173. številka.
Ljubljana, v torek 2. avgusta 1898.
XXXI. leto
Izhaja vsak  **.*n TVrte-r, izimfti nedelj« in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avst i-o-opevske dežele za vsr leto lf> >;ld., M pol letr\ S f;ld., zn četrt leta 4  gld.,  za jeden mescu l g»d. 40 kr  — Za Ljubljano bm pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta -i gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10.kr. nit mesec, po 80 kr. za ćetrt leta.       Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narocbe, brez Istodobna vpn&iljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopiši n»j ne izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresuein trgu fit. 12. UpravniStvu naj ue blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon, št.
Nemški sodni uradniki za slovenski Štajer.
Iz <ira<lra, 1- avgusta. Ob uvedenju novih civilnopravdnih zakonov se je jasno pokazalo, kako zelo nedostaje slovenskih sodnih uradnikov. Justična uprava je takrat pobrala vse, kar so ji je ponudilo, a vi dar slovenskih, oziroma res slovenščino zmožnih sodnih uradnikov ni mogla dovolj dobiti, in tako se je zgodilo, da je premnogo slovenskih uradnikov s Štajerskega poslala na Kranjsko, na Štajerskem pa si je pomagala z uradniki, kateri so slovenščine zmožni komaj za silo ali še celo nič. Kako ulogo je pri izbiranju, nastavljanju in dislociranju nemških uradnikov po slovenskem Štajerskem igrala politika, to ne spada semkaj in zategadelj tega danes tudi ne boni > preiskovali.
Justična uprava pa je spoznala, da so slovenskega jezika zmožni sodni uradniki tudi na Štajerskem neizogibno potrebni, spoznala je, da na Štajerskem ni pomagano z nemškimi uradniki, kateri sploh ne znajo slovenski, a namesto da bi iz tega spoznanja izvajala logične konsekvence, namesto da bi poskusila dobiti slovenski uradniški naraščaj, išče uradniškega naraščaja za slovenski Štajer mej — Nemci I
Poroča se nam od verodostojne strani, da na inerava vlada v Gradcu ustanoviti tečaj za slovenski jezik, kateri naj bi obiskovali tisti nemški juristi, ki se hočejo posvetiti sodni karijeri. Vlada hoče te nemške juriste materijalno podpirati in to s prav znatnimi št i pendijami, upajoč, da privabi prav ta podpora mnogo nemških juristov, da se posvetijo sodni službi, tako da bo že v kratkem mogoče dobiri za slovenski Štajer in za slovensko Koroško sodnih uradnikov, kateri bi svoje znanje slovenskega jezika dokazali z uradnimi spričevali.
Ta namera je na videz prav dobrohotna, a žal, da samo na videz, v istini pa tiči v njej v e -lika nevarnost za jezikovno ravnopravnost pri sodnih uradih na Štajerskem.
Lahko Hi je misliti,  koliko se bodo rečeni
nemški štipendisti v t. h graških tečajih naučili slovenskega jezika. Tudi kraj najboljše volje ne več, kakor za silo, k večjemu nekoliko besfd, nikakor pa ne toliko, da bi mogli uraduvati slovenski. Drugače tudi ni mogoče. Kdor se hoče kacega jezika resnično naučiti, potrebuje za to več let. NemSki štipendisti se bodo v graškem tečaju morda toliko naučili, da se bodo znali o najnavadnejših rečeh porazumeti z občinstvom, več pa gotovo ne, in zato se je po vsi pravici bati, da bodo ti nemški uradniki naredili popolnoma konec skromnim začetkom slovenskega uradovanja na Štajerskem, in da postanejo jez, ki bode dejanski opoviral vsak razvoj slovenskega jezika pri sodišč'b na slovenskem Štajerskem in na slovenskem Koroškem
Morda vladi ne delamo prevelike krivice, če rečemo, da je to politični namen ustanovitve gra-škega tečaja. Ako bi vlada res hotela dobiti slovenskega jezika zmožen naraščaj, potem naj bi denar, kateri je namenila v podporo ta njen tečaj obiskujočih nemških turistov, porabila za podporo slovenskih dijakov, za podporo slovenskih juristov, pod iBtimi pogoji, kakor jih bode dajala nemškim juristom, in prepričani smo, da bi potem v kratkem dobila z...losu j*.<ikovno res vspo-sobljenih sodnih uradnikov. To bi bila jedina prava, ker naravna pot, a da je vlada ni nastopila, da hoče za Slovence vzgojiti nemške uradnike, to obuja misel, da ima pri ustanovitvi graškega tečaja prikriti namen, pospeševati s pomočjo nemških uradnikov germanizacijo.
Z ozirom na to je pač treba, da posvetijo vodilni narodni krogi vprašanja o slovenskem urad niškem naraščaju vso pozornost. Pri sodnih uradih so slovenski juristi najnujnejše potrebni Obžalujemo, da se tako malo slovenskih juristov posvečuje tej karijeri in toplo priporočamo vsem absolviranim pravnikom, naj vstopijo v sodno službo, pred vspm pa je potrebno poskrbeti za podporo slovenskih juristov v znatnejši meri, kakor je poskrbljeno doslej, zakaj sicer bodo čez nekaj let po vsem Slovenskem vladali sami nemški uradniki. Kaj bo potem s Slovenstvom, pač ni teško nganiti.
V IJlihljuill. 2. avgusta.
H krizi. Dunajska „I''xtrapost" je prijavila včeraj iz Budimpešte sledeče brzojavno poročilo: V ogerskih poučenih krogih se širi vest, da je Thun trdno sklenil, že v najbližjem času državni zbor razpustiti ter nov volilni red ustvariti. Ustava se si-tira pri tem le mimogrede, ker more novi, volilni sistem nastati samo na temelju § 14. Na Ogerskem pričakujejo, da Thun opusti sedanjo omahovanje. Novi volilni red bi sestavo bodočega državnega zbora tako izpremenil, da bi nacijonalni radikalci izgubili mnogo svoje sedanje veljave.
Nemški liberalci nimajo sreče s svojimi voditelji. Najprej so imeli častilakomne iskalce karijere, ki so skušali s pomočjo stranke doseči najvišje stopinje; potem so imeli trmoglave doktri-narce in rabulistične advokate, sedaj pa jih vodijo slavohlepni profesorji, katerim je že pokojni Bis-marck dejal „politische Schulraeister". Poleg rabijatnih Pferschejev, Mengerjev, Funketov in Lecher-jev igra posebno vlogo dr. Gross. ki pa se ne odlikuje — kakor piše „Politik" — niti z učenostjo, niti s talentom niti s skušnjo, pač pa s — surovostjo. Dr. Gross je imel v Iglavi 9 veli k političen govor", v kateri je trdil, da se Nemci ne boje razen Boga nikogar, v isti sapi pa naglasal, da se gre Nemcem sedaj za „biti ali ne biti". Kakor je bilo radi celjske nižje gimnazije v nevarnosti vse avstrijsko nern$tvo, prav tako gre Nemcem sedaj za glavo radi papirnatih jezikovnih naredb. Dr. Gross je napadal Baernreitherja ter v istem hipu bobual na nem. „Geimeinbiirgsch »ftu. Dejal je, da se bore* Nemci le za idejale, katere dosezajo naj-ložje v opoziciji, obenem pa dokazoval, da sedanja večina mora zginiti. Tako duhoviti možje so nemški prvaki; tako logiko razvija nemški liberalen profesor!
