stw. 47.	Cents tsneste m ia psta
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Trst — @orieay ste© 25, novembra 1926.	LetniK 811.
Izliaja vsak. ctulek ■ Uredništvo in upmvništvo v Trsiu, Via S. Francesco d'Assisi 20.1.; v Gorici viu | Cardu- r 7. i. ueor Dopisi : sr pošiijsir rr rrednišfvo. Rokopisi sine vrn.. :o 7 -r /'okr-S Naročnina za ceio lelo: 10 L; za I poi leta 5 L; posamezna štev. 25 stot.
VICE
za inozemsivo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2’— Mali oglasi: 30 sioi. za besedo, najmanj L 3-—
¥ embrambo resnice
prvič,
; veckrät se	z laške
strani, da smö MTi protežiranci
vzrokov, ne iz nacijonalnih, ampak iz čisto verskih. In potem je šlo to dalje. Da se je moglo kato-
«La Voce di Gorizia» z dne 13.
in Benjamini v Avstriji. Na te ličanstvo spet uveljaviti, je kot i očitke danes ne bomo odgovar-
jali, (zlasti ker smo pred krat-
protiutež protestantovskemu sve-
,	.	, T.c,,	oiiiu p.	d..-1 tomu pismu katoliška duhovščina
, . m prinaša članek «Lmsegna- jiim v uvodniku «Avstrija in i izdajala druge knjige v istem je-mento deHo siovcnoii Pouk sio- Nemßija>) Q tem tudi pisali); I ziku, t. j. v slovenščini, venscme), v katerem trdi pisec g. osvetiti pa moramo Vprašanje! Nato je prišlo do francoske re-
«Cab», da ni umesten pouk sloven-
našega jezika.
volucije in takrat se je porodila
predmet na goriških srednjih Jo- j vi^ nlcijmialna^de^a h^o'nifS j se^e raz'vjala’ polagoma, ^oll^
Iah, ker je slovenščina — narečje.
bilo ne duha, ne sluha in tudi! ma slovenščina kot bistvenost slo-
, .	.	, ,	.	HKS iJLty GLGIJACL, I.X C/ OlGliiCX Aii I VlVli. v	kjxw V	vyxxiUU jlvv-/ u j-r x kj v v x
bicer priznava potrebo ]1^korist- Avstrija- ni mogla vedeti, da se!venskega naroda. Slovenščina je
nost poznanja slovenščine
bo ta razvila;, da se bodo Slo-; postala jezik.
strani državnih m drugih usluz-. vencj proglašali za brate Srbom! Še mnogokrat bomo morali sli-nencev, ker do^danes niso lazu- |n jirvatom. V svojih imperiali-! šati raznovrstne očitke, kajti po-nieli, kaj smo Slovenci o njih &o-(stignih težnjah bi Avstrija takrat! znajo nas vsi še premalo. Nismo voriii m pisali, kakšna so naša	uporabljala vse mogoče 1 narod, nimamo jezika in ne ve-
mnenja o upravi, v laski pi osveti pripomočke, a jezikov ni bilo tre-Uno še kaj. Težko je sicer braniti ° politiki, tudi o ten «poti e- j(a za +0 ustvarjati. Resnica je vsa Ataše stališče proti ljudem, ki so nah» bi se lahko razpravljalo, a dr y dobi reformacije se je' oboroženi s svojim neznanjem; tona® zanima danes stalisce pisca	J “	•	-
j: postavil protestantizem, proti ka- laži nas pa zavest, da si pred res-da m toliški cerkvi. Reformatorji sojnico človek zaman zakriva oči.
do našega jezika. Pravi,
vazen, ker splon jezik m, ampak gutili> da najlažje pridobe ljud-j V vsem članku gospoda «Caha»
Avstrija, da je hotela s tem uradne latinščine ljudstvo ni ra-protežiranjem umetno ustvariti ZUmelo. Imeli smo Trubarja, ki je jezikovno razliko med Slovenci in t0 razumel in on nam je dal prvo
ostalimi Jugoslovani.
Predvsem bi radi pribili tole: slovenščina je jezik in ne narečje.
Ko bi trdil, da smemo govoriti sariio o slovenskem narečju, v času ko nam je Trubar dal svoje prve knjige, ali pa, ko bi to trdil takrat, ko nam je že pel Vodnik, in ko je bilo naše slovstvo tako veliko, da se ga je lahko prečitalo v času, «v katerem se jajce na mehko skuha» takrat bi se dalo o tej stvari še razpravljati, a, danes ko imamo že svojega Prešerna, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca, Cankarja, Zupančiča in še celo vrsto drugih slovenskih pesnikov in pisateljev, je taka, trditev nesmisel-
slovensko knjigo; ne iz političnih!nočemo misliti.
slovenskega naroda, ne razvoja slovenskega jezika, je zašel v take zmote. — Drugega si namreč
so cvetele meseca januarja v solnčnih legah črešnje; v zimi 1497. je bilo tako toplo kakor poleti. V 19. stoletju sta zabeleženi prav topli zimi v letih 1806. in 1811.
Novice iz vsega sveta
HRABROST BRATA IN SESTRE.
Nedavno se je ob angleški obali ponesrečil neki ribiški čoln. Med ribiči sta se nahajala tudi 17-letni mladenič in njegova 16-letna sestra. Oba sta popolnoma oblečena začela plavati proti tri milje oddaljeni obali, da bi poklicala pomoč za očeta in še šest drugih ribičev, ki so se z vsem naporom držali za prevrnjeni čoln. Od obeh je prvi prišel blizu obale deček, ki je začel kričati na ves glas: . «Moj oče in šest drugih ljudi se nana. Vendar ne moremo primerjati'hajajo v nevarnosti. Prosim za hitro slovensko kulturo, slovensko slov-1 pomoč.» Na obali ,se nahajajoči ribiči
stvo z literaturo v beneškem ali furlanskem narečju. Jezik, v katerem je spisanih toliko del, in med temi so tudi svetovna dela Ivana Cankarja, je In ostane jezik. Pisec zgoraj omenjenega članka pravi, da ne ve gotovo, kaj mislijo v Jugoslaviji s slovenščino, a to se mu zdi povsem naravno, da bo slovenščina izginila in da stopi na, njeno mesto «pravi uradni jezik Srbohrvatov». Zato pravi, naj se na laških šolah uče tega jezika, ki ima svoje slovstvo in, ki bo . italijanskim državljanom lahko ob vseh prilikah služil. Imeli smo pri nas ilirski pokret, ki je stremel za tem, da
so takoj spustili v morje tri čolne ter veslali na kraj nesreče. Ko so že nekaj časa veslali, so opazili v morju neko živo bitje. «To je moja sestra», j je zaklical deček. Med tem pa je deklica, ki je bila dobra plavalka, odvrnila: «Nikar se ne brigajte za mene, temveč hitite pomagat ponesrečencem.» Sreča reševalcem je bila mila, da sb spravili vse ponesrečence na suho.
USODNA ŠTEVILKA 17.
