283. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. decembra._XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j nb ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od ćetiristopne pt'tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po & kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, i »upisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in apravniBtvo je v Gospodskih uticali St. 12. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari.
Dr Fran L. Rieger.
V zlati slovanski Pragi praznuje danes Češkega naroda slavni voditelj, dr. Rieger, svoj sedemdeseti rojstveni dan in od vseh ntranij bogatih in naprednih kronovin, spadajočih pod češke krone žezlo, prihajajo mu najiskreneje Čestitke. Mnogobrojne deputacije poklanjajo se mu danes in izražajo mu hvaležnost naroda češkega, ki vidi v njem moža, ki je vse svoje življenje posvetil ljubljenemu narodu, ki je vedno stal na braniku za narodove svetinje, za razvoj narodov na političnem, narodnogospodarskem in na umetniškem polji.
Izmej vseh odličnih mož, kar se jib je odlikovalo v novejši avstrijski zgodovini, je dr. Rieger izvestno jedna najmurkantnejih, najsijajnejih pri-kaznij. Poleg nenavadne nadarjenosti diči ga izredna zgovornost, velika previdnost in opreznost v političnem delovanji, brezmejno rodoljubje, pred vsem pu uzorna nesebičnost in požrtovalnost.
Politično delovanje mu ni doneslo gmotnih koristij, nasprotno, v neprestanem delovanji za svojega naroda blaginjo ni utegnil baviti se s svojimi osebnimi razmerami in dočim je narodu pridobival uspeh za uspehom, dočim je dolgih petdeset let poganjal se v javnem življenji za češkega naroda pra vice, krčilo se je polagoma njegovo zasobno premoženje. Danes, ko praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva in petdesetletnico svojega javnega delovanja, danes stoji ou čistih rok pred narodom, mož nebo* gat.
Dasi si ni nabiral posvetuega blaga, stekel si je vender silno bogastvo. Bogat je glede ljubezni, ki jo uživa mej narodom, bogat v tolikej meri, da v tem oziru nadkriljuje vse bogataše, ki razpolagajo z nebrojnimi milijoni.
Narod češki je pa to svojo ljubezen danes tudi sijajno pokazal ter dal jej praktičnega izraza s tem, da je svojemu voditelju poklonil kraljevo darilo v znesku sto tisoč goldinarjev, da ga tako oprosti gmotnih skrbij in mu olajša trnjevi pot par-lameutskega življenja, pokazal pa je to svojo ljubezen tudi s tem, da je današnji dan za narod češki n a-rodni praznik.
Iz daljave udeležujemo  se   tega narodnega
LISTEK.
„Marijino obiskovanje."
Slika za veliki aitar na Rožniku; naslika! Jurij S ublc.
S krščanstvom, ki jo privedlo človeštvo izmej barbarskih obredov poganskega nialikovalstva do idejalnoplemenitega češčenja pravega Boga, dvignola se je tudi umetnost iz tope počutnosti v jasne višave uzvišenih nebeskih uzorov. Tolažilni nauk krščanske vere ob odrešenji, prerojen j i in vzveli-čanji popačenega zaroda Adamovega je oživil po vsem svetu oduševljeno kulturno delavnost, ter obudil tudi mogočen nagib do lepih umetnostij. In tako je ustala iz razvalin zastarele grško-rimske umetnosti življenjazmožna umetnost krščanska. Zlasti slikarstvo, ki je dotle obožavalo zgolj poosebljene prirodne sile in vtelesjene strasti človeške, dobilo je v novih, krščanskih idejah, povestih in sporočilih mnogo vzpodbuje; velepoetiško blagovestje Kriščevo, polno plastiških podob in slikovitih prilik, odprlo je namreč umetniški domišljiji neizčrpne izvore. Najzanimivejši predmet, da,, nedosežen, božansk uzor pa je bil od prvega početka vsem umetnikom pre-
praznika tudi mi Slovenci, kajti s Čehi spaja nas 1 bratska ljubezen, z Riegrom samim pa iskrene sim- < patije, ki smo jih od nekdaj že gojili za njegovo < osobo.   V njem vidimo izbornega parlamentarca in i Blavnega voditelja naših   političnih  zaveznikov, v njem vid mo moža,  ki je mnogo  upi val  tudi na naše gibanje, saj se ne more tajiti, da je marsikaj, kar je Rieger zasnoval, bilo kažipot tudi za naše voditelje, da  je  mnogokrat politika naša bila le odmev iz stostolpne Prage.
Zato nas danes poleg bratskih simpatij veže tudi hvaležnost, da se pridružujemo sijajni slavno-sti, vršeči se v slovanski Pragi, da z juga na sever pošiljamo vroče čestitke v znak vzajemnosti slovanske, da iskrenu želimo, naj bi boljša bodočnost današnjemu 8večarju zlatila življenja večer in mu mila usoda naklonila še mnogo in srečnih let. — Dr. Riegru kliče narod slovenski: Živio! Slava!
Iz državnega zbora.
V četrtek je državni zbor vsprejel v drugem in tretjem branji predlogo, s katero se je dovolilo 4'6 milijonov za napravo lokomotiv in vozov za državne železnice. Temu se ni ugovarjalo od nobene strani. Vsi so priznavali potrebo, da se pomnože vozila državnih železnic, samo izražale so se nekatere posebne želje. Jeden poslanec je izražal željo, da bi več nego polovica novih vagonov bilo namenjenih za premog, drugi je pa želel, da se omislijo posebni vagoni za prevažanje petroleja kakor jih že imajo na Ogerskem. Trgovski minister je pa obetal, da se bode na dotične Želje po možnosti oziralo.