Koalirana hrvatska opozicija je seveda velik trn v očeh naših oficijozov in njihovih oger« skih pijateljev. Vsak hip vedo poročati kako pikantno vest o razpadu opozicije, vedno pa se izkaže taka vest kakor — laž. Tudi s»'daj pisarijo o razpadu opozicijonalnega kluba. Povod temu pi-sarenju je deputacija iz Zagorja, iz zagrebškega in varaždinskega komitata, ki se je poklonila biskupu
LISTEK.
Cvetka
(Vinjeta. — Napisal Vid K.)
Navadna, znana bajka, vendar še vedno tako ljubka . . .
Že v starih, starih časih so si jo pripovedovali in še vedno jo pripovedujejo.
Na sredi zelenega travnika je rasla cvetlica, majhna, nežna cvetka. Nikdo ji ni prilival, nikdo je ni gojil, sama se je hranila v prosti naravi. In druge cvetice so se ji priklanjale, jo častile.
Saj je bila vendar tako lepa!
Po dnevu in po noči so jo obkroževali častilci: mahe, metulji, bučele, komarji, čmrlji . . .
In cvetica si je izbrala svojega ljubčka.
Bil je to sivkast metuljček, ni lep, ni grd.
Kadar se je zjutraj prikazalo sobice, ter so se zabliščale rosne kapljice na cvetlici, tedaj je priletel metulj ter sel na cvetko. Pomolil je glavico v cvetno čađo in poljubil svojo izvoljenko. Cvetlica pa se je stresla veselja ter se zibala še dolgo,
dolgo sem ter tje. In metuljček je sedel na nji, in oba sta občutila nebeške radosti. Ves ljubi dan je bil pri cvetki, toliko da je nekolikokrat poletel strani, pa bil je kmalu zopet tu.
Nadlegoval njiju ni nihče; vsakdo je občutil sam veselje, ko ju je videl v blaženstvn. Le včasih in včasih je priletel kak čmrlj ter se vaedel brezobzirno na cvetlico. Cvetka pa je sramožljivo po vesila glavo, in metuljček jo je nemirno obletaval; in ko je čmrlj zapazil, da ne opravi tn ničesar, je jezno brenči'' odlete). Zopet sta uživala neskaljeno veselje.
Zvečer je zavel topel vetrič po livadi, sklonile so se cvetlice, priklanjale se jedna dragi ter si pripovedovale pravljice iz davnih, davnih let Metulj -čkova ljubica je zaprla svojo čašo; metulj se je zibal na nji ter ji pravil lepe, krasne dogodbice. Zadovoljno je prikimavala cvetka ter se čudila naivnim kraljicam in kraljičinam v starih bajkah. Noč je zavila travnik v svoj črni plašč, polagoma je vse zaspalo, cvetlice in živali. Le metuljček in njegova ljubljenka sta de pozno v noč šepetala. Naposled si je poiskal metulj ležišče na tleh poleg svoje cvetlice, in tako sta drag poleg dragega za-
spala. V spanju pa sta snivala lepe sanje, sanje o sreči in veselju . . .
Tako sta živela srečno tri mesece, štiri . . .
Pa prišel je po stezi mlad, lep človek. Veselje in lehkomiselnost sta se ma brali raz obraz. Z drobno palčico se je poigraval, gumb na nji se je lesketal v solncu . . .
Zagledal je cvetlico.
Nagnila se je proti njemn — sama ne bi bila storila tega, ali veter jo je prisilil. Domišljavi mladenič je stopil k nji — ter jo utrgal . . . Ljubezni pijani metulj je bil mej tem spal pri nji. In šele, ko jo je bil pripel mladenič na svoja prsa, je zapazil izgubo. Zafrfotal je s krilci. Obkroževal je tata svoje ljubice, a ta se ni zmenil za to. Stopal je počasi nazaj, odkoder je bil priše!.
Cvetka je na mladeničevih prsih vedno bolj in bolj povešala svojo glavico. Iz njene pobitosti je spoznal metuljček, kaj da mu hoče povedati.
— Zakaj me nisi varoval, zakaj si živel brezskrbno z menoj, kot da naju ne more nobena nesreča zadeti ?
— Metulj je sledil mladeniču s cvetlico. Zadnji je stopil skozi visoka, lepa vrata v
Strossmajerju. Ker ni bilo v tej deputaciji predsednika opozicijonalnega kluba, barona Rukavine, izvajajo Hrvatom sovražni listi, da vlada mej obema deloma opozicije velik spor. Toda temu ni tako. Vsako leto skoraj se poklanjajo Strossraaverja de-putacije, v katerih pa niso nikoli voditelji oposic je, zato ker Strossmaver sam noče, da bi imel tak sprejem političan obraz. Take manifestacije imajo le ta namen, da se izrazi velikemu biskupa ljubezen in spoštovanje Hrvatov. BAgr. Tagblatt" pravi, da je v tej ljubezni do Stro8smayerja jedin ves hrvatski narod.
Macedonski kongres. Dne 6. avgusta se bo vršil macedonski kongres, ki bo izdelal spomenico za vse velevlasti. V tej spomenici se bode povdarjalo, da so korenito retorme v Macedoniji nujno potrebne, ako naj se ustanovi na Balkanu mir. Osrednji odbor kani predlagati popolno avto-uomijo Macedonije z lastnim guvernerjem, lastno ustavo, lastno milico in dr. Tako obširnih reform velevlasti seveda ne bodo motde dovoliti.
Dopisi.