Znani čarodej Pappus, ki je živel in umrl med vojno v Parizu, je trdil, da ima vsaka rodbina svojo usodno številko. Iz njegove knjige so bili priobčeni zelo zanimivi podatki, ki pričajo, da ta trditev ni tako neverjetna. Mnogo je sicer odvisno od primerov, toda tudi pri primerih vidimo često
uniči slovenski književni jezik in j gotove zakone, nad katerimi se člo-da sprejmemo Slovenci srbohr- vek nehote zamisli. Tako n. pr. je vaščino, a uspehov ta; pokret ni znano iz Napoleonovega življenja nikoli pokazal. Tudi sedaj se marsikaj, kar spravi iz ravnotežja še menda v Jugoslaviji navdušujejo tako treznega 111 vseli predsodkov
za «jugoslovenščino», za, enoten jezik vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, vendar tudi sedaj ni mnogo teh navdušencev, ker si je slovenski jezik priboril že popolno pravico do življenja.
Pri tem hočemo pa tudi povda-: riti, da bo šlo življenje vseh Jugo-. Jovanov svojo pot, da se bo razvijalo po danih podlagah in bo pri tem doživel iz premeni bo ne samo slovenski jezik, ampak tudi srbobrvatski. Tega naravnega razvoja, ne more in ne bo mogla ovirati nobena nasprotna sila. In ona bodoča «jugoslovanščina» je še tako daleč, da se .sedanji rod kakršnegakoli naroda lahko uči z mirnim srcem i slovenščine i srbohrvaščine in pri tem ne bo popolnoma nič na zgubi.
Dalje pravi pisec članka, da so pripisovali Avstriji, da je ona ustvarila iz slovenskega narečja jezik v svoje politične namene. Ni
prostega človeka. V Napoleonovem življenju je našel Pappus zanimivo številko, ki se je vedno ponavljala.
Napoleonovemu očetu je bilo ime Charles Buonaparte. V tem imenu je torej 17 črk. Materi je bilo ime Leti-zia Buonaparte — tudi 17 črk. Sin je bil Napoleon Buonaparte — tudi 17 črk. Njegov uradni naslov je bil pred kronanjem dosmrtni konzul, kar da, v francoščini napisano zopet 17 črk. Tudi naslov Napoleon imperator sestoji iz 17. črk. Ime njegovega sina — Francois Bonaparte — zopet 17 črk. Imena treh Napoleonovih bratov — Louis, Jerome in Joseph skupaj tvorijo zopet 17 črk.
Napoleonov sin Francois je bil pozneje vojvoda reichsstadski. Tudi ta naslov je sestavljen iz 17 črk.
Napoleon sam je bil proglašen za kralja leta 1804; umrl je leta 1821., torej čez 17 let. Umrl je 5. marca. Če seštejemo datum njegove smrti in poedine številke iz letnice, dobimo zopet številko 17 (5 + 1 + 8 + 2 + 1 = 17).
Napoleonov vnuk, cesar Louis Napoleon III. (17 črk), je bil rojen 1.
1808. (1 + 8 + 0 +8 — 17), oženil se je 1. 1853. (1 + 8 + 2 + (j = 17). Ko je unfrl, je bil star njegov sin 17 let. Tako vidimo, da se vleče številka 17 skozi vse življenje Napoleona in njegove rodbine.
NAJSEVERNEJŠA POLICIJSKA POSTAJA NA SVETo.
Ekspedicija, ki jo pošlje kanadska vlada vsako leto v severne pokrajine Kanade, se je te dni vrnila s potovanja. Obiskala je naselbine Eskimov, napravila več znanstvenih opazovanj, pregledala vse severne policijske postaje, jih preskrbela z zim-iskimi zalogami ter končno ustanovila novo policijsko postajo na polotoku Bache, ki je sedaj najsevernejša policijska postaja sveta.
PREKO 13.000 SMRTNIH ŽRTEV ZARADI AVTOMOBILSKIH NESREČ V AMERIKI.
Po ameriških statističnih podatkih o nesrečah je bilo v letošnjem letu v Zedinjenih državah 13.250 smrtnih žrtev. Razen tega je bilo zaradi avtomobilskih nesreč ranjenih nad 50.000 oseb.
NENAVADEN TESTAMENT.
Neki premožni Anglež je nedavno naredil kaj nenavadno oporoko, ki pa bi bila včasih posnemanja vredna:
«Svojemu sinu zapuščam veselje, da si svoj kruh zasluži sam. Mnogo let je bil mnenja, da je te vrste veselje edino le zame. Toda bil je v zmoti.
«Svojemu strežaju zapuščam vse obleke, katere mi je skozi vsa leta dosledno kradel.»
Šoferju zapuščam avtomobil, katerega je popolnoma poškodoval. Kar je še porabnega, naj tudi še on uniči.»
Ker je mož očividno ljubitelj miru, je na koncu še pristavil: «Da preprečim medsebojno prepiranje med pravnimi dediči, zapuščam vse premoženje dobrodelnim zavodom in bolnišnicam.»
TOPLE ZIME.
Za letos napovedujejo prav toplo zimo. Bog daj, da bi se takšno prerokovanje tudi uresničilo. Iz zgodovine vemo, da je imela naša zemlja že izredno tople zime. Tako so v januarju leta 582. cvetela sadna drevesa. Tudi zima leta 1172. je bila prav topla in pozimi leta 1287. so v južni Nemčiji j cvetela drevesa, a v Bodenskem jezeru so se kopali kakor sredi poletja. Dve leti nato, to je v letu 1289. je bila enako mila zima; takrat so ob Božiču cvetela drevesa kakor v maju, travniki so bili polni cvetic in ljudje so se kopali v rekah in v morju. Zima v 1. 1302. je imela samo dva mrzla dneva. V 15. stoletju je bilo več prav toplih zim, namreč v letih 1461., 1473. in 1478. Od Božiča 1478. do praznika sv. Treh kraljev 1479. je bilo v južni Nemčiji in Švici silno mnogo neviht z grmenjem in treskanjem. V 1. 1494.
Tedenski pregled
Italija.
Ves pretekli teden je v političnem oziru potekel v znamenju zasedanja senata, ki je imel razpravljati in odobriti zakonski načrt za zaščito režima. Dočim se namreč v poslanski zbornici ni moglo govoriti nikdar
0	uvaževani opoziciji in je bila ta v zadnjem zasedanju izključena z razveljavljenjem opozicijonalnih poslanskih mandatov, tvori opozicija v senatu še vedno skupino uplivnih in uglednih mož, ki so si pridobili znatne zasluge v zgodovini Italije. Senat je zboroval od torka naprej, odobril je razne manj pomembne zakonske načrte in predloge in šele sobota je bil veliki dan, ko je tudi italijanska visoka zbornica sprejela zakon o uvedbi smrtne kazni. Za zakon je glasovalo 183 senatorjev, proti zakonu 49. Kot vedno je bila tudi v soboto palača senata močno zastražena. Vstop je bil dovoljen samo onim, ki so imeli posebne legitimacije s fotografijo. Seji so prisostvovali vsi ministri, poslanske in j diplomatske tribune so bile dobro
zasedene. Novinarjev pa je kar mr-Igolelo. Poročilo o novem zakonskem [načrtu je podal senator Garofalo. Za [njim so se oglasili razni govorniki,
' ki so ali govorili za zakon, ali proti j njemu. Tako je senator Pais dejal,
1	da sicer priznava državi pravico , obrambe, vendar svetuje Mussoliniju, naj zabrani prelivanje, človeške krvi, tembolj ker je on sam izvršil nekrvavo revolucijo. Kot rečeno je bil
zakon o uvedbi smrtne kazni sprejet za dobo petih let. Prestopke proti temu zakonu bo sodilo posebno sodišče (čemur so se zlasti upirali nekateri senatorji, češ da je posebno sodišče v nasprotju z italijansko ustavo), kateremu predseduje general Graziani, ki je znan po svoji stro-sti.
