številka 269 TRST, v ponedeljek 28. septembra 1908 Tečaj XXX!!! U.UUJ IZK&ŠJl VSA33 X>A2f '»■M 9eue!jah (n pruaiklfa e!s 5., tk ponedeljkih rt 9. ijvfraj. Ster. se prodajajo po 3 nv6. stot.) ▼ mnogih -v»«karzi*h v Trstu in okolici. Gorici. Itraeju, Pe^ra, ?«cto;ni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dorabergu itd. Zastarele fitet. po 5 bvč. (10 atot.). f ii^.g: e£ RAČUNAJO NA fciLCMETRE ▼ iirokosti 1 ■»»■.'■at. C i NE : Trgovinske in obrtne oglasa po » «t. mm, o^rtoi&e, zakval«, poslanice, oglase denarnih zavodov po C Q ct mzn. Za cgl&se v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, T«k« vrsta K 2. Mali oglasi po 3 ste t. beseda, naj-p« 40 atol. Oglase sprejema Inseiatai oddelek utra^e ^E&Mavni". — P^ačsje se izključno le upravi rEdinu«i»i". Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko* V •dlnoou f moć Z 3TAHOĆNI2fA ZNAŠA «« m vso leto 24 K, poi leta 12 X, 3 mesece 9 K; a» » ročb« bre* doposlane naročnine, se uprava ne o*ira SmomIu at ,jEEI»OBTX-' »t»ne : «•*• ■ lfctr® K « ae, pol lota 2 SO ' Vel dopisi naj sc po&iljajo na uredništvo lista. Nefraa kovana pisma ee bi »prejemaj« ta rekoplsl te «■ vrc!*Je. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO s sflca Giergie GaKttl 18 (Naredni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT3FAX GODINA. Lasiai* konzorcij lista „EdiaMt". - Natisnila tiskarna konsarc$a lista .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galattl št. 18. PeStne-J^aaHnRn! rafen št 841 652. TELEFON IL 11-57 BRZOJAVNE VESTI. Dvojna ljub:mska tragedija. POREČ 2 7. Tukajšnji postni ohcijal i mil Pojani je sel danes z gospico Schlafif, ki uraduje tudi na poreški pošti, na izlet v GriZnjan. Okolo 9. ure zvečer je Pojani trikrat ustrelil iz revolverja najprej proti njej i:i potem trikrat proti sebi. Oba umirajoča ranjenca so spravili po železnici v Trst. Državna konferenca socijalne demokracije. DUNAJ j 7. Na državni konferenci av>trijske socijalne demokracije se je razpravljalo tuii o narodnih sporih v Avstriji. Konferenca je brez debate vsprejela resolucijo, v kateri protestira proti preganjanju narodnih manjšin in zahteva varstvo za vse narodne manjšine. Nadalje je konferenca energično protestirala proti postopanju oborožene sile povodom demonstracij v .Ljubljani. Nadalje poživlja delavce vseh dežel in narodov, naj z vsemi močmi nadaljujejo boj za splošno, enako in direktno volilno pravico za deželne zbore in občine, in si tako pridobe politično enakopravnost. Demonstracije v Lvovu. LVOV 27. Predpoludne so se pred deželno hišo in pred poslopjem bolniške blagajne vršile demonstracije socijalno demokratične stranke v prilog splošni voiilni pravici in deželni zbor. Več socijalističnih roditeljev je v tem zmislu radi spremembe volilne pravice govorilo z deželnim maršalom in s poslanci demokratičnih zvez. Demonstrante, ki so se zbrali pred bolniško ' t3grajno, i>o redarji s silo razgnali, ker nifco hoieli na poziv policije raziti. Pri t-jrn je bilo nekoliko CBeb ranjenih. Popoldne so se demonsrracije ponovile pred r.amestniško palačo in na Marijinem trgu, kjer je bil neki policijski uradnik s kamenom ranjen na glavi. Sicer ni bilo drugih nemirov. Slovaki proti pluralni volilni pr&vioi. BUDIMPEŠTA 27. Slovaška narodnostna stranka je priredila danes v f 5 krajih ljudske shode, na katerih se je protestiralo proti pluralni volilni pravici. Aretiran radi „velesrbske pro- pagande**. BUDIMPEŠTA 27. >Ogr. biro« poroča iz Požege: Pravnik Ljubomir Jova-novi« je bil aretiran, ker je osumljen, da se je udeležil velikosrbske propagande. Odvetnik Frankovir je bil tudi v tej stvari zaslišan, vendar je izpuščen na svobodu. Španski kralj in kraljica v Parizu. PARIZ 20. Španski kralj in kraljica *-ta v spremstvu ministra za unanje stvari PO D LISTE K. Allen de Salazarja prispela semkaj ob 9. uri 50 minut. Na kolodvoru ju je pozdravil minister za unanje stvari Pichon. Občinstvo je kraljevo dvojico živahno aklamiralo. Vojno stanje na Rusko-Poljskem se odpravi. BEROLIN 27. »Voss. Zeitung* poroča iz Varšave : Vojno stanje v Rnsko-Poljski se v kratkem spremeni v stanje poostrenega varstva. Knez Eulenburg. BEROLIN 20. Senat kazenskega sodišča je razveljavil sklep, da se izpusti kneza Eulenourga na svobodo. Senat zahteva j 00.000 mark kavcije, ako "noče bit: knez stavljen na svobodo. Avstroogrski konzularni agent odpotoval v Fess. LONDON 26. Dopisnik „Standarda" v Tangerju brzojavlja, da je tudi avstre-ogrski konzularni agent odpotoval v Eez. To da je vzbudilo v diplomatičnih krogih veliko pozornost, ker menijo, da bo zastopnik Avstro-Ogrske skušal z dr. Vasselom uplivati na Mulej Hahda v korist Nemčije. Vrenje na vseučilišču v Moskvi. MOSKVA 27. Reakcijonarna politika naučnega ministra je provzročila veliko vrenje na tukajšnjem vseučilišču. Dijaki so sklenili, da bodo energično podpirali profesorje v njihovi opoziciji proti ministru. Ako bo potrebno, pričnejo tudi aktivno borbo. Uelepomembett dan Jfar. delavske organizacije Tako smemo pač imenovati včerajšnji dan. Položen je prvi temeljni kamen k češko-slovenski vzajemosti delavstva. Ne pa samo one v teoriji, marveč tudi praktične, kajti pride, kakor se dozdeva, skoro do skupne organizacije železničarjev. Ta ; direktiva, ki jo ubere slovensko delavstvo, je naravnost historičnega pomena in ne-: precenljive važnosti za naš narod. Včerajšnji shod v dvorani Nar. Doma j se je vršil ob ogromni vdeležbi. Občinstvo [je sledilo z umevanjem in zanimanjem iz valjanju obeh čeških delavskih poslancev in liima prirejalo