M št u jer bitega, 28 julija. Odbor „Sloven-skega katoliškega političnega društva v Slatini" je v svoji s ji dne   17. julija  t  1. soglasno sklenil :
1. Odposlati peticijo vis. c. kr. ministerbtvu za uk in bogočastje glede slovenske univerze v Ljubljani ;
2. odposlati peticijo c. kr. ministerstvu za pravosodje glede c. kr. nad>sudišča v Ljubljani; 3. odposlati prošnjo na c. kr ministerstvo za notranje zadeve, glede osnovanja c. kr. okrajnega glavarstva v Slatini; 4 odposlati oklic na vse obč.ne svojega okraja, da se tudi one pridružijo vsem tr^m zgoraj navedenim peticijam; 5 odposlati poaebao iziavo državnemu poslancu preč. gosp. dr. L tvoslavu Gre gorcu g!ede njegove izjave, tičoče se nemškega državnega jezika, ter isto tudi naznaniti načelniku parlamenfarue ^Slovansko krščanske narodne zveze", kakor tudi isto izjavo objaviti v vseh, Slovencem prijaznih časnikih; 0 voiil se je posebai odsek, kateri se ima z župani, ozirom« z občinskimi zastopi dogovoriti glede slavnosti oOletnega slavnega vladanja našega presvitlega cesarja Frančiška Jožefa I Glede govora državnega poslanca g. dr. Lavoslava Gregorca — tičočega we nemškega državnega jezika — soglasno sklenjena izjava se glasi: Zakon z due 21. grudna 1867 o osnovnih pravicah avstrijskih državljanov pripozna vsem narodom v Avstriji jed-nakopravnost. Od takrat bije se boj, da se ta zakonito zagotovljena jednakopravnest slovenskega je zika pri vseh javnih uradih ne samo pripozna, marveč tudi uvede in v dejanju izvršuje. Neoinahljivo in neizprosno trdno so vsikdar v tem boju stali slovenski poslanci. Za dežele češke krocovine izdala je že visoka vlada Čehom teh kronovin pravične jezikovne naredbe. — Potom pravičnosti in doslednosti morale bi se že tudi za nas Slovence take naredbe izvršiti. — Mesto, da bi že davno bili tudi Slovenci dosegli popolno jeduakopravnost. z drugimi narodi v Avstriji, kateri se nikoli in pod nobenim še tako nasprotnim in sovražnim pritiskom ne odrečejo, marveč bodo storili vse do največje in z največjo skrajnostjo — osmeli se naš državni po sianec preč. g. dr. Lavoslav Gregorec v svojum, jezikovnih razmer tičoči m se govoru v seji državnega zbora v prvi polovici meseca mainika t I., izreči nemškemu jeziku prednost pred jednakopravnim slovenskim in drugimi slovanskimi jeziki. S to sojo izjavo p' stavil se je naš državni poslanec, peč. g. dr. LavosSav Gregorec, v protislovje z najsvetejšimi tirjatvami in pravicami siovtn-dcega naroda, katerega poslanec je, ter v protislovja s programom, na kojega podlagi je bil kot državni poslanec voljen. Vrhu tega pa je tudi kršil toliko zaželjeno in
obširno poslopje. Tudi metulj je hotel iti za njim, pa vrata so mu, zaprši se, zabranila.
in ostal je sam, sem, bre^ ljubljenke. Žalosten se je vrnil na livado ter se spustil na travico. Tu je sedel ves dan ter sanjal o izgubljeni ljubezni.
Drugi dan se je vrnil v mesto Iskal je svoje ljubice in kmalu jo je našel Zagledal jo je na oknu one hiše, v katero je bil vstopil prejšnji dan mladenič. Ravno se je odprlo okno mladi mož se je prikazal ob njem, sklonil se je k cvetlici ter srkal njen vonj.
Pa odšel je.
Ves vesel je poletel metulj na okno ter sel poleg kupice, v kateri je plavala cvetlica. Menila sta se zopet ravno tako veselo kakor poprej . . .
Od tedaj je priletel vsaki dan na okno, kedar ni bilo mladeniča doma.
In cvetlica ni ljubila sedaj ni tega ni onega, a veselila se je i z metuljčkom i z mladeničem.
— — Samo da je morala kmalu umreti; v vodi ni mogla živeti dolgo.
Poznate-li to pripovedko?   Stara je, a vedno
nova.
potrebno slovansko vzajemnost, ter s tem spravil slovenski narod v nezaupanje pri drugih Slovanih. Odbor .Slovenskega kstohško-p ditičnega društva v Slatini" sklenil je danes z ozirom na zgoraj navedeno, ter obžaljujofi, da se ni našel nobeden slovenski državni poslanec, kateri bi ga bil v parlamentu za to njegovo, težnjam Slovencev nasprotujočo izjavo ostro po zasluženja ožigosal — izreči preč gosp. dr. Lavoslavu Gregorcu svoje obžalovanj in grajo, ter naroČil gospoda predsedniku društva, da to izjavo v celoti pismeno naznani preč. g. dr. Lavoslavu Gregorcu, nadalje načelniku „ Slovansko-krščanske zveze" v parlamentu, kateri se prosi, da o tem obvesti vse načelnike slovanskih klubov, kakor tudi, da se ta izjava objavi po Slovencem prijaznih časnikih. — Vinko Žurmau 1. r., t. č. društveni predsednik. Oroslav Kušec I r., t. č. društveni tajnik. Društveni odborniki: Miha Plemenitaš I. r., Matija Fiihrer I. r., Matevž Košak 1. r. in Martin Drofenik 1. r.
Shod slovenskega učitelj stva. *
Jubilejski koncert, kateri se je vršil včeraj zvečer v Sokolovi dvorani, nas je prijetno iznenadil. Pričakovali smo mnogo, a učakaii smo še veliko več, tako, da moramo reči: koncert je nadkrilil najsmelejše naše nade in ga postaviti v isto vrsto z najuspelejšimi koncertnimi priredbami, kar smo jih kdaj imeli v Ljubljani.
Vzpored koncerta je bil na sebi jako obsežen, zbor pa je na zahtevauje občinstva dodal de mnogo točk. Mej skladbami, katere smo čuli ta večer, sta bili tudi dve novi, Grbić^va ouvertura njegovi operi operi „Kres* in dra. B. Ipavca zbor ^Zavezna", kateri sta obe občinstvu jako ugajali.
Grbičeva ouvertura je zložena v slovanskem duhu iu se odlikuje po veliki melodioznosti in po originalnosti motivov, dočim je Ipavčev zb >r krepka a pri vsem tem slovanskomila, in prikupna skladba.
Po Grbioevi ouverturi je g. Gangl dekla-moval s prijetnim patosom in iskrenim čustvom svoj poetično lepi prolog, potem pa je zbor s spremijevanjem orkestra zapel večnomlado cesarsko pesem, katero je občinstvo sprejelo s patrijotičnun navdušenjem
O posamičnih koncertnih točkah nam z okrona na tesni prostor in na nalogo tega rrferata pač ni možno obširnejše govoriti, konstatovati pa moramo, da je dosegel koncert nepričakovano v- lik umetniški uspeh in da je vse občinstvo soglašalo v najtopljšem priznanju ter to izražalo z na;živah nejšim ploskanjem. Zbori so peli jako precizno in so iepo nuancirali, tako da so zlasti s težkim zbo rom vaščanov iz „Prodane neveste" vse presenetili. Z raznih stranij so se zbrali pevci in pevke, a peli so tako, kakor da bi vsak dan skupaj peli. Iu ti sveži, mladi, dobro izšolani glasov, katerim se občinstvo ni moglo načuditi!
A tudi solistom gre vsa čast. Gdč. Mira De v o v a je odlična koncertna pevkinja, katero občinstvo pozna in kateri je že obdokrat dokazalo, kako jo čisla. V gospč. Anici Lapajne smo spoznali pevko velike muzikalne sposobnosti in lepega, dobro iz šnlanega glasu. G. St.efančič se je predstavil občinstvu kot izboren tenorist s prijetnim glasim, g. Rudolf V rab) pa kot simpatičen baritonist. Vse priznanje gre tudi gospč. Pavli Razinger in gospč. Fani Bili ni ter g. Likarju in tudi imenitnemu goslača g. Serajniku.