Več ugovorov je pa bilo glede tega, kako naj se dobi potrebni denar. Vlada hoče, da se drugo leto postavi v proračun 927.000 gld. ostala vsota naj se pa vzame na posodo in k večjemu po 5% obrestuje ter vrne v prihodnjih štirih letih. Levica, ki jo jako bode, da je finančni minister predložil državni proračun brez primankljaja, kar nobena levičarska vlada ni storila, hoče, da se vsa zahtevana vsota postavi v proračun za prihodnje leto. Na ta način bi dosegli, da bi drugo leto ne bili brez primanjkljaja. Presojevali ne bodemo, koliko je opravičena zahteva
uzvišeni oznanjevalec vzveličevalne vere krščanske, | Jezus Kristus sam. Njega so nam predstavljali v dovršeni človeški podobi, moža idejalno lepega, v katerem se združuje v blaženem soglasji telesna popolnost z božanskim bitjem ter nam ustvarili v njem ne\enljiv pojem o vidnej prikazni učlovečene besede božjo ... Za Kristusom pa je umetnike vseh časov najbolj zanimala blažena njegova mati, pre-čista Devica Manja. Slično božjemu sinu njenemu, poveličevali so umetniki tudi njo v vseh podobah in slikah svojih. Kakor so nam v prvem upodobili jedinorojenca božjega v uzornem telesi človeškem, predočili so nam v Mariji izvoljeno porodico božjo, ženo neomadeževano, z nebesko lepoto oblito, v kateri je proslavljen najdovršene jši umotvor stvarnikov ter posvečen osrečevalni nje poklic. In kakor Vzve-ličarjevo, istotako je vse življenje deviške matere njegove polno prezanimivih dogodkov in velesliko-vitih prizorov, katere so nam sloveči umetniki uve-kovečili v nesmrtnih umotvorih svojih.
Jedna najganljivejša, rekel bi pesniško uadah-njena epizoda iz Marijiuega življenja je njeno obiskovanje tete Elizabete, po Gabrijelovem oznanjenji o tajinstvenem njenem spočetji sinu božjega. Ta idilski dogodek rodbinski opisuje nam jako sli-
levičarjev, a Čudno se nam zdi, da levica tako skuša dokazati, da drugo leto ne bode brez primanjkljaja, dočim je sama na vse načine pravi deficit, prikrivala, dokler je bila na krmilu.
Koncem seje se je stavilo več interpelacij. Največjega pomena je interpelacija poslancev Prade in tovarišev, če misli minister notranjih zadev vprašati mnenje zavarovalnega soveta, če bi ne bilo ugodno, da se zavarovanje proti nezgodam na Češkem loči v dvoje krožij, kolikor se da po narodnosti, in če potem misli tako ločitev tudi izvesti, Če bi se omenjeni svet izrekel v tem zmislu. Kaj da nameravajo Nemci doseči s to interpelacijo, je jasno. Radi bi dobili kak prejudice za delitev češkega kraljestva.   Ost interpelacije naperjena je prot' Čehom.
V soboto se je pa začela debata o vojnem zakonu in tudi skoro končala. Jutri govorita Še generalna govornika in poročevalca potem se bode pa prešlo v podrobno debato.
Prvi je poprijel besedo dr. Plener. V dolgem pa ne baš posebno duhovitem govoru je razložil, zakaj bode levica tudi glasovala za vojni zakon, če tudi ima baš sedaj lepo priložnost, da bi vrgla nepovoljno jej vlado. Jasno je povedal, da dovoli opozicija vojni zakon le zaradi zveze z Nemčijo, ki je sklenena proti Rusiji. Govoril je obširno o na-Bprotjih mej našo notranjo in vnanjo politiko. Vzlic temu, da smo v zvezi z Nemčijo, se v Avstriji nemški element le nazaj potiska. Sklenili smo zvezo z Kosijo, v notranji politiki se pa goji slovanotilatvo. TaHejeva vlada pod pira klerikalce, ki so nasprotniki naše zaveznice Italije.
Potem poprime besedo dr. Rieger: Občno je pr» verjenje, pa tudi občna pritožba, da militarizem dandanes izsesava najboljše sile narodu, odteguje može v najlepšem cvetu in pri najboljših močeh produktivnemu delu ter požira proizvode dela še druzih razredov. Zares, obžalovati je, da postaja vsied tega plemeniti, visoki poklic, varovati pravico in nravnost, za domovino postavljati življenje v nevarnost, po teh ukolščinah malum necessarium, toda nič ne pomaga tožiti. Velik kralj češki, Jurij Po-diebrad, bil je prvi, ki je idejo mirovnega razsodišča za avstrijske narode uresničiti hotel v posebnem poslanstvu kralju francoskemu. Žal, da se njegovi ple-
kovito sv. evangelist Luka v prvem svojem poglavji od 39. do 56 vrsti :
„Vstavši pa Marija v to dni, odide jadorno na go-ronjo stran v mesto .Tndovo; in vnide v hišo Zaharijovo, in pozdravi Elizabeto. In zgodi bo, ko sliSi Elizabeta pozdrav Marijin, zaigra doto v tolesu n enem; in Elizabeta se napolni Duha svetega, in zavpije i močnim glasom in reče: Blagoslovljena si ti moj ženami in blagoslovljen je ■ad telosa tvojega. In odkod meni to, da jo priSla mati gospoda mojoga k meni ?."...
Pa reco Marija : DuSa moja poveličuje Gospoda, in duh moj se je oveselil v Bogu, vzeličarji mojem: da se jo ozrl na ponižanje dokle svoje. Kajti glej, odslej me bodo blagoslovili   VBi rodovi......u
To Marijino obiskovanje predstavlja nam v deželnem muzeji Ljubljanskem razstavljena slika Šubičeva, katera je namenjena za novi veliki altar podružnične cerkve na Rožniku. In kako plastično je uprizoril genijalni naš umetnik to priprosto obiteljsko idilo !
