je urednik prosil, na tudi za to številko rokovnjača napišem svo uvodnik, sem ga najprej prosil, če bi mor da tokrat županov uvodnik kar preskočili saj sem kljub temu, da so na koledarju po čitniški dnevi, nekako na tesnem s časom Vendar se ni dal pregovoriti in tako tudi to krat pišem teh nekaj vrstic. Kar se dela na občini tiče, prosim sodelavce, da bi čim več pisali o tem, kaj v krogu svojih delovnih nalog počnejo in izvršujejo, tako da bi bili vi občani čim bolj seznanjeni s tem, kako se porabljajo sredstva, ki so namenjene našim skupnim potrebam v naši skupnosti. Vem namreč, da ako pišejo o projektih moji sodelavci, to večina bralcev jemlje kot strokovno pojasnitev, če pa o tem piše župan pa marsikdo to bere kot lastno hvalo župana ali pa politično nabiranje točk. V preteklih dneh sem imel priložnost srečati se z enim od pomurskih županov in kar nisem mogel verjeti, koliko sredstev so lahko pridobili iz evropske unije, strukturnih skladov ter drugih podobnih finančnih resursov. Res je, da gre za po merilih države demografsko bolj ogroženo in ekonomsko manj razvito področje, pa vendar, ko sem potegnil vzporednice z našo občino sem lahko ugotovil, da so vsa naselja v tej pomurski občini, ki je namenoma ne želim imenovati, na nadmorski višini + - 1 m. Med tem, ko je pri nas ogromno hribovitih območjih, geomorfološko problematičnih terenov in da smo razmetani po 66 naseljih. Ko sem tako razmišljal o vseh možnih primerjavah, sem ugotovil, da razlik v razvoju med nami ni. Imamo pa mi veliko več problemov, toda glede na lobije, ki so vedno bili v parlamentu boljnaklonjeni slovenskemu obrobju, smo pojmovani kot del »ljubljanskega predmestja« in tako lahko v pomurski občini dobijo milijonske vsote za razvoj cestne in komunalne infrastrukture, mi pa smo se morali zadovoljiti z drobižem. Država je temu pomurskemu območju določila, da lahko prejmejo razvojnih sredstev na prebivalca v skoraj 20 krat tolikšni količini kot jo lahko prejmemo mi. Naša večkratna opozarjanja države na naš problem ne zaležejo. Sami pa se lahko prepričate, da so območja s katerih so do sedaj prihajali ministri za lokalno samoupravo in razvoj, ovrednotena z najvišjimi kriteriji za dodeljevanje vseh vrst finančnih pomoči. Na teh območjih seveda ljudstvo na veliko hvali svoje župane, saj so sposobni » pridobiti velike količine denarja«, na našem območju pa se moramo župani znajti kot vemo in znamo. Sam se strinjam z enakomernim razvojem v celotni državi, vendar to, kar se je dogajalo v zadnjih časih, sploh nima nobene povezave več z razvojem, ampak lahko opazimo, da gre za postavljen sistem financiranja, ki je že kar samemu sebi v namen. Skozi našo občino pa tej naši državi odgovarja najbolj, če lahko zgradi čim več infrastrukture, ki jo rabi za svoje potrebe in razvoj drugih, nam pa od tega ne da praktično ničesar. V Pomurju pa je omogočila še velik razvoj turizma, ki tam predstavlja močno gospodarsko panogo in velik gospodarski potencial. Ni bil moj namen, da bi se tu opravičeval ali tarnal. Moj namen je, da Vas opozorim na krivične poteze države, katerih posledice nosimo vsi občani naše občine, kot tudi sosednjih. Ter da bi se, ko boste spremljali kakršno koli dogajanje v medijih v zvezi s to problematiko, zavedali našega položaja kot tudi na kaj sem Vas opozarjal. Želim vam veliko vedrih dni in kdaj izklopite televizijo in odložite časopise. Malo več optimizma nam ne bo škodilo. Priložnost je v naravi in ustvarjalnem delu. Obiščite katero od prireditev ob občinskem prazniku, ob katerem vam čestitam, ter pazite na šolarje, ki bodo v septembru zopet šli v šolo. Vse dobro želim. Matej Kotnik, župan Gradnja prizidka vrtca se zaključuje Dela na prizidku vrtca potekajo po predvidenem terminskem planu. Trenutno so v izvajanju po ustrezni izsušenosti estrihov podopolagal-ska dela. Oprema vrtca je po izjavi dobavitelja že izdelana ter čaka na dobavo in montažo. Le-ta bo izvedena po zaključku podopolagalskih del in zaključku pleskarskih del. Zunanja okolica in igralne površine so že praktično urejene. Prenova obstoječe kuhinje bo zaključena predzadnji teden v avgustu in bo začela obratovati za obstoječi del vrtca. V izvajanju je preureditev v delu mansarde obstoječega vrtca na kuhinjo. V prvi polovici meseca septembra je predviden tehnični pregled objekta oziroma pridobitev uporabnega dovoljenja. Če bodo zaključne aktivnosti izvedene po terminskem planu, bo zaključena celota, s katero bodo zagotovljene potrebe po varstvu, bo vrtec v oktobru odprl vrata za trenutno čakajoče otroke. Občinska uprava Primož Dežman Občina Lukovica med najmanj zadolženimi občinami v Sloveniji Minimalen dolg že odplačan Občina Lukovica spada med najmanj zadolžene občine v Republiki Sloveniji, sta pokazali poročili o stanju zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine za leto 2010, ki ju je objavilo Ministrstvo za finance Republike Slovenije (MF). Na dan 31.12.2010 je imela Občina Lukovica 27.819,41 evra dolga, ki pa ga je po podatkih, ki nam jih je posredovala lukoviška občinska uprava, vmes že odplačala. „Zadolžili smo se za potrebe izgradnje fekalne kanalizacije v Rafolčah. Dolga zdaj že ni več, smo ga odplačali," so nam sporočili. Preračunano na občana, teh je bilo po državnih podatkih na prvi dan leta 2010 5.349, je povprečni dolg občine na prebivalca znašal 5,2 evra, kar je med najnižjimi v državi, takoj za 26 v letu 2010 popolnoma nezadolženimi občinami, med katerimi sta tudi dve iz naše neposredne soseščine: Moravče in Trzin. Zadolževanje občin in z njimi povezanih pravnih oseb je sicer nekaj povsem običajnega, predvidenega tudi v Zakonu o javnih financah (ZJF), kjer so med drugim predvideni postopki in zgornja meja zadolžitve. Zadolženost slovenskih občin se je sicer v zadnjih štirih letih več kot podvojila: s 344 milijonov evrov leta 2007 na 734 milijonov leta 2010. Povprečen dolg vseh občin je 361 evrov na prebivalca, kar je precej manj kot znaša povprečen dolg državljana Republike Slovenije. Država ima namreč kar za 14 milijonov posojil (leta 2007 „„le" 7,3) oz. prek 7000 evrov na vsakega državljana. Tudi zadolževanje države je sicer nekaj povsem običajnega, pri čemer je pomembno, da imajo odgovorni primeren načrt, za kaj porabiti (investirati) izposojeni denar in kako ga v prihodnje vrniti. Ljubljana se razvija (tudi) s pomočjo zadolževanja Med slovenskimi občinami je v absolutnem smislu najbolj zadolžena Mestna občina Ljubljana (MOL), ki ima sicer tudi največ prebivalcev. Glavno mesto je skupaj s povezanimi pravnimi osebami (LPP, VO-KA, Javni stanovanjski sklad MOL ...) zadolženo za dobrih 214 milijonov evrov ali 802,15 evra na prebivalca. Glede na velikost prebivalstva so v povprečju skorajda še enkrat toliko zadolženi prebivalci Občine Solčava, ki jih je 542, dolg njihove občine na prebivalca pa znaša 1.540,59 evra. Pri tem velja dodati, da njihova zadolženost ni kritična, saj je dolg večinoma nastal zaradi posojila, ki ga je bilo potrebno vzeti za začetek večje investicije, za katero so v občini sicer našli denar v evropskih kohezijskih skladih. Večje težave imajo v nekaterih drugih občinah, kjer je dolg v povprečju lahko nižji tudi za nekaj sto evrov na prebivalca, so pa razlogi za zadolžitev drugje in kar je še huje - oblasti nikakor ne najdejo poti iz dolgov. Po pričakovanju so med bolj zadolženimi tudi ostale mestne občine, saj je zadolževanje eno od gonilnih sredstev razvoja. Ljubljana npr. brez tega nikakor ne bi mogla udejaniti številnih projektov, zaradi katerih se v slovensko prestolnico iz leta v leto zgrinja več turistov. „Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da obseg zadolževanja občin ni kriticčen, vendar se število občin, ki se s svojimi letnimi obveznostmi za poplačilo dolgov bližajo zakonsko dovoljenemu obsegu, vsako leto povečuje. Hkrati se manjša število občin, ki sploh niso zadolžene," so v svojem poročilu med drugim zapisali na MF. Občina Lukovica je v tem pogledu lahko marsikomu za vzor. Resda se po potrebi tudi zadolži, a se pri tem drži pravila zmernosti in hkrati očitno zna poskrbeti za to, da se dolgovi poplačajo. Najbolj zadolženih deset (31. 12. 2010) Občina Število prebivalcev Povprečni dolg na prebivalca Solčava 542 1.540,59 Gornji Petrovci 2.265 1.323,21 Kostel 673 1.252,14 Koper (mestna) 50.178 1.149,71 Šalovci 1.655 1.097,74 Vransko 2.615 1.071,34 Dobrovnik 1.382 916,37 Lenart 7.472 871,64 Šentjernej 6.915 843,41 Ljubljana (mestna) 266.914 802,15 Podatki za Občino Lukovica Lukovica 5.349 5,20 Luka Maselj Poročilo s 6. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica Občina Lukovica je v preddopustniškem času uspešno izpeljala 6. redno sejo Občinskega sveta in sicer 6. julija 2011 v prostorih Kulturnega doma v Lukovici. Od 16 članov je bilo navzočih kar 14. Za ta letni čas res odlična udeležba. Na dnevnem redu je bilo osem točk poročil, razprav in sprejemanje sklepov na predloge posameznih točk. • Med drugimi je občinski svet obravnaval tudi Statut občine Lukovica v 2. obravnavi in sprejel sklep, da se zmanjša število svetnikov za enega člana. Torej bo na prihodnjih lokalnih volitvah "le" 15 članov, kar smatramo za pametno potezo predlagateljev. • V prvi obravnavi je bil podan tudi predlog poslovnika občinskega sveta, ki se mora prilagajati statutu občine. Občinski svet je sprejel sklep, da gre predlog v drugo obravnavo, vključno s tridesetdnevno javno razpravo. Obravnavali in sprejeli so tudi sklep k sistemizaciji delovnih mest v VVE Medo in drugih strokovnih delavcev šole Brdo. Glede povečanja števila otrok v mesecu oktobru, prek 100, bo potrebno nekoliko povečati število zaposlitev novih strokovnih delavcev in urediti prerazporeditve delavcev na sami šoli. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Lukovi-ca - skrajšani postopek. Gre za minimalne uskladitve in ureditve lastništva, skratka za boljšo preglednost cest na našem območju. Obravnava in sprejem sklepa o Dodelitvi priznanj občine Lukovica. Podeli se največ pet priznanj in to vsako drugo leto. Odbor za priznanja je prejel osem predlogov. Po razpravi je občinski svet peterico soglasno potrdil. • Imenovali so tudi predstavnika iz naše občine za Svet ustanoviteljev osnovne šole Roje. • Pod zadnjo točko: Vprašanja in pobude, ki se podajajo pisno, je nekaj besed o gradnji novega plinovoda podal župan Matej Kotnik. Zatrdil je, da občina z investitorjem še ni podpisala nobene pogodbe, ker le-ta odbija vse zahteve naše občine. Pogajanja bodo še potekala. Sicer bo gradnja plinovoda skozi našo občino "trajala le 14 dni". • Občinski svet je tokrat vse točke dnevnega reda potrdil z veliko večino ali soglasno. ViNKO JERAS ČLAN UREDNIŠKEGA ODBORA GLASILA RoKOVNJAČ Kultura člankov političnih odborov in list Politični odbori in liste imajo v glasilu Ro-kovnjač z občinskim sklepom dodeljen prostor, kjer lahko izražajo svoja stališča o političnih problematikah. Nemalokrat naletimo na kritike, da je jezik izražanja žaljiv ali preoster. Pojasniti moramo, da se uredništvo glasila Rokovnjač v prispevke političnih odborov in list ne poglablja ne vsebinsko, kakor tudi ne lektorsko, ker se dodeljen prostor smatra kot popolnoma avtonomen prostor za izražanje in za katerim z vso svojo odgovornostjo stojijo podpisani pod prispevke. Edino tako se lahko uredniški odbor izogne obtožbam, da je bil nekdo podvržen cenzuri iz enega ali drugega razloga. Torej cenzure pri prispevkih političnih odborov in list ni. Vsakdo stoji za svojimi besedami in če gredo prek zakonsko dovoljenih norm, je popolnoma jasno, da bo za slednje kazensko odgovarjal. Slednje pa ne pomeni, da uredniški odbor ne sme opozarjati na kulturo izražanja. V prejšnji številki je bila ta slovnične narave. Odbor SD (socialni demokrati) je naslovil svoj prispevek z nerazumljivim naslovom. Zastavili smo jim sledeče vprašanje: V uredništvu Rokovnjača se sprašujemo, ali je lukoviška organizacija vladajoče stranke v Sloveniji sploh vešča slovenskega jezika, in ali v bodoče rabi lektorsko pomoč iz naše strani!? Namreč, če skušamo razumeti naslov, upoštevaje vsebino članka, ste verjetno želeli čla- nek nasloviti z "Neustrezno poročanje" ali v skrajnem primeru "Bedna reportaža"!? Prejeli pa smo naslednje pojasnilo: Kot ste že sami ugotovili, smo želeli naš prispevek nasloviti z "Neustrezno poročanje", oziroma "Bedna reportaža". Odločili smo se za slednje. V uredniškem odboru se sprašujemo, zakaj ga potem niso? Ali je problem znanje slovenskega jezika ali kaj drugega, nam torej ni uspelo izvedeti. Na tem mestu pozivamo politične odbore in liste, da so v bodoče bolj pazljivi pri pisanju svojih prispevkov in s tem pomagajo dvigovati kulturo izražanja na višji nivo. Mi pa bomo redno opozarjali in zastavljali neprijetna vprašanja piscem, katerih kulturni nivo se bo spustil pod norme, ki jih aktualni uredniški odbor zagovarja. Za uredniški odbor glasila Rokovnjač Leon Andrejka 11 let stranke Nova slovenija Ob 11. obletnici stranke Nova Slovenija je vodstvo stranke v začetku avgusta pripravilo novinarsko konferenco na kateri so spregovorili o zgodovini Nove Slovenije ter komentirali ostale aktualno politične zadeve v Sloveniji. Po besedah predsednice Ljudmile Novak ima NSi najboljše možnosti, da se vrne v parlament, pri čemer smo si za ciljzadali 10% podporo volivcev. Predsednica je poudarila, da se mora Slovenija odpovedati liberalizmu in se vrniti k odprtemu tradicionalizmu. NSi meni, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi bile predčasne volitve čim prej, saj je aktualna vlada ohromljena in ne more izpeljati nobenih potrebnih reform. Stranka ima na terenu za vo- litve že evidentiranih 60 kandidatov, pripravlja pa tudi volilni program. V NSi ugotavljamo, da liberalizem uničuje slovensko družbo, saj služi interesom posameznika in ne družbe. Pri tem je najbolj očitno izkoriščanje delavcev, neplačevanje socialnih prispevkov in plenjenje državnega premoženja. Slovenija se mora zato odpovedati liberalizmu in se vrniti k odprtemu tradicionalizmu, ki spoštuje osnovna etična načela in postavlja človeka in družino na prvo mesto. Med programskimi cilji stranke je v ospredju pravično gospodarstvo, večja fleksibilnost trga dela, reforma dela sindikatov ter aktivna in pravična socialna politika. Stranka sicer v ospredje postavlja pomen družine, zato bo tudi sodelovala pri zbiranju podpisov za referendum o družinskem zakoniku. NSi se zavzema za povrnitev gospo- ^ngbofjse mm V^m (itkfahkarA ln oht (ibClrvtk«m pratniku fviHT^rnO In V4m lelirro je mlilua inifcUrertitílíwf Biiiu ijuneftt darske uspešnosti ter zaupanja v našo državo in v lastne sile. Na volitvah bomo predstavili sveže obraze in ponudili »politiko z vestjo«. Iz e-no\^ic N.Si za OO N.S Lukov^ica izbral Vinko Pirnat Na elektronske nov^ice Nove slovenije se lahko naročite ali pa jih prebirate na spletnem naslovu: www.nsi.si SD Lukovica Jeseni na volitve? Slovenci smo se zadnje stoletje nenehno prilagajali spremembam. Le