Koncert je vodil g. učitelj Potre bi n iz Kostanjevice, ka'eri je dokazal veliko muzikalno sposobnost, in fiao razumevanje ter nas propričal, da i je nenavadno spreten in siguren dirigent, ki zna velik zbor z lahkoto in čudovito preciznostjo voditi, kar je bilo zlasti težavno in jako naporno, ker je bila mogoča le jedna glavna skušnja. Kdor z jedno skuSnjo doseže tako lep aspeh, ni navarien j talent
Kakor smo že rekli, koncert nas je presenetil po svoj-, umetniški dovršenosti in nam je dokazal, da ima gospa muzika mej slovenskim u iteljstvom premnogo zvestih in unetih čestilcev in čestilk.
Koncertu je sledil ples v veliki dvorani „Narodnega doma". Do jutra so se številni pari veselo nukali. Zabava je bila jako animirana in neprisiljena.
Koncert je bil tako obiskovan, kakor že dolgi nobeden. Velika sokolska dvorana je b.la do zad njega kotička napolnjena, na stotine ljudij pa niti vstopnic ni dobilo. Koncerta so se mej drugimi udeležili: knezoškof dr. Jeglič, dvorni svetnik SchemerI kot namestnik deželnega pre Iseduika, podmaršal Hochsmann, brigadir Frank, polkovnik Nitzsche, podpolkovnik Tasch, majorja K u k i č in Lu k a n c , župan Hribar, dež. odbor nika dr. Tavčar in ces. svet. Murni k, dežedni šolski nadzornik Šuman, predsednik trg. zbornice Perdan, okr. šol. nadzor. Le ve c mnogo poslancev, obč. svetnikov, profesorjev, častnikov itd. Sploh je bilo zbrano jako odlično občinstvo — in učdelj-stvo si je lahko v svesti, da si je s koncertom pridobilo mnogo ugleda in doseglo ž njim lep moralen uspeh.
Danes, v torek, po maši v stolni cerkvi, se-Šlo se je učiteljstvo v mestni ljudski soli v Komen-skega ulicah, kjer je začasno nastanjen šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvatskega nčiteljstva, ustanovljen v spomin na cesarjevo petdesetletnico.
Muzej je otvoril načelnik zaveze, g. Jelene s primernim ogovorom, v katerem je povdarjal, da
muzej sicer še ni dovršen, a da je p .ložen temelj za muzej, ki naj postane zrcalo slo/enakega šolstva in kažipot učiteljem Govornik s* j« >*h*«li vsem,
ki so pripomogli k ustanovitvi Šolskega muzeja* posebno g isp Dimnika, ki je misel sprožil in z vsemi močmi d-lal za nje izvršitev, daljo obč. sveta ljubljanskemu in dež zbora kranjskem za dovoljeno podpor«, „Slovenski Matici". .Glasbeni Matici* in hrvatskemu pedagogiškemu književnemu zboru in končno dr. H dubu, ki js mnogo darov ti ter Čehom, ki to jako izdatno podprli muzej zmnogovrstnimi darili, in Hrvatom.
Mej adeležniki otvoritve smo videli tudi župana Hribarja, dež. šiiskega nadzornika ,.š u-mana, okr. šolskega nad z mika prof. Leve a in ravnatelja H ubada, daljn Češke in hrvatske goste.
Muzeju so začasno odkazans tri sobe. Razstavljeni predmeti so jako zanimivi in lepo ter spretno razvrščeni. Kakor rečeno, je muzej delo g. D.mntka, kateremu bodi izrečeno vae priznanje
Izloženi so : I Pedagogiško-literarni proizvodi in sicer: 1. Dela in razprave o pedagogiki in sicer: a) občno vzgojeslovje; b) duše-slovje; c) zgodo dna vzgojeslovia; č) šolsko zakonodaj s t vo; d) šolsko zdravstvo. 2. Dela iu razprave o didaktiki in sicer: a) ob.'*no ukos>ov|e; b) podrobno (specijalno) ukoslovje; c) nazorni nauk, čitanje, računstvo, realije. 3. Učne in pomožue knj ge: Abecedniki; Berila; knjige za zemljepis in zgodovino, za prirodoznanstvo in prirodoslovje, za risan|e in pitmnje, za đelka in dekliška ročna dela, za kmetijstvo itd. 4. Mladinski Spili I Teoretiki del o mladinskih spisih, o knjžnicah za mladino in o ljudskih (narodnih) knjižnicah, potem pravi mladinski spisi in sicer zabavni in poučljivi 5. Penjodični spisi: Strokovni listi, učiteljski koledarji, šninatizmi in ročni katalogi. 6. Go Iba in p tja: Pesmarice, pevske šole, šolske narodne in cerkvene skladbe. 7. Uradni spis\ II. Leposlovni proizvodi, ki so jih spisali slovenski učitelii III Metodiško tehnični proizvodi (učila) iu sicer: 1. Učila za o ro^ke vrtce: Predmeti (modeli) in podobe za nazorni nauk, pletarska dela, izšivalna dela, ornatice (stolpi) za stavljenje, modelirska dela. igre in igrače 2. Učila za I. razred: Podobe in predmeti za nazorni nauk, ćitalni in rižanski stroji, table, pisalno orodje in zvezki za I. razred. 3. Učila za srednjo stopnjo: Predmeti in podobe za nazorni nauk, čitalni stroji, mz>rni pripomočki za domo-znaustvo, učila za risanje ;n lepopis. 4. Učila za višjo stopajo (meščanske šole;: Modeli in podobe za nazorni nauk, aparati, oprave, preJloge, karte, načrti, tabele, table, stojala itd. za računstvo, pisanje, zemljepis, zgodovino, prirodoznanstvo (soaaa. tologijo) prirodoslovje, kemjo, telovadbo, gotbo, de^ka in dekliška rona dela, kmetijstvo itd G Učila za nadaljevalna tečaje, za obrtne šole, obrtne na-dalievalnice in obrtne strokovne šole: Modeli in podobe za nazorni nauk, predloge, zbirke vzorcev i. dr. 6. Učila za učitnljisča• Predmeti in podobe za nazorni nauk, aparati, karte, podobe za psiho logijo geografijo, zgodovino, prirodoznanstvo (soma tologijo), pnrodoslovje, kemijo, kmetij tvo, ročna dela za kandidate in kaudidatmje. IV. Šolsko orodje (šolska opravu): Klopi, table, stojala, katedri; telo vadno orodje itd. V. Šolske potrebščine: Zvezki, držala, peresa, svinčniki itd.
