The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Mediunn
ENAKOPRAVNO
E Q U A L IT Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski j dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY-, (TOREK) MARCH 30, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 74
SOCiJALISTI SO
I
ODBOR CIO
social)-je tudi
Izredna konvencija stične stranke sprejela resolucijo o sode lovanju v pristni farmar-sko-delavski stranki
X) Španiji se preoblikuje usoda človeštva
Tako pravi francoski romanopisec Andre Malraux, ki se je aktivno udeležil španske civilne vojne in uzrl v nji—začetek svetovne civilne vojne
so budili v njih tajinstveno gro-
špijonska firma nehala goslovati
To je storila, ko bile pred senatnim prSfkovalnim odsekom razdjpene njene industrijs^l^pijonske ■
aktivnosti
CHICAGO. — Izredna konvencija ameriške socijalistične stranke je včeraj sprejela resolucijo, s katero je indorsirala Lewisovo industrijalno unijsko organizacijo C. L O., se izrekla za pristno farmarsko - delavsko stranko in sprejela novo ustavo, ki določa večjo centralizacijo strankinega aparata. Konven-je bila nato zaključena. Resolucije o vojni in fašizmu, — "združeni fronti" in "ljudski fronti" so bile prepuščene v reševanje strankini eksekutivi.
Prva resolucija priporoča naprednim elementom v delavskem gibanju — tako v C. I. O. kot v F. L. — delovanje za ohranitev delavske sloge, da se omogoči organiziranje delavcev na in-dustrialni unijski podlagi in prepreči škodljive konflikte tam, kjer so strokovne unije čvrsto usidrane. Resolucija tudi obsoja suspendiranje glavnih, dr-,,i žavnih in krajevnih unij in kri-fizira AnJeriško d.elav^ko. - fede-^cacijo, ker je'V-^^vkah
jeklarski industriji igrala' razdvajajoče vlogo z bojem proti priznanju posameznih unij kot izključnih delavskih kolektivnih zastopnic. Resolucija dalje pravi, da se je konvencija zavedala "pomanjkljivosti" ali "nedostat-kov" organizacije C. I. O. Glavni govor proti CIO je bil, da se preveč zanaša na politično zve-^0 z demokrati. "Ta zveza," pravi resolucija, "prinaša nevarnost sprejetja obvezne poravnave industrijskih sporov od strani delavstva in nadaljno nevar-■^ost kapitulacije vodstva CIO pred vojnim aparatom kapitalistične države."
Resolucija o farmarsko - de-^9-vski stranki, ki jo je predložil (trikratni predsedniški kandidat Socijalistične stranke Norman rhomas, se ogreva za "ohrani-^®v in porast socialistične stran-pod pogoji, ki bi ji dovoljeva-če mogoče, demokratično in '^prto sodelovanje s farmarsko-"ielavsko stranko ali zvezo s ta-^0 stranko v elektoralnih kam-P^njah". Poseben dodatek dolo-da stranka v vsakem slučaju ohrani svojo politično identiteto- Socialisti so pripravljeni so-delovati s farmarsko - delavsko stranko le pod pogojem, Ge pridobi "definitivno podporo orga-^ziranih farmarjev in delavcev pusti odprta vrata za poedince ki bi se strinjali z njenimi na-•^eni in cilji" in če "vsaj v glav-^6% osvoji načelo produkcije za
porabo".
Nova ustava predvideva raz-"^Glitev stranke na državne in '^I'Uge sekcionalne skupine v u-Pi'avne namene in daje osred-•^jeinu vodstvu stranke večjo ^oč, med drugim tudi direktno kontrolo nad strankinim časopisjem. Sprejeti sta bili tudi resoluciji proti antisemitizmu in za oporo Zvezi južnih najemninskih farmarjev. Prva se izreka Proti vsaki obliki in izrazu proti-s^mitizma ter poudarja, da "slo-^i taktika fašizma deloma na ^skreditjiranju in preganjanju 3}^njšinskih skupin, v prvi vrsti židovskega ljudstva."
NEW YORK. — Tu se je pred kratkim vršil banket, ki ga je priredila uprava revije Nation na čast francoskemu romanopiscu Andreju Malrauxu in znanemu ameriškemu časnikarju Louisu Fisherju. Banketa so se udeležili ameriški časnikarji in Malraux je imel pred njimi govor, ki ga prinašamo v izčrpku. Malraux je bil do pred kratkim član mednarodne letalske eska-drUe v Španiji ter se aktivno u-leleževal bojev v Španiji, zdaj pa je prišel sem agitirat za ljudsko stvar. Malraux je povedal med drugim:
Zakaj se borijo brez malega vsi španski pisatelji in umetniki na vladni strani in zakaj je edini veliki španski pisatelj, ki se je bil pridružil fašistom, umrl v Salamanci, zavržen od njih, v brezup ju in docela osamljen? Povedal vam bom značilno zgodbo.
Dne 27. decembra je bilo zbito na tla eno letalo iz mojega skva-drona. Pristati je moralo 2000
Lojalistične cete i v novi ofenzivi
Vladne sile, opogumljene po zmagah zadnjih tednov, so podvzele iniciativo na suhem, v zraku in na mor ju
Vrhovno sodišče potrdilo mezdni zakon
zo.
Ta slika se mi je zajedla globoko v spomin. Nas in fašiste za zmerom loči tisti kupček zavrženih igrač!
Vem dobro, da je vojna nasilje in da tudi vladna bomba lahko zgreši svoj cilj, pade v mesto in rani civiliste. Kar želim poudariti, je pa tole; Mi smo uničili letališče v Sevilli, toda nismo bombardirali Seville. Mi smo razdejali salamanško letališče, toda nismo bombardirali Sa-lamance. Jaz sem uničil rebelne hangarje pri A vili, toda nisem,
bombardiral A vile. Fašisti pa j	javnost
Washington!
teden je bilo ponoj da so imeli prav vi niziranih delavcev, i no izjavili, da indyij jonskim in stavk« genturam odklenh gali njihovo deloA nostjo. La Follettoši sek, ki preiskuje si dustrijah in kršenj^ bodščin, je pretekl| lil detektivsko fit Co., ki je vodila kavčukarskimi de nu, pri čemer jo; Zveza delodajalcem
^'iPretekli i
ZADNJE VESTI
MADRID. — Čete generala Ukazano, | pranca so zopet doživele straho-^Iji orga-! yi^ poraz, to pot pri Alcaracejo-'■ p'ponov- jgu na južni fronti. Na tej fronti jfeim špi-1 jg imel okrog 10 tisoč Nemcev in iSim a- j Italijanov, ki so bili pognani v se raz- proti Cordobi. Toda vladno ed jav-! poveljstv o je poslalo okrog nji-.tni od- i hovih kril dve armadi, da jih ob-žo v in-I ah svo
iWashingtonski državni zakon o minimalnih ženskih mezdah proglašen kot ustaven. Odločal je najmlajši sodnik, ki se je pridružil liberalcem
Wagnerjev zakon za delavske odnošaje še ni prišel na vrsto in pričakuje se, da bo ovržen
______________________, WASHINGTON. Zvezno vrhovno sodišče se je
kolita. Vladno poročijo pravi, j včeraj po dvateclenskem odmoru zopet sestalo k pretre-da je bil poraz Nemcev in Itali-' ganju spornih zakonov ter potrdilo tri, z new-dealskega ^"■^fPlLianovsličen onemu pri G(iadala- :^J^.J^^ ^^gne zakone. Četrtega pa Še odložilo. Vrhovno Z	soglasno po^dilo	delavsw zakon
pa že mesece bombardirajo madridske ulice!
Fašizem hoče večno borbo človeka s človekom. Mi se tudi borimo, ker se moramo, toda glavni boj, ki ga vidimo, je boj (Dalje na 2. str.)
TROJNI UMOR V NEW YORKU
NEW YORK. — Joseph Gede-- n-o bojn^arto. V tem .o- —% S: L"™
rovju so le redke vasicp. V-zelo je yep ur,	prišli
ter napravili hosilhice'" za ranjene letalce in njihovega mrtvega tovariša. Nato se je začel sprevod — iz gorskih višav, po gorskih stezah v dolino.
Pred vsako vasjo, skozi katero je šla pot, so nas pričakali vsi prebivalci z ženskami in otroci vred ... Ko smo dosegli prvo večjo naselbino v dolini, so nas čakali njeni prebivalci ... Ko smo se ozrli nazaj, smo videli prebivalce gorskih vasic se vedno na njihovem mestu, nemo pozdravljajoč naš sprevod . . .
To mi je dalo misliti. Odprle so se mi oči, da se dogaja nekaj, kar je bilo brez primere izza francoske revolucije; da se je začela svetovna civilna vojna.
Kaj je pozitivni element fašizma? Mislim, da nacionalizem. Fašistične ideologije so okostenele in nacionaUstične. Demokracija in komunizem si nista e-dina zgolj z ozirom na diktaturo proletarijata, ki je v o^eh marksistov konkretno sredstvo za dosego resnične demokracije, o katere vrednosti sta si edina. Kar nas vse združuje, je kultiviranje vedno večjega števila ljudi in skupni napor, da ohranimo ali ponovno ustvarimo čim večje človeške vrednote — človeške, ker ne maramo ne Nemca, Nor-dijca ali Italijana niti Romana, temveč enostavno človeka.
Dne 1. januarja so v Madridu razdelili otrokom kupe igrač, ki so prišle iz vseh delov sveta. Razdelitev se je vršila sredi velike bikoborske arene. Otroci so cele ure molče pohajali med kupi igrač in zdelo se je, da je bila v teh kupih nagrmadena tudi velikodušnost vsega sveta. Tedaj je kakih 600 metrov proč eksplodirala bomba; nemški Junkerji so bombardirali mesto!