redko, sredi prejšnjega stoletja razklani in dve desetletji nazaj ubrani, smo jih tudi suvereno sooblikovali. Za socializem je bil značilen galop gospodarskih in političnih reform, od katerih je šlo od slabega na slabše. Na koncu večina znotraj njega sploh ni več iskala alternative, zato je podprla demokracijo in ustanovitev lastne države. Ti prelomnici sta terjali izjemno veliko narodove energije in vere v boljšo prihodnost. Toda očitno so ju spremljali prevelika pričakovanja, zlasti glede rasti življenjskega standarda. Čeprav bo vsak zunanji opazovalec z iskrenostjo govoril glede samostojne Slovenije kot o zgodbi o uspehu, bo danes večina naših ljudi to pospremila ravnodušno. Deloma pojasnilo tiči v sedanji gospodarski krizi, ki je razgalila neenakost med ljudmi, navajenimi socialne uravnilovke. Večina glasno ugovarja socialnim razlikam, ki po njihovem mnenju, tudi upravičenim, niso rezultat dela, znanja in sposobnosti, temveč priviligira-nosti skupin in posameznikov. Za razliko od izkušnje v preteklosti, ko so Slovenci pripadali večnacionalnim skupnostim, zdaj ni mogoče valiti krivde na oblast v tujih prestolnicah. Zavoljo kratke državnosti in nepričakovano hude gospodarske krize, ki je odprla tudi vrednostna vprašanja razvoja družbe, se je preveč ljudi prehitro zadovoljilo z identifikacijo grešnega kozla- pokvarjenosti, nesposobnosti in odtujenosti politikov in tajkunov. Soočamo se z odsotnostjo prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa. Znotraj tega okvira je pomembno, če ne celo osrednje, vprašanje popačenosti procesa prvotne akumulacije kapitala in grabeža skupne lastnine. Vse to je dodatno razkrojilo običajno vero in upanje v prihodnost. Vse pa dodatno zapleta zagledanost v lastno dvorišče. Zgodovinsko smo nevajeni odgovornosti za svojo lastno usodo in na hlapčevsko mentaliteto. Toda hkrati smo kot samostojen narod in država zdaj brez izgovora, da krivdo neposredno valimo na tujo oblast in gospodarja. Nismo še sposobni videti sebe kot suverenega subjekta v mednarodnih političnih, gospodarskih in drugih odnosih. Nismo navajeni, da gledamo v svet, da bi videli sebe, in videli svet, da bi gledali sebe. Zato se zatekamo k provincializmu, ki je nesposoben razumeti prepletenost in soodvisnost sodobnega sveta, katerega del smo. To je idealen humus za zmagoslavje demagogije in radikalizmov vseh vrst. Slovenija, zlasti kot članica EU, evroobmočja in NATO ni brez možnosti, interesov in odgovornosti za sooblikovanje njene in skupne evropske usode. Ob določenih pogojih. Osnovni je, da je sama svoj lastni gospodar odločitev. Če bi v katerikoli okoliščini postala življenjsko odvisna od odločitev kogarkoli drugega, ne da bi nanje smela ali morala vplivati, bi v bistvu postala kolonija, ne več država. To ni kakšen filigransko in operativno izdelan program, je pa smer. Da obstajajo druge, že lahko slišite. Ko jih bomo izbirali pa ne pozabimo, da mora imeti njihov voditelj, poleg drugih kvalitet v tem času še posebej veliko mero potrpežljivosti in občutka za strpnost. Sprejetje vloge največjega grešnega kozla je v takih kriznih okoliščinah dolžnost, ki izvira iz položaja. Tako najbolj odgovornemu v državi do neke mere zagotavlja, da povečano mero nestrpnosti ne spusti v pogubno sovraštvo. Počakajmo, da alternativa razloži kaj ve in kako zna bolje. V občinski organizaciji SD Lukovica predsednika vlade brezpogojno podpiramo. Smatramo da je eden izmed redkih resnih in poštenih politikov, kateri kljub temu da ni lahko, vztraja. V Lds - u in Zaresu so dokazali da ne znajo prevzeti odgovornosti vladanja, zato so se neodgovorno umaknili, breme stanja pa prepustili predsedniku vlade. Tudi ni resno da Desus po 11 letih članstva v vladi pravi, da niso zadovljni z statusom upokojencev. Človek bi se vprašal katere interese pa je Erjavec zastopal v vladi 7 let? In v 7 letih, oziroma 11 letih Desusa v vladi, je to perverzno manipuliranje z volinimi glasovi. V 11 letih pa bi Erjavec vendarle lahko kaj več naredil za upokojence, če, kot sam pravi, jih zastopa. Skrajno neresno in predvsem populistično dejanje nima jasnega cilja, razen cilja po volilni kalkulaciji. In žalostno je da so mnogi politiki pripravljeni žrtvovati stabilnost države za lastni politični kapital. Za o.o. sd Lukovica član občinskega sveta, Gregor Bajde sds čestita Utrinek iz letnega tabora SDS v Lepeni na Simpoziju z naslovom »moraš poznati tudi lastne korenine«, moraš vedeti kaj si in pri tem moraš biti sposoben sprejemati tako tista dejstva, ki ti gredo v korist kot tudi tista dejstva, ki ti ne gredo ravno v korist. Več na internetni strani www.sds.lukovica.si vsem občanom Občine Lukovica ob občinskemu prazniku 4. septembra. Želimo si, da bi praznovali vsi občani, mladi, starejši in bolni. Čestitamo tudi vsem dobitnikom plaket Občine Lukovica. Učencem želimo veliko korajže, ko bodo prvič prestopili šolski prag in srečno na šolski poti. Svetnikom in županu Obč. Lukovica pa želimo, da bi se odločali v dobro vseh občanov ter poskrbeli, da bodo občani zadovoljni s servisiranjem občino Lukovica. Občinski Odbor SDS Lukovica najdete v septembru na internetni strani www.lukovica. sds.si. Tu boste izvedeli nekaj več o našem delu, organiziranosti in o vaših predstavnikih in delu v občinskih odborih občine Lukovica. v imenu oo sds Lukov^ica Danilo Kastelic Danilo Kastelic in podpredsednik državnega zbora dr. France Cukjati v Bovcu na simpoziju. Obvestilo Občina Lukovica kot nosilka kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi čRNI GRABEN« obvešča vse pravne in fizične osebe s sedežem na območju občine Lukovica, da si lahko pridobite pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi čRNI GRABEN«. Drugi rok za oddajo vlog v letu 2011 je za vse tiste, ki bi želeli pridobiti to pravico, 1. september 2011. Vlogo dobite v tajništvu Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica oziroma se nahaja na povezavi: http://www.lukovica.si/zakladi-rni-graben/predpisi-in-obrazci. Za dodatne informacije je na voljo kontaktna oseba: Katka Bohinc telefon: 01/72-96-318 elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. Katka Bohinc, skrbnica znamke na Občini Lukovica Šahovski turnir posameznikov ob občinskem prazniku občine Lukovica Kraj igranja: Brunarica ŠTD Rafolče (na začetku vasi ob potoku Vrševniku). Datum: Petek, 9. september 2011: pričetek igranja ob 17:00, predviden konec cca ob 21:00. Po končanem turnirju bo razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in priznanj. Sistem in pravila: Švicarski sistem 7 kol, čas na igralca je 15 min. Igra se po pravilih FIDE za pospešeni šah. Prijave: Na dan tekmovanja od 16:30 do 16:45 ure in predhodno na telefon 040 556 200 ali E-mail: viki.jemec@gmail.com Rekviziti: Preskrbi ŠTD (če imate šahovsko uro, jo prinesite) Informacije: Viktor Jemec, 040 556 200. Nagrade: Prvi trije dobijo pokale, ločeno za moške, ženske in mlade, ostali priznanja. VLJUDNO VABLJENI ŠAHISTI OBČINE LUKOVICA! O ft. Hffli^ftfftii rKUi^rm Jigdncitfl [^uiiiiiiHjJki urbani rt^t mA t W T-^-tolU i—1 i. RRA LUIR Več kot 70 štipendij za šolsko/študijsko leto 2011/2012 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je na letošnjem javnem pozivu od delodajalcev iz Ljubljanske regije prejela več kot 70 potreb po štipendiranju novih kadrov. Javni razpis za štipendije bo objavljen v prvi polovici meseca septembra 2011 na spletni strani RRA LUR www.rralur.si. Delodajalci bodo na univerzitetnih dodiplomskih programih štipendirali naslednje profile/smeri: ekonomist, fizioterapevt, dipl. inž. prometa, dipl. inž./univ. dipl. inž. računalništva, dipl. inž. strojništva, geolog, informatik, inž. designa/ marketinga, inž. tehnične stroke, inženir gradbeništva ali dipl. inženir gradbeništva, inženir mehatronike, management, upravljanje prometa, podjetništvo, pravo (avtorsko pravo, patentno pravo, pravo informacijskih sistemov), računalništvo, matematika, univ. dipl. inž. tehnologije prometa, univ. dipl. fizik, univ. dipl. inženir elektrotehnike. Na podiplomskem študiju bodo štipendije namenjene za smeri ko-munikologija, promet (smer prometna tehnologija) in prometno inženirstvo (smer planiranje). Na področju srednješolskega in poklicnega izobraževanja bodo razpisane štipendije za poklice/smeri: elektroinstalater, elektrotehnik, gimnazijski maturant, gostinski tehnik (kuhar, natakar), kozmetičarka, mehatronik operater (operater CNC stroja), monter strojnih instalacij, oblikovalec kovin, strojni inženir, strojni tehnik, tehnik mehatronike, tehnik optik, turistični tehnik, vrtnar, vrtnarski tehnik. Osnovna štipendija za dijake znaša 15% minimalne plače (112 EUR), za dodiplomske študente 28% minimalne plače (209 EUR) in podiplomske študente 34% minimalne plače (254 EUR). Štipendisti so upravičeni še do dodatkov za uspeh in do dodatkov za prevoz ali bivanje v kraju šolanja, vendar maksimalna višina štipendije z dodatki ne sme preseči 449 EUR. Obveznost štipendista je uspešen zaključek šolanja, obveznost delodajalca pa zaposlitev štipendista po zaključku šolanja, za enako obdobje, kot je trajalo štipendijsko razmerje. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije se izvaja od leta 2007 in je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013. mag. Liljana Drevenšek RRA LUR iV«/iižiw v mit pninidtuatt ■f^f ftrjt *--f Vseslovenski festival nevladnih organizacij LUPA Tudi letos se bo v Ljubljani, od 12. do 16. septembra, odvijal vseslovenski festival nevladnih organizacij LUPA. Namen festivala je promocija slovenskega nevladnega sektorja, ozaveščanje širše javnosti o vlogi in pomenu nevladnih organizacij ter zahvala organizacijam za njihov prispevek k blaginji. V okviru festivala LUPA, bo tudi Stičišče NVO osrednje Slovenije, izvedlo delavnico Projektno vodenje, ki je primerna za vse, ki se srečujete z izvajanjem projektov, tako občinskih kot tudi evropskih. Na delavnici, ki bo v torek, 13.9.2011, od 16. do 19. ure v Mestnem muzeju Ljubljana, boste spoznali kako dobro organizirati izvedbo projekta, kako zagotoviti ustrezno dokumentacijo za kakovostno poročanje, kako zagotoviti denarni tok ter metode evalvacije in finančnega spremljanja. Prijave na delavnico sprejemamo do zasedbe mest preko spletne strani www.srce-me-povezuje.si. Na festivalu pa lahko sodeluje tudi vaše društvo. V četrtek, 15.9. bo na Prešernovem trgu potekal BAZAR, na katerem se lahko vaše društvo predstavi na stojnici. Sooblikujete lahko tudi animacijski in kulturni program, ki bo poteka na odru na Prešernovem trgu. Bazar je torej možnost predstavitve vašega društva oz. vaše organizacije širši javnosti. Najem stojnic je brezplačen, zato izkoristite promocijo vaše organizacije. Prijavite se lahko na email tjasa@srce-me-povezuje.si ali na tel, 040/786-939, kjer dobite tudi več informacij. TjAŠA BaJC, STiČiŠČE nvo OSREDNJE SLOVENIJE Pomembno obvestilo glede državnih štipendij Za kandidate, ki so v preteklem šolskem oz. študijskem letu (2010/2011) že prejemali državno štipendijo oz. jim je štipendijsko razmerje mirovalo, je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 7. SEPTEMBER 2011 ZA DIJAKE in 7. OKTOBER 2011 ZA ŠTUDENTE Za kandidate, ki PRVIČ uveljavljajo pravico do državne štipendije, ROK NI OMEJEN. Tem kandidatom priporočamo, da vlogo oddajo v mesecu septembru (dijaki) in v mesecu oktobru (študenti) Vlogo na CSD Domžale lahko oddate osebno ali po pošti. Kandidati uveljavljajo državno štipendijo na obrazcu »Vloga za uveljavitev pravice do državne štipendije«. Z omenjeno vlogo uveljavljajo nadaljnje prejemanje državne štipendije tudi štipendisti, ki so v preteklem šolskem oz. študijskem letu (2010/2011) že prejemali državno štipendijo ali pa jim je štipendijsko razmerje mirovalo. Vlogo lahko dobite na spletnih staneh MDDSZ, CSD Domžale http:// www.csd-domzale.com/ ali kupite v knjigarnah. Kandidati morate k vlogi priložiti: • potrdilo o vpisu v izobraževalni program, • potrdilo o vpisu v izobraževalni program za druge družinske člane, ki imajo status dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih ali študenta, • dokazilo o šolskem uspehu (spričevalo) oziroma študijskem uspehu (potrdilo o opravljenih izpitih), • dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa (samo v primeru izobraževanja v tujini), • obrazec Podatki za akreditacijo programa Direktor CSD Domžale Peter Rebolj stičišče NVO osrednje Slovenije -servis za društva Kdo so NVO? Nevladne oraganizacije, s kratico NVO, so neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to društva, ustanove in zasebni zavodi. Upravičenci do donacij za leto 2011 so znani Vlada vsako leto na predlog Ministrstva za finance objavi seznam upravičencev katerim je mogoče nameniti del dohodnine. Na seznamu je več kot 4.000 nevladnih organizacij (NVO), kjer boste poleg gasilskih društev našli tudi NVO s področja kulture, turizma, sociale, športa, izobraževanja ipd. Celoten seznam je objavljen v Uradnem listu RS št. 57/2011. Kaj NVO umestitev na seznam prinaša? V skladu z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanec zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni tudi za financiranje NVO, ki imajo status v javnem interesu. Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadarkoli prek sistema eDavki, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu do 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Kako se NVO lahko uvrsti na seznam upravičencev? NVO mora pridobiti status v javnem interesu. Društvo vloži vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu pri ministrstvu, ki je pristojno za področje na katerem društvo deluje. Za več informacij in pomoč kako lahko tudi vaše društvo pridobi status v javnem interesu in je s tem upravičeno do donacije dela dohodnine lahko najdete na naši spletni strani www.srce-me-povezuje.si nam pišite na klara@srce-me-povezu-je.si ali pokličete na 040 365 850. Klara KržišNiK, Stičišče NVO osrednje Slovenije Prispevamo k utrjevanju evropske identitete inro Koliko ljudem je blizu ideja o evropski identiteti in kako dobro poznamo njene temelje? Izoblikovanje identitete naroda je dolgoročen proces, ki poteka skozi desetletja in stoletja ter se kulturno krepi in raste. Kako pa je z evropsko identiteto? Imamo skupno zgodovino, teritorij, skupno rimsko-katoliško religijo, skupno kulturo, skupno valuto, skupne politične institucije, skupno zunanjo politiko in skupne simbole, kot so himna, zastava in denarna enota. Najpomembnejše pa so seveda skupne vrednote, kot so strpnost, medsebojno razumevanje in solidarnost. Za mnoge ljudi je evropska identiteta povsem oddaljen koncept, saj jo vidijo kot grožnjo lastni narodni identiteti. Kljub vsemu pa je evropska identiteta skupek nacionalnih identitet, ki se širijo skozi integracijske procese Evropske unije. Evropa je svetovna prestolnica multikulturno-sti, to pa pomeni, da ohranjanje in vzdrževanje lastne kulture in nacionalne identitete ni v nasprotju z pripadnostjo skupni evropski identiteti. Kaj lahko storimo za utrjevanje skupne evropske identitete? Evropska unija s sofinanciranjem različnih aktivnosti prek programa Evropa za državljane spodbuja navezovanje stikov in sodelovanje med občinami držav Evropske unije in v nadaljevanju podpira redna srečevanja ljudi iz različnih držav. Pobratenje mest je prvi korak, ki lahko pripelje do pozitivnih učinkov na mnogih področjih, kot so turizem, poslovno sodelovanje, izobraževanje, kultura in še bi lahko naštevali. Partnerstva med lokalnimi skupnostmi so neprecenljiva priložnost za izmenjavo idej, iskanje skupnih rešitev in medsebojno učenje. In ne nazadnje je priložnost za prijetno druženje, spoznavanje drugih držav Evropske unije in širjenje lastnega socialnega okolja. V Društvu za razvoj in varovanje Geoss smo se vključili v program Evropa za državljane s projektom TWINFOS, ki ga sofinancira Evropska komisija. V okviru tega projekta nudimo podporo občinam in društvom, ki bi se želela pobratiti z občinami v Romuniji. Pri tem projektu sodelujemo z romunsko organizacijo Europi-an Youth for Sustainable Development, ki išče romunske občine, ki bi rade navezala tesnejši stik s slovenskimi. Odziv v obeh državah je zelo zanimiv - od strahu pred povezovanjem do navdušenja, ki ga izražajo predvsem tiste občine, ki že imajo izkušnje z evropskim sodelovanjem. Več informacij o projektu ponuja spletna stran www.twinfos.eu. Društvo Geoss je aktivno tudi na drugih področjih mednarodnega sodelovanja. Konec junija smo bili gostje občine Hallstat v Avstriji, ki je Vače za malo prehitela pri poimenovanju železne dobe po njihovem kraju. Nabirali smo ideje za načrtovanje arheološke naselbine na Vačah. Za vse udeležence - predstavnike društev iz regije so bile zelo zanimiva dobra praksa avstrijskih društev pri uspešnem črpanju sredstev iz evropskih razpisov . V začetku oktobra (2.10.) pripravljamo srečanje zainteresiranih občin z romunskimi mesti. Zdaj je čas za prijavo na tridnevni obisk v Romuniji -po e-pošti: barbara@drustvo-geoss.si. Barbara Možina, sodelavka na projektu Tvvinfos Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.Vse-bina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. r^GE O s! ■ .1 lU F ■ W MB I ■ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA www.lj.kgzs.si ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pimat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h UVAJALNI EKOLOŠKI TEČAJ Vse ki razmišljate o preusmeritvi v ekološko kmetovanje vabim, da se udeležite uvajalnega tečaja, ki bo potekal 22. in 23. novembra 2011. Na njem bo predstavljen tako teoretični kot tudi praktični del z ogledom dobrih praks. Tečaj bo izveden le v primeru zadostnega števila prijav. O podrobnostih tečaja bodo prijavljeni obveščeni naknadno. Prijave zbiram do 28. septembra. Vabljeni tudi tisti, ki se še niste udeležili tečaja, vendar ste se že vključili v ekološko kontrolo in ste v preusmeritvenem obdobju. SPOROČANJE VIŠJE SILE K višji sili spadajo tudi naravne nesreče kot so zemeljski plaz, udor ali poplava, neugodne vremenske nesreče (zmrzal, toča, močno deževje, suša, slana) ter množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni. V primeru višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori. Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin se plačilo za leto, v katerem je prišlo do primera višje sile ali izrednih okoliščin dodeli v celoti, če je upravičenec za to leto vložil zbirno vlogo z zahtevkom za podukrep KOP in je bila na tej površini pred nastankom primera višje sile ali izrednih okoliščin opravljena setev kmetijske rastline v skladu z zahtevami tega podukrepa, ter agenciji v predpisanem roku in načinu sporočen primer nastanka višje sile ali izrednih okoliščin. Obvestilo naj vsebuje podatke: ime in priimek nosilca kmetijskega gospodarstva, KMG-MID, GERKe, na katerih je prišlo do naravne nesreče, ter podukrep za katerega sporočajo naravno nesrečo. Vlagatelj naj Agencijo o naravni nesreči obvesti v primeru, da pri terenskem ogledu ne bo več razvidno stanje prijavljeno v zbirni vlogi (npr. toča oklesti njivo koruze, zaradi tega je njiva preorana in bo posejana z novo kulturo). V primeru škode na travinju in trajnih nasadih agencije ni potrebno obveščati. Prav tako na agencijo ni potrebno javiti spremembe šifre kmetijske kulture, razen v primeru različnih plačilnih skupin (podukrepa EK in VVO) in v primeru poslabšanja petletnega kolobarja pri podukrepu KOL. Obvestilu o primeru višje sile je potrebno obvezno priložiti ustrezna dokazila. V primeru, da si je škodo ogledala občinska komisija naj vlagatelj to napiše v obvestilu, rezultate ogleda pa bo agencija pridobila iz uradnih evidenc. Kot ustrezno dokazilo upoštevamo tudi strokovno mnenje območne svetovalne službe. Opozarjamo, da zgolj fotografije prizadetih površin niso zadostno dokazilo, jih pa vsekakor priložite. V primeru javljanja višje sile oziroma naravnih okoliščin za ukrepe OMD in KOP priporočamo, da vlagatelji uporabijo obrazec za javljanje višje sile KOP, ki ga najdete na spletni strani agencije: http://www.arsktrp.gov.si/fileadmin/arsktrp.gov.si/p ageuploads/Obrazci/2011/Zbima_vloga/Visja-sila-obrazec_22.1_POTRJENA_VERZIJA.pdf V primeru morebitne kontrole na kraju samem, naj kmetovalec opozori kontrolorja, da ta v zapisniku o kontroli pri opombah navede GERK-e za katere je KMG agenciji sporočilo primer višje sile. (Vir: AKTRP, 48 PO-EIV11) PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka avgust 2011 prireditvenik 11 Prireditve ob občinskem prazniku Četrtek, 1. 9. 2011, ob 17.00 uri Kveder Marjan, s. p., Avtomehanika Kveder: dan odprtih vrat Avto-servisa Kveder na Obrtniški ulici 1, v poslovni coni L6 Lukovica Petek, 2. 9. 2011, ob 20. uri: Trg v centru Lukovice Občina Lukovica: osrednja občinska prireditev ob občinskem prazniku Petek, 2. 9. 2011, ob 22 uri: Rokovnjaški gozdiček TOD Brdo-Lukovica: Rokovnjaška noč Sobota, 3. 9. 2011, ob 10. uri: Blajgovica Planinsko društvo Blagovica: tek Trojane - Spilk Sobota, 3. 9. 2011, ob 16. uri: Krašnja KUD Fran Maselj Podlimbarski - 8. srečanje ljudskih pevcev in izdelovalcev domače obrti iz različnih pokrajin Slovenije: »Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo« Nedelja, 4. 9. 2011, od 8. - 12. ure: Prevoje, Tončev bajer Ribiško društvo Črni Graben: Ribiško tekmovanje za veliki pokal Občine Lukovica in Ribiškega društva Črni Graben Petek, 9. 9. 2011, ob 17. uri: Brunarica ŠTD Rafolče Sportno turistično društvo Rafolče: šahovski turnir posameznikov ob občinskem prazniku Petek, 9. 9. 2011, ob 19. uri: Kulturni dom Antona Martina Slomška v Šentvidu Lovska družina Lukovica: Lovski večer Sobota, 10. 9. 2011, ob 9. uri: Lovska koča »Čevca« Lovska družina Lukovica - Strelska tekma LD Lukovica za pokal Občine Lukovica Dan odprtih vrat sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici sobota, 3. september 2011 V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici bomo v soboto, 3. septembra 2011, že enajsto leto zapored organizirali dan odprtih vrat. V okviru prireditve bomo obiskovalcem nudili strokovno vodene oglede po sadovnjaku in pripravili razstavo zgodnjih sort jabolk. Za vse obiskovalce bodo vrata na široko odprta med 10. in 17. uro. Večje skupine prosimo, da se predhodno najavijo. Dodatne informacije v zvezi z dnevom odprtih vrat dobite na telefonskih številkah: 01/28-05-138, 01/72-36-733 in 031/537-449. Lepo vabljeni! Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo Uvajamo novo rubriko -Gospodarstvo Gospodarstvo je gonilo urbane družbe in slednjemu v občinskih medijih posvečamo premalo pozornosti. V novem uredništvu občinskega glasila Rokovnjač smo se odločili, da temu naredimo konec in uvedemo stalno rubriko o gospodarstvu. Med slednje spadajo vse panoge, ki ustvarjajo dodano vrednost. Od proizvodnih in trgovskih podjetij do kmetijskih obratov, kmečkih turizmov, itd. Na tem mestu pozivam vse, ki želijo deliti pogled na gospodarsko dejavnost v naši občini, da pomagajo soustvarjati gospodarsko klimo in pošiljajo svoje članke na uredništvo glasila Rokovnjač - rokovnjac@lukovica.si Jaka Kersnik Obrtne cone in priseljevanje V zadnjih letih je opaziti mnogo polemik med občani, ali potrebujemo industrijsko cono v naši občini. Najprej se je potrebno zavedati, da zaradi konfiguracije terena za pravo industrijsko cono niti nimamo prostora. Preostane nam le možnost ene ali več manjših obrtnih con. Torej, ali jih potrebujemo? Skoraj vsakdo si želi, da bi imel na voljo vse življenjske bonitete, tako kot jih imajo živeči v mestu. Kdo si ne želi imeti sodobne osnovne šole, priklopa na kanalizacijo, optičnega interneta, itd. Medtem ko je voda, elektrika, telefon nekajpovsem samoumevnega. Vendar moramo biti realni. Vse te dobrine nam nihče ne podari, temveč jih je potrebno plačati in vzdrževati. Zagotavljanje sredstev za vse te bonitete je v občini z malo prebivalci in poleg tega še z malo delovnimi mesti praktično nemogoče. Torej, ali potrebujemo obrtne cone? Če jih ne želimo, bi morali poskrbeti, da se občina poseli z novimi prebivalci tako gosto, kot sta Ljubljana ali Domžale. Slednjega si pa verjetno tudi ne želimo. Kaj storiti? Odločiti se za špartansko življenje brez bonitet in s tem občino potisniti za 50 let nazaj, tako po načinu življenja, znanja, zdravstva ... ali pa narediti kompromis, ki bo zagotavljal razvoj občine in hkrati ohranjal podeželsko okolje!? Kot sem že omenil, je naslednja polemika, priseljevanje novih prebivalcev in pozidava urbanih območij. Utopično je misliti, da se nek kraj, ki je imel ob našem rojstvu eno ali dve hiši, ne bo razvijal. Še bolj neprimerno je sebično razmišljanje, da je lahko tretja hiša le moja, ki jo bom nekoč delal, četrte pa ne sme biti, ker kazi okolje in naravo. Takšno razmišljanje je zelo prisotno, po drugi strani pa se sprašujemo, zakaj je samo en banko-mat v celi občini, zakaj so nam zaprli edino banko, zakaj grozijo, da bodo zaprli edini bencinski servis, itd. Odgovor je zelo preprost. V tržnem gospodarstvu deluje vse na principu ponudbe in povpraševanja. Zakaj bi nekdo, ki se ukvarja z avtopralnicami, odpiral slednjo v naši občini, če pa je premalo potencialnih uporabnikov avtopralnice. Torej ni predpogoj, kot pravijo nekateri svetniki, da je potrebno zagotoviti osnovne storitve in šele potem omogočiti priseljevanje, temveč ravno obratno. Prekiniti moramo s socialističnim razmišljanjem, ker se plansko poseljeva-nje žal ni obneslo. Ko bo dovolj prebivalcev na določenem območju, bodo banke same želele odpreti poslovalnice, dobili bomo trgovine, večji zdravstveni dom, itd. Poglejmo primer Kamnika pred desetimi leti in danes ter pomislimo na veliko prednost, ki jo ima Lukovica pred Kamnikom in sicer izvoz iz av- toceste. Ni potrebno odkrivati tople vode, le ozrimo se po svetu in videli bomo, da je največji razvoj vedno na takšnih lokacijah. Občina Lukovica ima ogromno prednost pred kraji, ki so že dokazali, da se s pametnim pristopom da razvijati. Poiščimo potencial in do- ločimo usmeritve našega kraja, kakšno želimo videti občino čez 30 let. Zaključim lahko, da definitivno potrebujemo obrtno cono ali več manjših in da je dobrodošlo povečanje prebivalstva za razvoj naše občine. Pošljite predloge, kakšno želite videti občino čez 30 let in boljše bomo z veseljem objavili. Jaka Kersnik Obrtna cona L6 Lukovica Poslovna cona Prevojske gmajne Kmetijstvo Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2002 je v Občini Lukovica aktivnih 380 družinskih kmetij. Podatek, ki potrjuje, da je to območje v veliki meri navezano na kmetijstvo. Na Brdu je sedež Čebelarske zveze Slovenije, ne daleč stran je poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije, v občini Lukovica imamo okrog deset društev s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. To je zgolj nekaj razlogov, da v prihodnje v glasilu Rokovnjač kmetijstvu, ki je bila do sedaj občasna rubrika, namenimo stalni prostor. Seveda lahko pri tem sodelujete tudi vi. Pošljite nam svoje predloge ali napišite članek o kmetijski tematiki, ki bi bila zanimiva za občane Občine Lukovica. V tokrat številki smo se s pomočjo Čebelarske zveze Slovenije, glede na to, da je čebelarstvo ob Radomlji zelo razvito, dotaknili problematike ohranjanja čebel. Leon Andrejka Akcijo Ohranimo čebele širimo tudi izven meja naše države V Sloveniji je čebelarstvo tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega čebelarja svetu posredoval Anton Janša (1734-1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo Apis mellifera carnica, ki je kmalu postala znana po vsem svetu. Čebele so vedno enakomerno poseljene po celotnem območju Slovenije, s tem pa prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Z opraševa-njem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo k pridelavi hrane. Mednarodna strokovna javnost pripisuje opraševanju 10 do 20-krat večji gospodarski pomen, kot je neposredni gospodarski pomen čebeljih pridelkov. Čebele pa niso pomembne opraševalke samo v poljedelstvu, saj se tudi njihovemu opraševanju lahko zahvalimo za izjemno biotsko raznovrstnost v naši državi, zaradi katere strokovnjaki Slovenijo uvrščajo med naravno najbogatejša območja Evrope. Dandanes so se razmere za čebelarjenje spremenile: navzočnost varoj v čebeljih družinah, intenzivno kmetijstvo z uporabo FFS, podnebne spremembe in onesnaženost okolja so tisti dejavniki, zaradi katerih postaja čebelarstvo vse bolj ogrožena panoga. Da bi se izognili katastrofalnim posledicam propadanja čebeljih družin, je Čebelarska zveza Slovenije spodbudila veliko akcijo Ohranimo čebele. Namen akcije je čebele razglasiti za ogroženo živalsko vrsto, osveščati javnost o pomembnosti čebel, poudarjati nujnost izobraževanja in usposabljanja mladih čebelarjev, s saditvijo medovitih rastlin in dreves povečati možnosti za čebeljo pašo, povečati število raziskav s področja ohranjanja čebel, odpraviti in zmanjšati škodljive posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev, povečati skrb za čisto okolje in čiste vode, spodbujati do narave prijazno gospodarstvo itd. Leta 2010 smo zbrali 30.000 podpisov pod peticijo Ohranimo čebele in od odgovornih institucij zahtevali sprejetje ustreznih zakonskih rešitev za navedene zahteve. ČZS, JSSČ v okviru projekta Ohranimo čebele izvajata številne dejavnosti. Tako pozivamo slovenske občine, da na svoje javne površine, kot so parki in zelenice, sadijo samo avtohtone medovite rastline, ljudi z izobraževalnimi in promocijskimi gradivi obveščamo o pomembnosti čebel, vzpostavili smo spletno stran Ohranimo čebele v več jezikih, občine in podjetja, katerih dejavnosti so prijazne do okolja in čebel, razglašamo kot prijazne do čebel, sodelujemo z združenjem Eko Slovenije, ČZS pa tudi v skladu za ohranitev kranjske čebele zbira dona-torska sredstva za postavitev učnih čebelnjakov v neposredni okolici slovenskih osnovnih šol. Naš poglavitni namen