V veliki dvorani aNarolnega doma" se je ob 10. uri začela slavnostna seja. Otvord jo je gosp. Jelene, kateri je pozdravil mnogoštevilne navzoč-nike specijalno km-zo^kofa Jegliča, deželnega glavarji Detelo, /u p ma II r i b a r j n , ces. svetnika M urni k a, dež šolskega nadzornika Šuman a ter češke in hrvatske gost'-.
Za pozdrave so se zahvalili: knezoškof dr. Jeglič, glavar D e t el a , župan Hribar, v imenu Čeho/ učitelj Schuster, v imenu Hrvatov prof. Jer i n.
Občinstvo je vsem govornikom prirejalo lepe
ovacije.
Slavnostni govor je govoril nadur i tel j gospod R a v n i h a r, ki je naposled prećital udanostno adreso, katero izroči učiteljstvo pot >m deželne vlade cesarju. Besedilo adre e je  bilo  natisnjeno v šolskih listih.
Adreso je ponesla posebna d putacija, sestoječa od gg  Jelen c a, Dimnika, Podre k ar j a, Lu z na rja in Krizmana dež. predsedništvu
Obširnejše bomo o tej slavnostni seji poročali jutri.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 avgusta — (Postranska vloga dr. Kr is perja ) V
svojem f imoznem popravku je dr. Krisper na jako značilen način poskušal, oprati se greha, da je v popolnoma slovenski pravdni zadevi podal nemško vlogo. Trdil je, da je vlogo podpisal še pred shodom odvetnikov in notarjev, torej v čapu, ko še ni bil vezan na shodove sklepe in ds je vloga postranskega pomena. To zvijačnost je treba nekoliko pojasniti. Kdaj je dr. Krisper vlogo spisal, je pač vse jedno. Odločilnega pomena je, kdaj jo je vložil pri sodišču. Ako jo je vložil po shoda,
ma smemo s popolno opravičenostjo očitati, da je poteptal shodov« sklepe, da se je izneveril častni zavezi, postopati po shodovih sklepih. Informovali smo se v tej stvari natančno in prepričali smo se, da je dr. Krisper rečeno prošnjo v pravdni zadevi Alojzija Zidarja proti Martinu Šimencu radi 798 gl. s pp. vložil sest dni j po shodu, namreč 23. julija, (pr. 23. Juli 1898 Cg I 165/98/5). Gosp. dr. Krisper je imel torej po shodu še celih šest dnij časa preložiti svojo spostranskou vlogo na slovenski jezik, a to se mu ni zdelo vredno, dasi je častno vezan, držati se shodovih sklepov. S polno pravico smo torej dr. Krisperju očitali, da se je izneveril shodovim sklepom. Vloga, katero je dr. Krisper v tej čistoslovenski pravdi podal v nem-škem jeziku, pa tudi nikakor ni postranskega pomena. Vloga ohseza celih 22 stranij in je podana ,zur Sicherung der Beweiseu, je torej naj važ nejšega pomena, a prav, da je dr. Krisper v popolnoma slovenski pravdi, pri tako važni zadevi kršil princip, katerega se drže vsi drugi slovenski odvetniki na Kranjskem in katerega so se držali tudi že pred shodom, to je naravnost sramotno, in to bodi pribito, ker je notorično, da je radi svoje narodne mlačnosti znanemu dr. Krisperju slovenski jezik sploh — postranska stvar. Sicer pa je naše mnenje, da je im I slovenski odvetnik, če ima kaj narodnega čuta iu ponosa v sebi, tudi pred shodom v slovenskih pravdah vlagati take in jed nake prošnje izključno le v slovendtecu jeziku! S tem eo akti v ti neprijetni zadevi dognani, in do gnano je tudi, da dr. Krisper v „Slovenskem listu" vso drugo ulogo igra, nego v praksi. In to je res tužno 1
— (Prvi splošni zbor slovenskih po soj i 1-ničarjev) v nedeljo in ponedeljek se je dobro ob-nesel. Zastopanih je bilo 25 slovenskih posojilnic po odposlanih zastopnikih, oziroma po pooblaščencih. Vseh skupaj je bilo od 30—40 udeležencev. Pri predzborovanju v nedeljo je predsedoval gosp Ivan L a pa j ne, ravnatelj centralne posojilnice v Krškem, pri glavnem zborovanju v ponedeljek je bil zbran za predsednika g. dr. M a j a r o n, Doseglo se je popolno s porazu oo ljenje ter so bile sprejete skoro jednoglasno vse resolucija.
— (Za Prešernov spomenik.) Kakor se nam poroča, priredi ^Glasbena Matica" prihodnjo zimo sijajen koncert, katerega čisti dohodek je namenjen zakladu za napravo Prešernovega spomenika v Ljubljani. Veseli nas da se odlični naš glasbeni zavod na tako hvalevreden način udeleži akcije za napravo Prešernovega spomenika in upamo, da bodo „Glas-beni Mat'ci" sledna tudi druga slovenska pevska društva.
— (Stanovanja za županski shod.' Privatnim poročilom je povesti, da bo udeležba pri vseslovenskem županskem shodu due IG. in 17. avgusta t 1. prav mnogobrojna. Da bo mogoče željam posameznih udeležencev zadostiti, prosi mestni magistrat vse one, ki so pri volji za ta shod odstopiti prenočišča, bodisi brezplačno, bodisi proti odškodnini, da to naznanijo najpozneje do 12 avgusta načelniku magistratnega ekspedita, g. oiicijalu J. Kališ u.
(Trgovska šola v Ljubljani) je v soboto končala preteklo šolsko leto. Privatna trgovska šola imela je v dveh tečajih 110 učencev, gremijalna trgovska šola pa v treh tečajih 108 učencev. Po narodnosti bilo je 92 Slovencev, 61 Nemcev, 41 Hrvatov iu Srbov, 22 Italijanov, 1 Grk in 1 Ru-mun. Oprosčevalni izpit v gremijalni šoli vršil se je dne 24. julija; udeležilo se ga j« 15 učencev tretjega in 2 učenca drugega tečaja. Šestnajst učen cev napravilo je ispit z dobrim uspehom, jeden pa je bil na šest mesecev reprobiran. Prihodnje šolsko leto prične se 1. oktobra. Šolski programi objavili so se v raznih jezikih. V privatni trgovski šoli poučeval je slovenščino g. Štefan Polič.
— (Na vaje) odide jutri ob 3 zjutraj 27. pešpolk v Kakek. Prvi dan pride polk do Logatca. V Gradcu ijarnizujoči bataljon se odpelje naravnost v Rakek. Z vojaki odrine tudi vojaška godba, in s tem se začne v Ljubljani pravi pravcati poletni dolgčas. — Mestna godba, kje si P Sedaj bodo občutili Ljubljančani potrebo lastne meščanske godbe prav zelo, in jako želimo, da se v obč. sveta o tem vprašanju kmalu kaj definitivnega sklene!