burne ovacije. Tov. predsednik dr. J. Mandič je občinstvu predstavil poslanca Klotača, kateremu je isto priredilo burne ovacije. Poslanec Klofač — rekel je govornik — je izrekel na komersu važno besedo, da ako bi se socijalna demokracija zares ravnala po načelih svojega velikega učitelja, Mar\a, potem bi bila ista dobra tudi za nas. Ali temu ni tako ; za to treba nam postaviti se na stališče slovanske internacijonale. Rekel je tudi, da mi Slovani imamo le roke, te treba organizirati. Nadalje, da imata Trst in Praga velik pomen za Slovanstvo. Ali narod bo le tedaj zmagal, ako zmaga ljudstvo, to je demokratična in socijalna ideja. V znamenju teh skupnih nam idej je posl, Klofač prišel k nam in mi pozdravljamo njegov prihod kakor začetek ožjih stikov med češkim in slovenskim delavstvom. Posl. Klofač je viharno aklamiran, izvajal v poljudnem, lahko umevnem češkem govoru približno sledeče : Kar ste pred letom začeli v Trstu, začeli smo mi na Češkem pred 11 leti. Internacijonaia je bila tudi pri nas, ali prišla je v roke Židom. Vrhovni po veljnik iste, dr. Adler, je izšel iz nemškega radikalno-nacijonalnega taborja. Mi pa hočemo, naj nam komandira lastni človek. Naša češka organizacija je sedaj jako močna. Kak je naš program "? Mi smo idealisti, ne utopisti. Socijalno vprašanje pojmujemo tako, da treba skrbeti za razvoj bližje bodočnosti. Teorija proletarizacije in konečne revolucije ne zadostuje potrebam delavstva. Razdelili smo ekonomični ideal od socijalnega ideala. Glede prvega smo si vzeli za vzor Angleško, da čim prej v današnjem socijal-nem razmerju dosežemo čim najboljše pogoje. Ideal socijalni je nekaj drugega : ni smeti zamenjati oba ideala. Ta drugi tiči v notranjosti človeka. Dokler mi sami ne bomo boljši, nam zunanja forma, pod katero živimo, monarhija, republika ali soci-jalistična država, malo pomaga. Stremeti moramo po notranji revoluciji človeka, da postanemo boljši. In nacijonalna ideja, ta najvišja etična ideja, nas k temu izobražuje. Za to je nacijonalna ideja eminentno socijalna. V nas Cehih je narod, ki je bil k smrti ubit, vstal od mrtvila in se prepodil. Zakaj ? Radi onih žrtev, za katere daje moralno silo nacijonalna ideja. Prava demokracija ne obstoja, kjer ne obstaja respekt do dela. Nikak stan ne sme reči: od nas živijo vsi. Resnica je, da eden živi od drugega. Ako se ednemu slabo godi, trpi tudi drugi. Slovani so večinoma delavski narod : delo treba nam organizirati. Nemec je mogel napredovati proti jugu, Italijan proti severu le zato, ker delavci niso bili organizirani. Siia slovanskih narodov bo obstajala v organiziranem delavstvu. Socijalna demokracija je hotela tudi nas organizirati, zahtevala je pa vse od nas, za nas ni storila nič. Kaj je ista storila proti neenakosti narodov na vseh poljih ? Nič. (Govornik spominja se tu našega šolskega vprašanja). Slovanskega delavca n. pr. kar brutalno iztiravajo iz Nemškega. Socijalna demokracija se ni nikdar ganila. Zato smo si rekli : postavimo se na lastne noge. Kdor je proti narodu, je proti delavstvu. Boriti se za svoj narod, pomenja za delavca : boriti se za-se. Smo socijalni in internacionalni, če je treba, v boju proti kapitalu, ali narodni — makar fanatiki v i/oojevanju 1 narodnih pravic. Govornik poživlja inteligenco, naj 'gre k narodu, k ljudstvu. Ne pa delati tako, kakor nemški liberalci, ki so v saj i imeli za seboj kapital. Tudi pri nas je ! liberalna inteligenca v tem pogledu gre-| šila. Treba iti k ljudstvu. Inteligenca mora j delati za zboljšanje ljudstva, za organiza-' cijo istega. Organizacija ima velik moralni 1 pomen. Človek identificira svojo čast z i častjo družbe in to vzgaja in povznaia f človeka. Nekaj o Ljubljani! Naša monarhija j je — Nemec in Madjar. Krivda tiči v anarhiji med Slovanstvom. Dolžnost naša j pa je, da se ekonomično emancipiramo, j Treba organizirati konsumente, v prvi 1 vrsti proti nemškemu producentu. Trst ima za Slovanstvo velik pomen j in zlasti Cehi se tega zavedajo. Trst je j predmet svetovnega boja. Nemčija mora 'delati ekspanzivno politiko: hiperproduk-« cija prebivalstva in industrije jo silita k isti; tej ekspanziji smo na poti mi, Cehi in Slovenci. Zato je boj proti nam največji. Drag nach Osten je večji nego si mislimo. Nemško-židovski kapital v Trstu je pijonir za pruskega kralja. Naša monarhija ne umeva nevarnosti, ona dosedaj delale v lastno pogubo. Nočemo inferiornih in superiornih narodov. Hočemo biti enaki med enakimi. In v to nam pomore emancipacija našega delavstva. Nasproti francoskemu tempera mentnemu, angleškemu praktičnemu in nemškemu doktrinarskemu socijalizmu postavljamo slovanski socijalizem srca in bratstva, ki bode še igral veliko svetovno vlogo. Veliko navdušeno ploskanje je sledilo izvajanjem posl. Klofača. l ov. dr. Mandič je sedaj predstavil občinstvu drž. poslanca B u r i v a 1 a, ki je malo poprej dospel v Trst in prišel naravnost na shod. Njemu je občinstvo priredilo burno ovacijo. Posl. Buri val je pozdravil shod imenom močne češke železničarske organizacije, kateri on predseduje in ki šteje 23.000 organiziranih členov. Prišel je rade volje v Trst, da bi tu položil temelj k skupni organizaciji železničarjev. Kajti V šoli. Po Fr. Ks. J. prevela Sonja Simčič. Moj kolega je bil obolel in moral sem jaz v njegov razred. Navadno se drže otroci o takih prilikah, ko pride med nje nov učitelj, zelo rezervirano in nezaupno — nic drugače ni bilo tudi tega dne. Neobično bister pogled ima otrok. Presodil te bo že na prvi hip, znal, do kje se pri tebi sme — in če