* v *
Mussolini je imel pretekli teden dva zanimiva razgovora z dopisnikoma dveh inozemskih listov in sicer z dopisnikom nemškega lista «Deutsche Allgemeine Zeitung» in z znanim francoskim novinarjem Sauerweinom. Mussolini je nemškemu novinarju govoril o odnošajih med Nemčijo in Italijo, ki se razvijajo lepo. Rekel je med drugim, da se italijanski narod razvija, da gre njegova pot navzgor. Dobesedno je dejal tako-le: «Mnogi narodi hočejo ohraniti za vsako ceno svoje posesti; Italija pa zahteva, da ji ti bogati narodi priznajo pravico do zemlje in do mesta ob sobicu. Ako pa ne bi hoteli upoštevati te upravičene zahteve, bi bila Italija prisiljena, da si sama ustvari pravico.»
Sauerweinu pa je Mussolini predvsem pojasnjeval razmerje, ki vlada med Francijo in Italijo. Rekel je, da se bo napeto razmerje ublažilo, ko spozna Francija, da izrabljajo italijanski priseljenci francosko gostoljubnost in na ta način izigravajo prijateljstvo obeh držav.
Jugoslavija.
Prišlo je vendar enkrat do toli pričakovanega razčiščenja v radikalski stranki. Zaenkrat so se odpravila vsa trenja, mir med Pašičem, predsednikom stranke in med Uzunovi-čem, ministrskim predsednikom, je dosežen. Dolgo časa se je iskala rešitev iz notranje krize v radikalni stranki; zdelo se je, da bo prišlo do odkrite in javne cepitve v radikalnih vrstah. V tem trenotku pa bi bilo
Stran U.
N © V J C
tudi konec vplivu in vloge, ki jo igrajo radikali kot največja stranka v jugoslovenskem državnem življenju. Tega pa so se bali vsi radikal-ski prvaki in strankina disciplina je zaenkrat ukrotila vsa načela, idejne razlike in osebnosti.
Prvaki radikalske stranke so se zbrali v vili predsednika radikalske-ga parlamentarnega kluba Mihajlo-viča. In našli so iz položaja izhod. Določili so, da ostane Nikola Pasica še nadalje predsednik stranke, Uzuno-vičevi vladi pa bodo izrekli v parlamentu zaupnico. S tem bi bila rešitev gotova. Seveda smemo pričakovati tudi iznenađenja, kajti Radič ima tudi svojo besedo, kot predsednik druge največje jugoslovenske stranke, in te besede se on kaj rad in pogosto poslužuje.
Zakonodajni odbor narodne skupščine je imel sejo, nal kateri je minister za izenačenje zakonov dr. Srskič imel poročilo o zakonskem osnutku o centralni upravi. Po tem zakonu naj bi se državna uprava centralizirala, nekatera ministrstva bodo radi varčevanja odpadla, ostalo bo samo 12 ministrstev, vštevši min. predse-stva. Ministrski svet ne bo imel nobene upravne oblasti in pravice, to pa zato, da se poveča osebna odgovornost ministrov. Da bo vedno neka vez med posameznimi vladami glede delovanja, bodo pomočniki pri vsakem ministrstvu stalni. Njih mesto ne bo odvisno od menjanja vlade. Zakonski načrt nadalje določa delokrog posameznih ministrov. O tem zakonskem predlogu se je razvila na seji zakonodajnega odbora živahna razprava.
Francija.
V	Franciji se v zadnjih časih nobeni vladi ni godilo dobro, padale so ena za drugo. Sedanja vlada, ki ji načeluje Poincare, pa se je vendar-le ustalila. Težko je voditi notranjo politiko Francije radi njenega gospodarskega položaja. Poincare je znal odpraviti vsa nasprotstva, ki izvirajo iz pisanosti francoskih strank in njegovo prizadevanje za povzdig Francije v gospodarskem pogledu rodeva že vidne uspehe. Francoski frank se dviga, trgovinska bilanca preteklega meseca je aktivna. Ko bo urejeno vprašanje ureditve dolgov Angliji in Ameriki, na katerem so se ravno prejšnje vlade krhale zobe, se bo Francija gospodarsko še bolj opomogla.
V	zunanji politiki se nadaljuje delo sprave z Nemčijo. Nemčija zahteva, da se odpravi nadziranje, ki ga izvršujejo zavezniki nad njeno vojsko. Nadzorstvo naj bi prevzela posebna komisija Družbe Narodov, ki bi pa smela nadzorovati samo poren-sko cono. Vsemu temu Francozi ne morejo ugoditi. Ker pa je volja, da odpadejo vzroki nasprotstva obeh držav, je gotovo, da se bo našla srednja pot, ki bo zadovoljila i Francijo i Nemčijo.
Britanija.
■ Delo imperijalne konference se bliža h koncu; komisija, ki je imela proučavati odnošaje med dominijoni in Veliko Britanijo, kot se imenuje Angleška, je končala svoje delo. Podala je poročilo, kratko sicer, tembolj pa značilno in važno, ker je uredila komisija razmerje dominijonov do osrednje vlade. Poročilo se glasi: Velika Britanija in dominijoni so avtonomni in ustavno enakopravni, niso podrejeni drug drugemu; druži jih ista vez odvisnosti od krone in so svobodne članice britanske skupine narodov. Popolna enakopravnost Velike Britanije in dominijonov bo odslej temeljni princip, ki bo tvoril podlago za odnošaje med posameznimi deli imperija.
S tem dejstvom so postali dominijoni enakopravni Angliji, ki so ji bili prej podrejeni. V bistvu tvori britanski imperij zveza istokrvnih narodov, ki jih veže skupen vladar. Predpravice Anglije v dosedanjem velikem britanskem imperiju so ugasnile.
Madžarska.
Madžarski parlament je bil razpuščen. Novi državni zbor je sklican za 25. januarja prihodnjega leta. Državni zbor bo sestavljen iz dveh zbornic, dosedanji pa je obstojal samo iz poslanske zbornice. Ko je bil prečitan v parlamentu ukaz o razpustitvi, se je dvignil v zbornici velik hrup. Opozicija je burno demonstrirala in je zahtevala, da naj bodo prihodnje volitve splošne in tajne. Komaj so v parlamentu prebrali ukaz, ki razpisuje nove volitve, so se pojavili na ulici že prvi volilni lepaki. Vse stranke se mrzlično pripravljajo na volitve Ministrski predsednik Bethlen
hoče obnoviti monarhijo. Izgleda, da bo Bethlenova politika slavila svojo zmago, ker je Bethlen med madžarskim narodom priljubljen. Obnesel se je kot spreten politik, ki je vedno našel pravo rešitev, ko je bila ladjica madžarske države na viharnem morju. Časopisi zadnje čase mnogo pišejo o obnovitvi madžarske monarhije; Romunska in Madžarska, naj bi se
združili v personalno unijo, to se pravi, da bi imeli obe državi-samp skupnega vladarja, drugače sta obe državi popolnoma ločeni, imata svojo vlado, vojsko itd. Kraljica obeh držav bi bila romunska princezinja Ileana, zlasti ker je romunski kralj Ferdinand težko bolan, romunski prestolonaslednik pa se je odrekel svojim vladarskim pravicam.