— (Dobrodelni koncert v Švioariji ) Na korist vojaškim spomenikom na Češkem prirejeni vojaški koncert v Svieariji, ki se je vršil v soboto zvečer pod osebnim vodstvom g. kapeluika Fri-seka, se je izvrstno obnese I. Udeležba je bila najlepša in v vzporedu je bilo tudi nekaj slovanskih točk.
— (Mesečni pregled.) Minoli mesec mali srpan bil je zelo moker in premalo topel. Opazo vanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: Ob 7ih zjutraj 15 0°, ob 2eh popoludne 22 1°, ob 9ih zvečer 17'7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 18*9°, za 1*4° pod
normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 835 8mm kot srednji zračni rLk tega mesec i. — Mokrih dnij bilo je 20, padlo pa je vsega sku -paj 250 9»wi dežja. —
— (Nepreviden voznik) povozil je včeraj v Vodmatn 10 let starega Josipa Ver biča. De ek je bil na glavi in roki tako poškodovan, da so gi morali prenesti v deželno bolnico.
— (Žepne tatvine ) Mariji Padar, delavčevi ženi >z Pijave Gorice in Mariji Južnič.po sestnici iz Fare pri Kočevju sta bili pri porcijnnkoli v Frančiškanski cerkvi ukradeni denarnici z 9, oziroma 4 gld. vsebine.
— (Tatvina.) Neži Me h le, stanujoči na sv. Petra cesti št 30, bila je ukradena hranilnična knjižica z vlogo 254 gld Tatvine sumniva je bila pri Neži Mehle stanujoča brezposelna kuharica Marjeta Kalan, katera je bila včeraj zjutraj iz stanovanja pobegnila in se do večera ni bila vrnila. Zvečer sassčil jo je bil neki stražuik na Mirji in jo je aretoval. Marjeta Kalan je priznala, da js ukradla in realizovala hranilnično knjižico.
— (Iz Trzina) nam poročno, da so praznovali jubilejno slavnost 24 m m. Že pred ta dan je bilo povsod živo. Proti večeru jn bila vsa vas z maji, venci in zastavami okinč-ana. Ob 9. uri zvečer se oglasi mengiška godba in hipoma je bila vsa vas razsvetljena. Čaroben bil je posebno v bližini stoječi grad barona Lichtenherga. Drugi dan je bila ob polu 10. uri slovesna sv. maša. Popoludansko veselico, ki He je vršila na vrtu gospe Kat. Strmele, poča stila je s svojim pohodom gospoda iz Ljubljane, iz Mengša in Domžal ter obila množica pnprostega naroda od blizu in daleč. Slavnostni govor je častno rešil domačinec. Učenka, ljubka deklarnovalka, je prav ugajala. Nato se je razvila prosta zabava, katero so oživile šaljive otroške igre in pngoščenje otrok z jedjo in pijačo. Na čolsko zastavo se je privezal spominski trak, vsak otrok pa je dobil cesarjevo podobo. Mej odmorom svirala je mengiška godba ter se je prepevalo lepe pesmi. Da pa smo mogli to slavnost dostojno prazuovati, pripomogli so razni
j dobrotniki, v prvi vrsti gg. vis rod. bar. L chtnuberg, ; čast. gg. nadžupnik J Zore in M. Slak, katehet iz ! Mengša  ter g. J. Stare,   pivovaruar,   katerim budi izrečena srčna hvala!
— (Zadušil se) Kmetica Marija Košenina v Vasah pri M dvodah je pustila svoje šestmesečno dete s 14letno pestunjo Sitno doma. Ko se |e 28. m. m. vrnila, je ležal otrok na obrazu in ni dihal več. Zadušil se je.
— (Nesreča) Knezoškof dr. Jeglič je v soboto prišel v Kranj. Pri prihodu vlaka so fantje streljali iz možnarjev,   a kakor po navadi niso nič
j pazili. Pri n.ibijanju možnarjev s^ je uuel smodnik in sta bila dva fanta  nevarno osmojena.
— Dolenjski vlak.) Pišeio nam iz Novega mesta: P( p ddanski vlak, ki bi se imel danes, 1 t. m., v Ljubljano odpeljati, je imel poldrugo uro zamude, ker se je bil stroj nekaj pokvaril. — Zidnji vlak, ki bi se moral v Stražo odpeljati, je radi tega celo izostal,  ker so stroj namenili za
j Ljubljano. Mnogo ljudij, ki so se nameravali v Stražo odpeljati, je čakalo precej časa, a ko so zvedeli, da ne bo z vožnjo nič, so morali odriniti deloma ješ, deloma z vozozi. Ker je pri nas vendar precej vel ka štacija in zlasti v letnem času promet živahen, bi bilo želeti, da bi ravnateljstvo državne železnice skrbelo za rezervni stroj v Novem m-stu
— (Iz Novega mesta) n.»m poročajo: Na GradiŠu pri Toplica!) so bili kmečki fantje v nedeljo 3. julija pri vasovanji nekaj dobre volje. Skušali so se, kdo da je moČneji. Ker neki An-zetov iz Straže ni mogel nekega plota odtrgati, treščil je dotičnega, ki je bi tej nalogi kos, s polenom po glavi.   Vdarjenec se je razvnel, njemu so
! priskočili drugi fantje na pomoč ter so začeli daviti onega, ki je bd vdani ter 80 ga baje na pol mrtvega pustili nn mestu.
— (Idrijski „Sokol".) Dne 14 in 15 t. m se vrfti v Idriji ustanovna slavnost nIdrijskega Sokola" in sicer: Dne 14. t. m. I. Ob G. uri pop. vsprejem p. u. gostov v Idriji. (P. n. gostja so na-prošetii, da dospejo v Logatec s poštnima vlakoma ob dveh ozir. 2Vi pop., kjer jih čakajo pripravljeni vozovi.) II Po spr-jemu se odkažejo častitim postom stanovanja. III. Ob pol 8 uri zvečer slavnostna predstava v c. kr. rudniškem gledališču: a) Prolog, b) Alegorija, c) Igra .Ultra". IV. Po predstavi prosta zabava s petjem in tamhuranjem v pivarni pri „Ćrnem orlu*. Dne 15. t. m. 1. Oh deveti uri skupen zajutrek v pivarni pri „Čruem orlu". II. Po zajuterku ogled mesta iu rudnika. 111. Opoludan banket v pivarni pri .Črnem orlu. (Kuvert 1. gld.) Pri banketu avirajo tamburaši si. delavskega bralnega društva. IV Ob pol 4 uri slavnostni obhod mesta in odkorakanje k ljudski veselici na pristavo g Iv. Grudna v Jeličnem vrhu. a) Proste vaje. b) Vaje na orodjih. Pri telovadbi svira c. kr. rudniška godba. Pevske točke proizvaja si. del. br. društvo in pevski klub. Veselica se vrši ob vsakem vremena. Slavna društva so naprošana, da čim preje naznanijo število udeležencev.
