224 številka.
Ljubljana, v soboto 1. oktobra.
XXV. leto, 18<»2
SLOMŠKI MARBĐ.
i-ihaja v«ak dan ivr^r, iaim&i nedelje in prasnike, ter velja po polti projeman sa avitro-oce rake dežele sa vae leto ifc gld., ra pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 ^ld., ra jeden »eeec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jedcu meaec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 3() kr. »a četrt leta. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znnfin. Za oananila plačuje ho od cctiriatopue petit-vrBte po ti kr., Ae ae ocnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat nli večkrat tiuka. Dopisi naj ae izvole frankirati. — RokoniBi se ne vračajo. — Uredništvo in npra»niStvo je na Kongresnom trgu št. 12. Dpravnifitvo naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. ii. ohclnatvo uljudno val»lino na novo naročbo, utare goapode naročnike pa, katerim Je potekla koncem nieaeca naročnina, prosimo, da Jo o pravem i'iimi ponove, da porii-||an|e ne preneba In «la dolič vae številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja sa l.jublJaiiNke naročnike brez pošilja«
n)a na dom: Vse leto . . .   gld, IS— I tfetrt leta   . .   jjld. S*SO Pol leta ...     ti    6*001 Jedcu uiesev.     „    1-10 Xa poNllJanfe na doni se računa lO kr. na mesee, HO kr. aa četrt leta. S polil JaHjanl po po ft ti velja: Vse leto  . . •   gl«t. l.V—I tf'etrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ...     m    8*—I Jeden incHec . 1-40 §/C Naročuje ae laliko k VMnklin dnevom, a li kratu se mora poNlati tudi naročniuu, «lrn«nče ae ne oslramo na dotično naročilu.
Ob jednem opozarjamo čč. gg. p. n. naročnike, kateri nam do 15. oktobra 1.1. ne pošljejo naročnine, da jim bode list ustavljen.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Svetčev banket.
V posebno nemilem spominu ostala nam je šolska sekcija prvega slovenskega katoliškega shoda in malone ves naš odpor kouceutroval se je zoper resolucija, katere je izvarila ter sloveauemu shodu predložila ta sekcija. Ostro morali smo obsojati megleuost in prijenljivost resolucij glede narodnega šolstva in uprav protinarodna videla se nam je v njenem bistvu resolucija, tikajoča se visokega nagega Šolstva. A to še ni bilo najhujše. Pravi pravcati madež pa je pritisnil katoliškemu shodu in njega šolski sekciji prtžalostni uapad na družbo sv. Cirila in Metoda in na moža, požrtvovalno delujočega v svetem znamenji te družbe, napad, vršivSi se od strani človeka, knteri je bil v to zadnji morda poklican širom slovenske domovine. Skušal se je ta greh kasneje utajiti, a zaman ; preveč je bilo živih svedokov, piv jasna je bila drzna beseda ii.famnega napadovalca in slovesni protesti  vsega slovenstva
pribili so ta heroRtratski čin „in perpetuaro rei me-moriam". Na ven glas ponavljal je vesolni narod slovenski, da bi mu družba sv. Cirila in Metoda ne ostala in ne mogla ostati isto, kar mu je danes, ako bi prodrla nakana šolske sekcije katoliškega shoda. O tem danes nič več debate !
To in pa hkratni tudi po shodu trdovratno in cinično opetovani, vseskozi neutemeljeni napad na osebo, na moža, ki že pol stoletja nesebično in požrtvovalno deluje za narod naš in ki je imel nalogo, zastopati na katoliškemu shodu ne skaljeni program napadene družbe, vso to provociralo je narodno manifestacijo, o kateri nam je govoriti danes. Odzivajoč se splošnemu pozivu, zbrali so se nekateri odlični rodoljubi Ljubljanski z namenom, da prirede primerno zadoščenje rodoljubu, žaljenemu v znamenji družbe bv. Cirila in Metoda in tej strogo verski diužbi sami. V to svrho pozvali so v mirni in dostojni besedi somišljenike na skupen banket, nu katerem naj bi se bilo protestoval« zgolj zoper označeni napad in zoper vsako spremembo namena in tendencije naše vseslovenske šolske družbe. To in nič druzega je namen Svetčevemu banketu ; tuj mu bode kultu* osebe kot take in tudi za Bodnika ostalih sklepov katoliškega shoda bo ni razglaševal in se ne bode. Brez hrupa in brez vsake javne agitacije naj bi se bil vršil ta akt priproste narodne hvaležnosti.