Dejanje: vsprejem prispele obiskovalke Marije, vrši se pred uhoduimi vrali v Zaharijevo pridvorje. Marija, vitkostasna, plavolasa devica stoji v ospredji obrnjena en profil svojej teti nasproti. Vsa njena podoba je proizvejena kaj slikovito. Z desnico opri-jemlje pod deviškim nedrijem svoj sinjezelenkasti plašč, ubran jej okrog dolenjega života v dražestno
/
meniti načrt ni posrečil, s tega časa minulo je že 400 let, in družba prijateljev se bode pač še dolgo prizadevala, predno uresniči to idejo. Mi živimo prav v prirodnem stanji. Imamo saj mej narodno pravo — vsaj smo govorili o tem — toda nemarno razsodišča, ki bi izrekalo razsodbe, nemarno eksekutive, ki bi jih izvajala. Vsak narod, vsaka država mora z lastno silo varovati obstanek svoj. Ki i najboljši v miru živeti ne more, če to ne ugaja hudobnemu sosedu, ne ostaja druzega, da zbira kolikor je moč sile svoje. Samo silni spoštuje se dandanes, samo silnemu pravice ne kratijo, samo silnega prijateljstva se ceni. Samo, kdor je silen, je gotov, da ga sosedi nenadoma ne napadajo in njegov obstanek ne pride v nevarnost. Zagotavlja se sicer od vseh stranij, v vsakem prestolnem govoru, da živimo z VBerai državami v mirnih prijateljskih odnošajih, toda še Boga prosimo: „Ne pelji nas v skušnjavo", in kar mi prosimo Bogu zase, moramo tudi privoščiti našim najboljšim prijateljem, ne smemo je voditi v skušnjavo, da bi s porabo naše slabosti še skušali okoristiti v škodo našo.
V Avstriji pa živimo v posebnem razmerji, v zvezi smo z Nemčijo in ta zvez i naklada nam posebne dolžnosti, da skrbimo za primerno veliko vojsko, in na to razmerje se je nam tudi ozirati. Poslednji čas je po uekaterih največjih nemških listin se izražal dvom, če bi Avstrija tudi vedno ostala zvesta sklenenej zvezi. Mislim , temu se ne sme pripisovati preveč pomena. Da se izjavam nemških listov toliko pomena pripisuje, prihaja od tod, ker se misli, da časniki delajo po nekej višjej volji. Pokazalo se je, da nemajo nič pomena in častitati si moramo, daje tako. Tega vprašanja nečem dalje razpravljati. Pisalo se je pa res tako, kakor ee ne spodobi govoriti z Avstrijo. Će imajo drugi ljudje po dve železi v ognji, ima Avstrija, kakor mislim, le jedno. (Pritrjevanje na desnici.) Če sklene pogodbo, jo bode tudi držala. (Pritrjevanje na desnici.) To je jtdno železo; o drugem železu, če naj drži pogodbo, pri nas ni govora. (Pritrjevanje na desnici) Će je | Njega velečastvo skleuilo pogodbo, je bode tudi verno držalo in Njega narodi bodo je lojalno podpirali. (Dobro, dobro! na desnici.) Dalje prih.)
Politični razgled. Notrauj** dežele*
V Ljub i.) a ti: 9. decembia.
V podrobnej debati o vojnem zakonu misli v državnem zboru predlagati poslanec dvorni svetnik Beer, da bi jednoletni prostovoljci, ki koncem prvega leta ne napravijo častniškega izpita, a so vender postali že podčastniki, morali služiti le še pol leta. Če pa pobajujo kako veliko šolo , naj bi se pa jim dovolilo, da smejo teh šest mesecev obslužiti v dveh sledečih letih od 15. julija do 15. oktobra, to je mej velikimi počitnicami. Dijaki velicih šol ne bi potem tacem zgubili še jednega leta, za svoje studije, če tudi ne bi napravili častniškega izpita.
Ker sta Friderik Schwarz in Alojzij Miindl odložila svoje mandate in je umrl Ivan Noltsch so trije deželuozborski mandati v redkeni netidej-komisnem posestvu izprazneni. Nove volitve bodo dne 5. januvarija. — Ker se je raztrosila vest, da „Matica Školska" Blabo gospoda)i z denarjem, je sklenil odbor dne 13. t. m. sklicati velik shod vseh
avtonomnih zastopov v Prago. Praški mestni zastop je že naznačil tri zastopnike. — Županom v Pragi voljen je zopet Staročeh Kandert z 58 glasovi. Mladočeh dr. Podlipnv dobil je pa 22 glasov.
\ nanj«- države.
Vodja radikalne stranke srbitke ugibljejo, kaj jim je storiti, da dobe zopet oblast v svoje roke. Najbrž bodo v veliki skupščini v marsičem pripravljeni odjenjati od svojih načel, če jih kralj le pokliče na državno krmilo. Vender ae pa že dvomi, da bi bilo z revizijo ustave kaj, kajti težko, da bi se kralj in radikalci mogli v vseh zadevah sporazumeti. Če bode pa kralj skupščino odslovil, ne da bi se sklenila nova ustava, bode pa nastala velika nevolja po deželi, katero bode javaljne Kri-stičeva vlada mogla mojstrovati. Vladni krogi spo znavajo, da kralj ni prav ravnal, ko je sprožil misel o reviziji ustava. Nadejali so se sprva, da bodo s tem 8lepilom spravili vse stranke v deželi, a že sedaj se kaže, da je razpor mei njimi večji, nego je bil poprej, pokazal se bode pa še le potem prav, če se revizija ustave ponesreči.
V državnem zboru nemškem mislijo socijalni demokrati in svobodomiselna stranka predlagati, da se odpravijo carine na žito. Ta predlog pa nema nobenega upanja, da bi dobil večino. Konservativci in katoliški centrum imajo sami zase večioo in so odločno za to, da se ohrani carina. Pa tudi vlada bi nikakor ne privolila, da Be bi odpravila carina od žita že glede vnanje politike. To vse pa vedo dobro tudi poslanci, ki hočejo Btaviti omenjeni predlog, a jim ni toliko za to, da bi bil predlog vsprejet, a hočejo te stvari se poslužiti kot dobrega agita -cijskega sredstva za prihodnje državnozborake vo litve. Nižji stanovi, ki imajo vsled občne volilne pravice velik upliv pri volitvah za državni zbor, močno čutijo previsoko carino, ki jim podražuje vsa živila
Nemeem je strašno hudo, da je Riialju
dobila v inozemstvu posojilo. To se vidi iz pisave oficijoznih glasil, ki jeze svoje več prikrivati ne morejo. Tako piše „Post", da dežela, ki pri tako slnbej valuti išče posojila v inozemstvu, ker ga doma dobiti ne more, ne zasluži tako velicega kredita, tem manj pa dežela, ki je morala vsprejeti take pogoje, kakeršne so narekavali kontrahenti Rusiji. Vlado rusko je gotovo neprijetno dirnilo, da nemški kontrahentje izjavljajo urbi et orbi po svojih organih, da so posojilo le vsprejeli, da Nemčijo osvobode ruskih papirjev in da ti kontrahentje postavljajo v prospektu ime svoje pod ime ruske vlade. Vlada, ki kaj tacega dopušča, se gotovo več ne zaveda kot finančna sila. „Journal de St. Peters-bourg" pa piše odgovarjajoč nemškim listom, da naj utemeljuje svoj krik. Vedno pišejo o gospodarskem propadu Rusije, dočim fakta dokazujejo, da Rusija v gospodarskem oziru vedno bolj procvita. Ta o tiči j oz ni list ruske vlade pa zagotavlja, da posojila Rusija ne misli rabiti v vojne namene.