— (Iz Godoviča) nam pišejo: Nad Godovičem in okolico je divjala v noči na 30. m. m. strašna nevihta. Okoli 11. ure je treščilo v kajžo Janeza Lazarja v Zavrača št. 25., tako da je kajža s vsemi gospodarskimi poslopji, z vsem orodjem in vso krmo
■ pogorela. Škode ima pogorelec okoli 700 gld. Z t i varovan je le za 400 gl. Tuli mu je poginil preSiČ.
— (Iz Tlaka padel) 30. m. m. je padel mej postajama Zgornje Ležeče in St. Petrom deveti-tai Ubaldo Baschiera iz Vidma v Italiji ter se je jako opasno pobil.
— (Iz Žalca) se nam piše: Kakor je bilo že zadnjikrat poročano, vršila se bode dneve 6. in 7. avgusta t 1. v Žalcu velika jubilejna slavnost v proslavo 50letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. in sicer bode dne 6 avgusta premovanje konj, dne 7. avgusta pa se vrši konjska dirka Obadva dneva tako mej premovanjera Sonj kakor pri konjski dirki ter prvi in dragi dan pri slavnostnemu koncertu zvečer svirala bole voiašk.i godba. Ta redka slavnost v Z ilcu se vrši zato tako slovesno, da pokažemo posebno Slovenci, bivajoči v okrajnem glavarstvu Celjskem in SI. Gradskem, da se zavedamo, da smo dobri Slovenci in da izrazimo lojalni čut in ljubezen ter vdanost do na šeg i ljub Ijeneg* cesarja Franca Jož-fi I. Ž leti je, da se teh slavno.sti vdeleži vsa slovenski inteligenca iz C«lja in vseh slovenski o trgov, ter narod iz vseh okrajev konjer»'jskega okolisča, posebno pa iz Savinjske doline, da tako pokažemo, da se zavedamo svoje naroduosti in da smo zvesti Avstrijci.
* (Petrov denar in vojna.) Iz Rima se javlja, da so dobili v Vatikanu meseca junija 3O0 000 frankov man; miloščine, ker ni došlo iz Spauije in Amerike skoraj n»č „Petrov-ga đenaria*.
* (Proti psovanju in kletvini.) Uprava kyštimskih rudnikov poleg Jekaternoslava je izdala naredbo, da plača rudar z i v-»ako ne tostoJDO psovko in kletvino 1 rubelj globe. Delavec, ki )e večkrat kaznovan radi kletviae, izgubi službo. Uradniki, ki kolnejo isgUOe pol plače; ako *e ne poboljšajo, izcube službo. Ta drakoučna odredba ima velikanski vspeh.
Telefonična in brzojavna poro&M
Dunai 2. avgusta. „Neu> Freie Presse" odgovarja na notico „S<v Narod*" glede dej-sto*, da je morala izginiti cesarska sastava na Cenkerjevi hiši, ki je last kranjske hra ilnice, s tem, da imenuje včerajšnjo in današnjo ju bilejno slavnost slovenskega ačiteljstva »pa" slavistično demonstracijo".
Dunai 2 avgusta. Ravnateljem c. kr. tabačne tvornice v Ljubljani je imenoval cesar g. Moellerja.
Dunai 2. avgus'a Finančni minister dr. Kaizl je šel danes k cesarju v Išl. Potem bode inspicirhi alpinske Boline.
Dunaj 2  avgusta  Bismarckova rodbna se je toplo zabvalla sasožalno brzoiavko, ka tero je poslal imenom Dnoaja župan dr. Ln*ger.
Lvov 2. avgusta    V Novem  Saczu so se pripetili ts pet veliki  antisemitski nemiri, ki bo prouzročili strašno paniko.    Baš ko je vo jaštvo kraj zapuščal-*, v prizorih s> antisemitje uprav vandalske šk-ridale.
Berolin 2. avgusta. B smarekuvi rodbini so izrbzili sožalje: Cesar V.ljeui II, prestolu-nas'eduik, vsi pruski princi in princesinje, vsi nemški zvezni vladarji, pruska vlada, cisar Franc Jožef I, italijanski kralj in k r lica, angleški in ruski dvor, turski sultan, več sto evropskih državnikov, mej temi tudi Crispi, Ogromno društe«- m strankarskih komiteje*'.
Friedrichsr^h 2. avgusta. Dam s oh 6. uii bodo blagoslovili B sniarekovo truplo U r prenesli v pro< izorični žrh. llakev so za prli ze dopoludne. Cesar je želel, da vidi še enkrat Bismarcka, toda radi naglega razkrajanja so morsli rakev zapreti.
FriedriChsruh 2. avgusta. Mej rodbino Bismarckovo iu mej dvorom hočejo ne kateri čas- pisi na vsak način zatrositi razpor. Zato poročajo, da je rodbina Bismarcka za vrnila cesarja Viljema II. željo, naj se po mrtveče vem obrazu napravi oblična krinka. To ni bilo mogoče vsled naglega razkrajanja trupla. Da so nekateri listi objavili poslovilno pismo Bismarckovo, ni zakrivila rodbina Bismarcka.
Milan 2. avgusta. Obsedno stanje se 5. t. m preneha.
Pariz 2 avgusta. „Temps" javlja, da je Španija pripravljena sprt jeti bistvene točke \ aineričanskega mirovnega načita. Ko bo španska i vlada to < ticijaluo sporočila, se sovražnosti j ustavijo. Mir pa se pred sredo avgusta ne j sklene.
Madrid 2   avgusta. Pred Portoricora se j je zbralo še nekaj američanskih ladij. General Merit zahteva radi in^urgentov povečanje svoje armade na 50.000 mož.
Listnioa uredništva
A. S. v N.: Po&liite nam fee večkrat kaj tacega in v takem obsega. — „Sanje1*: J. V. Lepo, dobro pisano, toda preveč — prozorno, osebno, direktno. V VaSem interesu opisanega ne smemo objaviti. Pošljite kaj druzega! Urez zamere! Zdravi!
100.OOO kron in trikrat 35.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega srečkaiijn, ki se izplačujejo  le s 80% odbitki v gotovini. Prihodnje
sivčkanje bo nepreklicno dne »i. avgusta t. 1.
Iz!>orno dolnje
Tanno-Chinin tinktura za lase ^ES
okrepčuje  m  ohranjuje  lasiSfe in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr.
Jedina ssLlcgra. (886—88)
lekarna      I^iisjcii. I Jiiltljaiia
Resljeva cesta It. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem .'lOti'2 m.
Julij	Čas opa zovauj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura v ,JC	Vetrovi	Nebo	i ti m it
1 '2. n	D. zvečer 7. rjntrai 8, popol.	737 « 738 2 737 3	17 5 13-t 24' 6	si. szah. brez vetr. si. jjzah.	jasno megla jasno	o-o
Srednja  včerajšnja temperatura 1S'0°,  za  1*7« pod normaloui.
Učenec
sposoben za trgovino z mešanim b'agcm, vzt)rejme se takoj pri Kr, Prijatelj-u v Tržišču, Dolenjsko. — Dogovori pismeno ali osebno. (1158—4)
Podpisana sodnija vzprejme s I. septembrom 1898. Ista   nemJkeg;i in slov-nsketra  jezika zomž nega, v sodnijskih opravilih vsaj nekoliko izvežba-nega diurnista a mesečno plaćo 30 gld.