Junkerji so odleteli in otroci so se vrnili h kupom igrač. Toda enega samcatega kupa se niso niti dotaknili. Stopil sem k temu kupu; našel sem —eroplančke! Celo dečki jih niso marali in rajši so jemali punčke! Eroplančki
ki je živela ločeno od njega, in
leg njiju pa še truplo nekega neznanca. Na postelji je ležala mrtva 201etna hči Veronika, slečena, pod posteljo 541etna Gedeonova žena, poleg postelje pa neki moški, v katerem so po-, zneje spoznali bartenderja Franka Byrnesa, ki je zadnjih pet tednov stanoval pri Gedeonovi ženi in hčeri. Ženski sta bih zadavljeni, moški pa zaklan. Umor je najbrž izvršil kak spolni ab-normalnež, kajti mrliški oglednik je dognal, da je bila Gedeonova žena kriminalno zlorabljena.
je ta firma nazna: nehala s poslovanj Charles C. Pars nik Auxilliary Co, sekom priznal, da' 000 od Zveze delo, bijanje unijskega kronu 1. 1935, ko na stavka v tov Tire and Rubber Co, ' field, predsednik 1^2 je tudi priznal, d val vseh sre<fete»' ni ji. On je
sklad lige miru % : ___
ši" žu^n v Akron a
cirala
«jel $75,->v %a raz-v
pkiica:-lyear
r.;iwtc.h-
kompanqe, j; je poslopju prcfti u-jpeval v katero
....
To orgam-
frontah.
* » *
VALENCIA. — Vladne sile, katerim so dale zmage zadnjih tednov nadaljnjega poguma, so včeraj spet postale aktivne na suhem, v zraku in na morju ter raztegnile svojo ofenzivo, ki je pretekli teden prinesla važne
zmage na guadalaiarski fronti | zakona je bila določba, ki se in na jugu. Vladni napadalni od- tiče kolektivnega pogajanja med
delki so včeraj vdrli v Alcarece-j delavci in delodajalci m določa
in regulatorni davek na trgovino z orožjem, dočim je o-mogočil potrditev washingtonskega državnega zakona o minimalnih ženskih mezdah najmlajši sodnik, Gl-letni Owen J. Roberts, ki se je pridružil liberalcem Hughesu (74 let), Cardozu (66), Brandeisu (81) in Stonu (64). Proti so glasovali Sutherland (75), Van Devanter (77), McReynolds (75) in Butler (71).
Sporna točka železničarske-f"
jos, ki kontrolira dostop v bogata'- rudniška okrožja južne Španije, za katera se vršijo srditi boji. Vladni letalci tudi aktivno posegajo v ofenzivo in ne-presta^ napadajo rebelne pozicije in zbirališča na vseh fron-
_ — ------------_	V^ akciji je tudi vladna bojna
zacijo so obsojali celo akronski; jnornarica, ki je po bombardi-časopisi in ji očitali, da ni bila j ^.^nju Malage in drugih krajev, ustanovljena, da ščiti mir in red, ^ drže v posesti rebeU, za-temveč da podžiga nasilje. Nje- križariti ob sredozemski na glavna naloga je bila pregan- gp^nski obali.
janje "zunangih" agitatorjev, i yia^ne cete pri Pozoblanci ki so vodih organizatorično kam j g^a,lno napredujejo in vsi dose-..........danji rebelni protinapadi na
Ob prihranke 21. let
Rose Manasky, 371etna žena tovarniškega delavca Antona Manaskyja, je šla v soboto zvečer v cerkev. S seboj je vzela ročno torbico, v kateri je imela z muko skupaj spravljene prihranke — $914. Eno in dvajset let je spravljala skupaj ta denar da bi odplačala z njim dolg na hiši v Altoni, Pa., kjer je bil njen mož svoj čas uposlen pri železnici. Pred kratkiih je vzela ta denar iz varnostne skrinjice v banki ter ga nosila pri sebi. To je postalo usodno. Ko se je v soboto vračala iz cerkve, jo je napadel neki mlad Črnec, ]i iztrgal torbico ter zbežal. Tako je bila žena v hipu ob prihranke, ki jih je sama prigarala v dolgih 21. letih.
Pozor starši Škrjančkov
V torek večer dne SOtega marca se vrši izvanredna seja vseh staršev škrjančkov v navadnih prostorih. Pridite gotovo vsi, ker je seja jako važna. Pričetek točno ob 7:30 zvečer.
Licenčna številka
Avtomobilska številka JN 506 za leto 1937 se je izgubila. Kdor jo je našel, naj jo vrne Joe Pograjcu na 6519 Bonna Ave.
Pete^ Česen umrl
Sinoči jri' umH Peter Česen, star 71 let iii 'stanujoč na 1185
E.	61 St. Pogi-eb bo vodil August
F.	Svetek. Podrobnosti jutri.
panjo med delavci v tovarnah kavčuka.
V času stavke je Goodyear Co. najela veliko število poboj-nikov od detektivske agenture. Charles D. Lesley, eden izmed teh pobojnikov, je izpovedal, da so bili organizirani v brigadah in da so jih vežbali v metanju plinskih bomb. Glavni inštruktor je bil E. C. Wolf, bivši stotnik v državni milici.
Ta kompanija je imela špio-ne v vseh svojih tovarnah. V Gadsdenu, Ala., kjer ima veliko tovarno, je mobilizirala "vigilante" za zatiranje unijskega gibanja. Ko je v to mesto prišel S. H. Dalrymple, predsednik u-nije kavčukarskih delavcev, so ga "vigilantje" napadU in pre-teph. G. L. Gray, organizator u-nije, je bil aretiran in vržen v ječo, ker je razpečaval glasilo svoje organizacije med delavci.
tem bojišču so bili zahian. Pri Pozoblanci se bijejo za poset ži-vosrebrnih rudnikov v Alma-denu, ki so velike važnosti za re-bele, ki potrebujejo to rudo za svojo oboroževalno industrijo. Tega se zaveda tudi poveljstvo italijanskih divizij v Španiji, ki
posredovanje zvezne vlade, ako se sporni stranki ne moreta ze-diniti. Sodišče je vzdržalo to določbo na podlagi zakona o meddržavni trgovini, ki je pod kontrolo zvezne vlade.
Najvažnejši zakon, cd katere-rega je v veUki nLed„odyi9en„i-,. zid boja za povečanje vrhovnega sodišča, namreč Wagnerjev zakon za delavske odnošaje, pa je bil odložen. Rooseveltova vlada je trdno prepričana, da bo vrhovno sodišče ovrglo ta zakon. Če se to zgo(ii, bo pomenilo, da vrhovno sodišče ne priznava zvezni vladi ustavne pravice, ki jo priznava posameznim državam. S potrditvijo washingtonskega zakona o minimalnih mezdah za ženske in nedorasle osebe je namreč priznalo, da imajo posamezne države pravico regulirati delovne pogoje v industriji. Vrhovno sodišče je s to odio
MAČKA REŠILA DRUŽINO SMRTI
LEBANON, O. — Autrey Crew in njegova družino so so peljali v avtu na deželo. Spoloma je mož nenadoma opazil, da se je mačka, ki so jo bili vzeli s seboj, nenadoma stegnila in o-trpnila. Mož je ustavil avto. Mačka je bila mrtva. Potem se
žena in otroci, ki so sedeli na zadnjem sedežu, omedlevali. V zaprti avto je namreč uhajal strupeni plin iz motorja. Da ni mačka pri njegovih nogah poginila, bi mož najbrž ne bil ustavil avta, dokler ne bi bilo prepozno.
le poslalo proti Pozoblanei sve- «tvijo ovrglo več prejšnjih odlo-
^ ■	čitev, ki so se glasile bas na-
ža ojacenja
Rebelne pozicije pri Alcarece-josu in Villaneuva Del Duqueju (trga med Almadenom in Cor-dobo) se tudi nevarno maje jo pod hudimi navali vladnih čet. Včerajšnja poročila so javila, da rebeli ne bodo mogli obraniti teh trgov pred vladnimi četami.
Kultura
Mladinski zbor na Waterloo rd.
Opozarjam vse starše pevcev mladinskega zbora SDD, da pošljejo svoje otroke k pevskim vajam v četrtek 1. aprila, da jih bo pevovodja L. Šeme lahko razdelil v skupine tako kakor bodo nastopili na koncertu dne 2. maja. Če niso vsi navzoči, jih je nemogoče urediti. Upoštevajte ta opomin! — Podpredsednica.
MATI UMORILA TRI
OTROKE IN SEBE
AURORA^ll. — V nedeljo so našli tu obešeno v njenem stanovanju 25-letno ženo Johna Martina, poleg nje pa mrtve — zadavljene — njene tri otroke, triletno Betty Jean, dveletno Olgo Jeanetto in v januarju rojeno Joano. Malo poprej je bila z otroki v cerkvi, kjer so jih krstili. Pustila je listek z besedami, da je obupala, ker se jih njen mož ni spomnil za veliko-noč.
Društvo Vipavski raj
Opozarjam vse člane in članice društva Vipavski raj št. 312 SNPJ da se gotovo udeleže izredne seje dne 2. aprila ob 7 ;30 zvečer v navadnih prostorih na Holmes Ave. Ker moramo rešiti veliko važnih točk v korist društva upam, da boste navzoči. —Tajnik.
sprotno.
Washingtonski politični krogi ugibajo, ali morda pomeni odločitev o washingtonskem zakonu, da se je sodnik Roberts za stalno pridružil liberalnemu krilu sodišča, kot posledica Roosevel-tove zahteve za povečanje. Odgovoriti si na to vprašanje ne morejo, dokler vrh. sodišče ne poda odločitve o ustavnosti Wa-gnerjevega zakona.
Če bo Wagnerjev zakon ovrr žen, bo Roosevelta nedvomno nadaljeval boj za reformo zveznega sodišča. On vztraja, da ni dovolj, da se prizna posameznim državam pravica za reguliranje delovnih pogojev, kajti njegovo mnenje je, da se ti problemi tičejo cele dežele in jih je treba reševati s tega vidika.
STRASBOURŠKI MORILEC SPET NA DELU
STRASBURG, Francija — To staro alzaško mesto je že tri leta pozorišče zločinov tajinstve-nega morilca, ki ima navado, da svoje žrtve zadavi, potem se pa baha, da se udeležuje njihovih pogrebov. Policija ga išče že tri leta, toda zaman. V soboto zvečer se je ta zločinec zopet podal na delo ter umoril neko 23-letno žensko. Posledica je, da se Strasbourčani zopet tresejo pred pošastnim morilcem, ki je doslej ušel vsem policijskim zankam.