in cilj je čim širši krog ljudi obveščati o pomembnosti čebel za naše okolje in življenje. Zato smo pripravili tudi promocijske majice s slogani: Brez čebel ni življenja, S čebelami do zdravja in Posadi rožo za čebelo. Slovenija bo konec marca 2012 gostila drugo mednarodno konferenco čebelarskih organizacij, ki bo posvečena ohranjanju in sajenju avtohtonih, medovitih rastlin po vseh državah in katere slogan bo Posadi rožo za čebelo. S tem ČZS, JSSČ pozivata tudi čebelarje iz drugih držav, da se priključijo akciji, saj moramo imeti vsi skupen cilj, da OHRANIMO ČEBELE. Vse dodatne informacije in promocijski material dobite na spletni strani www.ohranimo-cebele.si Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije i ^ Ohranitev čebel čebele v naravi opravljajo izredno pomembno nalogo: oprašu-jejo žužkocvetne rastline. Prednosti opraševanja rastlin s strani medonosne čebele je v tem, da v primerjavi z ostalimi opraševalci prezimijo v velikem številu in lahko že zgodaj spomladi opravijo svojo opraševalno vlogo. Tako se jim lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi. Od opraševanja čebel so po večini odvisna sadna drevesa (80 odstotkov), poljedelske kulture (ajda, facelija, detelja, oljna ogrščica, sončnica) in vrtnine (fižol, paradižnik, kumare, buče). Sicer pa je opraševanje pomembno tudi za ohranjanje raznovrstnosti in ravnotežja v našem okolju. Kljub vsej svoji koristnosti pa je v današnjem času čebela zelo ogrožena. Vplivi onesnaženega okolja se odražajo tudi na čebelah. In ravno to se je v veliki meri zgodilo letos. V letošnjem letu smo bili priča največjemu pomoru čebel, saj je bilo prizadetih več kot 2.500 čebeljih družin samo v Pomurju , verjetno pa je ta številka bistveno višja, saj čebelarji vseh pomorov ne prijavijo. Ljudje se vse premalo zavedamo, kaj lahko povzroči uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Vsi bi radi imeli čim več pridelka, zato pogosto posegamo po sredstvih, tudi če uporabe le teh ni nujna. Pogosto to počnejo tudi ljudje, ki pridelke pridelujejo zase. V intenzivni pridelavi hrane se uporabi fitofarmacevtskih sredstev še ni mogoče izogniti, za svojo osebno uporabo pa le kmetujmo tako, da čim manj uporabljamo raznih kemičnih sredstev. Tako bomo uživali bolj zdrave pridelke, s tem pa bomo tudi manj zastrupljali okolje, v katerem živimo. Komu je pripisati spodnji citat je težko reči. Zelo radi ga pripisujemo slavnemu Albertu Einsteinu, vendar je ne glede na avtorstvo v njem zrno resnice: »Ko bo z obličja Zemlje izginila čebela, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ...« Kako lahko mi prispevamo k ohranitvi čebel? Sadimo medovite rastline in medovita drevesa, saj so nenadomestljiv vir paše za čebele. Zmanjšajmo uporabo za čebele škodljivih škropiv oziroma jih sploh ne uporabljajmo. Na svoje vrtove uvajajmo ekološko pridelavo. Skrbimo za ohranjanje čistega okolja in čistih voda. Zavedajmo se pomembnosti čebel za naše okolje in o tem ozaveščaj-mo tudi druge. Zavedajmo se, da vsakršno zniževanje številčnosti čebel, lahko povzroči v naravi ekološko in gospodarsko katastrofo. Naša naloga je, da odgovorno ravnamo s svojim okoljem. Andreja Kandolf, ČZS-JSSČ Turizem Kako lepo je tukaj, mi je pred dvema letoma dejala kolegica z Gorenjske, ko je prvič obiskala center Lukovice. In res, osrednji trg daje kraju poseben čar. A to ni vse, sem ji dejal, dolina Črnega grabna od Trojan do Prevoj namreč v sebi skriva še mnogo več. Prepletanje zgodovine z bogato kulturno in naravno dediščino, zanimivimi ljudmi in dogodki daje našim krajem velike možnosti za razvoj turizma ter s tem tudi priložnost za nova delovna mesta. Na tem področju v Občini Lukovica deluje nekaj posameznikov in predvsem turističnih društev pove- zanih v turistično zvezo. V uredništvu Rokovnjača tako njim kot tudi vsem ostalim želimo z uvedbo stalne rubrike Turizem dati dodatnega zagona za nadaljnje delo v tej svetovno zelo pomembni gospodarski panogi. Želimo torej spodbujati turizem, tudi obiske naših občanov in društev po Sloveniji ter tujini, saj tako predstavijo svoj kraj, ob tem pa spoznajo nove ljudi, kraje in običaje. Ob vsem tem se domov vrnejo bogatejši za nova spoznanja in s širšim pogledom na svet. Vabimo vas torej, da s svojimi idejami in predlogi sodelujete ter s tem sooblikujete rubriko turizem. Leon Andrejka 6. vse slovensko srečanje vasi Gab(e)rje V soboto 2. julija, je vas Gabrje pod Špil-kom priredila šesto vseslovensko srečanje vasi z imenom Gab(e)rje. Osrednja slovesnost se je začela s himno v izvedbi Godbe Lukovica, ki so ji sledili pozdravi gostov, humoristični del in v nadaljevanju izvirne predstavitve udeleženih, ki jih je bilo letos kar 11, prek 500 Gabrčanov, največ do sedaj. V večini so bile to velike ekipe, ki so se pripeljale z avtobusi. Nekateri so na srečanje prišli prvič, v večni so se zbrali že stari prijatelji, ki vsako leto nestrpno čakajo na gabrski dan. Vasi se srečujejo z namenom spoznavanja ljudi in krajev, izmenjave izkušenj, promocije in sprostitve. Tako je bil tudi pri organizaciji letošnjega srečanja dan poudarek na predstaviti blagovne znamke Zakladi Črni graben in lokalnih društev, ki so svojo dejavnost predstavili na stojnicah. Izvedeni so bili turistični ogledi, in sicer cerkev sv. Neže na Golčaju, grad Brdo pri Lukovici, Čebelarski center Slo-venije^ - s krajšo predstavitvijo zgodovine v rokovnjaškem gozdiču v izvedbi Turističnega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo, Gradiško jezero in pohod na lukoviški »Triglav« Špilk 957 m z nadaljevanjem na planinsko gostišče Kekec. Turističnemu delu so sledile družabne igre: nošenje drv, sestavljanje voza in smučanje. Za popestritev igre je poskrbel komentator in povezovalec srečanja Franci Peternel. Kaj hitro se je dan prevesil v večer, sledila je še podelitev pokalov; prehodni pokal je letos odšel v Gabrje pri Dobovi, organizatorici prvega srečanja vsi Gab(e)rje. Srečanje se je zaključilo z gabrsko veselico, za ples je poskrbel ansambel Nemir. Naslednje leto se bodo Gabrčani zbrali v Gaberjah pri Štanjelu. Organizatorji srečanja se zahvaljujejo društvom, razstavljavcem in vsem, ki so sodelovalni na srečanju. Zahvala gre tudi Občini Lukovici in vsem ostalim donatorjem/spon-zorjem, ki so omogočili srečanje. Primož Dežman, kot vodja organizacije se zahvaljujem vsem vaščanom za pomoč pri organizaciji srečanja. Še posebej sem ponosen, da smo priredili srečanje v duhu dobrih vaških odnosov; le-ti so se s srečanjem še okrepili. Primož Dežman Rokounjač Glasilo občine Lukovica Tradicionalno 11. srečanje Gradišč slovenije Že tradicionalno smo se tudi letos na medsebojnem druženju zbrali občani krajev, ki v svojem imenu vasi nosijo besedo Gradišče. Že enajsto srečanje zapovrstjo je letos potekalo na Gradišču na Kozjaku v občini Selnica ob Dravi, ki je bila tudi pokroviteljica letošnjega srečanja. Novi in stari prijatelji, ki nam je skupno, da prihajamo iz kraja, ki v svojem imenu nosi tudi ime Gradišče, smo se ponovno srečali v soboto, 25. junija, ko nas je prijazno pozdravil prijeten in miren kraj Gradišče na Kozjaku. Za obiskovalce so organizatorji najprej pripravili krajši kulturni program, sledila je tradicionalna predaja starinskega meča naslednjemu organizatorju srečanja. Po kosilu smo se lahko z organiziranim prevozom prek Avstrije podali na ogled domačije Lampred ali na krajšo pešpot do partizanske bolnišnice Tevakin, kjer nam je S.. d • t domačinka vedela veliko povedati o zelo uspešnem delovanju te skrite bolnišnice ob avstrijski meji. Obiskovalci smo se nato pomerili še v smeha polnih zabavnih družabnih igrah, kjer so tekmovalci prenašali žogice, se iskali in mol-zli umetno kravo. Naši predstavniki so nas zelo dobro zastopali in zasedli peto mesto. Na Gradišču se je veselilo, zabavalo, plesalo in s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile vaščanke Gradišča, organizatorja, sladkalo vsaj 800 ljudi iz različnih koncev Slovenije. V ponos nam je, da smo kot prvi organizator tega srečanja uspeli povezati kraje po vsej Sloveniji in se ne bojimo da bi se naša vsakoletna srečanja prekinila. Če ne prej, se Gradiščanke in Gradiščani ponovno srečamo v prihodnjem letu v Gradišču pri Šentjerneju na Dolenjskem. Silva Burja TD Gradišče Pohod na Čreto Sončno nedeljsko jutro in rahel vetrič sta narekovala pravo vremensko klimo za pohod, ki smo si ga tokrat začrtali. Zbor in odhod z igrišča Zlato polje je bil takoj po opoldanskem kosilu. Pot nas je vodila po Tuhinjski dolini skozi Kozjak na Vransko. Živahen in razigran pogovor je nakazoval prijeten popoldanski pohod. Skozi okna avtobusa se nam oko zazre v hribovska naselja, na čredo ovac in živino, ki se pase na pobočjih. Ustavimo se v središču Vranskega, kjer izstopimo. Najprej kratek posvet, nato si oprtamo nahrbtnike in več kot štirideset zlatopoljskih poho-dnikov krene za vodičem Ljubom Samotorča-nom, ki dobro pozna našo pot. Pohod nas vodi v severni del gričevja, naglo se pričenjamo vzpenjati v hrib. Prijetna gozdna stezica kolono pohodnikov raztegne, starejši zaostajamo, seveda pod nadzorom drugega vodiča Toneta Bernota. Mobilni telefon nam omogoči, da vodilnega pozovemo na upočasnitev, nekako na pol poti pa jih dohitimo in se pridružimo krajšemu postanku. Kratka priložnost za oddih in napitek. Neučakani mladi pohodniki nas priganjajo in pozivajo, da krenemo dalje. Poleg petja ptic nam pot polepša skupina prijetnih koz, ki se sproščeno pasejo med skalovjem. Dobro markirana pot nas po dobri uri in pol pripelje do cilja. Na pobočju pred seboj zagledamo kočo na višini 1875 m, ki se koplje v popoldanskem soncu, ob njej pa pohodni-kom, ki veselo uživajo. Pridružimo se jim in posedemo. Poleg sendvičev si privoščimo do- brote, ki nam jih ponudijo prijazni gostinci, ki nam zaupajo, da so dobro založeni. Na steni v notranjosti koče je poleg mnogih starodavnih slik in pohval tudi spominsko obeležje na borbe prvega Štajerskega bataljona v teh krajih. Čas našega postanka ob koči zaključimo s skupnim fotografiranjem. V neposredni bližini si ogledamo kapelo sv. Ane iz leta 1920 in spominsko obeležje padlim borcem trinajste udarne brigade. Naj povem, da je tod potekala leta 1943 tudi bitka Kamniško-Zasavskega odreda z nemškim okupatorjem, v kateri je sodeloval tudi Jože Zupančič, najstarejši član športnega društva Zlato polje. Podamo se še nekaj korakov naprej na vrh grebena in si ogledamo starodavno cerkev svete Marije. Se pogled na drugo stran v dolino Mozirja, nato pa spust nazaj na izhodišče, kjer nas čaka prijazni šofer Ciril s svojim avtobusom. Med vožnjo domov si izmenjamo mnenja, mnogim pa misel uide že na jesenski pohod. Hvala obema vodičema za pozornost in vzorno vodenje ter g. Gerčarju za prijetno in varno vožnjo. Tone Habjanič Slovenski večer v Tuhinjski dolini V Termah Snovik so vsako soboto zvečer, v juliju in avgustu, pripravili za svoje goste slovenski večer. Tokrat s Folklorno skupino Strmol cerklje in z ljudskimi pevkami iz Krašnje, ki so s petjem pospremile odprtje razstave slik, ki so nastale na lanskem ex temporu v Krašnji. Slikarska dela, razstavljena v Termah Snovik, so nastala ob poslušanju ljudskih pesmih, ki so jih peli nekoč, ob pletenju kit iz pšenične slame. Razstava nosi naslov »Peli so ji ob pletenju kit«. Pletenje kit je zahteva veliko spretnosti in je osnovna struktura za izdelavo slamnikov, košar, cekarjev, predpražnikov, zapestnic, obeskov in drugih prekrasnih izdelkov. Slikarji ustvarjali ob poslušanju ljudskih pesmi Likovniki iz Domžal, Mengša, Lukovice in Radomelj so ob petju ljudskih pesmi začutili njihovo vsebino, ki so jo izrazili na slikarsko platno. Slike so nastale na lanskem ex temporu v Krašnji, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Ljudske pevke ob prepevanju tradicionalnih ljudskih pesmi prikazale pletenje kit Prvi del tradicionalnega slovenskega večera na terasi Term Snovik so zaznamovale ljudske pevke iz Krašnje, ki zavestno in z ljubeznijo ohranjajo tradicijo pletenja slamnatih kit ter jo prenašajo iz roda v rod. Ob petju so praktično prikazale pletenje kit iz domače pšenične slame in podučile o zgodovini obrti in tehnikah, ki se pri tem uporabljajo. Pletenje je postopek, ki zahteva veliko spretnosti, saj se hkrati plete s sedmimi ali več slamicami, odvisno od namembnosti izdelka. Zato je to opravilo bolj v domeni deklet in žena, medtem ko moški del ekipe skrbi za pomožna dela in za dobro vzdušje. Rezultat pletenja je pšenična kita, ki je osnovna struktura za izdelavo cele palete prekrasnih izdelkov, od košar, cekarjev, klobukov - slamnikov, pa vse do predpražnikov, zapestnic, obeskov, okraskov in še marsičesa bolj ali manj uporabnega. Senta Avbelj, RTA Častni občan Niko Kralj 7. septembra praznuje 91 let Genialen um, delavnost, podpora družine Sedmega septembra 2011 bo svoj 91. rojstni dan praznoval prvi in zaenkrat edini častni občan Občine Lukovica Niko Kralj. Kralju, ki je „kraljeval" tudi na področju industrijskega oblikovanja in je zaradi svoje dejavnosti svetovno prepoznavna osebnost, je občinski svet ta naziv podelil leta 1998. Kljub neprijetnim zdravstvenim težavam, ki so ga priklenile na posteljo, je Kralj še vedno radoživ in radoveden človek. „Takšen, kakršen je že vse življenje! Le da se mu pri skoraj 91 letih in po preživeti možganski kapi zdijo pomembne druge stvari kot v mladih letih," je ob tem pripomnila njegova hčerka Veronika Kralj-Iglič, ki je za Rokovnjača spregovorila v imenu svojega očeta. Našega obiska se je razveselila. Kot je povedala, očetu naziv častnega občana še naprej ogromno pomeni, pa čeprav se zdaj že nekaj časa ne more udeleževati občinskih dogodkov in proslav, kakor je rad počel prej. Zelo znana je izjava, ki jo je oblikovalec, arhitekt in dolgoletni univerzitetni profesor na Fakulteti za arhitekturo izrekel ob prejemu laskave nagrade. Na vprašanje, kaj mu priznanje pomeni ob mnogih domačih in mednarodnih priznanjih, ki jih je za svoje delo prejel v svojem življenju, je vidno ganjen in zadovoljen odgovoril: „Presenečen sem bil, ko sem izvedel za to priznanje, sem ga pa tudi zelo vesel. Priznanj je veliko, ampak to, da ste se me spomnili v domačem kraju, to pa človeku pomeni največ!" Kralj je večkrat poudaril, kako ponosen je na „svoje" ljudi in na nedavni razvoj občine, ki jo je rad obiskoval - pa naj bo to središče v Lukovici ali „Trojajne", kot je rekel po krofih znani vasi v bližini njegove domače hiše. Zavrh zamenjal z Ljubljano po 2. svetovni vojni Niko Kralj se je rodil na Zavrhu pri Trojanah, iz povsem praktičnih razlogov pa je imel kar tri rojstne liste - 7. 9. 