V Belgiji zaprli so več socijalistiških vodij in agitatorjev. Storili so pa tudi jako stroge naredbe, da se obdrži red. Vlada je zvedela, da se v več krajih pripravljajo atentati z dinamitom. Ker je policija za Časa pokazala dovolj odločnosti, najbrž ne bode prišlo do večjih izgredov.
Dopii
LSI.
Iz Cerknlee 7. decembra. [Izvirni dopis.] Preteklo nedeljo praznovali smo zopet lepo slavnost v proslavo 401etnice cesarjeve. Naša vrla požarna bramba usadila je zopet dve lipi v znamenje ljubezni in večne zvestobe do cesarske obitelji.
Ob 10. uri bila je maša, katere se je udeležila šolska mladina z zastavami in naša vrla po-
draperijo, levico pa steguje svojej obiskovanki na- | proti v pozdrav. Posebno mojsterski je modelovana glava Marijina. Obraz jej je obrisan s plemenito, klasično potezo. Njeu pogled je nekako sanjavo za maknjen v obličje Elizabetino. Plavi lasje so jej poglajeni nazaj po glavi, katero pregrinja bel, prodoren pajčolan. Ta se jej vije, naravno ležoč, okrog vratu ter plava preko leye rame. valovito po hrbtu nizdolu. Umetnik nam tukaj predstavlja sveto rodi-teljico božjo v mladoletni, jedva razcveli devici, vitkovzraslega telesa, kakor nam jo opisuje sveto sporočilo. Podelil jej je kaj jasen, svež, nalik roži cvetoč inkamat, eterično in bistro polt, katero jej oblija zarija neoskrunjene čistosti. Deviško njeno glavo obdaje bliščeč svetnišk sijaj, prepleten z zlatimi arabeskami.
Sv. Elizabeta, prišedša po kamenitih stopnjicah izpod vrat doh, stoji vsa presenečena pred nepričakovanim pohodom, kar Be jej razodeva z obraza in z povzdignjeuih rok, z naprej obrnjenima dlanima, katerima je slikar podal karakterišk, zgovoren izraz. Zlasti pa je obraz Elizabetin kaj izražljiv, uprav govoreč, da se mu kar iz napetih potez čuje vzklik začujenja: „Odkod meni to, da je prišla mati mojega gospoda k meni!" Sploh je vsa Elizabetina
glava naslikana veleplastiški, po vse naravna, rekel bi: po živem uzorci. In iž njenih prijaznih, milih oči sije vsa dobrota blagohotne tete, veseleče se obiskovanja presvete uetjakinje svoje. Glavi jednako je. kaj plastično izvršeno vso Elizabetino telo. Do lenja, žoltobojna haljina je drapirana jej na prsih in po rokavu desne roke v mehke gube. Posebno lepo, uprav umetno urejen pa je vijoletni nje plašč, valeč se jej z leve rame preko nedrij ob desnem ledji okrog. Kolorit tega plašča je po vsem mehak, prozoren in blagodejno nežno obsenčen. Okrog glave ima sv. Elizabeta ovit mirno zelen pajčolan.
Za sv. Elizabeto stoji mej vrati, opirajoč se z desno roko na kamenito obdverje, njeni mož, bv. Zaharija. Njegova osivela glava, obrnjena v *U profilu, nagiblje se navzdol, k sveti obiskovalki; dolga, siva brada se mu vali po prsih. Po njegovem obličji je razlita reBnoba in mir, dočim mu v iskrenem pogledu odseva radost nad toli čestilniro pohodom, katere ne more izraziti z jezikom, kajti, kakor znano, Zaharija je onemel baš nekoliko poprej za kazen, „ker ni veroval besedam" Gabrijelovim, da mu bode žena porodila sina.
Za Marijo na desno stoji s pohlevnim oslič-
žarna bramba v paradi. Po maši vršilo se je sajenje lip pri glavnem uhodu v cerkev. Požarna bramba pod vodstvom g. Korčeta uatopila se je lepo v po-lukrog, poleg nje šolska mladež z učitelji, žandar-marija in na stotine ljudstva. Ko so lipe bile usa-jene, nastopi načelnik požarne brambe gosp. Korče in v jederoatem govoru nariše pomen slavnosti. Omeni tudi, da Cerklanje bili so prvi, ki so v ta namen zasadili dva drevoreda jednega pri bv. Roku pod imenom „Fran Josipov drevored," druzega pri uhodu na glavni trg „Pod lipo" pod imenom „Elizabetin drevored". Načelnik je rekel, ker smo prvi bili, ki smo v ta namen sadili, hočemo tudi zadnji biti. Zato usadimo danes ti dve lipi. Lipa na desni strani naj se kliče „cesar Fran Josip", na levi „cesarica Elizabeta". No dalje je rekel, kakor smo bili, še smo in na veke hočemo biti zvesti Slovenci presvetli dinastiji Habsburški. Vse skozi izvrstni govor končal je b trikratnimi živio- in slavaklci na presvetlega cesarja, na kar so požarna bramba, gosp. učitelji, žandarmarija in na stotine ljudstva s klici se pridružili. Potem zapel vrli mešani zbor pod vodstvom g. Dermela krasno cesarsko himno.