Novi državljani
Te dni so dobili na zvezni sodni ji v Clevelandu sledeči naši rojaki državljanske pravice: L. Stark, Milka Bradic, F. Plemel, Elizabeth Feimer, Caroline Rud-man, George Kauschich, Nick Mikash, Adam Tasch, Paul Wu-kovich, Mary Prelogar, A. Klun Jr., Sophie Lackner, Terezija, Potokar, T. Sterling E. Dietes, Katherine Bismas, France^ Mis-kerich, Mary Prežel j in Stanislav Sanabor ter A. Boldin.
Velikonočna parada
Ker smo imeli v nedeljo izredno lepo vreme, se je udeležilo običajne velikonočne parade v mestu tisoče ljudi. Samo med E. 97. in E. 107. St. so našteli do 20 tisoč ljudi, ki so paradirali po ulici ter se kazali v svojih novih oblekah, zlasti ženske.
Vile rojenice
V nedeljo so se oglasile vile
rojenice pri družini Stupka ter pustile zalo hčerko prvorojen-ko. Mati Ema je zdrava in se nahaja v bolnišnici Booth Memorial. Mati je hčerka Williama in Frances Candon.
Umorjen s sekiro, ko je spal
Včeraj zjutraj okrog 1:30 se je neznan zločinec splazil v spalnico 42-letnega lastnika gaso-linske postaje Steva Benderja ter mu s sekirico zadal dvanajst smrtnih udarcev na glavo. Poli-;ija drži v preiskovalnem zaporu njegovo ženo Julio, katero je umorjeni mož tožil za razporo-ko, a je navzlic temu še živela pri njem. Žena pravi, da ni cula ničesar do pol šestih zjutraj, ko jo je zbudila budilka. Policiji se zdi to čudno, ker so celo drugi stanovalci v dotični hiši culi šunder, ki ga je napravil morilec,' in šli trkat na vrata. Tudi Benderjev lOletni sin Emest pravi, da je spal in ni ničesar slišal. Policiji se vidi tudi sumljivo, da so bila odprta samo zadnja vrata, ki vodijo v Benderjo-vo stanovanje skozi njeno sobo.
V bolnišnici
V bolnišnico Glenville je bil odpeljan John Pianecki, poznani slovenski pek, ki vodi pekarijo na East 61 St. in St. Clair Ave.
stran 2
enakopravnost
30. marca, 1937.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PubUibed by THI AMERICAN JUGOSLAV FTQ. * rtTB. CO.
VATRO J. GRILL, Pre«lden»
IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - 631% Issued Every Day Except Sundays and Holiday#
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........11.50
Po pošti v Glevela.xiu v Kanadi in Mexicl
la celo leto ........................................$6.0C
ma 6 mesecev ........$3.25: za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50
Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ma 8 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
Vzroki španske tragedije
To kaznivo zanemarjanje izkoriščanja narodnega bogastva je tudi vzrok, zakaj je število prebivalstva v Španiji tako majhno. Med tem ko Francija na svoji površini od 551,000 kvadratnih kilometrov preživlja 41.8 milijonov prebivalcev, živi v Španiji, ki je po svoji površini samo za 10 odstotkov manjša, ker meri 505,000 kvadratnih kilometrov, 24.2 milijona prebivalcev. Pri tem pa znaša presežek rojstev napram smrtnim slučajem v zadnjih letih v Španiji okroglo 11 odstotkov, v Franciji pa okroglo 1 odstotek. Kljub temu, da bi Španija mogla prehranjevati mnogo večje število prebivalcev kot pa ga danes, je španska reakcija s svojo zavestno, ljudstvu sovražno poljedelsko politiko, povzročila, da so se že desetletja desettisoči Špancev morali izseljevati, ker v domovini niso imeli kruha.
Pa tudi tisti deli kmečkega prebivalstva, ki so poskusili ostati v domovini, so bili obsojeni na stradanje in stradajo v od upornikov zasedenem ozemlju še danes. V knjigi, ki smo jo omenili v prejšnjem delu članka, prihaja pisatelj po zelo natančnem računanju do zaključka, da ima 95 odst. malih posestnikov dnevno manj kot eno peseto (poprej okrog 15c) dohodkov. Temu primerno izgleda tudi položaj poljedelskih delavcev. Znano je, da li delavci v mnogih pokrajinah stanujejo v revnih na pol podrtih kočah zgrajenih iz ilovice in slame, skupaj z živino. Mezda po 1.50 pesete, po 1 peseto, pa tudi samo 60 centimosov na dan je bila običajna in je, po kratko trajajočem izboljšanju ob nastanku republike, po 1. 1983 zopet padla na staro mero.
Demokratična vlada, izvoljena februarja 1986, je začela boj za izboljšanje tega neznosnega položaja malih kmetov in poljskih delavcev ter je deloma dosegla prav dobre uspehe. Tako n. pr. je bilo v pokrajini Caceres med revno kmečko piebivalstvo razdeljenih 70,000 hektarjev, v pokrajini Badajoz pa 120,000 hektarjev zemlje in sicer neposredno predno je izbruhnil upor, čigar cilj je, uk le niti ljudstvo v jarem praktičnega, četudi ne pravnega suženjstva.
Po 19. juliju se je, z vstopom socialistov in komunistov ter pozneje tudi anar-hosindikalistov okrepljena vlada s poja-čano silo lotila reševanja agrarnega vprašanja. Veleposestva so bila, spričo aktivne udeležbe veleposestnikov v vojni proti ljudstvu, likvidirana, zemlja pa razdeljena med kmete in ])oljske delavce. V Kataloniji, kjer je bila veleposestniška zemlja večinoma v zakupu, so bile zakupne pogodbe razveljavi ene in zemlja izročena zakupnikom v last. Kakšen bo gos])odai-ski in socialni uspeh teh u-krepov bo odvisno od našega političnega dela med kmeti. Vsekakor se je že sedaj posrečilo v provincah Jaaen in Ciu-dad Real povečati površino posevkov za 25 odstotkov, dočim se v provinci Mur-cia dela na tem, da se poveča površina posevkov za 85 odst.
Najvažnejša naloga vlade je, da to preureditev poljedelstva izvede in nadzoruje ter i)iepreči, da bi se eksperimentiralo brez vsakega izgleda na uspeh, pri čemer bi se utegnila zmanjšati množina pridelka in poslabšati njegova kakovost ter bi to imelo kot nadaljnjo posledico, odtujitev kmečkega življa ljudski stvari. Poljedelsko ministrstvo pod vodstvom (Dalje v 6. koloni)
!
t I
f
UREDNIKOVA POŠTA:
OrednUtTo '^lutkopraTnostl'* ■ t»-■eljem priobto dopis« naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja i isJaTanl ail trditvami dopisnikov. Credniitv« pove svoje mnenje o vsem na drugem mesto, v prvi vrsti v nredniiU koionL Rokopisov se ne vraža.
Dr. Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees
Sporočamo članstvu našega društva, da je letos konvenčAo leto naše organizacije Makabej-cev in sicer se bo vršila distrikt-na konvencija v mesecu maju v Columbus, O., na kateri se bo volilo delegate za glavno konvencijo, ki se bo vršila v mesecu juliju v Detroit, Mich.
Ob tej priliki je Jednota Ma-kabejcev upeljala veliko kampanjo za pridobivanje novih članov. V to kampanjo je pridelje-no tudi naše društvo "Carniola Tent". Za vse kateri se prijavijo v to kampanjo, je razpisana lepa denarna nagrada, kot tudi drugi predmeti, ki se lahko rabijo. Vsak član, k'ateri vpiše 5 novih članov med mesecem marcem in do prvega julija t. 1. dobi denarno nagrado $15.00, ali pa prosto vožnjo v Detroit, na glavno konvencijo, poleg tega se dobijo še druge nagrade, kot prstan z znakom Maccabees, ali pa kra-vatna igla.
Nove člane se sprejema od 16 leta starosti pa do 60 leta.
Zavarovalnica je po lestvici American Experience table of Mortality, cd $500 do 25 tisoč I dolarjev. Vsak član, kateri se že-i li za to zainteresirat, dobi več I pojasnil v društvenem uradu v j starem poslopju SND. v sobi št. ! 5 zgoraj, in sicer vsako sredo popoldan ali pa na društveni seji. Pojasnila se tudi dobijo od I društvenih uradnikov. ; V mesecu januarju se je vršila proslava 25 letnice našega društva, ki je bila dokaj lepo o-biskana od našega občinstva, zlasti pa članstva, kar je bilo dokaz, da je društvo Carniola Tent priljubljeno med našim narodom. Sicer je malo pozno, pa vendar ni nikoli prepozno, da se iskreno zahvalimo za priznanje cd strani našega občinstva, katero nas je posetilo ob priliki proslave 25 letnice.
Iskreno se želimo zahvaliti pevskim zborom Soc. Zarji in pa Sam. Zarji, za nastop na odru. kjer sta oba zbora podala lepe pesmi.
Zahvalimo se dekletom, ki so nastopile v umetnem plesu, Miss Florence Novak, Miss Dolores Wild, Miss Bernice Neumuk, nadalje se zahvalimo pianistinji A-lici Artelj.
Hvala našim slovenskim dekletom za nastop kot Maccabees Ked Jacket Team, Iskrena hvala Mrs. Uršuli Trtnik za podarjene blazine, katere so bile njeno ročno delo.
Odbor se želi iskreno zahva
premogorovu letos, pa vendar po malem srkam in čakam, kdaj bo moj ljubljeni regrat pri-kukal iz zemlje, pa nimam še nič upanja.
Kakor je Mussolini tepen s svojo "Kristovo vojsko" v Španiji, bo padel sveti oče zopet v, paralizo, če pa pridejo v Madrid, bo pa takoj zdrav kot je bil po padcu Malage.
te vstopnice, ker druga leta so bil vstopnice razprodane in so morali posetniki oditi domov. Ta proslava bo največja SNPJ prireditev pred konvencijo. Pričakuje se veliko gostov izven Cle-velanda posebno iz Pennsylvani-
je.
Vabi se vas na obilen poset.
John E. Lokar, predsednik
ŠKRAT
In pa ta politika naše demokratske vlade, ko je šlo za delavsko vlado v Španiji, je bil predlog o Španiji hitro sprejet in od predsednika podpisan, ko so pa lansko leto poslali Musso-liniju 20,000 missourskih mul, da so oropali Abesinijo in Abe-since, takrat pa je spala naša rimsko - katoliška hierarhija.