DNEVNE NOVICE
H|in se bo proga podaljšala celo do i Milana.
''VĆ v:^:V	‘V.r
V Zagrebu je umrla po daljši bolezni slovenska ^pisateljica gospa Zofka Kveder-Demetrovičeva. Odlična pisateljica je bila rojena L 1878. v Ljubljani. Ko je dovršila meščansko šolo, je bila nekaj ča
Kapitan Giulietti v zaporu.
Nekdanjega predsednika genovske mornarske zveze kapitana Giuliettija so aretirali. Ko so se fašisti polastili omenjene mornarske zveze, je Giulietti skril fonde zveze, ki so znašali okoli 11
Sport
Nogomet.
Igrišče «Adrije» — «Adria» - «Zora» — 7:2.
Igrišče «Obzor» — «Prosveta» - «Sparta» — 4:4.
Igrišče na Trsteniku — «Concordia» -«Tommaseo» — 2:1.
Vse te tekme so bile prekinjene.
Hazeca.
saTprivatna^uradnica ^v LTuMjaTi,! j°nov Kapitamr GiulieUija so: VzroL?''-"S^nLr'fermrievsied
Adria - Sparta — 0:6 (forfait).
Prosveta - Primorje — 6:0 (forfait). Zadnja nedelja je imela — športno rečeno — smolo. Niti ena izmed določenih tekem ni šla gladko izpod rok. Veter, tema in pa — počena žoga, so vzroki ponesrečenih nogometnih tekem. Slaba splošna organizacija pa je zaključila nesrečni dan kar z dvema forfaitoma.
Bazena «Primorja» je prišla na igrišče z veliko zamudo in še v nezadostnem številu. «Adrija» pa napram «Športnemu Udruženju» ni bila v popolnem redu. Priporočali bi vodstvom, da posvetijo večjo pažnjo tudi naraščajnim četam.
Nogomet je najbolj presenetil s tekmo mili- j «Prosveta»—«Sparta». Prvak je podlegel mladi «Sparti» z velikim rezultatom 4 : 1.
v zapore
pozneje pa, je prišla v Trs«, kjer je;]“ i prevzela upravnišvto «Edinosti», i1*'gina (-j0 1 ' ]Tl' j V poznejših letih je mnogo po-	Avstro-cgrske krone.
I to vala in študirala in kmalu se je! Tržaška kr. prefektura opozarja ; začela udejstvovati kot pisatelji-; vse one, ki gredo glede izmenjave ca. Ko je prišla 1. 1898. v Trst, se avstro-ogrskih kron na limanice ne-
i je posvetila novinarstvu in piša- ]“nekem ZS j teljevanju. Sodelovala je pri K)j postopanju na yjcoci0 onih, ki imajo , Ijanskem Zvonu, pisalu je pod-:ge neizmenjane avstro-ogrske krone, listke v «Slovenskem Narodu». Kr. prefektura javlja obenem, da se Posebno znane so njene knjige: bodo preostale krone izmenjale v '«Misterij žene», «Ljubezen», «Od-! i talijanske lire takoj, kakor hitro bo sevi», «Iz naših krajev» in «Na- dokončana likvidacija avstro-ogrske da», potem drama «Amerikanci» j bankej
in roman «Hanka». Pridno je pre- Zadnji poviški drž. upokojencem, vajala slovenska dela v hrvaški j Kr. odlok od 13. avgusta 1926, jezik.	i št. 1431 odreja, kakor smo svoje-
Vest o smrti Zofke Kveder - De-! časno poročali, razne poviške v metrovičeve, ki je bila organizato-jprid državnim upokojencem. Za rica in marljiva delavka na, na-j dosego poviškov je treba napra-rodnem polju, je vzbudila v vsej.viti tozadevno prošnjo. Upokojen-Sloveniji iti Zagrebu globoko so-! ci so sevedg,- takoj predložili pred-
čutje.
RAZPUŠČENA DRUŠTVA. Navodila za rekurze.
Nedeljska «Edinost» javlja sledeče:
Do sedaj so bila (v zadnjem času)
pisane prošnje, toda, do sedaj se te prošnje niso še začele reševati. Radi tega upokojenci še vedno ne morejo biti deležni odrejenih po-boljškov.
Po vesteh iz Rima je vzrok v
razpuščena sledeča društva na Gori-] tehničnih težkočah. Poviški se od-škem^	^	imerjajo na podlagi tabel o činov-
1 «Telovadno društvo» v Idriji. n ih razredih in plačah, ki so ve-2) «Izobraževalno društvo» v Idriji.
3)	«Katoliško prosvetno društvo» v Vipavi.
4)	«Odsek Zveze Prosvetnih društev» v Vipavi.
5)	Prosvetno društvo «Prešeren v Šempetru.
6)	Prosvetno Šempetru.
7)	«Čitalnica»
8)	Prosvetno v Vrtojbi.
9)	Športni klub tojbi.
Opozarjamo bivše odbornike razpuščenih društev, da imajo v smislu
društvo «Mladina» v v Vrtojbi.
društvo «Napredek»
«Jadran» v Vr-!
ljali 1. julija 1926. Te tabele niso še dogotovljene, a sestavljanje je po istih vesteh že pri koncu. Ko bodo tabele natisnjene, se bodo še morale odobriti z odlokom finančnega ministra. Šele potem bodo pristojni uradi začeli reševati prošnje za zvišanje pokojnine v smislu goriomenjenega kr. odloka.
Knjige «Goriške Matice»
teme prekanjena.
Poraz «Zore» napram «Adriji» ije koliko,rtoliko opravičen, «Zora» ima sicer dobre igralce, toda ti še niso v polnem medsebojnem sporazumevanju, ne poznajo še enotne, spojne igre. Igra je bila prekinjena, ker je zmanjkala ena žoga, druga pa je počila.
Tekma «Concordia» - «Tommaseo» pa se vsied silnega vetra ni mogla pravilno razviti. Tudi ta je bila prekinjena.
V splošnem torej je bila prva nedelja prvenstvenih tekmovanj jako nesrečna, tipajmo pa, da bodo naslednje tekme šle pravilnim potom v svojem razvoju v 1. 1926.-27. naproti.
so izšle v torek. Koledar za leto 1927; dr. Just Bačar: Zdravje in bolezen „	,	x .	. v domači hiši, I. zvezek; Damir Fei-
3. odstavka 21o, člena postave o javni ge]. pasja dlaka, roman; Naši kraji, v vernosti pravico pritožbe na notra-. teklosti zgodovinske črtke,- Kot nje ministrstvo Dolžnost vseh odbo-; fakultativna knji je izšla: France rov razpuščenih društev je, da cim-,Bevkj Brat Frančišek, Obenem bodo prej vložijo rekui z na noti anjemmi- preje|j odjemalci tudi zbornik «Prvi strstvo. Ker v nekaterih slučajih niso ! koraki)> Kdor se je v naprej ogi^n, vročih karabmerji tozadevnega raz-;dobi knjige za L 5._ s knjig0 Brat pustitvenega odloka, naj ponovj10 ; Fl>ančišek za L 7.—. V knjigarnah in zahtevajo vročitev odloka.^Naproša- • prodajalnah bodo knjige na prodaj mo oblasti, da sporoce svojim podre-j p0 j g.— za štiri, odnosno 5 knjig, j enim varnostnim organom, da izroce j skUpno § knjigo Brat Frančišek L 8. predsednikom razpuščenih društev , gnjige se bodo razpošiljale po abe-razpustitvene odloke, da se morejo ; cednem redu ti poslužiti pravice rekurza, kot jo -	“	_	_
predvideva postava o javni varnosti. | Viharji v ligurskem zalivu.