To zadnje pa so zaprečili uprizoritelji napor minanega najžalostnejšega akta slovenskega katoliškega shoda, ki jih skeli in peče njihova slaba vest. Še ni bilo nikjer objavljeno vabilo na banket in že se je pričela strastna protiagitacija, a to zopet le s podlimi napadi na osebe, in sedaj celo na duhovnike, stoječe na čelu družbi sv. Cirila in Metoda, braneče deco sloveusko potujčenja narodnega in iz-ueverenja verskega in pa na pogumnega branitelja družbe na usodnem shodu slovenskega katoliškega shoda šolske sekcije. ,Wonn der Purpur fiillt, niuss auch der Herzog nach" tako sodili so nepoklicani sodniki našega narodnega Šolstva in na proskripeijsko listo zapisali so imena Zupan, Ždogar in Ivobiar, vprašajoč jih nali si niso v svesti odgo-
vornosti pred Bogom, ker se liberalci pri svojem rovanju zoper našega škofa v prvi vrsti sklicujejo tudi na Vas, Češ, saj tudi duhovniki tako mislijo." Tendencija tega napada, katerega nam pač ni treba natančneje karakterizovati, je jasna in očitna. Vidva, slovenska duhovnika Zupan in Žlogar, stoječa na čelu družbe sv. Cirila in Metoda, ali izstopita iz vodstva in družbe, da budemo potem laglje napadali družbo kot .liberalno", ali pa izposlujta izjavo družbe zoper Svetčev banket, da mu izpodueseta tla ter odvzameta ost. Ti, slovenski duhovnik Koblar pa preklici svoj podpis na vabilu, s tem pa tudi svojo možato beuedo v prid in korist versko in narodne družbo sv. Cirila in  Metoda na   katoliškem shodu.
Žalostna dovelj je ta tendencija, a sedaj nastane vprašanje, od koga izhaja. V tem pogledu pa se nam vidi velevažna in nekako tolažila slovesna izjava urednika Slovenčevega in deželnega poslanca gospoda Ignacija Žitnika v zadnji seji deželnega zbora kranjskfga z due 28. septembra 1892. V tej seji je g. Žitnik slovesno izjavil, da je „Slo venec" glasilo ljubljanskega „knezoškofa ravno toliko ali še manj, nego glasilo go8p. Hribarja" in „da še niti jedenkrat ni imel nobenega migljaja, diktata ali povelja od knezoškofa samega ali oil kake od knezoškofa poslane oBebe". (Vide Slovenca z dne 10. septembra 1892. št. 223 ) To izjavo si sedaj mi dobro zapomnimo in zapomnijo naj si jo vsi duhovniki kranjski, ki so si uavzlic pisavi „Slovenca" ohrantii še neskaljeno ljubezen do naroda svojega. Iu ni jih malo število takih duhovnikov. Ne v imenu kakega poklicanega predstojnika, nego jedino le v svojem imenu drznili so se urednik in Botrudniki Slovenčevi kazati pot, in še več, obsojati trojico duhovnih svojih tovarišev, katerim po našem skromnem mnenji niso vredni jermenov o d v e -z a t i pri e r e v 1 j i h , bodisi k o t d u h o v n i k o m , bodisi kot rodoljubom slovenskim. To jedino hoteli smo danes konštatovati, to prihranilo nam je vsak drug odgovor na ta nepoklicani anatema. Dostojen odgovor na to brezkončno drsnost dali bodo napadeni duhovniki, dala ho vsa zavedna in nepre-
Muki je uvidel, da mu po novem tem Škandalu ni več obstanka na anjouskih tleli. Prodal je grad, njive in go/.de svojemu sosedu in se preselil v Pariz, kjer so mu letni dohodki dvehstotisoč frankov zagotovili milostno sodbo dvakratni 'njegovi ločitvi.
Kdor potoa prijetnosti obiteljskega življenja, čitanja pri topli peči, in je star štirideset let, tistega ne mika več iskati vedno novega ženskega znanstva. Konečuo pa pride neugodni trenotek, ko ga obd'J taka otožnost po lastnem domu, da si je ne more ubraniti. Tudi v Hektorju vzbudila se je želja, oženiti so znova. V salonu imovite Angleš-kinje, Mrs. Darlington, spoznal se je z mlado krasno vdovo, lady Arabella Pringle, pravo a od kulture oplemenjeno Rubensovo postavo. Lidy Arabella je bila vis k i in močna, čez pas pa izredno tanka, imela je bohotni rameni, hue prste in otro-ško-majhne roke. Po tritedenski ljubeznivosti prosil je Ilektor  te  roke in jo dobil.
Lady Priogle bo kot inozemka ni dosti zanimala za llektorjevo preteklost, vedela je samo to, da se je ločil od markize, ker nista mogla izhajati drug z drugim.
Po nepozabnem ženitovaujskem popotovanji po Angleškem vrnila se je mlada dvojci v Pariz in
LISTEK.
Kuharica.    _ ol^
(Francoski spisal Kfhard O1 Monrov;  poslovenil N.)