1920 (kar se šteje kot njegov uradni rojstni datum, čeprav se večkrat omenja tudi sledeče leto), 1921 in 1922. „To je bilo zaradi vojske, da bi se izognil vpoklicu," je pojasnila Kralj Igličeva in na kratko povzela njegovo zgodovino prebivanja na skrajnem vzhodnem delu današnje občine Lukovica. „Oče je na Zavrhu živel v otroštvu. Med drugo svetovno vojno, tik pred maturo, so ga zaprli, kasneje pa internirali v taborišče, v zloglasni Mauthausen. Ko se je vrnil iz internacije, ga doma ni več čakal nihče. Njegov oče Franc, ki se je ob boku Rudolfa Maistra boril že v 1. svetovni vojni, je zbolel in umrl že pred drugo vojno, mama Genovefa in sestra Marinka nista preživeli Au-schwitza, brat Frančišek je umrl zaradi bolezni, brata Cvetka pa so ubili kot talca. Po vrnitvi v Slovenijo se je Niko pridružil Šercerjevi brigadi. Ko je zapustil vojsko, je nekaj časa zaradi zdravljenja tuberkuloze preživel v zdraviliščih, kasneje pa se je posvetil študiju v Ljubljani. Domačih krajev se še vedno rad spominja. Škoda le, ker je vojna tako kruto razbila idilo, ki so jo sicer imeli sredi neokrnjene narave," je povedala Veronika in dodala, da se njena družina zelo rada vrača v očetove domače kraje; če je le mogoče, pridejo 1. novembra v Šentgotard prižgati sveče na pokopališče in se srečati s sorodniki in prijatelji. Kraljevi so bili izredno napredni. Oče Franc, ki je imel mizarsko delavnico, v kateri je Niko naredil prve, a zelo pomembne korake k uspešni karieri, se je tako ob lesu ukvarjal recimo tudi s fotografijo, čebelarstvom ... „Ded pa je imel tudi tobak, čeprav je bil takrat prepovedan," se je nasmehnila Kraljeva hči. Želela ga je vojska, a je imel raje oblikovanje Kraljevo šolanje se je začelo v Šentgotardu. Po osnovni šoli so v trgovini potrebovali pomočnika. Kralja je služba zanimala, a se je zanjo prijavil tudi sošolec Kušar, ki je imel nekoliko boljše ocene in jo je zaradi tega tudi dobil. Kralj pa se je na željo babice Katarine in z njeno finančno podporo vpisal na nižjo gimnazijo v Škofovih zavodih; želela si je, da bi postal duhovnik. Kralj klasične gimnazije ni dokončal, zadnji razred nižje gimnazije pa je opravil s privatnimi izpiti. Šolanje je potem nadaljeval na realni gimnaziji v Ljubljani. Stanovanje in hrano pri družini Bregant si je prislužil, ker je pri študiju pomagal sošolcu Dušanu Bregantu. Politično organiziranje je terjalo, da je zadnji razred gimnazije opravljal v Senovem. Zaradi druge svetovne vojne in služenja vojske po vojni se je njegovo šolanje prekinilo. V vojski, kjer je napredoval v oficirja, so ga želeli obdržati. Ker pa si je sam želel študirati, je dezertiral in bil zaradi tega odpuščen. Praktično znanje nadgradil s teoretičnim Prvi vpis na Oddelek za arhitekturo na Tehnični fakulteti mu je spodletel, zato je eno leto študiral gradbeništvo. V drugem poizkusu mu je uspelo in pri študiju je bil uspešen. Leta 1952 je diplomiral z diplomsko nalogo „Razvoj sedežnega pohištva v petih tisočletjih" in si s tem prislužil Prešernovo nagrado za študente. Njegov mentor, profesor Edo Mihevc, je vedel, kakšen potencial ima mladi Kralj, zato ni pomišljal, ko ga je priporočil za službo v kamniškem Stolu, kjer je lahko s pridom izkoristil svoje bogato znanje, pridobljeno na fakulteti in praktične izkušnje iz očetove delavnice. „Bil je zagnan, inovativen, delal je z veseljem," je povedala njegova hčerka in dodala, da se je Niko leta 1949 spoznal z njeno mamo, njegovo kasnejšo ženo, ki ji je prav tako ime Veronika. Poročila sta se leta 1954. Mama Veronika je bila študentka medicine, hkrati pa je tudi poučevala klavir na Glasbeni šoli Center v Ljubljani; kasneje se je posvetila družini. „Za očetov uspeh je bila zaslužna tudi mama, zlasti njegovi prvi rezultati so bili skupen projekt," je dodala in pristavila še, da je bil glavni namen očetovih stvaritev, med katerimi je nekaj kultnih, izdelati izdelke, ki bi bili uporabni, estetski in dostopni vsakomur. „Z inovativnimi idejami, s predanostjo ter ljubeznijo do dela mu je uspelo ustvariti brezčasne izdelke. Glede na zgodovinski kontekst, šlo je za čas po 2. svetovni vojni, je ustvarjal predvsem praktično uporabne predmete. Pohištvo REX (v latinščini to pomeni kralj op. p.) je nastalo z uporabo obstoječih kalupov stola, ki ga je prej izdelovala Remčeva tovarna. Ta predhodnik se je tudi imenoval REX. Obstaja več elementov pohištva REX (nezložljivi fotelji, mizice, ležalnika in zložljivi fotelji). Zložljivi fotelji so bili namenjeni za uporabo na terasah in v naravi. Ker je vse več ljudi imelo avtomobile, s katerimi so se vozili na izlete, je bilo ugodno, da je bilo pohištvo zložljivo." Leta 1957 je Kralj sprejel ponujeno učiteljsko mesto na Šoli za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Posvetil se je vzgoji mladih, v rednega profesorja pa je bil „posvečen" leta 1975. Učiteljsko delo je opravljal do upokojitve leta 1994. Prešernov nagrajenec in svetovno ugleden oblikovalec je bil tudi dober oče Poleg številnih arhitekturnih nagrad doma in na tujem je leta 1962 po študentski prejel še „pravo" Prešernovo nagrado. Prestižno nagrado, ki jo Republika Slovenija podeljuje za izjemne dosežke na področju umetnosti in kulture, je dobil, tako je pisalo v obrazložitvi, kot „izkušen in izoblikovan umetnik in strokovnjak, ki je zaznamoval tudi že svetovni oblikovalski prostor". V šestdesetih letih je bilo splošno sprejeto dejstvo, da je Niko Kralj med vidnejšimi pohištvenimi oblikovalci v Evropi in na svetu. Samo stol REX in njegove izpeljanke so po svetu izdelali v več milijonih primerkov; kot eden redkih slovenskih produktov so se znašli tudi na dražbi slavne avkcijske hiše Christie's v Londonu. „Oče je bil vesel, da se je uveljavil v tujini. Skupaj s slavo je prišlo tudi nekaj denarja, da sta si z mamo lahko kupila avto. Najpomembnejše je bilo, da so se mu odprle nove možnosti za delo in za sodelovanje z uglednimi tujimi strokovnjaki na področju oblikovanja," je povedala hčerka Veronika in dodala, da je bil Kralj zanjo v prvi vrsti pomemben kot oče:„Uspešnost je sicer del njegove identitete, vendar se mi za najin odnos zdi nebistvena." Bil je svetovljan, prepotoval je velik del sveta (največji vtis je nanj naredil ameriški San Francisco), vedno pa se je rad vračal domov. Rad je skupaj z družino užival v poletjih na morju. Rad se je tudi udeleževal družabnega življenja, plesov in kulturnih prireditev. Lahko bi se reklo, da ni živel nič drugačnega življenja kot vsi ostali, pa vendarle se je pomembno razlikoval od vseh drugih: njegovo znanje in genialnost na področju industrijskega oblikovanja, še posebej kar se tiče lesa, sta ga za vedno uvrstila med največje sinove slovenskega naroda. Ne, ta človek ni zaman častni občan Občine Lukovica. Vse najboljše, gospod Kralj! Luka Maselj Praznovanje Mala župnija Šentožbolt, zadnja na vzhodni strani črnega grabna, preden se vzpne-te prek prelaza Učak proti Trojanam, želi povedati širši javnosti lepo in prijazno novico. V mesecu juliju smo bili farani šentožboltske fare praznično razpoloženi, saj je naš g. župnik Jože Vrtovšek praznoval okroglo 40. obletnico mašniškega posvečenja. Močno se zavedamo, da njegovo krhko zdravje težko dopušča tako velik napor, zato smo se farani z veseljem zbrali v velikem številu pri sv. maši, da smo se z majhno pozornostjo poskušali oddolžiti za trud vseh 36 let, kar upravlja našo župni- jo. To je lepa delovna doba. Verjetno pa tudi ni prebivalca v fari, ki ne bi moral vsaj enkrat stopiti do g. Vrtovška v teh letih, iz kakršnekoli potrebe. Po maši smo praznovanje nadaljevali pod senčno lipo s pogostitvijo in druženjem. Vsi skupaj smo bili zadovoljni, da se je tudi g. župnik lahko malo zadržal, čeprav so ga klicale obveznosti v sosednji župniji. V današnjem času smo takih druženj še kako potrebni in to je tudi dokaz, da znamo stopiti skupaj, da znamo pokazati spoštovanje človeku in da znamo spoštovati praznik in to je zelo veliko v današnjem času. G. župniku želimo, naj mu Bog nakloni trdnejšega zdravja! Frančiška Omerzo Zvonariada v Gorenji vasi V razkošnem kipenju pomladi, na zadnjo majniško soboto, je že trinajstič zadonelo iz grl pevk in pevcev, ki prepevajo v pevskih zborih z imenom »zvon«. Tokrat v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Kar osem zborov v Sloveniji se ponaša s tem imenom: prihajajo iz Šmartnega pri Litiji, iz Jakobskega Dola, iz Dovjega pri Mojstrani, iz Šempetra v Savinjski dolini, z Mute, iz Gorenje vasi in iz sosednjega Mengša ter seveda iz našega Šentvida, kjer v mešanem pevskem zboru prepeva kar 40 pevcev. Naši gostitelji so nas prijazno sprejeli že v zgodnjih popoldanskih urah in nas popeljali po prečudoviti Poljanski dolini, po romantičnih poteh loškega pogorja Tavčarjevih samoniklih junakov. Prijazni domačini so nam razkazali rudnik v Hotavljah, kjer pridobivajo lehnjak in izdelujejo ter oblikujejo po vsem svetu poznani marmor. Rudnik sicer ni odprt za obiskovalce, a ker je bil dela prost dan, so naredili izjemo in nas popeljali v podzemni svet, ki pri obiskovalcu pusti poseben pečat. Po ogledu, ko oko spet ozre svetlobo, postane življenje bolj dragoce- no. Takrat spoznaš, da je tvoj vsakdanji kruh več vreden, pa čeprav je mogoče njegova rezina tanjša in je skorja bolj trda. Zvečer so se glasovi vseh Zvonov zlili v veličastno harmonijo, v hvalnico življenju, ki se z vsako pomladjo čudežno prenavlja in nas vedno znova očara s poetičnim valovanjem polj in travnikov, prepojenih z ljubeznijo človeških rodov. Vsaka stvar, vsak dogodek, vsako občutje srca, vsak košček te najlepše deželice pod soncem, ima svojo pesem, vsi napevi pa se pretočijo v prepoznavno, samosvojo spevnost, s kakršno naša pesem osvaja svet. Rdeča nit koncerta je bil dvajseti rojstni dan naše mlade države Slovenije, ki se je rodila tudi s pesmijo, predvsem narodno, s katero je človek ves čas svojega bivanja hrepenel po svoji domovini. Večer je bil sklenjen s skupnimi pesmimi vseh Zvonov in lahko bi rekli skupaj s Slomškom: »Zvonovi, zvonite, na delo budite, saj naše življenje le kratek je dan.« Zvonite naprej, Zvonovi: za praznik, za delavnik, za upanje in moč, zvonite za budnico in obrambo slovenstva, za istovetnost mladih rodov, da se bodo prepoznali v najlepših pesmih na svetu. Mojca Stoschitzky Dama iz Maxima Poletno gledališče Studenec pri Domžalah vsako leto pripravi večjo, zahtevnejšo predstavo. Vsako leto znova navduši številne stalne in vedno nove obiskovalce. Tudi letos je bilo tako. S komedijo Dama iz Maxima so navdušili in v kar dobri dve uri trajajoči predstavi nasmejali obiskovalce do solz. Premierna predstava 15. julija je imela še trinajst ponovitev. Skorajdevetdeset članski igralsko pevski in plesalski ansambel pod režiserskim vodstvom Lojzeta Stražarja, je imenovano komedijo francoskega pisca Georgesa Feydeaua odigralo popolno. Lahkotna, a ne plehka vsebina, je prikazala takratno snobovsko življenje tako v Parizu kot v provinci. Prav lahko jo je postaviti tudi v današnji čas. Glavni igralci Eva Černe kot Puža Frufru in zdravnik Petypon, ki ga je igral Jure Sešek in vsi ostali sodelujoči so se odlično vživeli v svoje vloge. Med številnimi nastopajo- čimi v pevski in plesni spremljavi je sodelovalo tudi lepo število občanov iz naše občine. Poletno gledališče Studenec si ob letošnji šestdesetletnici zasluži vse priznanje. Upajmo, da nas bo razveseljevalo vsaj še naslednjih šestdeset let. Milena Bradač Znamenje pr Zoret Usoda je hotela, da je rajkl, pripomoček za spravilo lesa iz gozda, ki ga v sedanjem času skoraj ne poznamo več, ubil Slaparje-vega hlapca. Slaparjeva gostilna v Lukovici je včasih veljala za najboljšo na poti med Dunajem in Trstom. Tam so se zbirali vplivni veljaki in je zelo cvetela v času starih furmanov in tudi potem, ko jih že ni bilo več na cesti. In ob nekdanji pešpoti od Zoreta do Čepelj je dal Slaparjev gospodar postaviti znamenje svojemu hlapcu, saj dobremu delavcu sledi vedno tudi dobro plačilo, naj si bo na zemlji ali v nebesih. Minila so leta od takrat in znamenje je načel zob časa; preraslo ga je grmovje in drevje. Franc Cerar iz Lukovice je skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci očistil okolico znamenja, bolje tistega, kar je od njega še ostalo, snel križ z bližnjega drevesa in se lotil popolne obnove. Prvotno je stalo znamenje ob nekdanji pešpoti od Zoreta do Čepelj na robu travnika, danes je precej drugače in na mestu, kjer je znamenje stalo, so postavili betonski podstavek, naredili nov leseni del, obnovili kip križanega, postavili streho in v torek, 26. julija, je znamenje blagoslovil župnik Igor Dolinšek. Ob tem se je zahvalil za vloženo delo Francetu Cerarju in nam povedal, da vsak izmed nas nosi svojo obliko križa, le da eden pravi, da je to starost, drugi bolezen, neuspeh. Znamenje je postavljeno zaradi človeka in France mu je z obnovo dahnil novo življenje. Po končanem blagoslovu smo skupaj z Zoretovimi dekleti ob polni mizi obujali spomine, mi mlajši malce manj, so pa zato starejši imeli toliko več povedati o tem, kako je bilo takrat. Drago juteršek ml. Blagoslov obnovljenega oltarja svete Ane na Češnjicah Sv. Ana je mati Device Marije, ki je mati od-rešenika. Z možem Joahimom sta oba potomca kraljevega Davidovega rodu.Bila sta pravična in pobožna človeka. Kot zakonca sta si zelo želela otrok in zato zaupno molila. Šele na stara leta sta dobila otroka, ki sta mu dala ime Marija. Pri sebi sta jo imela tri leta, potem pa sta jo dala v varstvo in vzgojo duhovnikom kot sta se zaobljubila. Sveta Ana je zavetnica proti nevihti, pa tudi proti revščini. Skupaj z možem Joahimom, pa je zavetnica zakoncev. Sedemnajstega julija na praznik Karmelske matere božje smo imeli blagoslov obnovljenega oltarja Svete Ane. Vsa zahvala gospodu župniku Avguštinu Klobčarju, botram Anicam, faranom in vsem ostalim donatorjem. Dušan Skrlj blagoslov prevoznih sredstev na Krištofovo nedeljo Na Krištofovo nedeljo, 24. julija, ko v župnijah po Sloveniji blagoslavljajo prevozna sredstva, nam je župnik Andrej Svete pri sveti maši spregovoril o dragocenem zakladu, o zakladu, v katerem smo slišali pri Evangeliju. Dragocenost zaklada naše ljubezni sega na vse ceste tega sveta in z našo pomočjo Misijonsko središče Slovenije in Miva Slovenije pomagata našim misijonarjem krajšati razdalje, da lažje hranijo lačne, zdravijo bolne in rešujejo življenja. Kar štirinajst prevoznih sredstev je v preteklem letu Miva Slovenija podarila našim misijonarjem na različnih koncih sveta, a prošenj je še veliko, zato je prav, da se na Krištofovo nedeljo zahvalimo Bogu za srečno prevožene ali prehojene kilometre in se zavetniku šoferjev priporočimo za varno vožnjo ter s svojim darom pomagamo pri nakupu novih prevoznih sredstev. Pri blagoslovu smo svoj dar en evro za srečno prevoženih 1000 kilometrov tako namenili za nakup novih prevoznih sredstev za naše misijonarje. Še bolj kot to, da se varno vrnemo domov, je pomembno to, da naj vse udeležence v prometu sv. Krištof varuje pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem, kajti le tako se bomo zagotovo var- no vrnili domov. Še nalepka in izrečene želje za varno vožnjo župnika in podamo se na pot in ob deževni in mokri cesti zgoraj navedeni stavek še kako prav pride. Drago Juteršek ml. Konec sezone zaključili s piknikom Kot po navadi je tudi letos MoPZ Janko Kersnik 49. sezono končal s piknikom članov in njihovih družin. Tokrat so se odpravili v Goriška Brda. Odpravili so se po poti, ki jo vsak ponedeljek prevozi njihov član Marinko Pintar. S Primorske se pripelje v Lukovico na vaje. V nedeljo so ob 10. uri na povabilo cerkvenega zbora prepevali pri maši v cerkvi sv. Florjana v Števerjanu. Po sveti maši je sledilo druženje s člani zbora ob pijači in domačem siru. Nato smo člani MoPZ in naše družine nadaljevali pot med trtami in prispeli smo do lepo urejene vinske kleti, ki so jo obdajale še lepše negovane trstike grozdja. Vse to skrbno in z ljubeznijo neguje prijatelj zbora, ki je z zborom letos odpotoval tudi na turnejo po Balkanu , Franco Terpin. Res lepo urejena vinska klet je kar vabila s pogledi. Ko smo stopili skozi ogromna vrata, smo doživeli pravo dobrodošlico. Na mizi se je že šibilo, na sredini pripravljen košček suhega mesa za dobrodošlico, zunaj na vrtu se vrtita odojka, ki ju je zboru darovala Farma Ihan. V res prijetnem vzdušju je mineval popoldan. Imeli smo družabni program, z balinčki in badmintonom smo se malce razgibali. Nato je Marinko v goste poklical sina znanega slovenskega pevca, ki poje v slovenskem oktetu. Ob klavirski spremljavi nam je zapel nekaj krasnih melodij. Nato nas je s svojim obiskom počastila tudi Ljoba Jenče, ki nam je zapela nekaj svojih znanih pesmi. Ob koncu smo se pevci predstavili z videom po Srbiji. Naš Franco je ta čas odpiral čep najboljšega vina, ki so ga izdelali prav posebej za rojstni dan našega Marinka. Po res napornem dnevu smo se navdušeni nad lepotami krajev in prijaznosti naših briških prijateljev odpravili proti domu. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti našemu Marinku, ki je vso to stvar organiziral, in seveda tudi našemu vinarju Francu Terpinu, ki nam je odstopil prostor, in poskrbel, da nismo bili nikoli žejni. Marko Juteršek Foto: Drago Juteršek Koncert fantovskega zbora Mi smo mi r i » U I Fantovski zbor tretje generacije Slovencev iz Amerike, točneje iz clevelanda, je tokrat gostoval tudi v naših krajih. V sredo, 6. julija, so ob 20. uri zapeli v kulturnem domu Antona Martina Slomška. S tokratnim večernim samostojnim koncertom, ki so ga lepo tudi sami povezovali, so zaključili njihovo tokratno slovensko turnejo. V Sloveniji so se mudili ravno v času, ko je Slovenija praznovala 20. obletnico obstoja, in tudi z njihovim koncertom so na simboličen način Sloveniji čestitali ob prazniku. Z raznolikim programom, ki so ga v razločni slovenščini zapeli, in ob prijetnem, včasih sicer malce bolj tresočim glasom prebranim veznim tekstom, so nam mladi zagotovili, da se bo v Ameriki še govorilo slovensko. Naj vam povem nekaj o zboru. Zbor je »naslednik« vam verjetno bolj znanega zbora Korotan, ki prav tako prihaja onkraj velike luže. Pevci so že v začetnem venčku koroških narodnih napevov pokazali, kako zelo jim je ljuba Slovenija in naša glasba, ki prihaja iz tega raja pod Triglavom. Kar kri začne hitreje teči po žilah, ko slišiš rojaka, ki onstran luže tako lepo ohranja slovensko pesem, in s svojim petjem slika tiste kotičke naše zemlje, ki jih opevajo naše pesmi. Po krajšem odmoru so občinstvu v dvorani, ki je bilo navdušeno nad njihovo slovenščino, pokazali še, od kod so oni doma. Sledilo je nekaj tujih skladb, ki so pokazale da jim poleg slovenščine leži tudi angleščina. Za nami je bil zanimiv glasbeni večer, ki je povezal Slovenijo in Ameriko. Župan Matej Kotnik je ob koncu koncerta vsem namenil nekaj besed, kjer je poudaril, da imamo v Ameriki že mnoge vplivne može, če pa bodo generacije še naprej take, bodo imeli nekoč lahko še predsednika s slovenskimi koreninami. Nastopajočim se je zahvalil za prijeten večer in jim podaril še simbolično darilo, in koncert se je končal. Ne še čisto, občinstvo je bilo tako navdušeno nad petjem, da so se po daljšem aplavzu pevci morali vrniti na oder. Za slavnostni zaključek so zapeli še vsem dobro znane Žabe in pesem iz ameriškega repertoarja. Ob slednji smo spoznali, da pevcem ne manjka niti igralskega talenta. Po koncertu je sledilo prijetno druženje ter pogovor s pevci in ostalimi gosti v dvorani in na dvorišču. Marko Juteršek Misijon italake v Boliviji V soboto, 9. julija, smo imeli priložnost prisluhniti pričevanju Violete Rodriguez o življenju in delu v Boliviji v krajih, kjer je deloval misijonar Franci Pavlič. Ob pomoči prevajalke Martine Skrabec nam je spregovorila Violeta Rodriguez, ki pomaga francoskemu misijonarju na misijonu Italake, ki je od večjega mesta El Alta oddaljen 200 km po slabih cestah, na katerem je sejal seme božje besede, ki je padlo na dobra zemljo pokojni misijonar Franci Pavlič. O delu, predvsem pa o občudovanju misijonarjev, ki prihajajo iz Evrope, da prav slednje je občutila šele sedaj, ko se spoznava z ljudmi in kraje, kjer je živel Franci Pavlič in ko vidi iz kakšnega ugodja pridejo misijonarji k njim, zato jih sedaj še bolj spoštuje. O občudovanju njihove globoke vere, da zapustijo dom in odidejo kakor prvi apostoli oznanjat Jezusov nauk v svet revščine, bolezni, pomanjkanja ^ In vendar je pri njih revščina na podeželju, kamor spada tudi misijon Italake, večja kakor v mestih, a ponosni so, da jim Franci ni dajal rib, ampak jih je učil loviti. Tako smo izvedeli, da vrtec na misijonu še deluje, da so se organizirali tudi z njeno pomočjo in pletejo v skupinah, da si bodo počasi zagotovili boljše življenje, da je knjiga o delu misijonarja Francija napisana in da čaka ^ Za to, da se je odločila, da stopi na pot laične misijonarke, ima velike zasluge pokojni Franci, saj je videla, kako ga ljudje pogrešajo in se je zato odločila, da stopi po njegovi poti, čeprav je imela v mestu odlično službo. Se veliko novega in zanimivega smo izvedeli o misijonu, v posebno veselje ji je bilo srečati se z očetom pokojnega misijonarja, in z vsemi nami, ki smo Francija poznali in še vedno po svojih močeh podpiramo njegovo začeto delo, čeprav je misijon, na katerem je deloval, pod okriljem Rima. In zato nam je tudi zapela, tudi Francijevo priljubljeno pesem in še prisrčni HVALA, ki ga je izrekla na koncu našega srečanja, je spodbuda, da podpremo naše brate in sestre tudi zunaj meja naše ožje domovine, v krajih kjer je v očetovo hišo odšel naš Franci. Drago Juteršek ml. Slomškov bralni klub Prvo bralno leto smo tokrat zaključili več kot uspešno, saj nam je uspelo poleg zastavljenih načrtov do konca leta prebrati še celo eno knjigo več. Poleg tega smo v letu, ko smo začeli orati ledino branja za odrasle, že prejeli priznanje za naš trud s strani Medškofijskega odbora za Slomškovo priznanje, kar nam daje še večji zanos, ko vstopamo v novo bralno leto. Svoje druženje smo tokrat zaključili na lahkotnejši način z zbirko zgodb Boža Rustje Zgodbo ti povem in se s tem že pripravljali na zanimiva počitniška branja. Če vam branje ne dela preglavic in bi se radi pridružili Slomškovemu bralnemu klubu za odrasle, ste vabljeni, da se oglasite na srečanjih SBP ob sobotah od konca septembra dalje v župnišču na Brdu. Drago Juteršek ml. Praznik Marijinega vnebovzetja na Brdu V letošnjem letu je bilo na praznik Marijinega vnebovzetja, ki je v slovenskem narodu močno zakoreninjen, v župnijski cerkvi na Brdu pri slovesni sveti maši ob 9. uri še posebej slovesno. Če se je slovenski narod 15. avgusta leta 1992 posvetil nebeški Materi Mariji in to posvetitev obnavljamo vsako leto na praznik, je pred tridesetimi leti, ravno na 15. avgusta, odprl vrata župnišča in vstopil vanj naš župnik Andrej Svete. Na koncu svete maše smo se spomnili dveh njegovih okroglih jubilejev, ki jih je praznoval v tem letu in sicer 40-letnico posvečenja in 30-letnico njegovega prihoda na Brdo s šopkom rož in izrečenimi najboljšimi željami, da bi mu zdravje služilo in, da bi še dolgo deloval med nami ob Božji pomoči in varstvom Svete Božje Matere Marije. Drago Juteršek ml. 100 let PGD Trojane Konec junija je Prostovoljno gasilsko društvo Trojane praznovalo 100. obletnico delovanja. Visok jubilej so njihovi člani obeležili s tremi dogodki. Najprej so organizirali meddruštveni gasilski turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležili gasilci iz vseh delov Slovenije. V petek, 24. junija, so trojanski gasilci pripravili zelo zanimivo prireditev Sprehod skozi čas zadnjih 100 let z besedo in glasbo. V uvodnem nagovoru se je predsednik PGD Trojane Lado Goričan osredotočil na evropsko leto prostovoljstva 2011 in poudaril, da so gasilci neprecenljiv del prostovoljstva z zelo bogato tradicijo. Spomnil se je tudi generacij gasilcev tega društva in dodal, da se klanja njihovemu prostovoljnemu delu in se s hvaležnostjo spominja njihovih del, da so ustvarili trdne korenine gasilstva na tem območju in jim omogočili, da morejo iz njih rasti. Sledila sta govora župana Občine Lukovica Mateja Kotnika, ki je dejal, da smo lahko na tradicijo PGD Trojane ponosni na celotnem območju občine Lukovica in ne samo na Trojanah, ter člana Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsedujočega regijskega sveta Ljubljana III Matjaža Markovška, ki se je v svojem govoru dotaknil predvsem urejanju statusa gasilca. Ob tem je dodal, da osebno verjame v sposobnost PGD Trojane in voljo, ki je v 100 letih nikoli ni manjkalo. Nato so se v PGD Trojane za sodelovanje s priložnostnim znakom ob 100-letnici, ki so ga pred tem dobili tudi vsi člani društva, zahvalili organizacijam in skupnostim. Po podelitvi priznanj Gasilske zveze Lukovica prizadevnim članom in članicam PGD Trojane se je začel glavni del sobotne prireditve Sprehod skozi čas zadnjih 100 let z besedo in glasbo, kar nikakor ni bila klasična kronika, kot smo je vajeni na gasilskih prireditvah, temveč si je scenarist Lado Goričan zamislil nekoliko drugačen sprehod skozi čas. Tako so bili prelomni trenutki gasilskega delovanja ter tudi drugi dogodki in prireditve iz naših krajev, pa tudi širše, ki so tako ali drugače vplivali na življenje in delo predstavljeni po desetletjih. Po predstavitvi vsakega posameznega desetletja so člani godbe mengeških veteranov in moškega pevskega zbora Lipa odigrali oziroma odpeli skladbo, navezano na tisto obdobje. Vsekakor je bil to zanimiv in pester sprehod skozi stoletno zgodovino, ne samo trojanskih gasilcev, ampak celotnega dogajanja na našem območju in v vsem svetu. Ob koncu prireditve je Goričan na oder povabil najmlajše in jim naložil obveznost z besedami: »Zakorakajmo torej v naše novo stoletje! Hvala gasilcem, generacijam pred nami, hvala sedanji generaciji in pozdravljeni naši nasledniki. Ohranite naše društvo in pomagajte ljudem v nesreči! Pa srečno.« V nedeljo, 25. junija, je na Trojanah potekala gasilska parada. Po mimohodu godbe Lukovica, gasilcev in gasilskih vozil so odlikovanja Gasilske zveze Slovenije prejeli Lado Goričan, Marko Ocvirk, Ivo Mikša, Sebastjan Goričan in Zdravko Brvar. Najvišje gasilsko odlikovanje za posebne zasluge je ob 100-letnici delovanja prejelo PGD Trojane. Izročil ga je poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki je ob tem dejal, da je glede na lokacijo PGD Trojane eno od tistih društev, na katero se bo računalo ob nesrečah v prometu. Trojanske gasilce je odlikoval tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, ki je PGD Trojane podelil srebrni znak Civilne zaščite RS. Na prireditvi so v PGD Trojane prevzeli novo, 35 tisoč evrov vredno gasilsko vozilo za prevoz oseb, ki so ga kupili decembra lansko leto in ga v začetku letošnjega leta nadgradili. Tretjino sredstev za vozilo je prispevala Gasilske zveze Lukovica oziroma Občina Lukovica, ostalo pa so prispevali krajani in donatorji. Leon Andrejka Praznovanje ob 70-letnici delovanja PGD Blagovica (1941-2011) Letošnje leto je za gasilce iz Blagovice jubilejno leto, saj praznujejo 70-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Blagovica. Ob tej priložnosti so pripravili dvodnevno praznovanje v Blagovici. V petek, 17. junija 2011, so obletnico društva proslavili s slavnostno sejo, ki sta jo odprla Moški pevski zbor Janko Kersnik z gasilsko himno in predsednik društva tov. Marko Trdin s pozdravnim nagovorom. V sproščenem vzdušju sta se voditelja prireditve Urša Urankar in Matjaž Markovšek, skupaj s sogovorniki domačega društva, sprehodila skozi zgodovino od ustanovitve do današnjih dni. Slavnostni govornik na prireditvi je bil tov. Milan Florjančič, nekdanji predsednik društva. Sledila je podelitev zahval sosednjim gasilskim društvom in ostalim društvom nekdanje Občinske gasilske zveze Domžale. Zahvale so dobila tudi ostala društva in organizacije, ki delujejo v Blagovici in okolici. Za požrtvovalno delo članov PGD Blagovica se je društvo zahvalilo s podelitvijo društvenih odlikovanj in odlikovanj Gasilske zveze Lukovica. Vsi prejemniki zahval in odlikovanj so prejeli tudi Bilten oziroma kronologijo društva, ki ga je društvo izdalo ob jubileju. Po prireditvi je sledil še sproščen pogovor in pogostitev gasilcev. Naslednji dan, v soboto 18. junija 2011, so proslavili 70 let delovanja najprej z veliko parado ob 18. uri, ki jo je vodil poveljnik društva tov. Blaž Judež. V paradi je sodelovala Godba Mengeš in prek 160 gasilcev, predvsem veliko pionirjev, mladincev ter članov in članic domačega društva, v slavnostnih uniformah ter delovnih in zaščitnih oblekah. Prav tako se je parade udeležilo mnogo gasilcev iz povabljenih društev občine Lukovica in sosednjih občin Moravče, Domžale, Mengeš in Trzin, s prapori. Pod šotorom je sledila še osrednja prireditev z nagovorom predsednika društva in visokih gostov ter s slavnostnim govorom župana občine Lukovica Mateja Kotnika in podelitvijo visokih odlikovanj Gasilske zveze Slovenije zaslužnim članom društva. Po prireditvi je sledila velika gasilska veselica z ansamblom Roka Žlindre, kjer se je pod šotorom na igrišču v Blagovici zbralo veliko število krajanov iz Črnega grabna in širše okolice. Ilija Medic Foto: Mitja Resnik Mladina GZ Lukovice na gasilski olimpijadi v Kočevju četrtek, 21. julija, je bil za gasilce in gasilke iz vse Slovenije velik dan. V Kočevju je bila gasilska mladinska olimpijada, tekmovanje po pravilih CTIF, kar pomeni, da so morali mladinke in mladinci opraviti z mladinsko vajo in štafeto z ovirami. Žal pa nismo sodelovali kot tekmovalci, ampak samo kot gledalci-na-vijači. Mladina GZ Lukovica se je na pobudo predsednika GZ Lukovica Roberta Maslja udeležila tekmovalnega dne v Kočevju. Odpravilo se nas je 59 otrok in 6 mentorjev ki smo skrbeli, da so se otroci varno vrnili na svoje domove. V Kočevju smo si ogledali samo tekmovanje, na katerem je sodelovalo 40 ekip iz 20 držav in malo spremljevalnega programa, predvsem smo pa navijali za slovenske ekipe, ki so nam pripravile res veliko veselje, saj so mladinke iz PGD Pameče -Troblje zmagale, mladinke iz PGD Zbilje so bile druge, prav tako kot mladinci iz PGD Pameče - Troblje. Ob povratku proti domu smo se ustavili še na kosilu, kjer je bilo iz ust