se je morda v todbi nekoliko prevaril, kako plah in z«v .:den bo njegov pogled ! In. kakor sem že rekel, tako je bilo ludi z mano in za ta dan poverjeno mi ^obko deco. ^to oči je bilo zvedavo v me uprtih, pedeset teh mladih glavic me je presojalo. Kaj so si vse ti mali psihologi mtTii mislili, kombinirali, sam Bog vedi. Brez dvojbe jim je bila prva skrb, bom li uporabil palico, ali bom, če bo treba, raje zaprl čez uro. Ko smo odmolili in nekaj zapeli, in smo se lotili dela. Bila je ura suhoparne matematike. Otroci niso menda nič posebnega na meni našli, kajri končno je ono prejšnje šepetanje popolnoma utihnilo in j okolu vratu. In šla sva od slike do slike, j otroci so se poglobili v svoj predmet, j ki so visele na steni. Razvaline starega Menda je bilo prešlo četrt ure pouka, ko | Rima ji niso ugajale, zato pa tem bolj se kar na enkrat odpro šolska vrata in v J sliki dveh Kitajcev v njih pisani noši. njih se pojavi majhna, tri do štiri leta1 Radostno je kriknila, ko jih je uzrla, in stara punčika. | dodala je nekoliko svojih naivnih in ko- Stopivša proti meni, pomolila mi je mičnih opazk. Razred se je punčiki sme-neki zavitek in rekla s svojim ljubko-otro-1 jal in vmes se je ćulo dosti glasno šepe-škim glaskom: I tanje : »Kaj govori, kako govori?« Šolski „To je mama dala za Emo." Ozrl sem aeci je vsa ta, kot sem že preje rekel, se po šoli, iskaje z očmi Emo. Šolski šolska dresura, tako v krvi, da ne izha-otroci so, posebno ako imajo strogega jajo brez nje. In ako tudi baš ti otroci učitelja, tako navajeni na šolsko dresuro, vidijo in čujejo doma in na ulici, kako da so vsi zbegani, ako se kdo osmeli pre- ; prosto ljudje med sabo občujejo, vendar stopiti ozke meje te stroge discipline. • njim se dozdeva, da se v šoli tega nika- Zato je bila tudi mala Ema v strašni kor ne sme. zadregi, videč, kako se njena mala se- Ko sva prehodila šolo, pripovedovala strica prosto tu — v šoli vede. Lahko mi je punčika povsem zaupno svoje male sem jo našel, ker sta jo izdajali rudečica doživljaje. Pravila mi je, s kom se igra in zmedenost. na ulici, kaj danes mamica kuha in kako ( Poklical sem jo in ji dal zajuterk, ki ima doma malega bratca, ki ga je morala ga je gotovo pri vseh neprijetnostih, ka- mama to jutro že dvakrat previti itd. — tere ji je povzročala sestrica, vendar bila Razred je okamenel, čuvši to prostodušno ! vesela. pripovedanje. Ko je dete končalo svoje ■ Punčika je še veino stala pri vratih, pripovedovanje, vrnilo se je k mamici, Dvignil sem jo v naročaj in ji rekel : kateri je neslo moj pozdrav. ..Hočeš, da ti pokažem, kaj vse lepega P»il je to košček pristne narave, ki je imamo tu v šoli Dete je radostno poki- zašel tu sem med nas in razburil ves raz-malo oklenivši se me z ročico zaupno red. Razburil, ker so davno že v njem f zatrli ono nekaj, kar je dihalo iz vsega tega nežnega bitja. Kakšna škoda teh enajstletnih deklic, ki že znajo krasno čitati in pisati, ki znajo računati na milijone in miljarde : ki poznajo zgodovino, zemljopis itd., a jim vendar pri vsem tem manjka to, kar bi jih najbolj krasilo, nekaj naravnega, zaupnega, kar ima dete in kar nam baš dela dete toli milo in drago! Otroci, v pravem pomenu besede, ni>o naši učenci že davno več. Nehali so :o biti, potem ko so par let obiskovali šoiu. Žal, da je i takih učiteljev, ki znajo že čez nekoliko tednov ubiti v srcu ono lepo lastnost zaupnosti, katero je imelo in jo ima vsako dete, predno je prišlo v dotiko s kulturo. „Blagor jim, ki so čistih src !" teh besed sem se domislil, misleč na dete, ki nas je bilo posetilo. Ne bi li šola izgledala povsem drugače, premišljeval sem dalje, ko bi otroci smeli z učiteljem o>- -vati povsem svobodno ter mu ta>° zaupali vsako tajnost mlade duše ! Zakaj naj bo i tukaj prazna formalnost ? Več srca, več >flbezni te naše male — in tako osta^ dete — dete, in učitelj sam postane J nJln v< boljši. Stran IT >EDINOSTc štev. 2G0 V Trstu, dne 28 septembra 190« njegovo stremljenje je organizirati vse slovanske železničarje na Avstrijskem. Predsednik dr. M a n d i ć je omenil velepomembnost priklopljenja na.sih železničarjev k češki organizaciji. Ko se to zgodi, bomo drugače govorili s kamarilami na železnicah. Tov. podpredsednik Jaklič se je kakor železničar spominjal žalostnih izkušenj železničarjev pod socijalnodemokratič-nim vodstvom. Pozval je tovariše, naj se lotijo organizacije. Za njim je še govoril SI. Skerij. hom. ima pravico stopiti v drugi tečaj, ki traia ravnotoliko časa. Koncem vsake učne dobe se vrše javne preškušnje in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki so dovršili drugi tečaj, odpustna spričevala. Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se hodo v čitanju. pisanju in računstvu ter v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanja itd.j Značaj šole zahteva, da stanujejo go-; jeoci v zavodu, kjer bodo imeli brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo mesečno preh'-anilnino, ki se izračuna na podlagi vgeletnega potroška za nakup j je3tviu in se razdeli na število prisotnih go-; jencev. Pri določevanju mesečne prehranilnine # ■-*:: . t v> -v ! AVTORIZCVANA PRIPRAVLJALN1CA ZA SKUŠNJO w enoletnega dobroiroljst^a ===== in zrelostnega izpita pod ravnateljstvom ===== Prof. FRANCESCO POSTET Trst - ulica Vincenzo Belimi št. 13 - TRS"" Tudi zadnji izpiti so dokazali dober glas, ki si ga je pridobila ta šola. Nekaterim ubogim obiskovalcem se dovolijo znižane cene. == UČENJE PRIČNE Z DNEM 1. OKTOBRA ===== Dr. M a n d i o se je v zaključnem ■ se bo oziralo na