Kje sem nehal V Prav! . . . Marši l lektor de Saint-Alcove poročil se je, ločivši se od markize, 8 svojo kuharico Franico. Jeli tako? Torej dalje!
Franica preselila se je sedaj kot gospodarica na grad Handrietteov. Težko bi bilo reči, da je bila v ugodnem položaju. Prav narobe! Na klasičnih tleh plemiškega ponosa pozdravili so bivšo kuharico in novopečeno markizo jako slabo in to navzlic nje krasni postavi, za katero bi se bil unel celo Hubens. Rodbina Susmonde, katere visokorodui žalodci niso nikdar imeli priliko ceniti Franičiuo umetnost, drža'a se je hladno, rodbina Solaugin reservirano, rodbina Pressy-Bussae pa skoro sovražno. Kdor pa v tej deželi nima na svoji strani odločilnih rodbin — gorje tistemu!
Marki Saint-Atcove boril ae je nekaj časa hrabro zoper te predsodke. Sanjaril je vedno o kolosalnih ženah, kar se mu je med aristokrat čuo suhimi postavami zdelo prijetna preinemba.
Zadnji drastični dokaz tega njegovega ukusa na je najbolj čutil njegov 2elod(C   Prepelice, pa-
štete in druga jedila niso bila po svatbi več tako dobra, kakor prej, ko je še Franica vihtela kuhal-v nico. Odkar jo postala Franica markiza, ostavila je kuhanje. Spominjajte se tega slučaja, sladkoustni samci, ako so mislite ravnati po tem vzgledu, da si zagotovite za starost dobro kuhinjo. Spekulacija je slaba; dobi se sicer žl>na, izgubi se pa kuharica.
Marki je bil kmalu razočaran. Šest mesecev po svatbi s kuharico postala mu je žena zoperna. Kdor se je jedenkrat ločil, temu ugaja stvar. Hektor ni dolgo ugibal, ampak zavrgel tudi drugo svojo ženo. Zagotovil ji je dosmrtno pokojnino, primerno prejšnji njem mezdi b stranskimi dohodki, ji dal izpričevalo, da je pri njem sedem let služila zvesto in pošteuo v njega popolno zudovoljnost, ter jo odslovil.
Franica se je z zdvajajočim srcem udala v svojo usodo. Visoko socijalno stanje, brezskrbno življeuje, z grbi okićena kočija in postarni grad, na katerega stolpu je vihrala zastava, vsega tega ji ni bilo žal. Bila je poštena, preprosta dekle, ki je markija res srčno ljubila in za kar ji je bilo žal, to je bil prav ta mož s prikupnim usmevom, lino poltjo, bulo, drobno roko iu nežnimi brčicami. Vse ovire ju zmagala in si pridobila tega moža ; a zdaj je bilo vsemu temu kouecl Kolika žalosti
slepljena slovenska duhovščina, dalo bo razumništvo slovensko koncentrovano v družbi sv. Cirila in Metoda — dne 9. t. m. na Svetčevem banketu. A bodite brez skrbi, gospoda Slovenčeva, ta odgovor ne bo obstojal po vašem receptu v napadu na posamezne osebe, ta odgovor utemeljen bo v besedah Izveličarjevih : »Odpusti jim, o Gospod, saj ne vedo, kaj delajo." Tako bodi! —
Deželni zbor kranjski.
V Ljubljaui, 27. septembra. Popoludanska seja.
(Kunec.)
Poal. Muruik ogluši se k XII. poglavji in pravi, da je bilo leto zopet jako nesrečno in mnogo škod po uimah, zatorej se je prekoračil v to dovoljeni kredit Oziraje se na to stavi resolucijo:
Dovoljuje se iz deželnega zaklada v poglavji XII, naslovu 1., za podpore po uimah poškodovanim naknadni kredit za 1892. leto v znesku 7000 gld.
Posl. 2ifcnik predlaga, naj se vsota toga naknadnega kredita zviša na 10000 goldinarjev. Poročevalec Suklje sa striuja s predlogom posl. Žitnika, kateri se potem tudi vzprejme in tudi predlog finančnega odseka.
Vsi drugi predlogi tiuančnega odseka bili so pri posamičnih poglavjih vzprejeti brez razprave. Rešila se je tudi prošnja pedagogiškega društva v Krškem in vzprejel predlog tinaučucga odseka:
Pedagogiškemu društvu v Krškem dovoljuje se za 1. 1893. podpora iz deželnega zaklada v znesku 100 gld. Ob jeduem se pooblašča deželni odbor, da kupi za 100 gld. primernih knjig peda-gogične vsebine iz društvene zaloge ter jih razdeli mej posamezne šolske kujižuice. Tudi ta svota nakazati na račun deželnega zaklada za 1. 1892.