malih gasilcev in gasilk na avtobusu slišati veliko besed o samem tekmovanju in zaobljube nekaterih, da se bodo po svojih najboljših močeh trudili na tekmovanjih, da bi tudi sami nekoč tekmovali na gasilski olimpijadi. Mentorji pa se moramo potruditi, da jim to nekoč tudi uspe. Zoran Dernulovec Prvi september je pred vrati »Jaz ne grem v šolo, jaz ne grem v šolo, jaz bom kar počitnice imel« ^ Ja, tako pravi pesem našega znanega glasbenika in kan-tavtorja Adija Smolarja. Prav gotovo so si to pesem peli zadnji šolski dan tudi naši šolarji, ko so odhajali na zaslužene počitnice. Kmalu bodo morali njihovo brezskrbno poležavanje na soncu ponovno zamenjati za šolske klopi in kmalu bodo peli ^ Jaz zdaj grem v šolo, zdaj grem jaz v šolo, kmalu bom' spet počitnice imel ^ Počitnice se brez zadržkov bližajo koncu in kmalu bodo na cesto vnovič stopili naši malčki. Sklepala se bodo nova prijateljstva, stari prijatelji, ki pa se med počitnicami niso srečali, si bodo imeli veliko povedati o počitniških dogodivščinah. Ker želimo s tem člankom opozoriti na nevarnosti v prometu, sem se pri ravnateljici pozanimal, za koliko bo večje število udeležencev v prometu, ko se začne novo šolsko leto. Več kot 550 otrok se bo s 1. septembrom pojavilo v okolici šol in vrtcev v naši občini. Lansko leto sem se vsak dan v začetku septembra peljal skozi Lukovico, in kako lepo je bilo videti gasilca, ki je že s svojim florescenč-nim jopičem opozarjal, da se ni začel navaden teden. Ko so do prehoda za pešce prišli otroci, je ustavil mimodrveča vozila in otroke varno popeljal čez cesto. Lepa gesta naših gasilcev, ki bi jo bilo smiselno ohraniti. Takrat sem se vprašal, le kdo je dal povod za tako dejanje, ki pri nas ni v navadi (v Angliji na primer vsak dan med šolskim letom na prehodih za pešce stojijo prostovoljci in spremljajo otroke čez cesto). Med pisanjem tega članka sem izvedel, da so se tega domislili in akcijo na koncu izvedli kar sami naši gasilci. Še bolj spoštovanja vredno dejanje. Preko e-pošte sem se pri odgovornih na občini pozanimal ali bodo gasilska društva tudi letos pozvali k takemu dejanju, ali pa bo to prepuščeno samoiniciativi posameznih gasilskih društev. Z občine konkretnejšega odgovora od pristojnih nisem dobil, po zagotovilih, pa bo za varnost poskrbljeno kot je v navadi. Ob tokratnem raziskovanju sem se obrnil tudi na policijsko postajo Domžale in tudi njih povprašal, kako bo poskrbljeno za varnost na cestah ob pričetku novega šolskega leta. Kot so mi zatrdili, bodo podrobnejše varovalne ukrepe še potrdili na sestanku s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se bo odvijal v tednu pred začetkom šole. Načeloma bo za varnost otrok poskrbljeno tako kot v prejšnjih letih, upajo pa tudi, da bo odziv društev, ki navadno sodelujejo pri varovanju otrok, temu primeren. Navedli so še, da bo policijska patrulja tako v času začetka kakor tudi konca pouka prisotna na regionalni cesti v semaforiziranem križišču v Lukovici (pri pečarju), policisti PPP Ljubljana oz. vodja policijskega okoliša pa v Krašnji oziroma v Blagovici. Zaradi bližine šole se bo v Blagovici na regionalni cesti izvajala tudi kontrola hitrosti. Občasno se bo s strani patrulj izvajala tudi kontrola okolice šole, vodja policijskega okoliša pa bo v prvih dneh pouka opravil tudi sprehode z najmlajšimi - prvošolci in jih poučil o varni poti v šolo. Sedaj smo storili vse, no, skoraj vse. Opozorili smo vas, da na cesto prihajajo otroci. Če sem začel s pesmijo našega kantavtorja Adija, pa naj tudi zaključim, naj bo to tudi majhno opozorilo vsem nam, voznikom, ki se bomo tolikokrat peljali mimo šol, vrtcev. Pesem pa pravi takole: »Saj majhne glavice prevzete od življenja so in sanj, pozabijo na vse nasvete, stečejo na drugo stran, je v trenutku vsega konec, je le krik, ki onemi, naj nikdar, nikdar ljudje, nikdar se več to ne zgodi Ja, kot je povedal pesnik v svoji pesmi, naj se nikdar kaj takega ne zgodi. Zato vsem prvošolčkom želim prijeten prvi šolski dan, vsem, ki boste letos prvič dobivali ocene, naj bodo le-te najboljše in vsem ostalim šolarjem želim lep začetek pouka. Voznikom pa povem le to, omejitve so postavljene z razlogom. Vsaj v okolici šol bodimo nadvse previdni. Marko Juteršek Študentski klub Domžale Kopalkanje 2011: Mladina je bila (spet) navdušena Mladina v nočnih urah v čarobni atmosferi domžalskega bazena, še več nasmejanih obrazov je moč opaziti ob bazenu, največ pa jih je seveda pod odrom, na plesišču, kjer se ob odličnih elektronskih ritmih priznanih DJ-jev pozibavajo boki, kjer se prepletajo roke in telesa vročično poplesavajo. Res je, Kopalkanje je ena A zabava v mestu v tem letnem času. Pridi na zadnji del letošnje trilogije tudi ti, bodi del velike zgodbe. Če te fotografije premamijo ... , se seveda dobimo v petek, 26. avgusta, na že znani lokaciji. Za nas bodo za mešalko rotirali najboljši med najboljšimi - ekipa RDYO DJs - JAMirko, Pier, KoLTek, Massimo in Bugi. Zabava kot se šika -zagotovljena! Se vidimo! Ana strnad Na obeh petkovih večerih se je po plesišču, ob in v bazenu vrtelo okoli 800 mladih. Kotalkarski uspehi v Pulju Od 24. do 25. junija je v Pulju potekal že 24. mednarodni pokal Amfora v umetnostnem kotalkanju. Tekmovalke in tekmovalec Ko-talkarsko drsalnega kluba (KDK) Domžale so se tudi tokrat dobro odrezali, saj so se vrnili domov z nekaj medaljami. Dvodnevnega tekmovanja v dolgem programu se je tokrat udeležilo kar šestnajst klubov iz sedmih držav. Med njimi so bile tudi predstavnice Egipta, ki sicer ne nastopajo pogosto v naši bližnji okolici. Z edino klubsko zmago se tokrat lahko pohvali Blaž Kovač, ki je osvojil zlato medaljo med cicibani. V isti kategoriji je med deklicami tretje mesto osvojila Trnavčanka Maša Pestotnik, njena sestra Anja pa se je tokrat uvrstila na deveto mesto. Na zmagovalnem odru smo lahko pozdravili tudi Lukovčanko Manco Capuder, ki je bila med kadetinjami druga, njena sotekmovalka Chiara Mordej Filippini pa je bila tretja. Z visokimi uvrstitvami in dobrimi nastopi se lahko pohvalijo tudi Neža Pezdirc, ki je bila četrta med mlajšimi juniorji, enako mesto je v svoji kategoriji osvojila Lukovčanka Manca Hribar, medtem ko je bila njena sestra Vesna peta. Na dobro šesto mesto se je uvrstila še Tanita Fabjan Demšar, Neža Saje pa je bila enajsta. Med številnimi klubi je v skupnem seštevku KDK Domžale osvojil solidno peto mesto, kar je tudi potrditev dobrega dela tekmovalk, tek- movalca in seveda trenerjev, Violete Mordej Filippini in Mateja Draščka. Kot je že običaj, se je slovesna podelitev medalj in pokalov končala s tradicionalno revijo, ki je vsako leto eden izmed vrhuncev tekmovanja, pa čeprav gre le še za neformalno druženje in zabavo. Tokrat so nastop pripravili tudi v klubu KDK Domžale. Presenetili so z zanimivo koreografijo, v kateri so se iz mračnih v črne pelerine zavitih likov kot metulji prelevili v razposajene kavboje ... icor Fabjan Robert Kotnik povabljen na maraton v Berlin kot elitni tekmovalec Mednarodni maraton v Berlinu bo za Roberta Kotnika ena od najodločilnejših tekem, saj je njegov cilj doseči normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Sicer je Robert na mednarodni maraton v Berlinu povabljen s strani prireditelja kot elitni tekmovalec in bo tekel v družbi vrhunskih mednarodnih maratoncev, s svetovnim rekorderjem Gebreselassiejem na čelu. 25. septembra torej držimo pesti za našega soobčana, da mu uspe doseči normo za olimpijske igre. Priprava zahteva popolno predanost in disciplino: treningi dvakrat na dan, višinski trening, dovolj spanja in počitka, zdrava, redna in pravilna prehrana ter obilo volje in pozitivne energije. Prva pregledna tekma je polmaraton praktično na domačih tleh v Domžalah, kjer bo Robert preizkusil svojo pripravljenost. Polmaraton bo v nedeljo, 4. septembra, ob 9. uri v Športnem parku Domžale, v sklopu Balkanskih atletskih veteranskih iger (BAVI 2011). Tu boste lahko v živo spremljali vrhunske polma-ratonce z Balkana ter neposredno ob progi spodbujali Roberta. 25. septembra pa ga, kot rečeno, čaka odločilni maraton v Berlinu. Podprimo Roberta, držimo pesti zanj in mu iskreno zaželimo, da mu uspe. Robertova športna pot se tako nadaljuje ^ Zgodba, ki si resnično zasluži srečen konec. Velika vztrajnost našega maratonca je brezmejna in ponovno je le še korak pred dosego svojega glavnega cilja in uresničitvijo življenjskih sanj - udeležba na olimpijskih igrah. Vabljeni tudi k ogledu nove spletne strani www.robertkotnik.si, kjer si lahko pribrskate vse informacije o športnih podvigih našega soobčana. Anže Kočar Foto: arhiv Roberta Kotnika Priprave na atletskem stadionu na Bledu Prijateljska tekma Že kar nekaj časa traja prijateljstvo med ŠKD Bregar in ŠD Zlato Polje. To prijateljstvo velikokrat pokažejo tudi s prijateljskimi tekmami v nogometu. Tudi tokrat je bilo tako. V sredo so se kljub dopustom člani ŠKD Bregar odpeljali proti »stadionu« v Zlatem polju. Tekma je minila kot običajno v prijateljskem vzdušju, pa vendar ni manjkalo tekmovalnega duha. Čeprav ŠD iz Zlatega polja ni igralo v »prvi« postavi (zaradi dopustov), pa so mladi člani pokazali odlično igro. Gostje iz Trnjave so tokrat s seboj pripeljali tudi konkretno navijaško ekipo, ki je z navijanjem spodbujala obe ekipi. Da smo se v prijateljskem vzdušju razšli, je pripomogel tudi rezultat, saj sta ekipi dosegli vsaka po tri gole. Z izidom sta bili obe ekipi zadovoljni, zato so po tekmi nadaljevali z druženjem ob prijetnem klepetu in osvežilnih pijačah za mlado in staro. Marko Juteršek Člani ŠTD Rafolče postavili šest varnih železnih stebrov za razsvetljavo na igrišču Znani pregovor pravi, da je varnost prva. Pozimi se je na našem igrišču ob brunarici nenadoma prelomil leseni steber, ki nosi močne reflektorje za osvetlitev igrišča. K sreči ni bilo takrat nikogar poleg, tako da ni prišlo do človeških poškodb ali še kaj hujšega. Vodstvo društva je takoj ukrepalo in začelo iskati denarna sredstva za investicijo, ki je bila potrebna predvsem zaradi varnosti; lesene stebre je bilo potrebno zamenjati s kovinskimi. Občina Lukovica je imela posluh in razumevanje zaradi ogrožanja varnosti na igrišču. Glede na ocenjeno vrednost investicije je občina prispevala polovico sredstev, ostala sredstva smo pridobili sami. Ker predsednik društva gleda na vsak evro in podpira ekološko obnašanje, smo z vgradnjo asimetričnih reflektorjev zadostili zakonu o svetlobnem onesnaževanju, istočasno pa ne motimo okoliških stanovalcev. Vgradili so reflektorje z varčnimi žarnicami, tako da se je poraba električne energije zmanjšala, ker smo zamenjali žarnice z močjo 1600 W z žarnicami z močjo 720 W, s tem pa je osvetljenost ostala enaka; število reflektorjev smo povečali s štiri na šest. Pri izvedbi zamenjave stebrov so nam bili v veliko pomoč, seveda poleg članov društva, Janez Mlakar iz Čepelj ter krajana Rafolč Franci Klopčič in Boštjan Tekavc - s svojim podjetjem GTB, za kar se društvo vsem prav lepo zahvaljuje. Vsako sredo se organizirano igra nogomet od 18.00 do 20.00 za mlade do 15 let, kasneje pa za vse ostale. Zanimiv plakat na sliki vam kaže razpored. Mladina do 15 let se organizira sama, vodja je Miha Breznik, in v prihodnje načrtujejo, da se dobijo trikrat na teden. Približno konec septembra bo končana investicija v izgradnjo sanitarij. Društvo ima veliko načrtov in morebitno sprejetje prostorskega plana bi dalo članom nov zagon in voljo do dela v okviru novega Športnega parka Rafolče. Prihaja jesen, aktivnosti se bodo s trave preselile v telovadnico, več o tem pa v septembrski številki. Viktor Jemec Zaključek šahovskega krožka s turnirjem na OŠ Vsi na kolo Janka Kersnika na brdu in na PŠ v blagovici Šah kot zelo uspešno metodo za razvoj miselnega in kritičnega uma, prilagojenega na dejansko življenje, se vse bolj uveljavlja tudi v šolah v drugih deželah kot npr. v Franciji in v Armeniji celo kot obvezen predmet. V Sloveniji je nastal v okviru E-šolstva tudi projekt uvajanja šaha v osnovno šolo kot pomoč izbirnemu predmetu ali krožku na www.sio.si (treba se je registrirati, geslo za šah je chess10). Šahovski krožek se je izvajal po eno šolsko uro popoldne ob ponedeljkih na OŠ JK na Brdu in ob 18.00 na podružnični šoli v Blagovici. V okviru šahovskega krožka je bil organiziran šolski šahovski turnir šahistov po Bergerjevem sistemu, to je vsak z vsakim po 15 minut na vsakega igralca. Tekmovanje je bilo izvedeno 21. junija 2011 na OŠ Janka Kersnika. Tekmo- vanje sem vodil kot šahovski mentor in sodnik. Rezultati za prva štiri mesta pri fantih so naslednji: 1. Nejc Dolinšek, 2. Urban Štiftar, 3. Lovro Kveder in 4. Matej Volkar. Dekleta niso tekmovala. V Blagovici je bil odigran turnir v več delih, po kolih. Vrstni red je bil naslednji: 1. Matija Libe-ličnik, 2. Jakob Podgoršek, 3. Andraž Slapar, 4. Jakob Koprivšek, 5. David Košorok, 6. Aljaž Zaberložnik, 7. Blaž Zaberložnik in 8. Gordan Hudorovac. Vsi tekmovalci so dobili priznanja in prvi trije knjižne nagrade. Zahvaljujem se ravnateljici Brigiti Nojič in pomočnici Damjani Vidmar ter posebno še vodji podružnične šole Blagovica Gizeli Kosmatin za pomoč in odlično sodelovanje. Viktor Jemec Kolesarjenje dobiva tudi v Zlatem polju iz leta v leto vse večjo pozornost, vse več mladih pa izkorišča svoj prosti čas ob vožnji s kolesom. Športno društvo se je že lansko leto odločilo, da vključi v svoj delovni program tudi to rekreativno panogo. Za najbolj zagrete je finančno pomagalo pri nabavi kolesarskih dresov, vse pa kaže, da se s kolesom rekreira vse več ljudi. V prvem tednu poletnih počitnic smo nedeljsko popoldne namenili povabilu VSI NA KOLO za ZDRAVO TELO! Skoraj petdeset se jih zbralo ob igrišču, kjer je bila izhodiščna točka. Za šibkejše in manj odporne smo izbrali krajšo razdaljo, ostali so si privoščili daljšo in napor-nejšo vožnjo. Po prijetnem kolesarjenju smo vsem mlajšim za udeležbo podelili spominske medalje. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili Igorju Stražarju, ki je prikazal vzdrževanje in nego kolesa, kako sproti odpravljati pomanjkljivosti, tako da je v vsakem trenutku brezhibno in varno za vožnjo. Sledila je tradicionalna nogometna tekma STARI proti MLADIM in veselo druženje. Tone Habjanič Rokounjač Glasilo občine Lukovica Lepota, zdravje, prehrana, recepti Vse se spreminja. Nič ni statično, nič ni za večno in nikoli ni ničesar, kar se ne bi dalo spremeniti, nadgraditi ali pa ukiniti. Vsako stvar lahko naredimo z drugimi zamislimi drugače zanimivo. Na tej strani glasila boste lahko brali in pomagali soustvarjati rubrike o lepoti na naraven način, o zdravju, kako mu pomagati, da ostane v našem telesu čim dalj in se ne pusti zriniti ven boleznim in slabemu počutju. Skupaj se bomo trudili čim bolj zdravo jesti, kje v naši bližnji okolici dobiti zdrave pridelke iz prve roke in s tem pomagati sebi in pridelovalcem. Tudi kakšen dober recept bi prišel prav. Nekaj jih bom našla jaz za vas. Hvaležna in vesela bom, če jih boste nekaj prispevali vi in tako obogatili znanje, vedenje in jedilnik tudi nam ostalim. Kdo si danes ne želi ugajati drugim in sebi, navsezadnje. Predvsem moramo biti sami s seboj najbolj zadovoljni, sami sebi si moramo biti najbolj všeč. Zakaj? Notranje zadovoljstvo, notranja sreča, samospoštovanje, se vedno odražajo navzven. Pregovor: obleka naredi človeka. To že zdavnaj, po moje, ne drži več. Obleka je samo pokrivalo naše osebe in še to smo zunanje, vidne. Ah, vidim, da sem se malo razgovo-rila in pustila mislim prosto pot. O lepoti sem želela pisati. Na tej strani bomo pisali tudi o njej. Kaj lahko zanjo sami, brez trgovcev, storimo in naredimo. Kako si z majhnimi denarnimi sredstvi lahko vzdržujemo čistočo telesa sami? Povezali se bomo z zdravstveno postajo Lukovica in zdravstvenim domom Domžale ter jih zaprosili za sodelovanje in nasvete ter priporočila. V naši občini imamo na terenu dve čudoviti patronažni sestri, tudi njiju bomo prosili za sodelovanje. Naj bo dovolj za enkrat. Pustite se presenetiti. Milena Bradač Tečaj naravne pridelave vrtnin in zelišč Njivska preslica - lahko je plevel ali pa sredstvo za krepitev rastlin. Po uporabi postanejo rastline vitalne, močne in odporne. Koristna je v boju proti plesni, rji in škrlupu. Gabez - v kombinaciji s koprivo je dobro gnojilo. Ognjič, žametnice in kapucinke - posejemo med vrste zelja, da se znebimo mnogih škodljivcev in še izboljšamo kakovost tal. Žajbelj, sivka in še ^ To je le delček koristnih nasvetov, s katerimi nas je v ponedeljek, 6. junija, zasula Breda Pestotnik, ki smo jo članice Društva podeželskih žena Lukovica obiskale na njenem domu v Krajnem Brdu. Popeljala nas je v svoj vrt in na njivo. Poleg vseh vrtnin je na njivi ogromno graha, fižola, špargljev in slastnih rdečih jagod. Večino semen pridela sama. Pri delu uporablja izključno naravna sredstva. Kmetija je vključena v Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje v Lukovici in je trenutno v fazi preusmeritve. Kot smo opazile, jim gre zelo dobro in verjetno bodo kmalu pridobili tudi certifikat. Pri delu ji lepo pomagajo tudi mož, tašča in seveda njeni trije otroci. Na vsa vprašanja nam je odgovorila in tudi v praksi pokazala, kako in kdaj jim uspe vse postoriti. Tudi med našim ogledom je stopila do fižola in ga navila na stebriček, izruvala plevel in popravila grah. Jagode so obrali že v jutranjih urah. Šparglje pa bodo nabirali v naslednjih letih in jih lahko obiščete tudi vi, bralci Rokovnjača. Nas pa je slabo vreme kmalu pregnalo z njive in v vrtni hiški smo ob golažu nadaljevale naše druženje. Breda se je za takšno pridelavo odločila zaradi lastnega prepričanja, saj vse njihovo življenje temelji na načelu »bolje manj in zdravo«. Za vključitev v združenje jo je spodbudila tudi naša svetovalka Pavla. Da je njihovo življenje res drugačno, sem se prepričala tudi sama, ko sem svojo naključno znanko obiskala na njenem domu, da se dogovorim za tečaj. Ob kavi sem odkrila, da sta oba z možem Tonetom res pravi vir znanja o zdravem življenju. Povabila me je tudi na ogled sobe, v kateri že opravi kakšno masažo za prijatelje in znance. »Cjazovčeva« Breda je namreč poleg službe opravila tudi tečaj masaže telesa, bila je na izobraževanju v tujini in še vedno sledi in se udeležuje vseh tečajev na temo zdravega življenja. Ob zaključku se nam je v vrtni uti pridružil še predsednik KS Krašnja Franc Novak. Zahvaljujem se mu, ker nam je tako lepo orisal zgodovino vasi in tudi njen današnji utrip. Breda nam je postregla še z jagodami, domačim sirom in limoncami. Tašča je prinesla harmoniko in naš tečaj je kmalu postal pevski tečaj. Bilo nam je res lepo in prijetno. Bil je že večer, ko smo se spustile v dolino. Vsem »Cjazovčevim« hvala za prijaznost in gostoljubje. Prav gotovo se še oglasimo. Ob tem srečanju pa ne morem brez vprašanja: zakaj vedno hodimo nekam daleč in na tuje, ko pa imamo doma toliko lepega in zanimivega? Za DPŽ Lukoviča: s. Urbanija Nova rubrika, noben »bav bav« Če ste dovolj pozorni bralci, ste verjetno že opazili, da se tale številka glasila razlikuje od prejšnjih. Kar nekaj rubrik je zamenjalo svoje ustaljene strani, nekatere rubrike so spremenile naslov, spet druge so prišle »na spored«. Upam, da se boste kmalu privadili takšnega načina in boste z odobravanjem sprejeli novo programsko zasnovo, za katero smo se pošteno trudili. Ko smo že pri novih rubrikah, tudi sedaj berete eno izmed njih. Nikar ne obračajte lista, ker se vam sam naslov rubrike zdi tuj. V tej rubriki ne bomo govorili o najnovejših izumih v svetu elektronike (včasih tudi), pa tudi ne o velikih izumih iz dežel v razvoju. V tej rubriki vam bom skupaj z uredniškim odborom in zunanjimi sodelavci predstavljal določene stvari, naprave, pojme, ki nam dandanes lahko pridejo prav. Bralci boste tu lahko dobili nasvete, kako bolje uporabiti kakšno zadevo, oziroma bomo v tej rubriki poudarili uporabno vrednost »sodobne tehnologije«.Tako boste lahko na tej strani v vsaki številki Rokovnjača dobili kakšen nasvet za lažje odločanje pri nakupovanju nove sodobne opreme, poskrbeli pa bomo tudi za to, da se bodo naši podjetniki ob pomoči sodobne »elektorske« družbe lažje odločali za načine oglaševanja, ^ Ker se zavedamo, da je vsaka ideja dobrodošla, vas vabim k sodelovanju z vašimi predlogi, seveda pa tudi s članki, mnenji, komentarji, ^ Pošljite mi elektronsko pošto na e-naslov marko.jutersek@gmail.com ali pa na e-naslov Rokovnjača rokovnjac@lukovica.si, zraven pripiši še »za rubriko Sodobna tehnologija«. Želim vam prijetno branje. Marko Juteršek simbioz@ tudi v Lukovici Babi, a greva »surfat« po internetu? Dedi, hvala ker si »lajkov« mojo fotografijo. Vnuček moj, kako pa se to naredi? Babi, pogooglej si. Vse to boste doživeli po tem, ko se boste udeležili projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija, ki je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo povezal dve generaciji. Namen tega projekta je prek medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. Projekt se bo odvijal tudi v Lukovici. Kakšna so izhodišča projekta? Vse več starostnikov je vedno pogosteje odrinjenih na rob družbenega dogajanja, ker za razliko od mladih ne morejo oziroma ne znajo slediti spremembam okoli sebe. Poleg tega je Evropska komisija leto 2011 razglasila za leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Kateri so cilji projekta? Simbioz@ e-pismena Slovenija je prostovoljski projekt, ki ga organizira Zavod Ypsilon, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. V tednu med 17. in 21. oktobrom bodo mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji predstavnike starejše generacije navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Starejši udeležite se delavnic! Svet se vedno bolj vrti okoli računalnika in interneta, to mladi že obvladamo, zato je čas, da se v svet računalništva spustite tudi babice in dedki. Tako boste s svojimi najbližjimi pogosteje v stiku, olajšali si boste vsakdan in spoznali mnogo novih in zanimivih stvari. Na brezplačnih delavnicah vam bomo mladi pomagali pregnati strah pred računalnikom (če ga sploh imate) in vas na enostaven način naučili mnogo koristnega. Si mlad in bi pomagal? Če si želiš pridobiti izkušnje, spoznati kako deleč sežejo tvoje sposobnosti, ob tem pa si povečati zaposlitvene možnosti, sodeluj kot prostovoljec/prostovoljka pri projektu in olajšaj starejšim prehod v dobo računalništva in interneta. To bodo zate nepozabna izkušnja in priložnost za odkrivanje novih talentov, ki se skrivajo v tebi! Bi radi sodelovali kot prostovoljec/prostovoljka ali udeleženec/udeleženka. Pocukaj me za rokav, pošlji e-mail na naslov marko.jutersek@ gmail.com ali obišči uradno stran projekta www.simbioza.eu. V uredništvu lahko dobiš tudi telefonsko številko, na katero me lahko pokličeš za še več informacij ali prijavo. Marko Juteršek, lokalni koordinator Simbioz@ svetovni splet praznuje Danes si življenja brez svetovnega spleta ne predstavljamo več. V zadnjih letih je internet postal del vsakdana. Seveda je zanimiva informacija, da internet letos praznuje rosnih 20 let svojega obstoja. Ne tako dolgo nazaj, leta 1991 sta namreč na svet »prijokala« prvi spletni brskalnik in prvi spletni strežnik. Da danes lahko »deskamo« po svetovnem spletu, gre zahvala britanskemu fiziku in programerju Timu Bernersu-Lee- ju, ki je bil zaposlen v evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Internet je v svoji »puberteti«, ki jo je uspešno prebrodil, prinesel veliko dobrega in slabega. Spomnimo lahko na velike kraje zaupnih podatkov in neomejeno spletno goljufanje (hekerstvo). Seveda pa ne smemo poudarjati samo slabih lastnosti (da se ne bi kdo ustrašil), kljub temu svetovni splet danes nudi milijone in še več delovnih mest ter možnost spoznavanja novih kultur, ljudi, ^ Ob dnevih, ko praznuje svetovni splet, pa vam sporočam, da je svetovni splet zastonj dostopen v Knjižnici v Šentvidu, za osnovnošolce pa po vseh naših osnovnih šolah in vrtcih. Marko Juteršek ROKOV-NJAČEVA KRIŽANKA SUROVINA ZA IZDELAVO GUME MAJHEN REP REKA NA PELOPON., EVROTAS GL. MESTO RUSIJE IVAN MINATTI IME HOKEJISTA ZUPANČIČA POGLAVAR PRI KOZAKIH IME FR. IGRALCA VENTURA MESTO V NOTRANJ. SEVERNE DALMACIJE INDIJSKI BOG OGNJA FILMS KRIMINAL VSEBINO JAVNA LETALSKA PRIREDITEV VNOS PODATKOV V KNJIGO GORA NAD SOČO OBRATZA ULIVANJE VEZNIK BRITAN. REŽISER (DAVID) KLEMEN LAVRIČ IME PEVKE KOVAČIČ SAMICA OSLA ROČNI VOZIČEK > PRILOŽNOST, PRILIKA URADNI VLADARJEV RAZGLAS PRITOK SAVE V KRANJU Avtor: VLADIMIR MILOVA-NOVIČ STRANSKI DEL MEDENICE OGRAJEN PROSTOR ZAŽIVINO SLOVEN. SKLADAT. (FRANCE) EDVARD KOCBEK SLOV. KIPAR (JAKOB) ODDELEK JURE GR. MITOL. LETALEC AVSTRAL. MEDVEDEK IGOR LUKŠIČ LAZ BREZ L IME OPERNEGA PEVCA DARIANA ZIBLJAJ PRIPAD. BALKAN. NARODA ŠTEVILKA ZA BANKOMAT 4. 9. JE ... > MOČVIR. TRAVNIK OB VODI MAKEDON. PESNIK (KOČO) PRITOK DONAVE V BOLGARIJI TEK ČEZ DRN IN STRN ORODJE ZA RAHLJANjE ZEMLJE VZDEVEK SRB. IGRAL. ŽIVOJI-NOVIČA Kaj je sudoku? Sudoku je logična uganka, številčna križanka katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo velikosti 9 X 9, s števili od 1 do 9. Igralno polje velikosti 9x9 kvadrantov je dodatno razdeljeno na devet manjših kvadratov velikost 3x3 (z debelejšimi črtami), vanj pa je vpisanih nekaj števil (od 1 do 9). V igralno polje igralec vpisuje števila od 1 do 9 in to tako, da so na koncu izpolnjeni naslednji trije pogoji: (1) v vsakem stolpcu se mora vsako število od 1 do 9 pojaviti natanko enkrat; (2) v vsaki vrstici se mora vsako število od 1 do 9 pojaviti natanko enkrat; (3) v vsakem od devetih malih kvadrantov velikosti 3x3 se mora vsako število od 1 do 9 pojaviti natanko enkrat. V mreži so nekatera števila že podana. Za rešitev uganke je potreben logičen razmislek in malo potrpežljivosti, pri težjih pa tudi nekoliko kombinatorike, oziroma poskušanja in vračanja. Rokouitjač Glasilo občine Lukovica 9 1 2 3 6 2 8 6 1 5 2 7 8 9 4 8 8 7 7 5 9 7 7 7 7 2 5 2 8 5 1 8 5 5 8 1 5 9 8 9 8 9 6 6 7 6 2 1 1 8 9 7 2 7 8 9 8 8 8 2 7 7 6 1 8 5 7 2 9 6 8 5 5 1 7 9 1 8 6 1 2 2 7 7 8 6 5 1 2 8 8 7 7 6 2 9 7 2 7 7 Posnetek konec meseca junija (28. 6. ) v straškem vrhu. Verjetno kdo od domačinov ve kdo je prekrival ali popravljal streho. Lovska družina Lukovica - lovsko čuvajska služba. Mitja Kersnik Trnjava, maj 2011 »Prijazna« ograja za pešce. Kaj pa divje živali! Lovska družina Lukoviča - lovsko čuvajska služba Mitja Kersnik Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče FRANC KLOPčič po domače Golovčev Franeclj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, Boži Požar in Francu Novaku za poslovilni govor in Antonu Potokarju za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 92. letu starosti je življenjsko pot sklenila naša draga mama IVANA URANKAR Kovačeva mama Iz Krašnje 43 Iskreno smo hvaležni sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Katarini Hočevar za besede uvoda k sveti maši. Zahvala župniku Antonu Potokarju za sveto mašo in lepo opravljen pogreb. Boži Požar in Francetu Novaku za lep poslovilni govor. Hvala KUD Fran Maselj Podlimbarski in njihovim pevcem, Društvu upokojencev Lukovica, Združenju borcev za vrednote NOB Lukovica in Domžale, praproščakom. Zahvala dr. Pogačar Zaje in patronažni setri Mateji Parkelj. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za skrbno opravljeno pogrebno slovo, njihovim pevcem za odpete pesmi in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k počitku. Vsi njeni i Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek ANTON ZALAZNIK po domače Prvaznkov ata s Prevoj nad Blagovico Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Hvala župniku Jožetu Vrtovšku za opravljeno pogrebno mašo in obiske na domu. Posebna zahvala Irmi Markov-šek za skrbno zdravniško oskrbo, Andreju Ovca za ganljiv poslovilni govor in Ljudskim pevcem za zapete žalostinke na domu. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja ZAHVALA V 79. letu je iznenada in nepričakovano odšel od nas naš dragi stric VIKTOR BERK Lončarjev Viki iz Sp. Kosez Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sodelovanje pri pogrebu, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Andreju za pogrebni obred. Vsi njegovi dent d,o,o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob NE&A ® EZOTERIKA Za vas smo v Domžalah na Slamnikarski cesti 3 (v kompleksu Krizant, poleg optike Avsec) odprli nov salon. V njem boste našli mir, nego In sprostitev. Nudimo vam klasično švedsko masažo, "peeling" telesa z morsko soljo In eteričnimi olji, ročno vakuumsko masažo z ventuzami, pedikuro utrujenih nog, posebno pedikuro za diabetike, estetsko pedikuro, geliranje nohtov, sprostitveno masažo obraza, refleksno masažo stopal... Za jesensko-zimski čas, pa vam pripravljamo nova razvajanja, da bodo tudi hladni dnevi prijazni z vami. Za naročanje In dodatne Informacije pokličite: 051 793 030 (Jana) za nego In razvajanje nog In rok, 041 635 902 (Urša) za masaže In peeling telesa ali pošljite vaš kontakt na elektronski naslov: negaezoterlka@gmall.com Poklicali vas bomo In se dogovorili za termin, ki vam ustreza. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. IR IMAGE ADVERTISING Trženje oglasov za glasilo Rokovnjač: Tel.: 01 839 64 00 (Gledališki ^^ 14 Koncertni ~ Glasbeno šce^ki =ilmski selona 11/12 Kulturni dom Franca Bernika - Domžale Vpisovanje abonmajev: od 15. do 27. septembra | www.kd-domzale.si | (01) 722 50 50 □onja Bričina 53, Mali Lošinj,J g e-mail: matjazv@ir-image.si, gsm: +386 41 639 -187 Pogled iz apartmaja ^^ -'I K Jesenski oddih v idilični meščanski vili s prekrasnim razgledom ... Vabita vas toplo morje in blaga klima brez poletne vročine z vročimi cenami: * tedenski najem APP2 STUDIO že za 299,00 EUR * tedenski najem APP5 (do 5 oseb) že za 439,00 EUR Turistična taksa in prijava nista vključani v canah! Canik in fotogalarijo si lahko ogladata na www.uilamirakul.com. Konpba-- večnamenski prostor