premoženjske razmere manje ^ovoru zahvalil obema govornikoma. To premožnih učencev; dvajsetim se podeie me- priliko je porabil tudi, da se zalivali za sečne podpore po K 24, torej skupaj po K *...... , . .. , , 120 za petmesečno dobo zimskega tečaja. izraz simpatij izrazenih od če.skega delav- ' , 1 ... , ___' , , J , , . __ _ XT * „ ; kdor namerava Drositi za t8 poapore, naj a povodom obletnice N. D. Predlaga i priloži proSni;j ubožni iist. dravni telegram zahvale in solidaritete Zakoniti 7agt.ont.iki srai stv poz delavstva na so se vodstvu narodno socijalnega Češkem. Na to je še v jal historičnost tega dneva, kjer nadovezali prvi stiki med češkim in slovanskim delavstvom, in ob velikih ovacijah zaključil shod. Občinstvo se jc mirno razšlo. Popoldne ob 3. uri je bil pa sestanek železničarjev v prostorih N. D. O., kjer jc poslanec Jjurival referirai o zgodovini, pomenu in stremljenju močne češke želez- o Zakoniti za3toptiiki gojencev imujo pred ložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnie (krstni list, zadnje šolsko apri- , leDih besedah noudar- sevalo, spričevalo dobrega nravnega vedenja, . , ubožni list) deželnemu odboru do 20. oktobra. S posebnim obvestilom se naznani dan vspre-jemnih izpitov in otvoritev tečaja. Iz Goriške. Nad nečuvenim grozodejstvom avstrijsko-nemške birokracije v Ljubljani se zgraža ves slovenski narod. Pesti se v naj-Ijutejšem gnjevu dvigajo proti onim, ki so vpriz?rili ta grozna dejstva v Ljubljani. Ali res ni naš dobri, iunaški slovenski narod samo za ,.Kanncni'utter* ? 0 moj Bog ! Srce kriči, se krči v boli, duša joče radi krivice j ki se nam godi. V Bosni, Italiii in sploh pri mcarske organizacije 111 o naćinu razsir- (mh nfiS ' narod kri za p 3i= ISIE Tvornica dežnikov in solčnikov (jIUS. FERRATA -TRST Tovarna: ul. Hontecucto 13. Prodajalnica: corso 38. Ixbera paiic za sprehode. 8£ŽT" Izvršujejo se poprave in prevlačenja. TU načinu ra/Sir-.^ naporiL je preHval nas Sklenjeno je t Avstrijo, dajal je svoje telo in svojo dušo za j »ni a iste na Slovenskem. _ ____ bilo po debati, katere so se udeležili posl. i blagor države! A plačilo za fco ? Da nas Buri val, dr. Rvbar, dr. Mandič, Jaklič in | proganjaj o, da nas zaničujejo, nas zapnstav- Bufon. da se kmalu skliče velik shod vseh iliai° Posodi. A mi smo sami neumni! Čemur .... , • , ^ i. , , ! th prokleta poniznost r! železničarjev, ki ukrene potrebne korake. Nft- bodo u đogođki y L;ubljani glasen Ideja skupnega nastopa / močno češko: memoato naši pasji ponižnosti! Zavedujmo se organizacijo, katere voditelj je sam bivši j naših prav. zahtevajmo povsodi in venomer železničar posl. Buri val, je bila sprejeta z j naših pravic ! navdušenjem od zbranih železničarjev. i x Zdravstvene naredbe z leta 1773. — Včeraj zvečer je posl. Burival odpo- j L®ta 1770' 80 *e objavila vprvič splošna ^ ! zdravstvena navodila, katere si ]e pa razlagat toval nazaj v Prago. oDljubivsi da se po-; VBak pQ SV0JQ Da bi ge ti predpisi v vsej vrne k nam v kraikem, dočirn odpotuje J državi tolmačili enoglasno, izdala je cesarica posl. Klofač danes v Pulo. i Marija Terezija dne 10. aprila 1773 podrob- ----; nejše določbe, po katerih se morajo vsi rav- jp-s. inati, ki so v katerikoli bodi z?ezi z zdravil- Dnevne vesti, stvom. Prva točk« tega navoda zapoveduje, da se imajo neuiudoma in za vselej odstraniti iz dednih dožei vsi šarlatani, mas&či, doktorji-skaze, po p.ejmih potepajoče ae operatorje in zobarje kakor tudi prodajalce teijaka (zdra vilo za vse bolezni) in kramarje z drugimi zdravili. Zdravniki, lekarnarji, ranncelniki in babice, ki hočejo izvrševati svojo umetnost, morajo prej položiti na kakem domačem vseučilišču izpit in se izkazati z dotičnim diplomom. Oni, ki napravijo skušnje na dunajski univerzi, imajo prednost pred drugimi, in jim je dovoljeno nastaniti se kjer jim drago. Oni, ki so položili izpite na kakem drugem, če tudi cesarskem vseučilišču, smejo se nastaniti le v deželi, v kateri eo promovirali, ali pa v sossdnili deželah, ki nimajo visokih šol. — Ako je v kakem zdravstvenem okraju ali v kaki bolnišnici izpraznjeno v medicinsko ali v kirurgično stroko spadajoče mesto, mora B6 cesariri predložiti tri kompeteotne, izmed katerih ona imenuje potem uaibolj kvalificiranega ali pa drugega, ki si je že pridobil večjih zaslug. Brez utemeljene potrebe in brez naj vi- Cesare Levi TRST - KORZO št. 41 urar in zlatar uaznanja v.-jem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnico (blizo staie). Danes ima v zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nikelastih, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr stani iz novega zlata, moderno izdelani in po zmernih cenah Draginja živil, knketna komisija, ki jo j. v proučavanje draginje živil imenoval rv. >tni svet, ima svojo plenarno sejo jutri o 7. uri zvečer v velik' dvorani mestne palače. Rodbinska tragedija. Včeraj ob 9 in ; ol je padlo z okna svojega stanovanja — na ' ampo S. Giacomo št. 3. III. nadstropje dveletno dete Josip Vidali. Dete je ob-k alo mrtvo na ulici. Oče, 37-letni Alojz, j t dvakrat zaporedoma padel iz obupa v r:'.-.; a ves t in se je hotel z okna strmoglaviti. Sosedje so ga zadržali. Lep sin ! Marija Pesič, 43-letna, Pule, kuharica v gostilni na Belvederu t. 4.