Poročati mi je prežalostno novico, katera se je pripetila dne 4. t. m v selu Gorenje Jezero pri „Španu". Nesrečna in neprevidna roditelja dela sta okolu peči lan sušit, ravno okolu peči bilo je pa navadno ležišče otroško. Na jedni strani peči ležalo je 9letno dekelce, poleg nje 21etua sestrica, v zibeli pa parmesečno dete. Na drugi strani pa dva fantiča 4—7 let. V peči bilo je prehudo zakurjeno, preveč suh lan se je unel, roditelja zbudil je še le krik sosedov, ki so se na otroško kričanje zbudili in videli v hiši ogenj. Strašansko milo kričanje 9letne deklice vzbudilo je sosede, toda že prepozno. Prvi skoči oče nesrečnih v hišo otrokom v pomoč, ali troje jih je bilo že žrtev neprevidnosti starišev, 9letna deklica in fantka so zgoreli. V zibeliki ležeče dete oče skozi okno porine in reši. Zdaj gleda še po dveletni hčerki. Ogenj vedno huje razsaja, pregorel je strop, plamen švigne v streho, oče ves sežgan po obrazu boji se, da bi še on ne /zgorel plane skozi zaprto okno, ter se ob steklo šip tako obreze, da težko okreva. Pozneje so dobili dveletno punčiko, katera se je bila na čudovit način pod mizo podtaknila in si rešila nedolžno mlado  življenje svoje.
Ne mote se nikoli doBti priporočati roditeljem, da naj pazijo po noči in po dnevu na svoje otroke.
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) imel je danes dopoludne sejo, v kateri je sklenil, da se vsprejme g. Gorupa veledusna pogodba glede deželne bolnice. Ta sklep je velevažen za mesto Ljubljansko, zlasti pa za Dunajsko cesto. Deželna bolnica umaknila se bode iz mesta, ondu pa, kjer stoji sedaj dolgočasni zid, postavile se bodo nove krasne zgradbe, odprla nova ulica, skratka : mesto pridobilo bode izredno veliko.
— (Matica Slovenska) podarila je povodom 40letnice vladanja Nj. Velečastva v soglasji z Najvišjimi intencijami 12 50 patrijotičnih knjig iz društvene zaloge učiteljskim in šolarskim knjižnicam.
kom, njeni ženin sv. Josip, zroč ves ginjen na pre-srčni vsprejem svoje neveste. Slikar nam ga ne predstavlja po napačnen običaji nekdanjem, serega, onemoglega starca, temveč moža v krepki dobi, z rjavimi lasmi in z istobojno brado.
Opisano četvorico, s katero nam uprizarja obiskovanje Marijino, ubral je velenadarjeni naš umetnik v genijalno izmišljeno skupino. Marijo, glavno osobo te evangeljske idile, postavil je na sredino slike, v osvetljeno ospredje, ostale tri osobe pa razvrstil v polukrogu ob njej zadaj v senci Za-harijeve hiše. Vsaka teh četverih osob se nahaja torej v drugi životni pozituri. Toda, dasi je motri Icu slike pregleden vsak poBamičen obraz, vender je vsa četvorica v zanimljivem razmerji vkupaj obrnjena ter združena v jedino, har-moniški osredotočeno celoto, da si je človek lepše misliti ne more. Tu ni videli tistega odurnega, požidovljenega tipa, kakor pri prenaturalisti-škem Vereščaginu niti one bolehave prenapetosti, kakeršno predočuje mistički fantaBt Gabriel Max, temveč vedrodušui naš rojak dal je svojim osobam mile in prijazne obraze, idejalizovane v plemenitem rejalizrau.
Kaj slikovito je i slike pokrajinsko ozadje.
Dosla so ji zato darilo že od več strani vzlasti pa od primorskega c. kr. namestništva, dostojna zahvalna pisma.
— („Matica Slovenska") je danes brzojavno čestitala svojemu častnemu članu dr. Fr. Ladislavu Riegru o njegovi sedemdesetletnici
— (Zoper ponemčevanje slov. šol) sklenile so občine Tepina in Bezina potem spodnjiDolič vse v Konjiškem okraji potrebne korake, ter so dotično prošnjo oziroma pritožbo že odposlale na deželni šolski sv6t in naučno raini-sterstvo. Z veseljem pozdravljamo te sklepe, ker nam kažejo, da so začele že tudi občine Konjiškega okraja gibati in zahtevati v svojih šolah slovenskemu jeziku njegove pravice! —
— (Deželni muzej Rudolfinum) občinstvo jako marljivo pohaja. Dne 2. t. m. bilo je do 4000 obiskovalcev, včeraj pa tudi ne veliko menj, kajti ljudstvo je v gostih tolpah kar vrelo v muzej in prostori bili so tako polni, da mirno opazovanje in zabeleževanje ni bilo možno.
— (Konfiskacija.) „Mira" 23. številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa 4z Bilčovesi, v katerem župnik g. B. Gradičnik odgovarja na okrajnega glavarja popravek. List „Mir" pride jutri v drugi izdaji na svetlo.
— („Matice Slovenske") darilo o cesar sarjevi 401etnici poslano učiteljskim in šolarskim knjižnicam na Štajersko, došlo nam je od naduči-teljev v Slov. Bistrici in v Šoštajnu nazaj. Ali bi se bilo poslatvi kacega „Schulvereina" tudi to zgo dilo? Knjige 80 bile odmenjene celima okrajema; šolske knjižnice teh 2 okrajev, katere vender hočejo vsprejeti to darilo, obrnejo naj se torej v ta namen do „Matice" same.