Finančni odsek stavil je potem še nastopne predloge:
I. Skupna potrebščina deželnega
zaklada za leto 1893. v znesku .   .   837 557 gld.
in zaklada v znesku.....80 444 ,
torej s primanjkljajem   .   .   751.113 gid. se potrdi.
II. Za potrebno pokritje primanjkljaja v znesku 751.113 gld. naj se za leto 1893. pobira
1. ) 40° „ priklada na užituino od vina, vinskega iu solnega mošta in od mesa v znesku 136.156 gld.
2. ) Sledeče naklade :
a) od porabi|enih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholov ine od hektolitra po fi gld ,
b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdeluega alkoholometra za vsako hektoliterako stopinjo 18 kr., v skupnem zuesku 180.000 gld.
3. ) 2tf°,0 priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi pri-kladami vred v znesku 441 422 gld.
III. Deželnemu  odboru   se   naroča pridobiti
sklepom pod II 1) in 3) Najvišjega potrjenja. — Predlogi se vzprejmejo brez razprave.
Finančni odsek dalje predlaga, da se za leto 1893. podaljšajo sledeči krediti: *
1 ) Za uravnavo Mirne 1. obrok 20.000 gld., 2) za cesto Lipa-Podpeč 1000 gld , 3.) za preložitev okrajne ceste pri Selih 3500 gld., 4.) za preložitev okrajne ceste pri Vrhniki 3000 gld., 5) za preložitev Kočevsko-Laske okrajne ceste 3500 gld., 6.) za napravo savskega mostu pri Smledniku 5000 gld., 7.) za obrambo mostu Čez Ljubljanico pri Gor. Kašlji 1000 gld., 8.) za zgradbo infekcijske bolnice 20.000 gld. — Vsi predlogi se vzprejmejo.
Konečno predlaga finančni odsek sledeče resolucije k proračunu deželnega zaklada za leto 1893.:
1. ) Visoka vlada se pozivlje, naročiti okrajnemu glavarstvu v Radovljici, naj v smislu obstoječih zakonskih določil skrbi za ustanovljenje vodnih zadrug zaradi ohranitve obrambenih in zagradbeuih naprav v gorenji Savski dolini (ad „ Potrebščine*, IV., 4).
2. ) Visoka vlada se pozivlje, da zaukaže okrajnim glavarstvom, naj se pri pregledovanji plemenskih bikov strogo držo predpisov § 7. zakona z dne 11. avgusta 1890, dež. zak. št. 4, ter skrbe za to, da se dotični ugledi kolikor nrjgoče kumulujejo in komisijski troški znižajo (ad „Potrebščine", IV., 9 b).
3. Visoka vlada se naprosi, da potrebno ukreue, da se v interesu javne varnosti iu v olajšanje službovanja žandarmov — žandarmerijska postaja v Dragi premesti v Travnik občine L)ški Potok.
4 Z ozirom na denarni uspeh deželne naklado na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1893 poslujočemu osobju posebna nagrada v zuesku 5 % od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih prvotnih reraanencah presega 100.000 gld. Deželni od bor se j)ooblašČa, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osebe, katere se bodo tekom leta odlikovale po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska uaj se eventuvalno tudi primerno nagradi akcesist Zvonimir Zor.
5. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži ktošuje zakupne dražbe užitniuskega davka kot ponudnik imenom dežele.
Konečno nasvetuje tinaočni odsek, da so s posameznimi točkami proračuna vred rešene dotične finančnemu odseku izročene prošnje, — Resolucije vzprejele so se brez razprave.
5 tem bila je rešena zadnja točka dnevnega reda.
Deželni predsednik baron Winkler naznani, da je deželni zbor, ker je dovršil najnujnejša svoja delu, po Najvišjem nalogu odložen za nedoločen čas.
Deželni glavar zaključi sejo, želeč gg. poslancem, da se zdravi zopet vidijo pri bodoči seji, katero bode naznanil pismeno.
V kratkem svojem zasedanji rešil je deželni zbor mnogo stvari in sklenil jeden zakon, ter se sme z zadoščenjem ozirati na letošnje, četudi kratko zasedanje.
si začela urejati prijeten dom. Marki kupil je malo hišo v rue Rembrandt in naroČil v neki posredovalnici služeb, naj se najamejo zanj dobri posli.
Daš ko sta marki in soproga poobedovala, naznani jima sluga, da je prišla nova kuharica in proBi dovoljenja, predstaviti se goBpodi.
— Pripeljite jo, ukazala je Arabela in koj na to ustopila je nova kuharica.
Marki Saint-Alcove udušil je šiloma vzklik začudenja in strahu, videvši novo kuharico. Kakor grozna maSčevalka stala je pred njim — nekdanja njegova žena Franica.