Premogar pa nima mul in mora biti sam, drugače mora iti, kot je bilo z menoj, ko sem vprašal bossa za oves, ga mi ni hotel dati in sem znesel tiste proklete črne angeljčke ven na zrak, da se malo prezračijo.
Sedaj pravijo, da je vstajenje narave, naj pridejo menihi sem v pensylvanske hribe, pa se bodo prepričali, da niso v Afriki, čeprav so črni po umu. Črnca se ne more umiti, da bi bil bel, ravno tako ne črne verske reakcije, da bi se izprecbrnila in v resnici upoštevala, kar druge uči in ovrgla svojo hinavščino, na kateri eksistira in tako
Fordov program
Dusolina Giannini, soprani-stinja, ki nastopi na Fordovem programu v nedeljo potom Columbia Broadcasting sistema od 9 do 10 zvečer, svetuje mladim Amerikancem, ki se hočejo učiti glasbe, da naj ostanejo v Ameriki in se učijo tukaj, ker so ravno tako dobre šole kot v Evropi. Uspeh v petju se ne sodi po načinu učenja, ampak koliko premore sam pevec, pravi ona. Letos poje Giannini pri Metropolitan operi, v maju pa gre na Dunaj, ker nastopi tam v operi kakor tudi v zvočnem filmu.
Na nedeljskem
Drobiž za smeh
Dragi sosed, zelo neprijetno mi je, ali povedati vam moram, da so vam moje kokoši pokavsa-le rože na vašem vrtu.
Nič ne de, dragi sosed, moj pes je davi eno vaših kokoši zadavil, pa se s tem zravna.
Prav tako! Nič ne de, jaz sem tudi malo poprej povozil z avtom vašega psa, pa se tako tudi zravna.
Predvčerajšnjim si razlagal celi dve uri svoji ženi, kako je treba varčevati.
In kakšen je bil uspeh?
Ta, da moram opustiti — kajenje.
Med rejci je bil govor o krokodilih. Vpraša neka gospa, ali je kopanje v reki Nil, kjer mrgo-Fordovem u vsepolno krokodilov, kaj ne-
programu poje izvlečke iz oper "Aida" in "Carmen". Spremlja jo orkester pod vodstvom A-leksander Smallensa.
Zaposlenost se veča
Veliko več zaposlenosti se vidi v poročilih, podanih po State v resnici i Employment Service. katere-
voščila veselo velikonoč!
Anton
varno.
Prejela je odgovor, da ni.
Sicer pa je lahko krokodil tri mesece brez vsake hrane.
Potem pa ni nič nevarno kopanje v Nilu, je zažvrgolela do-tična gospa.
Seveda ni, je bila trditev, samo paziti je treba, da se ne kopamo blizu krokodila, ki že ni tri
Deseta obletnica Str"' ev
Veliko se metropole v del Clevelan v Slovenske se je ustano joče društvo ki je skozi 1' ■ in , ;• in liberalno delovanje p«
kar je danes. Društvo lers je priljubljeno pi strankah. Bratstvo in i : ;
stvo vodi društvo. Skozi let delovanja je društvo mnogo prispevalo k ameriško ski zgodovini. Ko ao je društvo začelo, je bilo delovanje naporno, toda dcbra volja in vstraj-nost je rodilo sad in danes je društvo tretje največje angleško poslujoče društvo v Zedinjenih državah. Člani so aktivni in se pridno udeležujejo društvenih sej in prireditev, najsibo v Cle-
urad se nahaja v mestni hiši odja katerega je R. C. Sei- mesece nič jedel. V tem pogledu dobivajo de-■ lii izučeni delavci nad 45 ir se dosedaj ni zgodilo. V ■i dveh mesecih je bilo vseh nad 45 let starih dobili delo sko-roc. vsega za-
Lt-lj
i	V fL-Il ČIH
'■M'inji seji dunajske družbe je zbudila ■ zornost demonstra-. izredno redkega bolezen-deset i skega primera. Roentgenolog ' dr. Simon jo poročal o osem-ši'own-i'^^"' deklici, ki je že dalj časa tožila o pritisku v okolici želodca, nagnjenju o bljuvanju in o tem, da se prehitro nasiti. Ce sedi, pa ji jedi nikoli ni dovolj. Starši niso vedeli povedati ničesar posebnega o kakšnih težavah deklice v mlajših letih. Šele pozneje so se pojavile želodčne motnje.
Dr. Simon je deklico z Roent-
Katera domača žival nam nudi največ koristi ? je vprašal učitelj.
Na to vprašanje je odgovoril naš Mihec, da kokoš, ker jo pred smrtjo in po smrti jemo. Pred smrtjo nam nudi jajca, po smrti pa meso!
Ali pomeni nesrečo, če se odloži poroka?
Ne, če se odloči — za vedno!
velandu ali izven mesta. Od pr-	. . v , . . , , .
, , T ,	11;., J® prodrl skozi abnormalno
pn proslavah. Letos proslavlj ^razširjeni razpor trebušne mre-'gov glas je bil tako prepričeva-I obletnico na bolj sijajen naci	tako rekoč v pljučno vot- len, da sem se ozrl. Na vrtiljaku
"lin	TA nri f^ru \ri vn nmcrrQ tTI. ',.	^	,
v ŠPANIJI SE PREOBLIKUJE USODA ČLOVEŠTVA
(Dalje s 1. strani) človeka z naturo. Boja človeka s človekom ne maramo sprejeti kot fundamentalno vrednoto. Mi si žehmo filozofijo, politično strukturo in upanje, ki bo vodilo k miru.
Nekega dne sem sedel v neki valencijski kavarni z enim naših tovarišev, ki je izgubil vid v prvih mesecih civilne vojne. Dolge mesece je zaman upal, da se mu bo povrnil vid. Tedaj pa se je nenadoma obrnil k meni: "Vidim, da se luči vžigajo!" Nje-
liti vsem članom in njih aopro-ji,"	Pri tem se je" čil zavrtel-	so bile ros zagorele e
gam, kateri so pomagali in so- nedeljo, 3. in 4. aprila.
delovali pri tej proslavi.	| y soboto zvečer 3. aprila bo
H koncu apeliramo na član-	gostov izven naselbine.! navzgor
to je iz drugih mest. V ta na-1 Podob ■ men bo prirejen ples v Sloven-1 včasih po nesrečah, ko "pride
stvo, da se priglasi za kampa-	drugih mest. V ta na-! Podobni primeri se dogajajo
na 180 stopinj, tako da je le- lektrične žarnice!
žala njegova odprtina navzdol,! Jaz mislim, da je sleherni med njegov izhod pa je bil obrnjen' nami nekoliko podoben temu
' mojemu tovarišu, ki je iz globin teme zopet uzrl svetlobo. Na svetu je mnogo trpljenja, toda
njo za povečanje članstva našega društva.	,Delavskem domu. Louis^organ iz trebušne votline skozi je tudi trpljenje, katerega pre-. ^ isvreno p Simoncic in njegov Strugglei'S. predrto trebušnico v prsno vot-' našati je privilegij — trpljenje T t'l'iiil-	k)" igral. Oddalo se b« lino. Iz nenormalnega položaja ^ tistih, ki trpijo, ker želijo, da bi .o m a\car ^ ^udi darila.	j je mogoče pojasniti tudi teža- svet postal vreden človeka —
V nedeljo aprila ob 2:30 po-jve, ki so jih opazovali pri tem, trpljenje tistih, ki vedo, da pope Id ne bo podan na odru DelaV- otroku. Deklico bodo sedaj ope- rneni obramba svobodne misli
rirali. Kaže, da gre v tem pri- širjenje kulture med masami in meru za prirojen defekt.	da kultura ni privilegij izvoljen-
--cev . . . Zaradi teh mož, ki bra-
MOŽ IN POL	j nijo to težnjo, se obračam na vas
V delovnem taborišču v Ma- za pomoč, za katero vas vpra-rienburgu v Nemčiji imajo 21- sam v imenu dostojanstva, ki litnega moža po imenu Jeep, ki vam ga je dala kultura. Naj
Glas iz Pennsylvanije
LloydcU, Pit. ske dvorane varijetni program,
Ko to pišem, na veliki petek, ki bo zanimiv in razncličen.
sneži kakor za stavo. Menda j Sodnik Frank J. Lausche in zato. ker sem se pregrešil, ker, varnostni direktor Ness bosta som pohrustal par svinjskih govorila. Dvanajst točk, ki so bi-r-eberc in žalil s kalifornijsko le odobrene po občinstvu po kapljico. To naj bo odgovor fa-, Burt's radio programu bodo na-šistom iz Lemonta, da se po- stopile. Te točke vsebujejo: Bil* se ne more znajti v normalnih vsakdo izbere svoj način za od-žvižgam na njihove verske po- ly Ross in njegov hill-billy ork^- jprilikah. Mladi mož še rase, me- pravo vsega tega trpljenja; to-gtave.	ster, J. Sedlon, harmonikar. JO" j^i pa že sedaj 2.08 m. Ko je pri- da pomagati pri tem mora. To
Ravno tako kot mi je prišla sephine Lausche Welf — in Ma-jšel prvič v taborišče, mu nobe- smo dolžni človekovi usodi — in pod roke knjižica da naj ne bi ry Udovich, spremlja jih Ur- ^ na stvar ni bila prav, le slučaj- morda našim lastnim srcem, bil več naročnik Enakopravno- Wm. J. Lausche.	"^eli na razpolago par	^
gti	Po programu se bo si>rviralO| škornjev s številko 48.	ra za glavo in noge. Za trajno
Sedaj me te šele razgrela ti- večerjo v spodnji dvorani in sK'-1 Primtriio uniformo so mu mo- tako seveda ni šlo, pa so mu 3ta umazana klerikalna propa- dil bo yles v obeh dvoranah. I'^ali dati šele napraviti, toda u- dali napraviti posebno ležišče, ganda, da bom še ponovil na- V avditoriju igra Oolumbi.ins	j« Piišla najprvo nazaj z Sedaj si je življenje kolikor to-
ročnino, čerav no sem bil druge- orkester, v spodnji pa za slan i" opazko, da so se pri merjenju liko uredil, in ker je, kakt^r smo ga mnenj i li ni. Menihi mi ne šl* ljudi Ju"kie Zore. VstopiU-	zmotili. Težko je bilo tu- omenili, še v polni rasti in ima
bodo ukazovali, kaj bom jaz či- na za program in*^)les b )	^ posteljo. Prvi čas je moral svoji dolžini primeren tek, so
tal, ker sem i4\'(»h(idomiH. le. Či - 50 ci iitov. sedeži niso rezerv:?":- na\ adni postelji ležati po- mu določili dvojni obrok vseh prav nisem še nobenega odbil v ni. Važno je, da že sedaj kupi- ^Gvno, da je imel nekaj prosto- jedi.