-), je bila včeraj okradena od lastnega sina. \'z(A si je t000 kron. Mati je ovadila sina policiji. Tržaška gledališča POL1TEAMA KOSSETTI : Danes po< iteir. FEN1CF.: Danes počitek. Koledar in vreme: (Danes Vence^laj kialj. ■' urri: Mihael nadangelj. — Temperatura včeraj •>o J uri popoludne -}-if2® »>1«. — Vreme vreraj : oblačno. Vesti iz Goriške. GOSTILNA „Rll'antica Pomper TRST Piazza Carlo Goldoni 4 MT Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino. ^ Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Cecitazić specijalist ZA OTJE&OŠKS BOLEZNI v ulici Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenice) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi Izvedoneo TRST, Caric Goldonijev trg štsv. Zastopnik tovarne koles in motokoles Napeljala 1n zaloga električnih zvončkov, lučt 'n jtoj.-. -i mofoaov, zonofonov, in fonografov. Haloga ijrii.rav i-i toOl'1 p:?'--La3tna delavnica za popravljanje Siv. strojev, koles, iiiotoko'.' i '.Vi Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. urar I. vrste Trst ul. Poste Niioue 9 a Ti Ti a šk K K K n K M M ZKKKKKKKKK XZTi?&ittTiXXS: : Vinski cvet (špirit) : na debelo Bakof & Moller - Trst Trikrat rektlflciracl 95 " v sodih vsake količine. Denaturlrani 90' /o y Izvornih sodlk ===== Lastna tvornica sodov. ===== Tvrdka ustanovljena 1837 VELIKA ZALOGA TO?ABNA POHIŠTVA Alek^aiid. Levi Milici ulica delia Cesa št. 4S. Crst Zaloge: Piazza h'osarlo štev. i Ulica L ^zzarotto vocchio štev, 36. Trajna zaloga pohištva« uilca deha iianiTa š^.ev. 14 Pisarna: uslJca Lazzaretto vocc^lo štev. 36, Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 6-68. (Zz informaciie vprašal 6-70). Poučnega kurza za cerkveno umetnost. | ki je imel v centralnemu semenišču v «icrici od 22. do 25. t. m. dr. Josip Man-i'iani, udeležilo se je 27 duhovnikov iz v;eh krajev gorižke nadskofije. Prvi sad tega kur/a je sklep, da se ustanovi škofijski muzej za cerkvene umetnine. Kletarski nadzornik Fabiani je začel s svojim delovanjem v Furlaniji, kjer je prebledi,! več vinskih zalog. Baje se je prepriča da je tam polno vina le po imenu. !>a bo izvajal zakon strogo, bo treba popolnoma brezobzirnega postopanja. Sadno razstavo so včeraj odprli v Bovcu, trajala bo do 4. oktobra. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih rlruštev : -Kmetsko izobraževalno društvo- v Rupi, v Velikem Dolu. Vipolžah in Gorenji Triboši Kat. slov. izobraževalnega draštva v ,, —, . - S nar:ah. Prve vrste tvrdke Ignac Klepetar \ Deželna kmetijska šola. Do 'JO. oktobra 1 °"ost°ji 1Z 16 plesnih komadov. a vpisujejo prosilci za sprejem v prvi rimtki! Ni7kPJ rpn^ tečžij deželne kmetijske Sole in sicer kmetski j lNIZKa Cena. >ori in sinovi posestnikov, ki dekaž-jo, da TRFRPF Rncfilna bo dosegli normaloo btarcst lb let, ali pa. n t D tr L UOSIflRB Olmier. da so pred kratkim zadostili vojaškemu sluz furlanskih jajc ■ —— vedno svežih ^ss?- Najlineje alpsko ćajno ruaaio znamka 1 zvezdi. — Dnevni dohod. — šsir in slanina. — Specijaliteta „LIPTAUER". Postrežba na dom Cene zmerne — I Prodaja na drobno in debelo. Rodol/o Contro, ulica delle ^Icque 5. Prodaja se mm isti Sola za skušajo enoletnega prostovoljstva Avtorizovana od c. kr. Naniestništva pod ravnateljstvom FROF. KIHARDA MIKS. TRST - ulica delle Posie 10 - TRST ae obdrfujejo slede< i tečaji : Cloi/ni tona i i /a fridletae^^ doi.roTolj^iTu ul 1. -ktci- .1 ■ ■ i dldVIII iCoajl aija, in ni»»rija. 3.) Prinraulialni tona! aarafemoo ^tu'njo ▼ c. kr. k*a<''»o r. taki rntJI UY!ja»(!l leLdJ akadtmijo in c. it. kr. pomor-ke raate r, Stran III -ifga dovolienja se ne more ustanoviti v ■r-estih in večjih trgih nobena nova lekarna. javne apoteke v mestih z vseučiliščem, morajo ee vsaj enkrat na leto dobro pregledati po rektorju medicinske, fakultete, nje dekanu, po profesorjih kemije in botanike i družbi z dvema na'starejšema apotekarjema, v \ečib mestih brez univerze pa po deželnem zdravnika z mestnim finkom in enim lekar-x arjem. Ako se n&jde v apotekah kaj pokvarje-rrsra ali nepristnega, se ima takoj uničiti in -karnarja re^co posvariti; v drugem slučaju £3 je naznaniti deželni oblasti, da ga kaznuje . primerno denarno globo ; v tretjič se pa lekarna zapre, ako je teh več v kraiu, če je pa samo ena, se mora izročiti v teku pol drugemu diplomiranemu farmacevtu. Ako leksruar umre, n'Jegova vdova pa z li obrt nadaljevati. mora si preskrbeti najkasneje v šestih mešccih z^ vodstvo izpraša-i-ga provizorja, k je za vse odgovoren, ka-ior če bi bila lekarna njegova lastnina ; v Cačaja, da bi poskušal provizor uničiti le-beh strank. Gospodarstvo. Tržaška Posojilnica in Hranilnica je z zrroin na to. da so povišali tukajšnji denarui ^vodi obrestne m*re, povišala obresti od hranilnih vlog za 1/4% tako, da se bodo vse • ::ge od 1. oktobra t. L naprej obrestovale "K> 4 in 1/47,. Na ta način žrtvuje posojilnica veliko, _r na pride v korist vlagateljem. Ob tej -n iki moramo omeniti, da je bila Tržaška oosojilnica prvi in najstarejši slovenski dr-:,">!: z. vod v Trstu, ki je v naj hujši 11 a oral led ;no na narodno gospodarskem -v>iju. Posojilnica je pripravila teren rarnim trodnim bankam, Li so se v zadnjem č&su ■ stat.ilr; v Trsta; dasi se je pred leti neira-A prosilo, da naj pridejo 3 svojimi fiiiialkami i rst, bi tega vendar nobena ni uoala. ker ren Še ni bi! pripravljen, sedaj je seveda *> druga 5e. Paajane3 imamo v Trsui drugačen pota; in smo 6e gospodarski že mnogo opo-ogli :n ?abko rečemo po^oinoma osvobodili, čemur gre največja in prva zasluga .Iraški posojilnici in hranilnici". Na ta naš arodm denarni zavod se ce sklicujemo radi mo mi Tržačanje. ampak vsi Slovenci sploh, ker je v malo letih zraste do tako m02'> nega in velikega zavoda. Zavod, ki je v najhujših časih premagal težkoče, zasluži priznanje in zaupanje. ________ Razne vesti. Taifun