— Milostna, rekla je Franica in se globoko priklonila, tu so moje svedočbe. Kuhati znam izvrstno; Bedem let sem služila v jedni ter isti hiši. Gospod marki me pozna, on, milostna, povedal Vam bo najlaglje, sem li sposobna zadoščati Vašim zahtevam.
— Vi jo poznate V vprašala je markiza Hektorja.
— Da . . . ne ... to se pravi .... kuhati zna brez dvoma izvrstno .... res izvrstno . . . toda za najino skromno hišo ....
Hektor je bil v takšni zadregi, da sam ni vedel, kaj govori in jeclja, a prepadenost njegova prikipela je do viška, ko je Arabela izjavila, da vzprejme Franico v službo. Hektor ugovarjal je na vso moč.
— Kaj imate zoper njo ? vprašala je Arabela. Meni je všeč. Ker jo poznate in veste, da je izvrstna kuharica, smeva se srečna šteti, da jo dobiva.
Hektor se je moral udati. Kaj, ko bi Franica v svoji jezi vse povedala, kar ve V Kaj potem! Groza je stresla Hektorja in mrzel pot mu je stopil na čelo iu — udal se je. Franica, ki je bila pri pogajanji radi plače zelo popustna, ostala je v hiši in ko je zapustila salon, pogledala Hektorja še jedenkrat goreče in pomembno . . .
Sedaj, ljubi moji, si morete predstaviti grozno situvacijo Hekturjevo mej svojima dvema ženama, bivšo iu sedanjo. V svoji sobi je vedno zaprt, a na hodniku se gode časih strašne reM.
— Hektor, poljubi me!
— Kaj vam hodi na miBel, neHrečnica !
— Poljubi mel Samo jedenkrat, a tako, kakor nekdaj! Moraš! Ukazujem ti! Če ne — povem markizi vse!
In siromašni, tako hudo kaznovani Hektor poljublja Franico in fino parfumiraue brke njegove brišejo mastna lica kuharičina.
0 sramota! Kaj so Dantejeve muke v primeri s takšnim trpljenjem! Nihče ni sposoben popisati ga, tudi jaz ne, zato — končam.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. septembra.
Deželni zbori. Pri razpravi o deželnem proračunu v koroškem deželnem zboru izrekel je posl. Ghon svojo nevoljo, da se je deželni zbor sklical u neugodnem času in izrazi Željo, naj se sklicuje vedno ob tistem času, da bode deželnemu odboru moči pr rediti po-samne predloge. Deželni predsednik Schmidt je odgovoril, da pristoja kroni pravica, sklicevati deželne zbore kadarkoli in da vrši to svojo pravico tako, kakor je primerno zamotanemu avstrijskemu parlamentarizmu. Danes je bila zadnja seja. — V tržaškem deželnem zboru stavil je posl. Burg-staller predlog, da je petakarjem dovoliti volilsko pravo.
Situvactja. Posl. dr. Ebenboch  govoril je na volilskem shodu v Gramastettenu jako karakteristično o političnem položaji. Vladi je priporočal, naj si v gospodarskih rečeh ohrani proste roke, v političnem oziru pa naj ostavi sedanje ozkosrčno svoje stališče. Dr. Ebenhoch želi, da ostauejo nemški konservativci v prijateljskih  odnošajih s Poljaki, od katerih se je najprej   nadejati izdatne  podpore,  a tudi  s proti-semiti, stoiečimi na krščanski podlagi, je zvezo toplo priporočati. Konfesijonelnih žel|& sedaj ni moči rea-IICOVati.   Konservativni   nemški  poslanci ugibali so — povedal je dr. Ebenhoch — že večkrat, ali bi ne kazalo izstopiti  iz Hohenvv.irtovega kluba in enkrat je  bilo to že sklenjena stvar, prouzročena po omahljivosti  nekaterih  članov kluba.   Z ozirom na veliki   upliv  grofa  Holiemvarta  pa je stranka svojo misel zopet opustila. — Drž. posl. Czaykow-ski, član poljskega kluba, izrekel se je na volilskem shodu v Grzymalowu o sedanjem političnem položaju tako-le:   Civilizatorna iu kulturna važnost nemške levice nam je znana, a navzlic temu se  Poljaki ne bodo izneverili principom, za katere delujejo, odkar se je začela konstitucijska  doba.    Nobena stranka ne   sme   dobiti   hegemonije.   Če se trdi: politika ravnopravnosti vseh narodov je politika boja, potem je centralizacija in germanizacija  boj brez politike, a srdit in nevaren, bolj nego sedaj. Avtonomija kro-novin je prva točka  v političnem   programu Poljakov. — V Železnem Brodu na češkem poročal je mladošeški   posl. dr. Kramar   o   svojem in svojih tovarišev političnem delovanju. O t tal je plemstvu, da ima premalo srca za narod  in se za narodne interese ne unema tako, kakor poljsko ali niadjar-sko, kur je toliko bolj ueumevno, ker se plemstvu ni bati Tasffea, morda ae je Tasfleu bolj bati plemstva. MladočeŠka  adresa je bil poskus zjediniti vse češke frakcije, a veleposestniki in StaroČehi so adreso  odklonili grotu   TaafTeu   na ljubav  in s tem pokazali   znova,   da se drže punktucij,   čeprav so narodu očitno na škodo. —
K.onferencija čeških poslancev. Odpor Mladočehov zoper nasvete vuno konferencijo vseh čeških poslancev izvira iz bojazni, da mislijo združeni Staročehi in veleposestniki s pomočjo moravskih Čehov udušiti program inladočeški in seveda tudi stranko. Iz tega uzroka nasvetovali so mladočeški poslanci, naj se ne sklepa ničesar, ampak konferencija naj se te posvetuje. Z ozirom na to stališče javljajo sedaj staročeški listi, da se na tej konferenci ne bo nič ukrenilo, čemur bi vsi poslanci ne pritrdili, ker je namen konferenci le ta, doseči prostovoljno pritrjenje vseh frakcij za potrebne korake, katere je storiti, da se reši sedanja situvacija.