Kovač in njegova hči
v malem francoskem naselju Ponchauxu, pri Saint Quentinu so odkrili velik zločin. 63-letni vaški kovač Georges Bocquet, ki ga je vse poznalo kot surovega pijanca, je imel svojo 38-letno hčer Georgetto že deset let zaprto v tesni sobici z zamreženim oknom.
Deset let je prebila nesrečnica v tej luknji na verigah. Ko so jo orožniki rešili, je pozabila govoriti.
Neko orožniška patrulja je jezdila skozi vasico, ki šteje komaj 50 oseb. Nihče se ni bil dotlej pritožil nad Bouquetom, katerega se je zavoljo njegove maščevalnosti vse balo. Toda to jutro so ljudje orožnikom vendarle povedali, da je slišati vsako noč iz njegove koče strele. "Strelja s samokresom in puško skozi okno in sploh ni mogoče več spati. V zadnji noči je oddal kakšnih dvajset strelov."
Tako so pripovedovali sosedje, ki so se pri tem prestrašeno ozirali okrog sebe, da-li jih ne opazuje kovač.
Orožniki so se tedaj odločili, da bodo možakarja obiskali. Spremljal jih je vaški župan. Hudodelec je bil ponižen. Priznal je, da je streljal. Pokazal je svoje orožje, dva samokresa in staro vojaško puško. Orožje so mu zaplenili, da bi imeli prebivalci ponoči končno mir.
Orožniki so se oddaljili. Hišna preiskava je sosedom dala nekaj poguma. "Morda ima tudi svojo hčer zaprto, že mnogo let je nismo videli", so rekli.
Orožniki so se torej spet vrnili in so sedaj še bolj natančno preiskali vso hišo. Njih poveljnik je snel z nekega zapaha v kuhinji obešeno obleko in je odkril pod njo dobro skrita vrata. Odprli so jih. Vodila so v temno, vlažno ropotarnico. Z golih zidov se je cedila voda. Tla so bila neznansko umazana, in na nekakšni postelji je ležalo med vrečami namesto med odejami žensko bitje.
Okrog vratu in nog je bila prikovana z verigami. Debela plast prahu je pokrivala edino malo zamreženo okno. Že leta ni mogel skozi to okno prodreti noben solnčni žarek.
Nesrečnica na postelji je bila kovačeva hči, ki je vaščani že deset let niso videli. Popolnoma brezbrižno si je dala sneti verige, na nobeno vprašanje ni dala odgovora. Bilo je očitno da je bila pozabila na govorico. Brez volje se je dala odpeljati v bolnišnico.
Nečloveškega očeta so zaprli. Izjavil je cinično, da je hotel s tem hčer ozdraviti kiepeta-vosti.
MODRI IZREKI
Skoraj vsakdo, ki leže spat, lahko mirno t-pi, toda zdravnik mora biti kakor sprednja straža pripravljen še v spanju za vsak poziv. Večina ljudi se smejo zadovoljiti s tem, česar so se naučili do izpita ali preizkušnje, samo zdravnik mora neprenehoma študirati dalje.
(Marx)
V najglobljen dnu zdravila je ljubezen.
(Paracelzus)
Hitro in slabo prežvečena jed, pri tem pa še delo, to je brezobzirnost, ki si je ne smemo dovoliti niti pri konju, ki ga krmimo.
(Sonderegger)
Zdravnika, ki je vdan pijači, igralca, ki, se je slabo naučil svoje vloge, brahmana, ki ne moli, in strahopetca v bitki — pametni ljudje kmalu ne upoštevajo več.	(Indijski rek)
(Dalje iz 1. kolone)
ministra Uribe je zaposleno s tem, da u-stvari osnove za novo obliko španskega poljedelstva. Nameravano je združiti kmete v produktivnih in prodajnih zadrugah, da bi bilo delo posameznika čim bolj donosno. Te zadruge naj bi s posredovanjem posebnih odborov sodelovale s tistimi posestvi, ki jih obdelujejo strokovne organizacije poljskih delavcev. Pri izvedbi teh ukrepov odklanja vlada vsako, tudi najmanjše nasilje. pred nedavnim časom je poljedelski minister v svojem govoru v Castellon de la Plana ponovil, da vlada jamči vsakemu kmetu posest njegove zemlje in to, kar si sam pridela. Nadalje pa bo vlada skrbela za to, da bodo poljedelci svoje proizvode lahko tudi za primerno ceno prodali.
Najvažnejša naloga poljedelstva v tem času je, povišati proizvodnjo in ^ tem zagotoviti prehrano ter zmago nad fašizmom.
Zgodovina uči, da je nasilno poseganje v razvoj kmečkega gospodarstva rodilo vedno samo nasprotstvo med mestnim in kmečkim prebivalstvom. Zato bo vlada republike preureditev poljedelstva podpirala in usmerjala z dajanjem kreditov, priskrbovanjem semen in nabavo poljedelskih strojev, ne bo je pa skušala izsiliti s kakršnimkoli drugimi merami-Vse kar sega preko tega programa, bo nastalo v teku organičnega razvoja.
30. marca, 1937.
enakopravnost
STRAN 3.
Za pesmi je žive), za čast je umrl
Daiithes — Paskvil
Januarja 1834, se je vrinil v pctrograjsko visoko aristokracijo mlad in lep francoski častnik, baron Georges Danthes. Bil je potomec stare francoske ro-jalistične rodbine in je pribežal v Rusijo, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. V Petrogradu je imel obilno žetev, ki bi tudi modrejšemu od njega zmešala glavo. Uvrščen je bil markijem D'Arhikcom v carjevo gardo, holandski poslanik Heckeren, zloben in spletkarski starec, pa ga je posinovil. Postal je ljubljenec vseh žensk, čisto naravno je bilo, da se je moral ta človek v elitni družbi srečati z Natalijo Nikolajevno. Na nekem plesu je ^ladi, razposajeni knez Dolgo-rukov stopil pesniku za hrbet in napravil s prsti podobo, da nosi Puškin roge . . .
Rogje so bili tudi vsebina pa-skvila, ki ga je pošta dostavila Puškinu na dom v novembru 1. 1836. V paskvilu je stalo: "Ime-nitniki komanderskega križa,' častniki in vitezi vzvišenega re-da rogatih mož so se sestali pod Predsedništvom velikega mojstra svojega reda, ekscelence Nariškina ter so sklenili imeno-^^ti g. Aleksandra Puškina za koadjutorja prejasnega reda rogatih mož in za historiografa svojega reda. Podpisan (sotr-; Pin) grof Borch."	j
Puškin je prejel tri izvode te-1 ga sramotilnega pisma, osem' nadaljnih izvodov je bilo naslov- ^ Ijenih na njegove ožje sorodni-1 ke. To je pesnika razkačilo. Do-! brc je razumel, na koga meri' sramotilni list, o katerem je mešala čenče vsa petrograjska družba.
Najbolj ga ie pa bolelo, da ne' "nislijo njegovi obrekovalci toli- j ko Danthesa, kolikor carja Ni-I., ki je bil velik prijatelj i Ženskega spola. Nariškinova že* je bila namreč ljubica prej-®^jega carja Aleksandra I . . .
Dve pismi
bi opral svojo omadeževa-čast, je pesnik sedel in napi-dve pismi. Prvega je naslonil na grofa Beckendorffa, policijskega ministra, predstojnika carjeve osebne pisarne; . "Gospod grof! Čutim upravi-^^Host in naravnost dolžnost, Naznaniti Vaši Svetlosti, kaj so Zgodilo v moji družini. Dne 4. novembra sem prejel ^ jutranjo pošto tri izvode ne-®ga anonimnega pisma, čigar ^^bina je bila žaljiva za čast ^°je žene. Po pisemskem papir-slogu in načinu pisanja sodeč Izvira to pismo od nekega ino-i^cirica, člana najvišjih krogov diplomata. Poizvedoval sem Sem dognal, da je istega dne Pj^^jelo enaka pisma še sedem ^ osem drugih oseb. Vsa pisma
I so bila zapečatena, naslovljena name ter so imela dvojni ovitek. Večina naslovljencev je slutila podlost in mi ni izročila pisem. Vsi pa so mnenja, da je dalo povod za to pismo obnašanje g. Danthesa proti moji ženi. Lahko si mislite, da ne morem dovoliti, da bi se ime moje žene imenovalo v isti sapi s katerimkoli imenom. To sem dal vedeti g. Danthesu. Nato je prišel k meni baron Heckeren z izjavo, da g. Danthes sprejema poziv in da prosi za petnajstnevno odgodi-tev dvoboja. Ker sem jaz sam in edini sodnik časti svoje žene ter poklican v to, da jo ščitim, ne zahtevam sodnijskega zasledovanja, niti nočem maščevanja,"
Drugo pismo je poslal baronu Heckernu:
"Gospod baron, dovolite, da vam kratko razložim, kaj se je zgodilo. Vedenje Vašega posi-novljenca mi je bilo že davno znano in me ni navdajalo z rav-ncdušnostjo. Zadovoljil sem se izprva z vlogo opazovalca, pridržuje si odločitev za primeren trenutek. Naključje, ki bi mi bile ob drugi priložnosti neljubo, me je oprostilo te težavne dolžnosti. Videl sem, da je napočil čas dejanja in sem izrabil priliko. 0-stalo Vam je znano. Prisilil sem Vašega posinovljenca igrati tako ponižujočo vlogo, da se moja žena, osupla nad nizkotnostjo njegovega vedenja ni mogla vzdržati smeha. Njene simpatije do njega so se ohladile in njena čustva so se spremenila v zaničevanje. Dovolite mi, g. baron, izjaviti, da je bila Vaša vloga v tej zadevi nedostojna. Vi, zastopnik kronane glave, ste bili očetovski zvodnik Vašega bastar-da. Mogoče ste mu celo sami narekovali v pero banalnosti, ki jih je zapisal. Prežali ste povsoa na mojo ženo, da bi ji pripovedovali o ljubezni Vašega posinovljenca. Po vsem, kar se je zgodilo, lahko razumete, da ne morem dopustiti nadaljnih odnošajev med Vašo in mojo hišo. Ne morem dovoliti, da se Vaš posinov-Ijenec še enkrat drzne govoriti z mojo ženo, da ji dvori ter pripoveduje kasarniške dovtipe, zraven pa igra vlogo vdanega in nesrečnega oboževalca, ko je v resnici ničvreden izmeček."