Ponudbe naj se, će možno, s spričevali opremijo.
C. kr. okr. sodnija v Sevnici oddelek I.
Une l. avgusta 1898. (1171 — 1)
Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni izvolil k sebi poklicati oaso preljub-ljeno s- stro, oziroma svakinjo in teto, gospodično
Alojzijo Mulaček
ki je po dolgi iu zelo mučni bolezni, večkrat previđena * sv. zakramenti za umirajoče, danes ob f>, uri zjutraj, v 6J. letu svoje starosti prominula v boljše življenje.
Pogreb nepozabno predrago bode jutri, dne 8, avgust*, ob uri popoludne iz hiše žalosti, ŠtuuVotovske nlice Stev. 2, k sv. Krištofu.
Ljubljeno rajnko priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. mase zadušnica brale se bodo v razni b cerkvah. (H<5,
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1898.
Karol iu Franjo Mnlafiek, brata — Marija
Mulaček, sestra.
Posebna naznanila se ne pošiljajo.
Špecerijska trgovina v Ljubljani
VspTPJme  s mostojnega in ne  pol  22 let starega
pomočnika.
Kje:? pove uj»ravnistvo „Slov. Nar.w. (U74—1)
M'-b knjiflB ceno na prodaj:
Jane/, i č:   NloieiiMkl   <;l»Niilk,   13  zvezkov, oziroma
10 letnikov 1858 — »i*; Pajk:   /oni, vseh 7 letnikov  1872 -78 z Vestnlk-om
vred;
I, juhi j uontkl Zvon« 1881 —1897, skupaj ali p o s a m e z n i
letniki ;
Tavčar-Hribar : ttlovuii. 3 letniki 1885—87; Kreit, vseh H letnikov 1881—8H;
Dom hi Sui, lh91—»7, sknpaj ali posamezni letniki; ! P. Stan.Škrabec: l'lntiiiee i vertov nv. F muči* ki«
od prvth 15 let 1880—96 skupaj lepo vezane.
Iz prijaznosti  posreduje Iv.  1I<hiim-ii knjigo-v znica in trgovina s papirjem v Ljubljani. (11 f>3—3)
Ces. kr. avstrijske      državne železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven ođ dne 1. Junija 1898. lata. OtlkMMt Iz I*jiit»IJtftii«» ju*, kol. ProK« £ea Trblft
Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čest Kloiri-Reiflmg v St^yr, Line, na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. uri f» rn zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljubno. Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vareT Heh. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Arastetten na Dunaj. -- Ob II. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4, nri 2 m. popolndne osobni vlak v Ti*bi# Beljak,, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lenu - daste in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregcnc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bcidejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 16 min. zvečer osebni vlak v Lepco Bled. Polog tpga vsako nedeljo in praznik ob f>. uri 39 m. popoludne v Lesce-BIed. — Rroga v Novo m#>»4« 1» v Ko-tfe«|c. Mešani vlati: Ob 6. nri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 56 m. popoludne, ob 6. uri 30 m. zvečer — Prlboti v I.giinljaao j. k. Proit» la Trbiža. Ob 5. ari 46 rn. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Arastetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Linca, Stovra, Ausseea, Ljubim. Celovca, Behaka, Fran«ensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inoinosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzcnsfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri H m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hjba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in pravnik ob 9. uri 55 m. vlak iz. Lesc-Bteda. — Prote* la Novega uaeala tu Is Ho««v|a. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m., popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — 0«lko«l Is L| ubijan«* d. k. v Kamnik. 01 '*, ari 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vluk samo ob nedeljah in praznikih. — l*rlbo«l v I^|ul»l|ano d. k. Iz Hauiuika. Ob B, uri 56 m. zjutraj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob H. ar 10 m. in ob 9, uri :")> min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—SJ3>
ki je izvežbana tndi v knjigovodstvu in je službovala već let v tobačni glavni zalogi, !*«"•«• Nlužltt* o<l 1. oktobra IN1)*t. leta im|»r€>f.
Ponudbe r a 91.     v tobačni glavni zalogi
v Celju. (1173—1)
Sarco 50 u. za 3 zreteeia. 1» m ~
Glavrid btek 1C0.000k-S525.000iron,
Srečke jubiiejske razstave
(1087-10) €l 5 O  It V m
Žrebanje: 6. avcfiista 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898 Žrebanje: 22. oktobra 1898.
prij>oro<Ta T.
A. 111/98 12.
03s:lic
(1172;
Na prošnjo c. kr, finanen« proknrat.urs v Ljubljani, kot zastopnice piae causae, dovoljuje »e i*r<***l*»\ ol jen. zanlavnim upnikom toraj nekvarna naiii nbna <lrii/l»>« v zapusVino ipoloiilje .fiiMtlu |x Rretiiice it. Iti j . :■!.! ■ ■ <*'Ti. ■■'>■-. na 2'.l-~it ifl«l. 50 k r. cenjen1 ga /.cutIjl sćj« vlo/.. Nfev. ■*»<» IahI. oitv. Dosaović, ter se določa jedini narok na lici mesta v Brezmci št. 12
na dan 11. avgusta 1898
pečenši oh 0. uri s priatavkrm, da se bode označeno zemljiftče izklicevalo po akupinab in oziroma paroslah in prodalo le za ali nad c^nilno vrednoet vnake flkupine, oziroma parcele, in da si pridržuje c. kr. finančna prokura-tura pravico, prodajo v 14 dneh odobriti.
Varščine položiti js 10% izklicne cene. Dražbeni pogoji hž4> tusodno na vprgled.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici
dne 26 julija 1898.
Lepa stanovanja
s tremi ali štirimi sobami, predsobo, slučniško sobo, hodnikom za snaženje in s porabo perilne kuhinje  oddajo se po primerni ceni mirnim strankam ; tudi se še odda (1076-4)
nekaj lepih prodajalnic
za vsako trgovino prikladnih, kakor tudi tlvc lepi kleti v Plautz-evi novi lildt, Stari trg št. 30/32, in sicer %a no* ciiiImtski termin.
Vpraša naj se: Sv. Petra cesta št. 23, II, nadstr.
Kave ni treba doma žaati!
Pred kratkim ustanovljena
„Delniška družba za žganje kave
—n£t Reki" hš^—*
preskrhela je svoje podjetje za žganje kave S posebnim paten-tovanim  izvajanjem,  katero opravičeuo uživa „svetovno slavo-*, kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razviduo:
Pnič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izventij najslovitejflib kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti hm lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poekušnjo. (1055—10)
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
INftrtorlko karakter kilo ^Itl. •lava v 99
Silil   PaolO mm mm l*CIO.
Jeglič & Leskovie
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
f7.daj»telj ta odgovorni ure laik  Josip Noll
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1.
22