Ona društva, ki so bila že pred
časom razpuščena in niso še prejela do sedaj razpustitvenih odlokov, naj zahtevajo te odloke in vlože priziv, ker čas priziva poteka šele z dnem vročitve zakona.
Prve konfmacije.
Rimski listi poročajo, da so kon-
finirale oblasti v skladu z novim krajjp so razrušili pokrajinsko zakonom v mestu Lucca 5 komu-lcesdo_ y Genovi so valovi vdrli v nistov. Med njimi sta dva bivša | mest0, poplavili korzo Italia ter poslanca. Konfinirani so za dobo, poškodovali v pristanišču več la-
Dopisi
GORA NAD AJDOVŠČINO.
Naša Gora se kakor prebuja iz mrtvila, ki jo je objemalo skozi leto. Bližajoča se zima vrača fante in može kar trumoma domov iz tujine. Nikomur ne prija ostati črez zimo v tujini, kjer toplota ni tako mila kot za domačim ognjiščemi. Pogostoma se čuje na večer veselo fantovsko petje, ki preganja samoto raztresenih hiš.
Čudil se bo marsikdo in vendar je res: na Gori je veselejše po zimi nego po leti. Črez leto je pol Gore prazne. Od vseh koncev ih krajev zija dolgčas. Ko pa zima prižene Gorjane domov, se še na mraz pozabi. Včasih naš še gosta megla dolgočasi in burja zapre med štiri stene, a tu postane še živahnejše. Kratkočasi nas vrtenje kolovratov, razne igre in čipkanje. Še najbolj bi nas kratkočasile lepe knjige, a jih ni.
Prvi so siti domače zabave fantje, ki preganjajo čas v gostilnah na svoj običajen način. Tu pa kaj radi pozabijo, kako težko so zaslužili denar in da jim bo usoda prihodnje leto lahko nemila. Nekateri se pač zavedajo, a se tolažijo, da nimajo kaj početi.
Najbrže bi se dalo kaj boljše porabiti čas, treba je le malo dobre volje. Brez dvoma bi koristila dobra društvena organizacija, kakršno zmore vsaka majhna vas ha deželi. S prispevkom slehernega mladeniča, kar v enem večeru plača v kvär svojemu zdravju, bi društvo imenitno uspevalo. Nudilo bi vsakomur lepih knjig, ki se jih v prostem času lahko prečita na cente. Gotovo bi slednji zani-krnež uvidel, da je to koristneje nego ponočevanje in popivanje, ki uničuje zdravje in denar.
HOKOYEG.
Dovoli, dragi čitatelj, da podani kratko oceno in kritiko letošnjega leta, ki se bliža že h koncu. Letina: poljski pridelki na splošno jako slabi, sadja nič, krme dovolj, ki pa je poročila o viharju, neurju, 'ki je vsied vremenskih «škratov» _ mnogo uničeval zemljo in zgradbe. Sedaj javljajo, da je divjal v ligurskem zalivu strašen vihar. Morski valovi so porušili del železniške proge Genova-Ventimiglia; na več
Narava besni letos po vsem svetu. Ne mine dan, ko bi ne javila
5-ih let.
Zračni promet med Prago, Zagrebem in Trstom.
Čehoslovaška in jugosiovenska vlada sta sklenili sporazum za uvedbo rednega zračnega prometa med Prago, Bratislavo in Zagrebom. Italijanski vladi je bil predložen načrt za podaljšanje o-menjene proge do Trsta. Najbrže bo Italija pristala na ta predlog
dij. Vihar je zlasti prizadjal veliko škodo kopališčem, ki se razprostirajo po ligurski obali. Človeških žrtev ni bilo.
Inserirajte v „Novicah“!!
BESBBlSBlEBEBElllIiEl IÜMSS1S1II1E
zgubila na vrednosti. Dežja in vlage smo imeli več ko dovolj, kar pričajo številni usadi, razdrte in razmočene poti, ki kličejo po popravilu. Edini stalni dohodek našega kmetovalca je živinoreja, združena z mlekarno, ki je v tem letu prav dobro delovala pod vodstvom predsednika Andreja Kokošarja in ostalih odbornikov. Tudi mlekar se je izkazal na svojem mestu in si pridobil s svojimi izdelki ugled.
In slednjič prosvetno društvo s sedežem na Logarščah: več je onih, ki ga po strani gledajo, kot prijateljev. Zavedajmo se ča.sa in stojmo krepko ramo ob rami.
Pozdravi
IZ BRESCIJE.
Slovenski fantje 7. bersaljerskega polka kolesarjev v Bresciji pošiljamo najsrčnejše
pozdrave našim siarišem, bratom, sestram, I Ni dolgo, odkar smo se oglasili v vašem prijateljem, čitateljem «Novic», dekletom, ■ cenjenem listu. Na žalost se je mnogo iz-ki se nas tako malo spominjajo in posebno premenilo v tem kratkem času. Zadnjič nas
letniku 1907.
Farovci Anton, Mačkovlje; Živec Franc, Šmarje pri Sežani; Rebula Alojzij, Gorjansko; Pipan Jožef, Sveto pri Komnu; Gril Vincenc, Hrenovice; Piženti Valentin, Nanos; Mahnič Rudolf, Brestovica pri Povirju; Simončič Leopold, Razdrto; Jereb Maks, Žirovnica; Kenda Mihael, Loze; Černigoj Jožef, Sv. Tomaž; Oblak Franc, Služnc pri Cerknem; Stemberger Franc, Zabiče pri II. Bistrici; Hoban franc, Štan-drež; Švagelj B., Sežana; Kralj Jožef, Gabrovec; Boštjančič Alojz, II. Bistrica; Be-kar Ivan, Sežana; Peršič Marijo, Opčine; Spacal Mirko, VojŠčica.
IZ MODENE.
Slovenski fantje pošiljamo pozdrave svojim starišem, bratom in sestram, znancem, pa tudi tistim znankam, ki so nam obljubile, da bodo pisale, toda doslej niti besedice.
Pozdravljamo pa tudi letnik 1907, ki ga težko pričakujemo.
Erjavec Franc, Sv, Gora; Trojer Tvan, Špacapan Ivan, Rusjan Ivan, vsi iz Renč; Valentič Ivan in Gabrijelčič Ivan, Plava pri Gorici; Sitar Ernest, Sv. Gora; Stemberger Stanislav, Gor. Branica in Žgur Aleksander, Podraga pri Vipavi.
IZ BOLOGNE.