% ii a n J o držav«.
Italija iti trojna »veza, Slavuosti v Genovi vzbudile so znova dremajoče simpatije za Francoze v starem ligurijskem mestu. Skoro vsi listi začeli so zopet pobijati trojno zvezo, dolžeč jo, da je zakrivila velika bremena italijanskih davkoplačevalcev, demokratična društva pa sklicujejo shode, na katerih se dolži vlada, da bode s svojo prot francosko politiko uničila gospodarstvo italijansko, podkopala veljavo države in pomogla papežu do posvetne vlade. Tudi Milanski „Secnlo" začel je znova boj zoper trojno zvezo, poživljajoč svoje somišljenike, naj organizujejo veliko agitacijo za Francijo, a Bologneška „Patria" podpira ta predlog [in bujska zoper Avstrijo, če se pomisli, da se bodo v kratkem vršile nove volitve, je lahko umeti, zakaj so opozicijski listi spravili trojno zvezo zopet v razgovor.
Itus/ea sodba o kraljici Nataliji. Rusk diplomat izrekel se je proti dopisniku ruskega lista „Novoe Vre m ja" glede kraljice Natalije ravno nasprotno dosedanjemu javnemu mneuju. Diplomat je trdil, da je govorica o Natalijinih simpatijah za Rusijo povse iz trte izvita. Natalija je francoski vzgojena, čita samo francoske liste iu ume komaj ruski. Za Rusijo ji ni bilo nikdar srce. Podpirala je avstronlske politike srbske, podpirala Khevenhiillerja in po prisiljenem odhodu metropolita Mihaela obečala, da bode po cesarju Francu Jožefu  pridobila Karlovškega  patrijarha za svoje
W Dalje v prilogi.
Priloga -Slovenskemu Narodu" St. 224, dnć 1. oktobra
ngmene. Ko je Milan po porazu pri Slivnici hotel odpovedati se kroni, zagotovila »i je Natalija pomoć Kbevenhilllerjevo, da bi postala re^entinja in obljubila brezpogojno avstrofitakn politiko. Milan pa se "je- tedaj Vadi'tega spri z Natalijo, odslovil Ga-rasanina in pozval Ristca. — Diplomat trdil je tudi, da nima kraljica nikako zaslombe v narodu. Londonski lord-mayor. Za dobo jednega leta izvoljeni lord-mayor Londonski dobil je naslednika. Izvoljen je bil Alder-nian Kuill, a ta volitev zadela je ob odločen upor mnogih uglednih krogov. K n i 11 je namreč katolik in je Ktavil pogoj, da se mu kot lord mayorju ne bode treba udeleževati oficijelnih svečanosti v angleški cerkvi, ampak da bo tja pošiljal svojega namestnika. Doslej bili so že večkrat voljeni katoliški župani v Londonu, a nikdar ni še nihče stavil tega pogoja.
Dopisi.