na Filipinah. Iz Manile poročajo, da je grozen tajfun opustošil več filipinskih otokov. Ker so brzojavne zveze pretrgane, prihajajo vesti le polagoma. Gotovo je, da je našlo smrt tudi mnogo ljudi. Grški ogenj. Stari ..grški ogenj" je bil eden naivečih izumov na polju pirotehnike. Za tedan;o dobo — sedmo stoletje po Kriitu — prav tako važen, kakor smodnik za 13. in 14. atoletie in dinamit za 19. stoletje. Recept tega grškega ognja pa ni bii zn^n. Bizantinski cesarji, ki so se izlasti v vojnah pro*i Arabcem, posluževali tega ognja, so to tajno zelo Rtrogo čuvali. Na neki plošči v cerkvi sv. Sof«ie v Carigradu je bilo napisano, da kdor to tajno izda, ja izda;alec in ni vreden, da nesi krščansko iine. Eden najboijih poznavalcev razvoja r&zstrelivnih stvari meni, d:i je grški ogenj obstojal tz žvepla, kamene soii, smole, asfalta in apna. V kakem razmerju so bile te pr;mesi, se ne ve. Bržkone je bila primes živega apna precej velika, kajti čim ee je grški ogecj dotaknil vode, se je zmes zgrela do 120 stopini. Vsled tega so se druge razstreiivne stvari vžgale. Ali vtled tega ni samo nastal ogenj, marveč so se razvili tudi plini, ki so prišedši v stiko z zrakom eksplodirali. Sedaj je berolinski inženir K. Fiedler, ki se bavi s preiskavanjem razstrelivnih snovi, prišel na dejno rešitev te tajne m sestavil takczv.tni ,.noti grški ogenju s približno istimi uplivi, kakor ga opisujejo stari bizantijski kronisti. Poskusi s tem ognjem se napravijo v kratkem v pruski vojski. ladjarsko mesto Mako proti žganju. — Mestno zastopstvo v ogrskem mestu Mako je j izdalo odredbo, da ne smejo krčmar j i točiti 1 žgan;a cd vsake sobote ob 5. uri popoludne 1 in do ponedeljka zjutraj. To odredbo je po-] sialo mestno zastopstvo v odobrenje ministru za notranje stvari. 30.000 modraso/ in gadov je bilo izro-: čenih v zadnjih 14 dneh okrajnemu predstoj-; ništvu v Glamoču v Besni, ki je moralo iz-' plačati za nje nad 4000 K nagrad. Velikanska želva. V dalmatinskem znlisu i Makarska se je ujela v mrežo trgovca Zan-drija 100 kg težka orjaška želva. Prepeljali bo jo v Reko. kjer je javno razstavljena ua ogied. Boj s Cigani. V nekem gozdu blizo šo-prona so Cigani napadli orožniško patruljo. Orožniki so streljali ter ubili tri cigane m dve ciganki. General Steselj težko obolel. Petrogra -ski listi javpajo, di je general Steselj težko obolel na pljučih, ter je iz zapora v petro-pavlovski trdnjavi prenesen v tamošnjo bolnišnico. Neki trdijo, da ie bolezen opasna. Slovenska knjigoveznica. Knjigovez Anton Repenšek v Trstu, ulica Cecilija št. 9 je ure-dii svojo delavpico po vseh modernih zahtevah, da lahko postreže slavnemu občinstvu od priprostega do najfinejšega dela. Ker je to v Trstu edini Slovenec v tej stroki, ga priporočamo vsem Slovanom, da ga podpirajo s svojimi naročili. Nemško društvo za ogrske Nemce. Iz Strassburga javljajo : Glavna skupščina lute-ranskega društva za podpiranje nemštva rGustav Adolf" je priznala nemški občini Kerest na Ogrskem dar 22.586 mark, a prezrla je prošnje neke občine v Braziliji in neke druge na Vestfalskem. Propadanje madjarskega plemena v Er-deljski. ..Pesti Hirlap" je. nedavno priobčil članek, v katerem skuša dokazati, da ma-djarsko pieme na Erdeljukem propada na račun Romunov, oziroma, da se romunizira. Med drugim navaja, da so je v županiji Csik za voljo 15.000 Romunov moralo naučiti romunski 3137 Madjarov. V županiji Udvar-hely se je za 1882 Romunov moralo naučiti romunsko 2272 Madjarov. V Kolosvaru se je od ^9.000 Madjarov moralo zbog 4800 Romunov naučiti romunski 8160 Madjarov. V Hunjadu je 132 katoliških Madjaro*. ki so se poruniunili itd. Orgije v cerkvi sv. Petra. Neki italijanski glasbeni listi javljajo iz Rima, da je Papež Pij X. sklenil postaviti v cerkvi sv. Petra velike orgije. To misel se je sprosilo že pred več desetletji, a kakor ae zdi. se ista v kratkem oživotvori. Bošnjak virilist turškega parlamenta. — Carigradski iist „Ikdain" je prinesel vest. da bo od duhovDe oblasti imeuovano v carigraj-stti parlament ščst virilistov. Izmed te šestorice je na tretjem mestu predložen Aii Fehim efendija Džsbić, bivši muftija mostarski in izgoani vodja mohamendancev v Bosni in Hercegovini. li Vetika VSttiiuf i^uity<4 ^ .SH. al « - navadne do najfinejs vrste po najnižjih cen^h. Peter Jeraj TRST, ižica Vincenza Sellin; si«. 13 ter vo^al ulice »v. Katarina. R. Gasoeršni Telefon 1974. — JSpCtliter — Telefon i97a Prevozno podjetje : c. kr. avstrijskih državnih železnic. :: Sprejme razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve. potega kovč&gov. Naj dogovorne j še cene. ćesaika3- A. Bergant Trst, vin della Zonta 5,1, nadstr. Čes&lka za valovite lasi. Negovalka za roke. Se priporoča cenjenim gospem. .. POLETNA SEZOH^ .. V dobroznani prodajalnrci Maocao Bl Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 ae dobi velika izbera črnega in barvanega blaga za moške obleke po tako nizkih ce/iah. da se ni bati konkurenca lp Mi'KER_IBI Ii ,AHa Citta di Trieste" Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono. Volnene obleke za moške od gld. 6'— do 28 — j, it ?? dečke 5 ,f 15 „ ,t „ otroke „ „ 2 80 „ 9 — Bombaževe „ „ moške „ „ 4-— 8 — ,, „ „ dečke „ „ 3— „ 6 — „ „ otroke „ „ 140 „ 4 — SPECIJALITETE: Obleke črne chumgarn kakor tudi narodno iti ino zemsko blago. Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hlač in pletenin za delavce Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačniH / nijve •<> tančnostjo samo v prodajalnici ALLA CITTA' DI TRIESTE Ulica <3iosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente) rs > Kdor hoče potovati hitro in lepo jf v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe Sguerno-nemžlži ::::j Lloyd u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York SST traja sasuo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikili Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilik? potovati ceno in lepo. = ===== CENE ZMERNE. = ^dtnfc^^ Na ladiji dobra posknba. Potno listke se zamore dobiti v Trstu pri g . •i i 1 I I M F*. Stuni j»e, Piazza Giuseppina I SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI firodajalnice obuvala • O m m m m Oi (Calzoterla parigina) »rst uL S. ^ntonio št. h (hiša Terni) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, hlago prve vrste Stran IV >EDI2ŠOSTc štev. 269 V Trstu, dne 28. septembra 190- Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. veljaven od I. maja I90S naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst— Rovinj—Pula (Dunaj) 5 O Ht=rpeHe—Rovinj—Pula. 7.08 0 Herpeljp—DivcČa—Dunaj. S.50 r fferpelje—Rovinj—Pula. i.y) 0 Herpelfe—Rovinj—Pula /Divača—Dnnai>- v'0 P B>rpp]jp—T)ivj>. VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst, via delle Omuirclle 5 TELEFON št. i8-4g GUIOO 2 rb r»delj«elip—Pivska. _ Trst—Baje—Poreč. .0 0 Koper—Bnje—Poreč in me^poptaie. 3 !0 0 Koper—Buje—Poreč in medpoetaje. "MO P Koppr in medpopiaje (le do Buj). . -1— fecrlca—Jesenice— CHovec — Beljak — Monakovo ') 50 0 dn G&pc^ in medpostaje (Prvačina—Ajdov-;) Jesenice—Celovec. s.-"«0 0 Općine (vlak se vstavi aaino za vstop) Gorica (in medpoMaje) Jesenice—Eeljak—Celovec— Praea. 5 "O B Opčine—Gorica —Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj—We8tbhf.—Praga, i 7._5 0 Opčine—G( lica -Prvačina—Ajdovščina 9.11. 0 Opčine—Gorica—JeEer.ice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 2.40 6 do Gorice. Prihod v Trst Pula—Rovinj—(Dunaj). ^ 'X> C z Duraja—Divače—Herpeij in medpoataj. 0 iz Pule—Rovinja—Herpeij in medpostaj. 3 -<0 0 iz Pure—Rovirja (Divače—Dunaja) Herpel in medpostaj. /.{•(» 0 iz Pule—Rovinja (Divače). ■-■ 2-*> B iz Pule, Rovinja i Divače — Dunaja) Heipelj nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpeij in iz )j»V8& Poreć- tiuje—Trst. 0 Iz Bij, Kopra »n medpostaj. 2.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. $.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. «trakevc—Prega—Celovec —Jesenice— 6crlc»—Trs i V«5 C iz Monskova, Dunaja j. ž., Dunaja Westb j Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine, i D 02 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. i -O B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina Draždan. 20r> D iz Celovca, Trbiža (AjdovSč.) Gorice, OpČin <5.45 0 iz Monakova, Beljaka. Jesenic, Gorice, Opčin. S/O B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice. *' 50 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin. r. nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (zveza r. Ajdovščino in mej postajami). Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Ćervlnjana In Benetk. ' -it* B preko Cervinjana v Benetke, Rim, 31ilau Videm. Pontebo, Čedad in B do Kormina ^Cormona) preko Nabrežine. 0 preko Cervinjana v Benetke-25 3 preko Cervinjana v Benetke. M9an; Rim se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina (n Vidma. "•'fV B preko Nabrež. v Kormin,/Videm, Milan. Rim 0 v Kormin (se zvezo na Červinjau in Ajdov =čIno), Videm, Bezietke. ifi" 0 v Kormi& (»e zvezo v Ajdov^Sn o) Videm Milan itd 3tvX> B v m lilijo. k 9 i 0 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan}. Do Gorice—Kormina—ĆervleJuML MO 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj dovSčino). r B do Kormina (ee zvezo na ČervinjtfO* Tf8t—LjtbIJana—Dunaj (Reka-Z«Qreb-Budimpešta Ostende. ?i>i S v Ljubljano, Dunaj. Reko, Zagreb, Budimpešto 0 v Ljubljano, Dunaj, ZagTeb, Budimpešto. « 9-00 0 v Ljubljano, Dunaj, Keko. 6.S5 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8L30 8 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpe>w0. »f.?AJ 9 v Ljubljano, Dunrj, Zagreb, Budimpešto. j ' >b nedeljah in praznikih: 2.45 do K^ina: 3.55 1 Nabrežine. _ Prihod v Trst. iz Italije preko Červlajaa* In Kormina. ".4v O iz Kormina in Cervirjana preko Bivia. 7.52 B iz Kormina* 0.42 B iz Kormina preko. "Nafcrežine. , i 1 .38 B iz Kormina (zveaa z Ajdovščino) io iz Cer-vinjana A.-S i) iz Eoimiim \>reto Nabrežine. 21«5 0 iz Kormina. (zve/a z Ajdovščino) in i* Cer-. vinjana. % \ i 0 iz Kormina 7.10 P iz Cervinjana. "* 4 C iz Kormina (zveza z Ajdovfeč.) preko Nabreiin S • E iz Kormina (svega z AjdovSč.) prekoNabrezin G ' u 0 iz Kormina in B iz Cervinjana. OKBpja (Ostende in Londona) LJubljane. Zagreba. Budimpešte In Reke. *š.i5 0 z Dunaja. Budimpešte. z Dunaja. Ljubljane. Ostende in Londonu .'.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 2."> U z Dunaja, Ljubljane in Reke r .35 0 z Dunaja. 'i "?* C? z Dunaja. Ljubljane. Zagreba, Budimpešte • >l> nedeljah in praziiikih : 7.10, 10.35 iz Nabrežine 11.47 iz Kormina. 100.000 J>nteIJIv vi šampanjca ______ za refošk.__■ Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste /.a refošk. šampanjc, bordeauv. rensko vino, konjak itd. Velika zaloga buteljk od pol litra in l1/, litra. Damjane iz stekla opietene. Prevzamejo se dopošiljatve na Deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrste. Ne pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Skrinjerjeva v ulici Farneto štv. 33 se dobi vsakovrstue barve, petrolej, copleov in Minista Saius Prodajal ni ca in pekarna F ETBBirT je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelc štev. 490 \/pIS!