— (Pri zabavnem večeru „Pišate l j s k e g a društv a") spominjal se je g. A. Trstenjak sedemdesetletnice osivelega vodje češkega naroda d r. R i e g r a in nasvetoval, da mu društvo čestita. Društveniki so z navdušenimi slavaklici pritrjevali, kakor tudi nasvetu, da se izreče g. Gor upu iskrena zahvala za njegove ve-ledušne ustanove v prid vsem Slovencem. Tudi komers slovanskih vseučiliščnikov v Gradci bil je telegrafičnim potom pozdravljen. Potem je čital g. A. Trstenjak jako zanimivo razpravo „o javnem mnenji in hudobnih jezikih", oziraje se na najnovejšo dramo španjskega pesnika don Jose Echega-raya: „E1 gran Galeoto" in na razprave slo većega učenjaka Jheringa: „Der Kamj>f um's Recht" in „Der Zvveck im Rechte." Izborni četverospev či-talniških pevcev je razveseljeval društvenike z več pesnimi. Prihodnjemu zabavnemu večeru v soboto 15. decembra bode predsedoval g. vodja  Š u b i c.
— (Slovensko gledališče.) V Boboto predstavljala ae je Nestroveva burka „Nezgode Btarega samca". Igralo se je sveže, gladko, da vseskozi izborno. O posamičnih osobah velja isto, kar smo bili zadnjič povedali, o gosp. Borštniku pa nam je dostaviti, da je dod»d par novih, dobro osoljenih kupletov. Žal, da gledališče ni bilo tako obiskano, kakor bi bil a zaslužila izvrstna predstava. — Včeraj predstavljala se je i«rica „Ne kliči vraga!", katero je poslovenil g. dr. K. Bleiweis. DaBi   so   v  tej   igri    nastopale   najboljše   moči:
Borštnik, gospodičina Gostičeva, Kocelj in gospodičina Zvonarjeva, vender ni bilo pravega uspeha Zakaj? to so igralci sami dobro čutili. — Druga točka bil je .Vzbujeni lev". To opereto čuli smo že večkrat, nikdar pa ni bila tako izborna, kakor včeraj Goapa Gerbičeva, gospodična Daneševa, gg Bučar inŠtamcarsoa Bvojim petjem in igranjem občinstvo kar elektrizo-vali. PoBebno pohvalo zaslužuje g. Štamcar, ki je včeraj prvikrat nastopil v ulogi, ki jo je pred njim igral gospod Pajsar. Gospoda Štamcarja poznali smo sicer kot izvrstnega pevca, včeraj pa nam je pokazal, da umeje s petjem združevati tudi humor in da je za opereto posebna moč. „Vzbujeni lev" bil nam je v pravo naslado, k čemur je izdatno pripomogel tudi končni vrli mešani zbor. Drago bi nam bilo, ako bi jednako hvalo mogli izreči tudi ob orkestru. A to bi bilo preveč zahtevano. Zato pa srčno hvalo g. dirigentu Gerbiču, ki je navzlic upornim elementom ljubke operete čolnič srečno pripeljal v prijetno luko splošne zadovoljuoBti. — Gledališče je bilo polno.
— (Osnovalni  shod društva „ M o j -sterska blagajna") bil je mnogoštevilno obiskan. Predsednik g. M. Kune otvoril je zbor z daljšim nagovorom, v katerem je omenjal, da je bil povod  ustanovljenju   tega   društva  401etnica ce-sarja, kateremu je  kranjsko obrtno  društvo  s to ustanovo   nameravalo   izkazati   svojo hvaležnost. Upati  se sme, da  bodo vsi   sodrugi   s podporo tega koristnega društva pripomogli, da postane zavetišče vseh rokodelcev,  kadar jim  druge pomoči ne bode. G. Hribar prebral je potem od vlade potrjena pravila, na kar  se je  vršilo  upisovanje v društvo. Ko g. predsednik naznani, da je upisanih že nad 50 Članov, katero število je po"pravilih za osnovo društva potrebno, pričnejo ae volitve in so bili izvoljeni:  v  predstojništvo gg.  Kari Binder, Adolf Tonniea, Jarnej Žitnik, Eduard Schlegel, Lud-wig Widmayer, Fran Sturm,: Matija Kune, Josip Bukovnik,  Janez BonaČ,   Alojzij   Jenko, Leopold Tratnik in Ferdinand Schaffec. Kot namestniki pa: gg. Vinko Ćamernik, Anton Košir, Avgust Rumpel, Kari Hinterlechner, Alojzij Krimer. V nadzorovalni odbor bo bili izvoljeni kot člani: gg. Anton Klein, Josip Vidmar in Vinko Zirenstein;  za namestnike pa gg. Ravnikar, Tomič, Hribar. Na to konstituiral se je odbor in volil načelnikom blagajne g. Matija Kunca, namestnikom g. Adolfa Tonniesa, blagajni-čarjem g. Leopolda Tratnika in zapisnikarjem g. Fra u a Šturma, na kar se je zbor zaključil. Želimo novemu prekoristnemu društvu — na podlagi teh pravil p r-ve mu v Avstriji — živahni napredek in vsestransko podporo.
— (Porotne obravnave) pri Ljubljanskem deželnem kot porotnem sodišči, so se danes pričele in bodo jako kratke. V tem zasedanji še ne prideta na vrsto znani sluga F 1 a k in pisar Ž a n , ki sta goljufala v zastavnici kranjske hranilnice, ker še ni končana proti preiskava njima. Vrsta obravnavam je naslednja: 10. decembra: 1. obravnava; Ka-valar Jože, hudodelstvo uboja, 2. obravnava: Pirnat Marija, hudodelstvo tatvine; 3. obravnava: Erzar France, hudodelstvo uboja; 11. decembra: Pavlin Jožef in Jezernik Andrej, pregresek po §§. 488 in
Zaharijeva hiša, pred katero se vrši opisani vsprejem Device Marije, postavljena je v poševni perspektivi z leve proti sredini slikiuega ozadja; skoz uhodua vrata, nad katerimi znotraj se vije zelena trsova panoga, vidi se sinje nebo. Za hišo na desno zgoraj stoji skupina svetlo obsijauih hiš Judo vega mesta, iznad katerih strle v jasni zrak temne ciprese. Podnebje je bistro in vedro, napojeno s toplim iztočnim sijajem. . .
Tu spredaj, zdolaj v kotu pred uhodnimi Btopnicami cvete bojna lilija — simbol neoskrunjenega devištva Marijinega. Ta lilija, rekel bi kedo, pognala je nekam preneposredno iz kamenitih tal; toda vešče oko opazi takoj, da je slikarju rabila v oživljajoč kontrast s presamotnim s slikinim ozdo-Ijem.