Iz Trata 30. septembra. [Izv. dopis ] (Zopet slovenska gola v mestnem zboru) Včeraj imeli smo zopet viharno sejo v našem raeBtnem zboru, v kateri smo se osvedočili z nova, kako malo je Tržaškim Slovencem pričakovati od pravicoljub-nosti italijanskih liberalcev, ki o slovenskem življu in njega opravičenih zahtevah nečejo vedeti ničesar. Upravo nesramno je govoril znani Rase ovir h, katerega je dobro zavrnil naš Nabergoj. Galerija kašljala je, razgrajala, upila in žvižgala, da je moral celo župan Bam ostro zavrniti te olikane zastopnike „latinske kulture0. Na dnevnem redu je bilo poročilo šolskega odseka o novi prošnji za ustanovitev slovenske šole v mestu. To prošnjo predložilo je namestništvu 40 sloven-kih roditeljev, ki želo, da se osnuje slovenska šola v obližji „Piazze Li psi a". Namestništvo pozvalo je mestni zastop, da pošlje dva zastopnika v komisijo za potrebne poizvedbe, šolski odsek pa stavi po svojem poročevalcu Slo-covichu predlog, da se ne odpošlje nobenega zastopnika.
Prvi oglasil se je obč. svet. Nabergoj, rekoč, da ne more pritrditi  temu predlogu,   ki  skuša le zavleči rešitev vprašanja, ki se bode moralo vender le rešiti.  Če mestni zastop  ne .bode hotel poslati svojih zastopnikov, imenovalo bode namestništvo samo dva magistratna  odposlanca  in  ta  druga prošnja bode se vzprejela,   ker v resnici  dokazuje potrebo slovenske šole v mestu. (Na galeriji kličejo: Bum! bum l in razgrajajo.)  Pri  sv. Jakobu  je zasebna bIovenska dola,   v katero  hodi   okolu  300 otrok. Mestni zastop bi dokazal,  da je res liberalen, ako dovoli slovensko šolo v mestu. Konča rekoč, da bode glasoval proti predlogu šolskega odseka.
Obč. svet. Consolo skušal je opravičevati predlog, rekoč, da je na podlagi temeljitih (?) študij mestni zastop že zadnjič dokazal, da nima dolžnosti ustanovili take šole v mestu, za katero ne govori niti oportuniteta. Če bode magistrat udeležil se razprave o tej stvari, storil bode to le, da je pokoren nalogu namestništva. Na vprašanje mest. svet. Luz-zata, je li res, da se nameatu odposlancev, katera mestni zastop ni hotel imenovati, udeležujeta magistratna odposlanca preiskav v komisiji, odgovoril je poročevalec, da to ni res, da pa namestništvo veleva magistratu, kot okr. šol. oblaatvu, da vrši potrebne poizvedbe s pomočjo šolskega nadzornika. Luzzatto prizna, da je magistrat kot okrajna šolska oblast prve instance podložen namestništvu in da utegne torej nastati konflikt, mej obema
Jako strastno in upravo žaljivo govoril je Rascovich, rekoč, da vaa ta agitacija, „prouzročena od štirih vnaujih slovenskih prvakov" je provokacija Zanikuje potrebo slovenske sole v mestu. Mnogi pravijo, da Slovani imajo veliko bodočnost; mogoče, a do tega je Se dolgo in ne mej nami, za zdaj so pač slovanska kultura ne more meriti z našo staro in slavno latinsko omiko. Potem zasmehoval je Slovence rekoč: Kaj nam oni mogo prinesti? Nič drugega nego kraško skalovje. Zahteve Slovencev glede šole imenuje absurdne, Nabergoj in njegovi tovariši naj bi svoje agitacije prenesli kam drugam. (Klici; V Ljubljano.) Upravo perfidni pa bo bili nastopni stavki: „Slovenska predstraža je pogumna in podvzetns, to je res, ona si upa mnogo, ker čuti, da jo podpira centralna vlada, ki se daje zaslepiti po hinavstvu patrijotizma, izrečenega v besedah. A vlada goji kačo v nedrih in britko bi se jej bilo kesa ti, če bi slovanska stranka kakega dne prišla do popolne zmage. Slovani prekucnili bi ves sedanji rt d.u Tako nesramno upal si je govoriti v javni seji poslanec italijanske stranke, k-; dan za dnevom s petardami in veleizdajskimi čini dokazuje
svoj patrijotizem! Res žalosten dokaz naših Čudnih razmer!