/Q 10 trio '»>ri v Bri>Čik VCIlKa jallla _ pol ur^pe8 iz vasi Opčina Četrt ure iz postaje Prosek — bo odprta v nedeljo 4. oktobra ter čarobno razsvetljena z acetilen.skimi svetiljkami. Vstopnina 1 K. 147»> Veliko zemljišče odd. Edinosti. in tudi hi^a so na pr daj. Nasl >v na Iii«er 1491 ST Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejtajega la«tnika Wran, Jos.je zopet dovoljena eedarjemu lastniku P. PETEB.NEL Slovensko gieclaiišče v rrslu išče 7.a takoj sufl ezo (šepetalkoj. Mesečna p",: . »>U K Ponudbe na „Dramatično društvo" \ Tr«:u (Narodni dom)._ DHHf) CD soV,n 'n uiatari in novi od ,'»0—700 litrov so na OUUi prodaj. — B j i. sodar. viaCamponu žtev. 14. '_13S' Vna,pm se odda ali tudi pro«ia trgovir. > lld^Clll sivin in pekarna v mestu, ugodnih pogojih Naslov Jna. odd. Edin. j Hiša na prodaj jennadprod»j IO minu- 1 oddaljena od rojanske cerkve. I.eu razgled. N < I pri Josipu Pegan, Kojiin 120, pri Ferlugin. Pj"nroi'J oblek, površnikov, paleto:* r.r u. i rUUaJa in dećke. Plačilo na obroke. K > s t o r i 3, ulica GiovHnni IlJ, I .o, nasproti ca i >»l >SaĐa' - l4<)'' Morl/n v ulici 17- j Ifl^I IVU ima gostilno in to»"i najboljši j po 96 stotink liter. ' ^lornHrii nreh naPrrtvi» k,lor s!' llal UUIII ys Cli kat! drugje in ne v <; : iko vanem fotografskem ateljeju Antona Jertića \ Trstu zraven velike po^te št. 10, v ti ri r i r Gosposka ulica št. 7. — :Svoji k svojim ' nusledutki Jak". --j______ —------- Klemene — T: aIR-a Saii Antonio I. Trgovina manifakturncirn b -in matih predmetov ter sukne, za ženske oblek**. Lsposito & Bassa TRŽAŠKA POLJEDELSKA DRUŽBA naznanja, da bo v davčni občini Opčina (vas, katera je zvezana s Trstom potom električne, državne in južne železnice) vsako sredo Živinski semenj. Če pade na sredo praznik, bo semenj dan pozneje. Semenj se bo pričel ob 9. uri dopoludne in bo trajal do 2. ure popoludne. Pred 7. uro in pol ter po 9. uri ne bo prepuščeno privesti živino na živinski trg. Začetek kakor tudi konec semnja se bo naznanil z zvoncem. Pri uhodu ua živinski trg se bodo od živine pobirale sledeče pristojbine : Za 1 konja........40 vinarjev „ 1 žrsbe.........*0 1 govedo........ n 1 Junico........16 . 1 tole.........1® . i kozo ali ovco .... 8 „ 1 prailča odraslega . . 12 „1 n srednjega . . 8 „1 „ sesajo čega 4- Sesajoče živali, katere se privedejo skupno z materjo na trg, so oproščene orao- njeDlhZanvsoj žhino, pripeljano na trg. vstevši tudi ono z Op^-ine, je treba imeti ži- vinske potne liste. .. .. ..__. Živina, katera ne fco imela potnih listov, ali pa ne pravilno opremljenih, se bo odstranila iz trga. . Prav tako se ne bo pripuščalo na tr? premladih telet. Ppedsednistvo. Slovenska družina spoua. Uhod prost, iielvedere o9, II. nadst. (iT- Inom Q+ns,Fo mizarski mojster. Trat. JUolp O luž I a Belvedere štev 1, L:vr vpekovratna mizarska deia Nove posode za vino so na prodaj v ulic 1'aduina št. 21. 1 >i> Oiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - Sun GIscomo in Konte £ Prvo podjetje za navadna in fina feracerarska dela ■ obstoječe od leta 1S52 Sprejme ee tudi popravljanja. Sisidaiiščs 7 Mirodiiuici Mizzan (S. Giacomo) S- Ja iy l02S€C T« dete Vatte * 9¥. Ivan (Vrdcte) TEt-EFON Stoviika W7i Prvo primorsko podjetje za preTEžanje pohištva in speoicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon 847. - Vt*. della StaziOBG Stv. 17. - Telefon *t. 7 Filljaiko v PULI. GORICI. RtiK! »n GRADEŽU. Prevažanje pohižtva na vse kraje tu- in inozem»tva v xaprtih patentnih vo*ovih *a pohiStvo, dolgili 6 do 8 metrov. m\nik nre«of, fi se 'mm m jotofiaie ii m u ne miv Sprblfotft «e luHI p«hlitv« Jn fćruge predmete v »hramb« v lastn* za te pripravljena »aha »kladiva. Edini triaiki zavod *a = mVACUM-CLEANER \ ČIŠČENJE in SFKU>.l£TA>.JE PSEPBOG —i ^ " — saf Točna postreibu in ziiMkc cene. ^^ — • B ^ m po uporabi novega izdelka Stenic ni vec! „destructor" odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Kimu DESTRUCTOR ' deluie takoi. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopusti, da se zopet zak™""Sr"avo vsake nesnage. - .DESTRUCTOR je za -ako druzmo neobhodno potrfben. Ne pomaže, ne razieda. ni h.gijemćen. - Nd t^sccp pisem dokazuje njegovo izbornost. — _»ESTBUCTOK /.alaea G useppe Muzzi & O©. - Cervignano Steklenice po K 4 20, 2 30 in 1 50. —= Pekarna in sladeiearna :: Giacomo 3el!eit TRST, ulica Sette Fontane št. IS — — J€ preskrbljena — s svežim Kruhom lastnega izdelKo 3 krat na dan, kakor tudi z moko v veliki izber Postrežba na dom. Zalagatelj kavaren in gostiln Toplo se priporoča udani LASTNIK. A , ^ Nova orodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHEB. ? (ex drug Drag. Vekjet2> GOKSO štev. 36 — TBST NasoTflU prejiiis prodala!. DRAG VE£!Er. Bogati Izbor zlatanine, srebrninc, drsaoc nosv In žepnih ur. Kupuje .n zmenjuje staro ztatc In srebro i novimi predmeti. — Sprejema narocbe in popravlja vsakovrstno, srebreno in žepne ure JJ& Cene zaem«. • ^---- :: MIRODTLiNICA B. Gocžancich Trst. ulica Ugo Foscolo Filiaika : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON i g-6 Zaloga krajjfomekčrt Jjn em- lzdei-^lh barv. posebna cremj 7.a čiščenje poda PRODAJA NA DROBNO IN DE3ELO. Preprodajalcem popust Ma prodaj po vseh mirodiinicah. Iščejo se povsod zastopniki. Dr. Fran Korsano specijalist z* sirilitične in koz -t bcle2ni ima svoj ambulaioni v Trstu, v ulici San Kitolo 3 • r.ad JaJr*;.sko ?!pr»ifcu.n il^ 1. iu oc .r>. lr. po. u-j - '.u v- - •