Avdijenca pri carju Kaj se je zgodilo po teh dveh pismih, o tem je zgodovina dolgo molčala. Šele v novejšem času so izsledih, da je pisal Puškin še tretje pismo ministru vnanjih zadev, grofu Nesselrodu. Dne 23. novembra ob treh popoldne je sam car sprejel ministra grofa Benckendorffa in Puškina. O čem so pač razpravljali? Ali je Puškin namignil carju, kdo je tisti "Nariškin", s katerim je meril paskvil na njegovo osebo? Saj je vedel ves tedanji svet, da
je bila Nariškinova žena ljubica prejšnjega ruskega vladarja . .
Skrivnost tega sestanka so vzeli Puškin, car in Bencken-dorff s seboj v grob. Dado se samo slutiti zveze med tem sestankom in zadnjim dejanjem tragedije, ki se je odigravala pri No-vaji Derevnji 27. januarja, 1837.
Puškinova smrt
O Puškinovi smrti poroča pesnikov sodobnik Žukovski:
"V sredo, 27. januarja ob 10. zvečer sem prišel h knezu Vja-zamskemu. Povedali so mi, da je kneginja pri Puškinovih. Šel sem potem k Valujevu, in ta me je sprejel z besedami: "Ali ste prejeli pismo od kneginje? Že davno smo poslaU po Vas. Pojdite k Puškinu, ki umira;"'
Pridem v Puškinovo stanovanje. V predsobi srečam zdravnika Arendta in Spaskega, kneza Vjazemskega in Meščarske-ga.
Na moje vprašanje, kako je Puškinu, odvrne Arendt: "Zelo slabo, umrl bo." Povedali so mi še, da je šele ob šestih popoldne polkovnik Dansas pripeljal Puškina domov v obupnem stanju. Sluga je naložil krvavečega pesnika na rame in ga nesel po stopnicah. V kabinetu se je Puškin sam preoblekel. Ženi, ki je hotela priti k njemu, ni dovolil vstopa.
Zdravnika Scholza, ki ga je prvi pregledal, je vptašal: "Kaj mislite o stvari?" Scholz je odvrnil: "Ne prikrivam Vam ničesar, Vaše življenje je v nevarnosti."
Puškin je dejal francoski: — "Hvala! Bili ste pošteni z menoj." Z besedami; "Zdravstvuj-te, prijatelji!" se je potem ozrl po svojih knjigah, pristavil, da je zelo slab in je prosil vode.
Od tega časa do svoje smrti je Puškin hrabro prenašal bolečine. Zdravnik Arendt, ki je bil v tridesetih bitkah, je izjavil pozneje, da je videl malo tako junaških smrti.
Ko je čutil, da se njegove moči nagibajo h koncu, je velel Puškin poklicati ženo in otroke. Slednjim je položil roko na glavo in vsakega posebej prekrižal. Ženo je samo pogladil po la-
seh in rekel; "Nu, zdaj je vse dobro, vse v redu." Natalija Ni-kolajevna je po teh besedah pomirjena odšla iz sobe. Turgenjev je stal pesniku ob strani, ko je Puškin vzdihnil "Težko sopem, duši me!" Nato je njegova duša mirno splavala v večnost.
Pesnikov drugi obraz
Ko so drugi odšli, nadaljuje Žukovski, sem sedel poleg mrliča in mu pogledal v obraz. Dolgo sem strmel vanj. Še nikoli nisem videl na tem obličju izraza, ki ga je ozaril v tem trenutku. Glava je bila nekoliko nagnjena, roke pokojno iztegnjene, kakor da so omahnile po truda-polnem delu. Kar se je ta čas risalo na Puškinovem obličju, se ne da povedati z besedami. Bilo mi je tako novo in vendar tako znano! To ni bilo spanje, niti po-čivanje, niti izraz duha, ki se je vedno razodeval v Puškinu. Tudi ni bilo nobeno pesniško navdihnjen je. Ne. Skrivnostna, važna, zadivljajoča misel se je odkrila na njem. To je bil pesnikov drugi, notranji obraz, manifestacija vzvišenosti. Seveda je bilo vse to v pesniku že prej — a v takšni popolnosti in čistosti se je pokazalo šele zdaj, ko se ga je dotaknila smrt in je vse pozemsko odpadlo. Tako je umrl naš Puškin."
* * *
Puškinovo pismo bratu
L. 1822 je napisal Puškin svojemu bratu pismo, ki je zelo značilno za pesnikov nazor o življenju. Pismo slove;
"Sedaj si v letih, ko je treba misliti na poklic. Razložil sem ti že, čemu se mi vidi primerno,' da se posvetiš vojaščini.	I
Imel boš opravka z ljudmi, ki i jih še ne poznaš. Misli v začetku i kar najbolj slabo o njih. Tako' si prihraniš prevare. Ne sodi jih' po svojem srcu, ki je plemenito in dobro in tudi mlado. Zaničuj ' jih na najvljudnejši način. Tako se boš zavaroval prcu predsodki in zaprekami, ki te bodo sprem-1 Ijalc pri vst >u v življenje. Bodi hladen napi am vsem, familiar-nost škoduje najbolj. Čuvaj se posebno občevanja s predstojniki, najsi te še tako vabijo. Bodi prepričan, da se bodo kmalu
povzdignili nad tebe in da jim bo v veselje ponižati te ravno tedaj, ko boš tega najmanj pričakoval.
Ne podvzemaj ničesar iz gole vljudnosti in čuvaj se prizanes-Ijivosti. Ljudje tega nikoli ne razumejo prav in so pripravljeni zamenjati ustrežljivost z nizkotnostjo.
bino ali zmerjanjem se označijo "Secret Service" in čez nekaj tednov se morda na domu takega pisca oglasi federalni preiskovalec. Od 1,500 do 1,800 na predsednika naslovljenih pisem se tako odloči in pošlje na različne departmente, kamor po svoji vsebini spadajo.
po 70,000 pisem; povprečno ste-|Vilo pisem pa je znašalo dnevno 40,000. Z(^aj, kakor že ome-' njeno, dobiva predsednik okrog '3,000 pisem na dan. Da bi vsem I ali vsaj večini teh pisem posvetil osebno pozornost, je seveda fizično nemogoče.
Zavračaj dobrotljivost! L ju-1 Ostala pisma se nato pošljejo dje jo izkazujejo največkrat zj^ gornje prostore, kjer jih pre-zahrbtnimi nameni. Ogibaj selF^^^ta in sortirata predsedni-protelccije, ki iKxijarmlja in pc)-	oaetHiaL tajiiilca, Alarvia
ni^.Hp	|McIntyre m Marguerite Le
iiiZiUJC,	' TT J
Rad bi te še posvaril pred za-	^ _
pBljivostjo prijateljstva. Vse, . "^<> 'f l^fotovto svoje kar ti morem povedati slede''':'°'/'»tanem predsedmkovo.
žensk je brez pomena. Omenjam	^ °
samo eno: eim manje Ijnbiš žen- »	predsednik zamu-
sko tem sigurneje jo obvladaš.
nakim sredstvom! Ne izposojaj si denarja in trpi rajši pomanjkanje."
Puškinu je bilo, ko je napisal
di poldrugo uro vsak dan. Ako Ne ma.čnj se . žalitev . e-
Če, da dobi direktni odgovor od predsednika, ki ga diktira svoji stenografki. Na druga odgovori tajnica Le Hand.
Oglašajte v — "Enakopravnosti
ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI
to pismo, 23 let.
PoŠta predsednika Združenih držaV
Sedanji predsednik Zedinjenih držav dobi okrog 3000 pigem vsak dan. Pisma so najrazličnejše vsebine. Nekatera vsebujejo pohvalo, druga grajo, tretja nasvete, spet druga prošnje itd. .Razume se, da večine teh pisem predsednik nikoli ne dobi v roke.
Ko je ob osmi uri zjutraj pošta v vrečah oddana pred vrati Bele hiše, gre njena pot takoj v dve veliki kletni sobi, kjer so pisma sortirana pod nadzorstvom Ire Smitha, ki opravlja tako delo že 40 let. Pisma osebnih prijateljev predsednika pozna Mr. Smith na pogled in tista se predložijo predsedniku neodprta. Isto velja glede pisem, ki so naslovljena na Mrs. Roosevelt. Ostala pisma gredo v stroj, ki jih odpira, nakar jih klerki čitajo; za ta posel je treba vsaj 12 ali več klerkov.
Pisci nekaterih pisem prosijo za posojila in taka gredo na poseben kup, ki se odda Home Owners Loan Corporation. Vprašanja glede potnih listov se oddajo državnemu depart-mentu. Pisma z nedostojno vse-
LIFE'S BYWAYS
WHI>I I Think HOW ^IU-V I Was - lb TkY AN? (ToaX.
To MAKZ. THif TpiF T3V TlANC ; # I TlCUfZEV I Woui-P NEVfX. 5YANF THE MoHoroHY Of Slow EoAT TkAViU. !
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Gr an dsons
(VNUKI)
Vsekakor je poslan odgovor na vsako pismo, in sicer na dan prejema, brez ozira, koliko jih je. Tekom prvih dveh let Roo-seveltove administracije, je bilo včasih na dan naslovljenih nanj
v najem
Oddajo se dva stanovanja, 3 sobe, kopalnica in garaž in 5 sob, kopalnica in garaž. — Po-izve se na 6424 Spilker Ave.
Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako Jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts.
DELAVCA POTREBUJEM
Za farmo potrebujem delavca pri vinogradu in v vrtu. Nič živine. Včasih si bo moral kuhati sam. Plača po dogovoru. — Oglasite se po 6. zvečer na 2132 West 67 Street.