Slovenski fantje letnika 1906, ki služijo vojake pri 4. pomožni stotniji v Bologni, nam pišejo tako-le:
je bilo podpisanih okoli trideset prijate Ijev-Slovencev, ki smo bili vedno skupaj in vsi kot eden. Koliko slovenskih pesmi smo zapeli?! Koliko smeha in zabave smo u-žili! Koliko krajši so nam bili dnevi, ki smo jih preživeli skupno z našimi dragimi prijatelji. Ali vsega je enkrat konec, tako je bilo tudi tega veselja. Mnogo naših prijateljev je bilo premeščenih, poslali so jih tja v prekrasne, starodavne Benetke. Mi pa žalujemo za njimi. Želimo in prosimo, da se spomnite s kakim pisemcem na svoje stare prijatelje, ki se nahajamo še vedno v Bologni, Torej, dragi prijatelji, pošiljamo Vam potom «Novic» iskrene pozdrave.
Obenem pošiljamo pozdrave vsem čitateljem «Novic», svojim dragim starišem, sestram, bratom in ljubljenim dekletom, katerim se priporočamo; naj ne pozabijo na nas in nam ostanejo še nadalje zvesta.
Ob, letnik 19C7 bi bili kmalu pozabili! No, pošiljamo tudi njemu še enkrat od daleč iskrene pozdrave in mu povemo, naj le hiti vživati domači zrak.
Gorup Josip, Do! pod Repentabrom; Škapin Franc, Veliko polje pri Vrabčah; Stojkovič Leopold, Orlek pri Sežani; Kobeja Henrik, Merče pri Sežani; Brajnik Josip, Štandrež pri Gorici; Jaksetič Jernej, Podgorje pri II. Bistrici; Seleš Ivan, Prem pri II. Bistrici; Uršnik Pavel, Prem pri II, Bistrici; Čepar Franc, Barka pri Divači; Simšič Alojz, Krmin, Zanetti Armand, Gorica,
Gospodarske novice
PREDPOGOJ ZA USPEŠNO | zdravega in čistega mleka. Tudi MLEKARSTVO	jv tem pogledu se pri nas še zme-
če hočemo z našim mlekarstvom i raJ mnogo greši. Vimena mora-kaj več doseči — pa naj si bo pri nm pri nas umivati in snažno m prodaji svežega mleka ali pa pri suhega! obrisati, preden se lo-
izdelovanju sira in masla — potem je treba gledati predvsem na to, da proizvajamo in oddajamo vseskozi le zdravo in čisto mleko.
Le iz takega mleka se dajo pridobiti neoporečno dobri izdelki, pa naj se gre za sir ali pa za maslo.
Pa tudi mleka bi se lahko dosti več popilo in prodalo, ako bi se odjemalcem prav postreglo s pristnim in čistim mlekom. Skrb za čisto in zdravo mleko mora zaradi tega prešinjati slehernega živinorejca in sleherno gospodinjo, ki prodaja mleko, pa, naj si bo da gre mleko v mlekarno ali pa na trg. Na to moramo toliko bolj paziti, ker je mleko po eni strani zelo občutljivo za razne nepravilnosti, po drugi strani je pa izpostavljeno raznim škodljivim vplivom. Najhuje občutijo to v sirarnah, kjer izpridi mleko enega Kedaj in kako se uporablja kar-
O branjenju tropin.
Kot določa tržaška kr. prefektura, traja do 30. novembra rok, po katerem se bodo smele hraniti naravne tropine le pod sledečimi pogoji:
1)	če so shranjene v prostorih za žganjekuho in če lastnik izjavi, da jih podvrže nadzorovanju finance, ki ji je dana naloga, da pazi, da so tropine res določene za žganjekuho;
2)	če so pomešane z drugo krmo;
3)	če so močno okisnile ali se drugače pokvarile;
4)	če so izsušene;
5)	če so pomešane z drugimi ostanki ali živalskimi odpadki ter so določene za gnoj.
V vseh drugih slučajih morajo lastniki tropin prositi užitninski urad, da jim jih denaturira, ali pa jih morajo na katerikoli način izpriditi.
Kmetijski stroji
ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v St. Petru na Krasu
in ordinira
v KanaM M od 9-12 in od 13-15 ]
ZDRAVNIK
□
□
□
□	v Postojni
□	je nanovo preuredil svoj n zobotehnični ambulatorij
Or. Fran Gruden
□
□
Tehn. vodja J. Friedmann
Sprejema od 9.—12. in od 2.—5. pop.
tirno molže. Pomolzeno mleko je takoj in snažno precediti in spraviti čimprej iz, hleva na zračen, zdrav in hladen prostor, da se tam ohladi. Čim prej in čim bolj ga ohladimo, tem bolje. S tem dosežemo, da se ne morejo primešane hlevske in zračne bakterije razvijati in k v aro delati.
Ko se povsod poprimemo takega, razvnanja, potem, bomo storili najvažnejši korak za uspešen razvoj našega mlekarstva, S tem bomo največ pripomogli, da se bo! delo po naših mlekarnah in si-J rarnah bolj obneslo, da bomo tudi j pri nas lahko izdelovali prvovrsten sir in maslo in da bomo tudi j vsestransko zadovoljevali svoje naročnike na mleko in mlečpe izdelke. Nesnage, nepoštenja in slabega ravnanja bodi pa, konec!
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojuične sesalke, plužna telesa, i travniške brane, mlečni posnemal- i niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Ralfineria 7. \
Telefon 44-39.	!
Širite Novice!
Ugotovivšl, da je povpraševanje po zdravilu
Izredno močno,
je lekarna uvedla novo vrsio steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih ; tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 sleklenic.
CENA STEKLENICI L 8*50. Farm. CASTELL AN O VIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.)
samega dobavitelja lahko ves pridelek sira ali pa ga v njegovi vrednosti močno pokvari.
Pri vsem mlekarskem poslovanju je treba snage in poštenosti. Mleko, ki ga oddajamo na trg ali pa v mlekarno in sirarno, mora biti zanesljivo zdravo in čisto. Kjer ni računati na vestno in snažno ravnanje z mlekom, tam manjka sploh glavnega pogoja za uspešno mlekarstvo, pa naj se gre za karkoli, za njega uživanje v svežem stanju ali pa za izdelovanje masla ali sira. Za tako mleko se ne le nihče ne trga, ampak je zlasti tudi za sirarne neporabno. Vsako potvarjanje mleka, pa naj si bo z delnim posnemanjem ali pa s prilivanjem vode, mora brezpogojno prenehati! Razen tega moramo z mlekom vseskozi pravilno in snažno ravnati počenši pri molži in ves čas noter do oddaje. Zlasti pri molži se veliko greši, ker ne skrbimo v hlevih za! tisto snago, ki bi bila potrebna. V molznem (kravjem) hlevu je treba čistega zraka za živali in za mleko. V nesnažnih, premalo zračnih, zaduhlih in soparnih hlevih se mleko najbolj nasmeti. Tam se navzame raznih bakterij, ki. kvarijo mleko v enem in drugem pogledu. Z očmi tega ne vidimo, dobrota mleka pa le trpi. Ob molži bi moral biti hlev prezračen, ka,-kor je sploh skrbeti, da je hlev dosti zračen in da ima potrebno ventilacijo. Med molžo ni kidati ne pokladati krme. Snažna posoda, snažne roke in snažno vime so nadaljnji pogoji za pridobivanje
bolinej ?