In tako je vsa Šubičeva slika, kolikor po svojih podrobnostih, toliko po skupni celoti, duhovito osnovana, genijalno proizvedena ter mojsterski završeua. Povse dražesten in prekrasen pa je njeni kolorit! Tu s« je slavni naš slikarski prvak pokazal velespretnega veščaka v tehniki moderne (francoske) koloristike. Z umirjenim, toplim bojilom podelil jo Bvojej sliki kaj ljubezniv, simpatičen značaj ter je nadihnol z bajnim Bijajem.   In  vse te
različne posamične tinte na njegovej sliki, toli mehke in nežne, jasne in bistre, blage in mile, spojene so v toli očarljivo harmonijo, da jej človek ne more odvrniti zavzetega pogleda. . .
Skratka: ta Šubičeva slika bode pravi biser zgoraj imenovane cerkve na Rožniku, vreden dragocenega „ikonostasa", t. j. altnrja, kateri se bode postavil po dotičnem načrtu, od kararskega marmorja.
Velerazbornemu župniku Frančiškanskemu, preč. g. o. Medicu pa čestitamo iz vsega srca na plemenitem domoljubji, da je krenil za vzglednim svojim vrstnikom, preč. g. Šentjakobskim župnikom Rozmanom ter naroČil zgoraj navedeno sliko pri domačem umetniku! Naj bi njiju posnemali vsi oni naši gospodje svečeniki, katerim je mar lepota svetišča božjega! Dandanes nam Slovencem, ko imamo v tej stroki trojico svojih, akademiški izobraženih slikarjev: Ogrina, Janeza in Jurija Šubica, pač ni treba več naročevati cerkvenih slik za drage novce pri ošabnih tuje h v Monakovem i. t. d. temveč baš tukaj bodi nam vodilo slovansko naše gaslo: Svoji k svojim!
V L j u b I j an i, v dan Marijinega spočetja 1888.
V a t r o s 1 a v H o 1 z.
491 k. z. (Razžaljenje časti, provzročeno po nekem inseratu v „Laibacher Zeitung"); 12. decembra: 1. obravnava: Petrič Jožef hudodelstvo teške telesne poškodbe; 2. obravnava: Kržič Jožef, hudodelstvo goljufije; 13. decembra: 1. obravnava: Setnikar Janez, hudodelstvo uboja; 2. obravnava: Vadual Janez in Bizjak Marija, hudodelstvo ponarejanja kovanega denarja
— (Antispiritist g. Zupan) priredi jutri zvečer v reatavrac'ji „Evropa" predstavo z jako zanimivim vsporedom. Več o tem naznanjajo plakati.
— (Pasji k on t u m a c) proglašenje v Sent Vidu nad Ljubljano, na Gameljnih, v Šiški in po drugih vaseh po okolici. Povod je izreden. Kmetsk fant šel je po noči na Gameljnih domov. Sredi ceste vidi mačka sedečega, ki se ne umakne, ko dojde fant blizu. Fant z nogo krepko bacne mačka, a poslednji se ne gane, fant, ki je bil jako srčen, stegne z besedami „Ali si hudič ka-li?" roko po mačku. A drago je plačal svojo srčnost, kajti maček zgrabil je roko in hudo opraskal fanta, ki je vsled teh strupenih ran že pred dnevi umrl. Mačka, kije bil najbrže stekel, so pobili in ker se sumi, da je tudi več psov oklal, proglasili so pasji kontumac.
— (Iz Motni k a) se nam piše: Danes, dne 6. t. m. po 1. uri popoludne čutil se je tukaj potres. Mer od severa proti jugu. Letos je to že drugi potres.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 9. decembra. Tretji večer slov. kluba zelo živahen. Berilo g. Ciperla vsprejeto z velikim veseljem. Naudusene napitnice slovenskemu mecenu g. Gorupu in ustanovnikom podpornega društva, mej katere je pristopil tudi g. Poznik, inžener v Dunajskem Novem Mostu. Slava!
Novi Sad 9. decembra. Srbske cerkve patrijarh, German Andjelić, umrl.
Dunaj 10. decembra. Gospodske zbornice član, profesor Neumaim, umrl.
Pariz 10. decembra. V departementu Var izvoljen general Cluseret (komunard).
Rim 10. decembra. Zbornice odsek jednoglasno vsprejel vojaške naredbe.
Razne vesti.
* (Kolera v Indiji.) Po uradnih izvestjih došlih iz Bombaja pomorskemu oblastvu v Trst umrlo je letos za kolero v stolnicah vzhodne Indije in sicer: v Kalkuti od 30. septembra do 29. oktobra 165, v Rangoonu od 28. septembra do 19. oktobra 1, v Madrasu od 22. septembra do 19. oktobra 88 in v Bombaji od 2. do 31. oktobra 24 osob.
* (Parkelj — čuvaj nedolžnosti.) Neka jako brdka Dunajska umeteljnica, katera uživa še le nekaj tednov ljubezen in pokroviteljstvo bogatega kavalirja, nastavila je v predvečer (>. t. m. sv. Nikolaju pri svojem ljubimci. Pokrovitelj nedolžne mladine prinesel je krasotici pomembepolen dar — prav, prav malega parkeljna, kateri se lahko nosi za nakit. Hudobec narejen je iz samega zlata, je črno emajliran, oči se mu leskečejo, ker so iz pravih rubinov, v rokah drži malo, srebrno šibico in na prsih ima tablico s pomenljivim in svarečim napisom: „N e bodi nezvesta!" Parkoljček lahko tudi strašno zaropoče z zlato verižico. Presenečena umeteljnica često izjavlja, da se istinito zelo boji malega parkelja, — najnovejšega čuvaja svoje nedolžnosti.
Mtojl (331—282) ;
za vse leto gld. 4.60; za pol leta j |[ gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Bftiei-------OL4 ia. •
Meleorologičiio poročilo.
1 9	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moli rina v mra.
7. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	746*8 mm. 746'8 mm. 747 1 mm.	—0 0" C  sL vzh. OO" C  si. v/.h. — 1 2° C [si. vzh.		obl. o bi. obl.	0 00 mm.