666
uatavl
PREHLAD VROČINO
TEKOČINA. TABLETI MAZILO, NOSNE	prvi dan
KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah
Poskusite "Rub'My-Tism" — Najboljše mazilo na Svetu.
§1
IZNEBITE SE GLAVOBOLA
Olajša mesečno trpljenje
Brez opija ali kinina
Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
7 1 AT All 11 Pišite za brezplačen / Aa i MNji poiskus Garfield pra-^"*"*'"'"ška proti glavobolu— tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pi-§ite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y.
Electric
ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE?
Men. because they arc men, can never understand a three -quarter wife—a wife who is all love and kindness three weeks in a month and a hell cat the rest of the time.
No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband.
F or three generations one woman has told anotlier how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tono up the sj stem, . .tUuii'kiSHeuiug tlio diMXiuifurts from the functional disorders wiiich women must endure in the three ordeals of life; 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age."
Don't be a three^iuarter wife.
take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through."
Tke greatest aelii«T«nient in tke design and construction •f fin# »owing mackines. Wken olotcd tke mackino it entirely concealed, making a keautiful eonsole takla. See it on display at
SINGER
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Plate
Comer St. Clair
HEnd. 4245
Kraft
PIMENTO
The 7 Kraft Cheese Spreads
now in new-design Swankyswig glasses!
• sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches,salads and appetizers.


KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
^vlor "I'he Nativt's Heturn,' 'Laughing t" the Jungle' in 'Dynamite
% ^
To je povest troh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
oao^o
D
ao
i
^ Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPRKJEMA
EN AKOPR AVN OST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO

w
D
Zima se še ni umaknila in večeri so še vedno dolgi. Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU
D
O
Te knjige razproda jamo dokler so v zalogi, po |Qj vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
O Poslužite se te izredne prilike in pišite po n knjige dokler so še v zalogi.
D
O
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
OE
J
STRAN 4.
enakopravnost
.10. marca, 1937.
____ —
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Osem dni pozneje je prišel v načelnikovo hišo neki vitki lepi mladenič. Njegov obraz so krasile male, temne brčice>
Načelnik Nikita je ravno vstal z divana, kamor je legel po dobrem obedu.
Mladenič se je predstavil kot Vladimir Dembinski.
—	Vi ste torej naš novi pisar ? — ga vpraša načelnik.
—	Dobro došli! Vaša soba v moji hiši je že pripravljena.
—	Upam, da bo gospod načelnik z menoj popolnoma zadovo Ijen, — reče Dembinski, ko je stopal z načelnikom v svojo sobo. — Moji nauki . . .
—	Ah, kaj pomenijo nauki, — učenega človeka mi ne potrebujemo v Oršovi!
—	Ali se spoznate morda v živinoreji? Ali se razumete na svinje?
—	Zaenkrat še ne, toda ko bom imel čast spoznati gospoda načelnika, bom si tudi v tem področju pridobil dovolj znanja.
—	Dobro, — jaz vam bom pomagal.
V vaši sobi leži na mizi knjiga o svinjereji.
—	Proučite jo, ona vam bo zelo koristna.
Vedeti morate namreč, da se v Oršovi vse suče okrog svinj.
Vsi procesi, vse razprave, vse pogodbe — povsod same svinje!
—	Razumem, gospod načelnik! Zatrjujem vam, da bom že v kratkem poučen o vsem, kar je potrebno.
—	To je dobro, — odvrne načelnik, — če želite ostati pri nas, morate dobro poznati prebivalce, poučeni morate biti o svinje-
reji!
V tem trenutku se odpro vrata.
Na pragu se pojavi Dora.
Mladenič vstane.
— To je moja hčerka Dora, — reče Nikita in pokaže na lepo, mlado deklico.
Vladimir Dembinski se prikloni.
Dora ga pozdravi z ravnodušnimi besedami.
Ko je prisedla k njima, je moral Dembinski pripovedovati o Petrogradu in petrograjskih novicah.
—	Moja hčerka je tudi zelo iz obražena gospodična, — je ponosno omenil načelnik.
—	Toda oče, — ga prekine Dora.
—	Zakaj me prekinjaš, — vzklikne ;načelnik. — Ali ne smem povedati resnice? Dovolj denarja si me veljala In sedaj lahko povem, česa si se naučila.
Moja hčerka je bila namreč tri leta v Petrogradu! Ha, kaj pravite sedaj?
—	Takoj se vidi na milostljivi gospodični, da je izobražena in inteligentna mlada dama, — odvrne spoštljivo Dembinski.
—	Toda čakajte, vi Se ne veste vsega! Moja Dora zna Igrati glasovir, zna francoski, čita-la je knjige, — oh, zelo mnogo knjig. Iz Petrograda je prinesla na primer s seboj neko debelo knjigo, ki ima vsaj petsto strani.
In lepo vas prosim, ona je to vse prečitala.
—	Toda oče, — se razjezi Dora, — kako moreš tako govoriti gospodu Dembinskemu!?
—	Molči, otrok moj, pojdi ti lepo na svoje delo, gospod Dem-binsky pa bo kmalu sam videl, da si pametna in izobražena gospodična.
Ko je zvečer gospod načelnik že sladko spal v svoji postelji in najbrž sanjal, da bo nekega lepega dne cel svet napolnjen z lepimi, pitanimi svinjami, sta stala na vrtu pod staro jabolko dva človeka.
Nista pa mimo stala, — objemala sta se.
Vroče in strastno sta se poljubljala.
—Oh, sladka moja Dora! — je šepetal moški glas.
—	Oh, edini moj Vladimir! — je šepetala ona.
Tako nežno ljubavno šepetanje se je v Oršovi redko kdaj slišalo. Navadno se je slišalo v tihih poletnih nočeh samo kru-l jen je svinj.
Sedaj pa se je slišal poljub.
—	Sedaj sva zopet združena!
—	zašepeče Dembinski.
—	Oh, če bi ti vedel, ljubljeni moj, kako sem v%dno hrepenela po tebi!
Vidiš pa, da sem izpolnila svojo obljubo, ki sem ti jo dala, ko sva se v Petrogradu na' skrivaj zaročila.
Pripeljala sem te v hišo svojega očeta.
Sedaj pa je tvoja stvar, da pridobiš mojega očeta za sebe in da mu izbiješ iz glave načrt, da me da za ženo onemu strašnemu, neumnemu svinjerejcu Leonu Mikoloviču.
—	To se ne bo nikoli zgodilo!
—	vzklikne Dembinski. — Jaz sem položil svoj zadnji medicin ski izpit in sem danes zdravnik. Mislim, da bi Oršova potrebovala zdravnika.
—	Ah, zdravnik tu ni potreben, — sem mora priti le živino-zdravnik, — vzdihne Dora. — Tukaj kličejo ljudje zdravnika le takrat, če jim zbolijo svinje.
Človek si mora sam pomagati.
—	Ah, kaj, — sčasoma bom že imel popolnoma dobro prakso,
—	videla boš!
Za naju je bilo važno le to, da me tvoj oče spozna.
Ko bo videl, da sem pošten, se bo otresel svojih predsodkov, ki jih ima proti znanosti in Izobrazbi.
Potem bo dovolil, da postaneš moja žena, ne bo te več silil, da se poročiš z onim svinjerej-cem.
Vladimir začne znova poljubljati mlado deklico, tako da je stara jabolka začudeno stresla svoje veje.
Neko zrelo jabolko je padlo na tla, — zgodilo se je najbrž zato, ker ni staro drevo, odkar je bilo na svetu, še nikoli slišalo takega pogovora.
Dembinski je prišel v načelnikovo hišo z namenom, da vse stori mesto načelnika, tako da načelnik naposled ne bi mogel več brez njega izhajati.
In to se mu je tudi posrečilo. Načelnik ni nikoli rad preveč delal.
Ni bil prijatelj dela, — in čeprav ni bila njegova občina velika, je vendar marsikateri spis čakal mesece in mesece na rešitev.
Njegovi predali v pisalni mizi so bili prenapolnjeni z nerešenimi spisi.
Stranke so prihajale k njemu in ponižno spraševale:
—	Gospod načelnik, prosim lepo, ali je že prišla rešitev moje prošnje?
Načelnik si je pri taki priliki popravil svoja očala, strogo pogledal plaho stranko, ki je ponižno stala pred njim in je v zadregi obračala klobuk v rokah. Načelnik pa je odgovoril: — Človek, kaj pa ti misliš? Ali misliš, da gre to tako hitro? — Tvoja prošnja se nahaja sedaj pri glavnem petrograjskem uradu in mnogi visoki uradniki premišljujejo, kako bi najboljše rešili tvojo zadevo.	^ Ne bodi torej nepotrpežljiv, pojdi lepo domov in čakaj! Jaz pa bom medtem napisal gospodu ministru pismo in mu priporočil tvojo prošnjo v ugodno rešitev.
To pa stane, bratec moj, natančno trideset pet rubljev za koleke.
Prebivalec iz Oršove je vzel iz svoje denarnice denar, ga položil na mizo in odšel, veseleč se, da bo gospod minister ugodno rešil njegovo prošnjo.
Spis pa je medtem ležal v predalu in z drugimi mnogoštevilnimi spisi menda čakal sodnega dne. .
Načelnik je težko delal.
Razen tega p^ ni imel rad peresa v rokah.
Če bi moral kdaj rešiti kako važno stvar, se sploh ni oziral na tiskani zakon, temveč je vedno trdil, da se nahaja v njegovih možganih več modrosti in pravičnosti, kakor pa v vseh teh debelih knjigah.
Sedaj pa ga je Vladimir Dembinski rešil vseh skrbi in vsega dela.
Načelnik se je lahko Cel dan sprehajal, ker je prepuščal vsako delo svojemu mlademu pisarju-
Kmetje so bili z njim zelo zadovoljni.
Kadarkoli so pričli po opravkih na občino, so se čudili, da so tako hitro opravili. Spočetka so dvomljivo kimali z glavami, češ, bog ve, če je tako dobro, da jim ni treba več po cele ure čakati na hodniku, kakor je bila to že od nekdaj udomačena navada po vseh državnih uradih.
Niso mogli'verjeti, da je tu vse v redu.