Drevesni karbolinej ali dendrin uporabljamo po zimi in spomladi, dokler je drevje še golo.
Rabimo ga na ta način, da ž njim drevje škropimo ali pa da tekočino s kakim čopičem razmažemo po vejah ali deblu.
Za škropljenje razredčimo karbolinej z vodo in sicer tako, da vzamemo na 1 liter karbolinej a 8 do 10 litrov vode. S to tekočino lahko škropimo vse pečkasto sadno drevje. Za breskve, marelice in ostalo koščičasto sadno drevje denemo na 1 liter karbolineja do 15 litrov vode. Škropiti pa smemo le po zimi in nikdar ne, ko je drevje zeleno. Kadar zmrzuje, ne smemo škropiti. Za škropljenje vzamemo navadno škropilnico, ki jo rabimo za modro galico. Škropiti moramo tako, da zmočimo drevje popolnoma od vrha do tal.
Za mazanje debel in debelejših vej denemo na 1 liter karbolineja 4 do 6 litrov vode. Raskavo kožo moramo pred mazanjem ostrgati s strgaljo, mah in lišaj pa odstraniti s ščetjo1. Šele potem lahko s čopičem namažemo deblo in debelejše veje tako, da pride tekočina tudi med razpoke in v razna skrivališča prav do dna. Tekočino v posodi moramo med delom večkrat premešati.
Drevesni karbolinej ali dendrin je tekočina temnorjave barve. Če mu prilijemo vode! in gaj malo pomešamo, se napravi umazano bela barva, ki je podobna mleku.
To sredstvo ima! v zalogi Trž. kmetijska družba v Trstu.
rsafctnmiM Miruj® i omap.-im poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
uifka Torrs Siisnca 19. i. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
P© 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na fekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telice (safei)
♦♦♦♦
Oiaišse are za stranke oda1/, -13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon štv. 25-67.
HiiIsMi slsven. denarni imi
Zobozdravnik
D- D. Sardel
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbriani 16/111. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
r
ccjionaciaanoaoDTvnnaanaanaDanoa D ‘
c j	a
gl Zobozdravnik
|8! Liniji!!
c	! a
c	sprejema	a
c
D D C
d	.	a
II. nadstropje	o
e;	u
n	i a
——----------- -to
u SORICI m Tratniku S
II. nadstropje
a^ctciuoaoaaoaoaoaaoaaaaaaaaca
a»HMwawmiiwmwawBiawwwwgawwawia«ua6SBiHawMwaawa
Trgovina manufakturnega blaga
Josip Hossio - Gorica
Corso Giuseppe Verdi 18
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA IZBERA — IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE
k

Sttan IV.
DREVESNI KARBOLINEJ.
Drevesni karbolinej ali dendrin je sredstvo, katerega rabijo napredni sadjerejci že nad deset let za pokončavanje raznih drevesnih škodljivcev, kakor kopar jev, kr-t vave uši, jabolčnega molja in hruškovega bolhača. Z uspehom ga rabijo tudi proti zalegi listnih uši, proteničarja, zlatnice, glogo-lovega belina, jabolčnega 'zavijača, cvetodera in raznih drugih sadnemu drevju škodljivih žuželk. Z njim se zdravi tudi rak, zatira mah in lišaj ter trose raznih glivic, ki prezimujejo po drevju.
Drobiž
General Nobile je bil odstavljen od svojega mesta, ker so mu naložene posebne naloge v inozemstvu.
Italijanski senator Gherardi Frančišek je umrl v soboto v starosti 88 let.
Generalu Hadžiču, adjutantu jugo-slovenskega kralja, je bila izročena častna sablja v zahvalo za organizacijo dobrovoljcev, ki so se borili med vojno skupno s čehoslovaškimi legi-jonarji.	,
Razne češkoslovaške železnp družbe so pristopile k železnemu trustu, ki se je osnoval, kot smo že poročali, med Francijo, Nemčijo, Belgijo in Luksemburško.
V	Bolgariji cvetejo zarote. Odkrili so komunistično zaroto, ki je bila razpletena po vsej Bolgariji.
Kmetski upor v guberniji Pskov? V ruskih emigrantskih krogih v Berlinu se razširjajo vesti o uporu v guberniji Pskov. Nad Pskovom in dvema bližnjima gubernijama da je proglašeno obsedno stanje. Uporni kmetje so napadli pod vodstvom bivših carskih častnikov sovjetske čete in so dosegli uspehe tam, kjer so bili v premoči. Iz Moskve so takoj odposlali v uporno ozemlje oddelke konjenice in čete s strojnimi puškami. Uporniki so razširjali letake velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Kmetje so prodrli do mesta Ostrov, dočim je Pskov v rokah sovjetskih čet. V Pskovu je bilo aretiranih 20 oseb, med njimi 12 bivših častnikov. Ce je vest resnična, vedo zaenkrat samo berlinski emigranti.
V	Jugoslaviji se bo uvedel tekom šolskega leta 1927/28 po vseh šolah enoten učni načrt.
V	Jugoslaviji izdelujejo načrt zakona za pobijanje špionaže.
Med Jugoslavijo in Anglijo bo podpisana trgovinska pogodba.
18. t. m. je poteklo 300 let, odkar je papež Urban VIII. posvetil cerkev sv. Petra, ki je največja krščanska cer-
1\0 V
Za predsednika braziljske republike je bil izvoljen Washington Louis.
Kitajski roparji so se vkrcali na neki angleški parnik kot navadni potniki. Med potjo so se prelevili v roparje in ugrabili vse, kar se je dalo odnesti.
Poljska monarhistična stranka se
je osnovala te dni pod vodstvom kneza Radzivila. Stranka predstavlja del narodne desnice in se govori, da jo podpira tudi Pilsudski.
Madžarski škof Zadravec, ki je bil zapleten v madžarsko falzifikatorsko afero, je bil odstavljen. Vatikan mu je prepovedal baviti se s politiko.
Bolgarski pravoslavni svečenik Štefan Kurtev bo v kratkem v Rimu posvečen v katoliškega škofa, sprejel je namreč katoliško vero.
Papež je izdal na vse katoličane okrožnico radi preganjanja katoličanov v Meksiki.
V	Braziliji, južno-ameriški republiki imajo novega državnega predsednika, ki mu je ime Washington Louis. V glavnem mestu Rio de Janeiro so se ob priliki njegove izvolitve vršile velike svečanosti.
V	Franciji je znašal v mesecu oktobru uvoz 5105 milijonov frankov, izvoz pa 6103 milijone. Francoska trgovska bilanca se torej boljša.
V	Indiji se sedaj vršijo volitve. Volijo tudi ženske. Dogodili so se tudi incidenti, posebno radi ostrega sovraštva med muslimani in Lin-
, dujci.
šiljajo s pošto. Uporabljajo se te živalce za lovljenje muh, pa tudi za igrače. Seveda ne postanejo te živali nikdar stare in velike, ker ne prenašajo' takšnega ravnanja, kakršnega so običajno deležne.
TRIJE KONJI.