•o	7. zjutraj 2. popol. 9. zvećer	141'ft mm. 74lii» mm. 7469 mm.	—2-G« C —a-2° c —5'1°C	brozv. Bi. vzh. si. vzh.	obl. ohl. obl.	0-00 mm.
Srodni »i pođ DOltUUlOOD.
emperatUTtt —0-6° in — 3-4*, za 06° in 3'1°
ZED-CLnsijsIkra- "borza.
dne" 10. decembra t. 1.
(Izvirao telegrafično porobilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  8l-*>f> — gld.
Srebrna renta...... 82 25 — „
Zlata renta....... 109 30 — „
6U.„ marčna renta ....     .     97*50 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   874*— — „
Kreditne akcije..... ,   3'>230 — „
London........ ,    12175 — ,
Srebro........—*— — „
Napol.......... 965 — „
C. kr. cekini  .... ,      5-77 — ,
NemSke marke..... ,     59 70 — n
4°/0 državne sreiko ie 1. 1851     260 gld. 134 gld.
Državne srećke iz 1. 1864 10« >   „ 170 „
Ogerska zlata renta 4°.   .   .       ... 100 „
Ugerska papirna renta 5" 0   .       ...     91 „
5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 123 „
Zemlj. obč. avstr. 4'    „ zlati zast. listi . 123 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — ,,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99
Kreditne srečke.....100 gld 184 „
Budolfove srećke..... 10 ., 20 ,,
Akcije  anglo-avstr. banke   .   .    120 113 ,,
Traramway-društ. velj. 170 gld. a v. 222 „
danes
81-56
8-2-35 109-30
97 35 874-— 29P--60 121-85
9-«?5
5-7H 59-75 — kr. 70 „ 40 „ 95
75 .,
80 75
Zahvala.
Ginjeni za mnoge dokaze srčnega sočutja ob smrti našega ljubljenega Bina in brata gospoda
Milana Kupljena,
kakor vsem darovalcem vencev in vsem mnogobrojnim spremljevalcem k večnemu počitku izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
V Črnomlji, dne 7. decembra 1888.
Anton Kupljen, Eliza Kupljen,
start 81« Mirko Kupljen,
brat
Slin u Kupljen.  lom Kupljen,
sestri. (847)
Jedino pristni, izvrstni, na razstavah v Trstu | in v Ljubljani odlikovani ♦
brinjevec
kot pijana in izvrstno zdravilo zoper vodenico, zapiranje vode in ohtežave -želodca, od zdravnikov priporočan, prideluje in prodaja v steklenicah po 1 liter in več
Anton Uršič
(846—1) v Sentt Vidu p: i Vipavi.
I>r. Friderik l^eiitfiel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri tei'e i/, breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka snan kot najizvrstnejše lepotilo-ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dri»gi deli polti, ločijo ne /.«■ drugi dan ue-/uifiliM luNkiue od polti, ki poNtane \Mled It'un eiato Im»1h in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogeree, nosno rudečino, zajed ee in druge uesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred »Id. I.r.o.
/alo^a   v   l.julfl juni   pri   I . Trn-h<M/.t> -ji. lekarji. (803—2
Zobozdravnik
na Turjaškem trgu h. št. 7
ordlnn je
(833—3)
od 10, ure
do 4, ure popoludne.
8 hektolitrov dobre stare
slivo vke
proda bo po 50 gld. hektoliter. Na zahtevanje se pošlje pokušnja.
Fr. Prijatelj.
(844—1) župan, TržlAe, pošta Mokronog.
Dva učenca
vsprejnieta se takoj v neko. večjo prodajalni«! z mešanim blagom na Dolenjskem'.
Kje? pove upravnlštvo „SIov. Naroda". (835—3)
Cestni odbor naznanja, da bo most na Fužinah od 9. do 24. decembra za vsako vožnjo
Zaprt. ^Vncli*oj Knez,
(841-2) načelnik.
VELIKA
500000
ion. a, r Is:
kot največji dobitek v najare<<iie-j«'iu »lučaji ponuja velika od lliiui-l»nrsh<> držav« zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa:
1 prem. a mark O 00000 1 dobit, a mark 200000 1 dobit, a mark 100000
75000 70000 65000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 148
1 dobit, a mark
\_ dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark 1 dobit, a mark
1 1 1
8
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark Lu\r dobit, a mark *J\J  dobit, a mark
103
dobit, a mark
206 dobit, a mark 612 dobit, a mark 888 dobit, a mark 30199 dobit, a mark 16991 dobit, a mark 300, 200, 150, 127, 100, 94, «7, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 08.000 srečk, od katerih se Izžreba 40.100 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9.345.605 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 49.100 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 65.000, v petem na 70.000, v šestem na 75.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi to velike denarne loterije.
Častiti naročevalci 8e prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitvo izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 ecla originalna srećka av. v. gld. :t..~>0.
1 polovini originalne Mrežice av. v. gld. 1.7."». 1 četrtina  originalne srećke av. v. gld.—.!M>.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni nacrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nonim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na Ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsakako pa pred
13. cUcsmbrom 1838, kato|,i (iHn b°de *reb»nje,
nam doposiati.
(700—16)
VALENTIN & CO,
Bankgeschaft, H      3^E IB TJT Ch.
DAV. POVERAJ. civilni in vojaški krojač.
Kdor
želi kupiti dohro obleko, bodisi katerega /        koli stanu, diiliovakejca, civilskega ali vojaškega, naj se obrne do podpisanea, ki ima bogato zalogo vsukovi-Htnega  Miilcun  iz najprvih tovarn in veliko zalogo
narejenej obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
na, TrsLT7-:n.i3rm., nasproti -vo j sušnici.
Naročbe «e hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in j>o jiošteni ceni. Uzorci se j)OŠtljajo na zahtevanje na ogled.
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci m ^ res krasno vezana. — Utisncna je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
F'~u u"u"u"u u uju"u'uVu"u'u"u"u"u'u'u'u'u"u"uuaj^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"
4274
60