Navada vsakega državnega u-radnika je namreč bila, da je sprejel vsako stranko, ki je prišla po opravkih v urad, če je bil kdo v sobi ali ne, z besedami:
—	Zunaj počakajte!
In tako je nastala navada, da so stranke po cele ure posedale po hodnikih in resignirano čakale, da pridejo na vrsto.
Medtem pa so uradniki igrali karte v državnih pisarnah, ali pa so se mastili z južino, ki jim jo je skrbna soproga zavila v papir in vtaknila v plašč.
V Oršovi pa se je sedaj tako stanje na mah spremenilo. Stare navade so izginile.
Dembinski se je kmalu vživel v svoje delo.
Še več, kmalu je že marsikaj praktičnega znal iz svinjereje, za Oršovo tako važne znanosti.
Pomagal pa je prebivalcem tudi v drugem oziru.
Ko so neposredno po njegovem prihodu v vasi zboleli neki ljudje, sta umrli dve osebi.
Dembinski jih je preiskal in dognal, da je smrt nastopila vsled uživanja nezdravega svinjskega mesa.
Dembinski sicer ni vedel, kaj je bilo svinjam, ker takrat še ni nihče vedel o trihinah (ikrah), ki jih je še-le pred nekaj desetletji odkril profesor Wirchow v Berlinu.
'Vendar pa je preprečil, da niso tudi drugi ljudje jedli tega mesa in je prisilil prebivalce, da so odstraniU iz hlevov vse svinje, ki so kazale prve znake bolezni.
Ločil jih je od zdravih.
Na ta način je Dembinski preprečil, da se ta pošast ni razširila in ni okužila cele vasi.
—	Ta Dembinski je sijajen človek, — je govoril načelnik, kadar je prišel pogovor na njegovega pisarja.
Da ga pa imam, se moram zahvaliti le svoji Dori.
Ona je res pametna glavica med tolikimi pismi je znala pravega najti!
Tako ga je hvalil pri vsaki priložnosti.
Nekega dne se je odločil Vladimir Dembinski, da bo stopil pred starca in mu vse priznal.
Vladimir Dembinski je sedel v svoji pisarni, ko se naenkrat odpro vrata in v sobo stopi njegov šef, stari načelnik.
—	Kaj je novega? — ga je vprašal načelnik.
—	Ničesar, gospod načelnik, je odgovoril Dembinski. —
Toda če imate časa, bi rad govoril z vami o neki privatni zadevi.
—	Aha, vi bi radi najbrž p'^6-višico plače, ali ne?
čati, dragi moj, — je odgovoril načelnik. — Vaša plača je določena v proračunu in jaz se moram proračuna držati.
Obljubljam vam pa, da se bom potrudil, da boste dobili nekoliko večjo plačo.
—	Ne gre za plačo, temveč za drugo stvar, — je prekinil Dembinski svojega šefa.
—	Zakaj pa gre ? — ga vpraša Nikita.
—	Gospod načelnik, — reče Dembinsky, vstane s svojega stola in se približa svojemu šefu,
—	prosim vas za roko vaše hčerke.
—	Kaj?! — vzklikne Nikita.
—	Kaj vam je prišlo na pamet Ali vi ne veste, kdo sem jaz? Jaz sem spoštovani gospod načelnik trga Oršove, meni se bo namreč posrečilo, da se naša vas proglasi za trg! Ali veste, kaj to pomeni ?
Kaj pa ste vi? Ubog pisar!
Toda Vladimira to ni motilo.
—	Gospod načelnik, ko sem prišel k vam, sem vam zamolčal, da nisem pisar, temveč diplomirani zdravnik.
Nikita je strme gledal svojega pisarja.
Nato pa vzklikne:
—	Ah, to lahko vsakdo trdi! Dokažite mi to!
—	Izvolite, — mu odgovori Dembinski, — to so moja spričevala, to pa je moja zdravniška diploma.
Načelnik vzame listine v roke, si natakne očala in začne pozor- j no pregledovati dokumente, ki jih je potegnil Vladimim Dembinski iz svojega žepa.
—	Če ste zdravnik, zakaj pa ste potem sprejel službo pisarja? — vzklikne načelnik, ki se je že bal, da bo izgubil mladeniča, brez katerega ni mogel več opravljati občinskih poslov.
(Dalje prihodnjič)
[[Zanesljiv proti-dražljl-jvec, ki pomiri in odstra-i I nI bolesti in bolečine f pretegnenj in izpahnenj.
PAIN-EXPELLER
znamka Sidro v vseh I	lekarnah.	il
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI
ADDISON FURNITDRE & RADIO GO.
Vse potrebščine za dom. Prave cefie iz tovarne. Oglejte si našo zalogo General Electric ledenic.
ODPRTO ZVEČER
7210 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 3417
SPITE TRDNO, VZiVAJTE VASO HRANO
TRINER'S ELIXIR TTER WINE
'S'':-

p.
m za >rt

t
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC —
I Triner's Bitter Wine Co.	j
I 544 S. Wells St.. Chicago, 111.	'
I Pošljite mi brezplačni vzorec,	j I Ime
v Tseh
mum vioRJE jnm zaletavajo:

mmm^
SOHIO
Spt)iiiladno vreme velikokrat napravi, da se motorji zaletavajo in hipoma ustavljajo—s tem se potrati veliko gasolina. Zato rabite gasolin posebno izdelan za te neprilike... Spomladni X-70.
Za boljšo uspešnost, več milj na galono In hitrejše startanje—rabite spomladno X-70.
THE standard OIL CO. (Ohio)
i
i
®
i
®
i
i
#
i m
i
#
i
®
i
SAMO TA TEDEN!
RAZPRODAJA VSEGA POHIŠTVA
PRIHRANITE SI OD 20 DO 40% 2 komada za sprejemno sobo-Living Room Sets Navadna cena 149.50 sedaj samo__ ^09.50
Navadna cena 124.50 sedaj samo----88.00
Navadna cena 99.50 sedaj samo------69.50
Modroci po posebno znižani ceni.
White šivalni stroj prej 80.00 sedaj samo 49.50 Vsi White električni šivalni predmeti po znižanih cenah.
NORWOOD APPLIANCE AND FURNITURE CO.
SUSNIK-BOHINC, LASTNIKA
6104 St Clair Avenue
ENdicott 3634 ______Odprto zvečer do 9.
i #
Hi #
i
®
i
Naznanilo in zahvala
žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt vzela našega nadvse ljubljenega sina
Franka Pangerc
Preminul je po hudi nesreči, ko ga je povozil avtomobil na St. Clair in 74. cesti. Tako hudo je bil poškodovan, da je hitro preminul. Kanjki je bil star šele 21 let. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je dobro poznan in je imel veliko prijateljev, teško ga bomo pogrešali. Preminul je 19. februarja in pokopali smo ga 25. februarja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida in na Calvary pokopališče. Huda usoda nas je zadela in tolažbe ne moremo dobiti. Zahvaliti se moramo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč, ob tej bridki žalosti. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice ranjkemu v zadnji spomin ko je ležal na mrtvaškem odru. Zahvalo naj prejmejo sledeči: družina Pleše, Sunshine Club od Electric lUimiinating Co., društvo Složne sestre, št. 120 SSPZ, Mrs. Anna Klančar, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Rudy Smrke, Mr. in Mrs. John Komin, družina Justa Slosar in svaki, družina Tanko, Frank Hitti in Rose, Mr. in Mrs. John Laurich, družina Smrdel, Mr in Mrs. Anton Hace,- E. 74 St., Mr. in Mrs. J. Gavaghan, Frank Koprivec, Joe Hrastar, William Hra-star, Bob Goga, John Verbič, Victor Drobnik, Adolph Ponikvar, družina Frank Kuhar, L. M. Može, Mr. in Mrs. Kowalski in Augustine družina, družina Joe Sau-ric, George Poje in družina, John Drenšek, družina Filipič, družina L. Tieber, Jean Kokol, sosedje in prijatelji iz E. 76 St.
Hvala vsem, ki so darovali za maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnika. Hvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Louis Moyer, Mr. in Mrs. M. J. Kole, Mrs. Mary Strumbl, Mr. Anton Sturm, Anton Kokol, Mrs. Mary Mišmaš, Mrs. Zlatorepec, družina Gustinčič, Mrs. Kokol, Mrs. Frank Wotana, Friends from 79th Poolroom, Mr. Frank J. Klančar, družina Rode, Mr. Nick Svekovič, družina Mary Miller, družina Kersevan, Mrs. Hace, Mr. in Mrs. Ted Leskesky, Rose Samida, Mrs Frances Lujijari, družina Paucek, Mr. in Mrs. Arko, Mr. Joe Može, Mrs, Jennie Renko, Uršula Kuhar, družina Vidmar, Homer Ave., družina Amigoni, družina Jennie Jamnik, družina John Jalen, Mr, in Mrs. Frank Nahtigal, Mrs. John Mulk, Mr. in Mrs. Gavaghan, Mrs. Rose Hanko, družina John Unetic, Mrs, Anna Komick, Mr, in Mrs. Anton Koprivec, Mr. John Mrzlikar, Mr. O, Brunik.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, in sicer: Mr, Vincent Vičič, Mr, Joe Blazevich, Mr, W, J, Zavvacki, Mr, Tony Ko-kal, Mr. Tony Vidmar, John Lekan, Mr, J, Gavaghan, Mr, John Jeziroski,
Hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in so ga spremili k večnemu počitku. Hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za vso uslugo in tudi lepo vre jen pogreb. Hvala rev, Sodji za opravljene cerkvene obrede. Se enkrat hvala vsem za vse kar ste nam storili dobrega v času tuge, če bi bilo ime kakega pomotoma izpuščeno se enako zahvaljujemo in prosimo oproščenja.
Ti, dragi in preljubljeni sin Frank pa počivaj mirno in lahka naj ti bo tvoja rodna zemlja. Pozabljen ne boš nikoli. Mi se te bomo vedno spominjali, zasadili bomo tvoj grob s cvetlicami in zalivali s solzami, dokler se ne snidemo tam kjer ni ne muk in ne trpljenja.
Ostali žalujoči:
ANNA BOLDAN, mati; FRANK BOLDAN, očim; in več drugih sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 30. marca, 1987.
Toda jaz sam ne morem odlo-