Pruski kralj Friderik Viljem IV. ni bil kot prestolonaslednik z vlado svojega očeta prav nič zadovoljen. Neki dan le dal pripeljati pred kraljevski grad tri konje; prvi je bil slep, drugi hrom, tretji pa ves sestradan, Vodili so te konje okoli gradu toliko časa, da jih je kraij opazil.
Ves začuden je vprašal, kaj prav za prav pomenijo ti strašni trije konji, katere vodijo okoli gradu. Dobi! je odgovor:	«S
tem se hoče reči Vašemu Veličanstvu _ na-! slopno; Sestradani konj je ljudstvo, ki ga izsesavajo slabi uradniki; hromi konj je ministrstvo, ki ne zna delati, slepi konj pa predstavlja Vaše Veličanstvo, ki ne vidi, kako se z njim igrajo,»
Posledica je bila kazen nekaj dni strogega zapora za prestolonaslednika. 1 oda kralj si je to stvar dobro zapomnil in takoj je odpravil nekaj zlorab, na katere ga je bil opozoril is tremi konji prestolonaslednik.
ŽIVALI KOT PRIČE.
Neki možak v Bernu, ki redi v lastno j zabavo številne medvede, je tožil svojega j medvedjega čuvaja, da zelo kruto ravna z j živalmi. Čuvaj pri razpravi ni tajil, da se poslužuje dolgih klešč pri polaganju vratnih verižic na medvedje vratove, ker to drugače ne gre, sicer pa da zelo obzirno postopa z zvermi. Sodišče ni moglo dognati dejanskega stanja, zato si je sodnik poiskal kot priče živali same. Ob prihodu sodnika k medvedjim jamam, so se medvedje plašno skrili v jame, čim pa se ]e pokazal čuvaj, so veselo pridirjali k njemu. Sodišče je na podlagi tega «pričevanja» živali oprostilo čuvaja.
Cevlfsrniga Forcessin
(Milkonna bb Heduarodiii laisissi * 6snoyi * „Diploma di pran premio“
TRST ¥ia Giuseppe Csprin Štev. S pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor Išče obuvalo	In šel bo k „FQRCESSINU“,
ceuö a vendar lepo,	ki v Trstu vsem od kraja
ta bo pomislil malo,	— ubožcu al’ bogatina —
ne kapll kar na slepo I	najboljše čevlje daja .. .
„ESSE issm. p
lm u delti
L 4S‘~
Česlji n &!§
L 4S*-
Za zabavo in smeh.
Obziri.
Soproig:	«Pri oltarju isi mi obljubila, da
me boš vedno ubogala.»
Ona: «Seveda, seveda, ker takrat nisem hotela uprizoriti škandalov...»
Zvijača.
Žena: «Možek, ostani nocoj doma, bova igrala karte!»
Mož: «Za kaj pa?»	.	,	,,
Žena: «Igrala bova za moj klobuk. Ako bom jaz dobila, si ga bom sama izbrala, ako dobiš ti, ga boš smel izbirati ti...»
Pravi vzrok.
Na Zabrdju se je vršila velika veselica. Okrog tretje ure zjutraj se je spravil Jernej Klobasa proti domu ves poln vinskih duhov. Ko je omahoval po cesti, ga je^ srečal vinski bratec. Temu je Jernej potožil: «Te poti pa ni konca ne kraja. Strasno težko mi je hoditi domov.»
Vinski bratec pa ga je tolažil: «ludi meni je težko, strašno težko, kajti tudi jaz sem oženjen.»	________________
„Vedež“za leto 1927
MX3t je izšel
13
I
■•JÖ
B B	g I ifeäSilfeü

i
ii
OdgovorTM uredoik : JANKO KUN i JU-
Tržnika kmetijska družba
ima v zalogi:
Semena vseli vrst za jesensko in zimsko setev, nemškega Kmetijske stroje: tvrdke «Mayfartli», telesa: brane, gnojnične
I
I
pridelka.: Slamoreznice! pluge, plužna ■ | sesalke, |
mlečne posnemalnike in razno j-
druge kmetijsko ročno orodje. |
rudninski su-!'ž
JAKOB BEVC - TRST
urarma isr zlatarna
Trst - Čampo S. Giacoitso št. 5
Podružnica : S. M. Magdalena ssg. št. i
ILAY© Izpisi«* v usaki množici p© najvišJIH cenah
trššs keS vsi drugi
Ste-li plačali naročnino
«fr fr	■fr »** «NfN V“*■*■ ’N -t' «** "N v* V1 ‘-N av* ^ v* ‘N <c v* i i v» «N v v- »°* "’J> "N •-J t€»&!° *** *"* *l- 'l* «fr »I*»?»^ CN »N »Nr**
BUFET PRIMC
Trat, ailca XXX Ottofore 19, asasproti feavame Commercio
- letino saašffi Bre-PGSTREŽBA TOČNA.
Razno
POSTOJNA
Kotrnnie fcolezni m
OPBFBCiiT
ŽARKI
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.

naroian m® „kovice
Točim najboljše isirsko in vipavsko vino ter kreški teran, faerjew© pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. -Za obilen obisk se priporoča
aiUgO KliieilJSliU AWUULU	; V»|	L-UÖIIU». 1	1	^
Umetna gnojila: rudninski su-;
perfosfat, Tomaževo žlindro, kali-j	,	..........
jevo sol, čilski soliter in amonijev sulfat.
Kalijevo sol, zajamčeno 40 42%,
belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite:
za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi;
za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem;
za postojnski okraj: pri Kmet- || ski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi.
Slamoreznice znamke «May-fahri» imajo v zalogi:
Kmetska posojilnica v Vipavi;
Trgovina Goljevšček v Sežani in.
Mlekarska zadruga v Trnovem, katera ima tudi orala češke tovarne Červinka čihak.
mm «Rži
ima v lastni salogi najraznovrstnčjše
StwStisbiste te «ärag© pefrsi&šši?»©
Iz aluminija, steklovine, lesa; emajlirane prsti itd. -. CENE NIZKE.
Tiwr,
L,«—
S. eiOVAHNi št. 1
TRGOVINA POSEBNE VRSTE.
Kakor je znano, je v ameriški Kaliforniji gojenje krokodilov, aligatorjev in divjih živali že mnogo let običajno. Neka tvrdka prodaja sedaj majhne aligatorje, ki niso mnogo večji kakor kuščarji. Živalce spravljajo v zabojčke iz kartona ter jih razpo-;
SEMENSKI KROMPIR.
Tržaška kmet. družba v Trstu je glasom kr. dekreta od 24. avgusta t. 1. debila dovoljenje za prevez semenskega krompirja iz Jugoslavije.
Vabimo kmetovalce, posebno zadruge in občine, katere nameravajo naročiti semenski krompir iz inozemstva, da ne odlašajo z naročili do zadnjega časa, temveč da nemudoma prijavijo približno potrebo in vrsto.
Krompir se bo uvažal v mesecu februarju prih. leta.
Spomnite se „Šol. dništua“!
I .HUNDLOr šivalni stroji
li

I
„Görkke“
ifuokolesß, niotOFioi „FIfiM“ ia MigiisRi puške $2 yflofee is pfI

rf
1
3£ Sr
as
Josipa M.erševani|a
GORICA — Piazza Cavottr 9 — GORICA
1