Mest. svet. Nab ergoj  pravi, da, kdor hoče doseči aplavz galerije, mora govoriti proti Slovanom, proti tem ubogim Slovanom,  katerih  je tako malo in ki nimajo  nobene   kulture,  katerih   pa   vas je vender strah.  (Galerija   razsaja.)   V Trstu je slovenska šola potrebna,  ker  je v mestu mnogo prebivalcev,  ki  govore slovenski,   (galerija hoče ugo varjati) okolu in oaolu nas pa so slovanske dežele. Zavrača  žaljive   besede   Rascovicha rekoč, da Slovani so bili in bodo vedno zvesti, da oni ne agitu-jejo in provokujejo nikogar, pač pa zahtevajo svoje pravice. Le če se  jim  te  dovolijo,  bode zavladal mir. Kar je Rascovich rekel, da prosilci večinoma ne pripadajo v mestno občino, o tem ne more soditi, ker mu  prosilci niso znani  Pa če   bi to tudi deloma res bilo, to ni nikakoršen razlog, da se odbije njih prošnja,  saj  mestna občina vzdržuje tudi šole za   IG 000  podanikov  italijanskega kraljestva, prebivajočih v Trstu. Opravičene, resnične in mirne besede Nabergojeve  razburile   so galerijsko drubal tako, da je začela  kaŠljati,   razgrajati  in žvižgati, prav po receptu „stare   latinske  kulture". Župan dr. Pit t eri  ni  mogel drugače,  nego da je ostro zavrnil galerijo, žugaje, da jo  bode dal Bprazuiti. Rekel je: M i si 11 b e m, d a i m am opraviti z izobraženimi  ljudmi,   pa vidim, da ni tako. Spoštujte Blobodo besede.   Za ta kompliment se la-honska  drubal   labko   zahvali   županu,  ker gotovo je, da ga je zasluzila in da je resničen. Celo Rasco-vichev pristaš Luzzatto   priznal   je ,   da   je bil govor njegov preoster. Gotovo pa je, da je to agitacija,   da se je   predložila   nova   prošnja,   ko še prva ni rešena pri  namestništvu, in morda se pripravlja že tretja. Je li res tolika sila V  Sklicuje se na Dunaj, kjer 68.000 Čehov nema  uobene javne šole.   (Kakor  da bi jedna   krivica — ojiravičevala drugo — a razmerje  Slovencev  v Trstu je j>oIeg tega vse drugo, nego pa Čohov na Duuaji.) Napadel je potem osobno Nabergoja,   proti čemur je ta protestoval prav energično.   Konečno oglasil se je še vladni zastopnik  rekoč, da je vdeležba mestnih komisarjev pri poizvedbah za nove šole principijelna stvar, o kateri se ne gre razgovanati.   če je gosp. Nabergoj govoril, da bode  druga instanca prijazna prošnji, ne ve katero drugo instanco  ima  v mislih g.  Nabergo|.   Niti  ministerstvo  niti namestništvo, posebno drugo, ne more se obdolževati, da bi pro-težovalo kako stranko. (Slovence ka-li?!)   Pri gla sevanji vzprejel se je predlog šolskega odseka, to je: Da se ne pošlje nobeu odjioslanec v komisijo za poizvedbe za slovensko šolo. Proti predlogu glasovali so slovenski poslauci gg. Nabergoj, Nad lišek,   MartelancinSancin,   za predlog pa vsi italijanski   pcslanci. —  In sedaj   mi zopet in zopet vprašamo: Quousque tandem vlada avstrijska bodeš še gledala, da iredentovska nestrpnost z nogami tepta zakoue avstrijske in propise najprimi-tivnojše humanite? Toda odstavimo (>ero, brezkončni gnjev jemlje nam sapo. . . Židovska svojat, gospu-dujnča v municipalni palači Tržaški,   pa naj se spo minja  besed  pesnikovih:   11 i r t e n k n a b e , Hir-tenknabe, einmal 1 a u t e n h i e a u c h dir.
Iz <>ori(T. 30. sept. [Izv. dop.J (Deželni zbor goriški.) Včeraj je bila III. in za sedaj zadnja seja našega zbora. S telegrafično nnglostjo rešil je 30 predmetov dnevnega reda, seveda vse brez ugovora in brez razprave Ob 4% uri popo-ludne je seja začela, pred 6. uro je končala ; — torej je zbor v debeli uri rasa zmagal jeden načrt postav-.? in zraven dveh drugih manj važnih predlogov ugotovil 24 računov in proračunov v deželni upravi stoječih zalogov, mej katerimi tudi proračuna deželnega in zemljiščno-odveznega zaloga, na-loživši na nju podlagi potrebne deželne davke. Vse je šlo kakor bi bilo na vrvici, o budgetni debati ni duha ni sluha. Cemu tudi, saj so naše deželne finance in tioribus in naše politično nebo je vedro kot ribje oko. (Hm !)
Zadržana sta bila udeležiti se seje poslanca Benardelli in Del Torre; govori se, da sta še utrujena po zadnjih svečanostih na Ložah in v Gradišči (pro Zorutti et Lega nazionale.)
Dolgo vrsto peticij izroči zbor v razpravo dotičnim odsekom.  Predsednik pove, da je v zadnji sesiji  sklenjeni  načrt  postave  zastran spremembe i neke določbe o šolskih doneskih od zapuščin zadobil cesarsko potrdbo,.
. j      O prvi točki dnevnega reda predlaga v imenu dež. odbora poslanec dr. Nikolaj Ton ki i,  da bi
se Cvetreškirn pogorelcem na Banjšicah sv Duha dovolilo 500 gld. podpore. Vzprejeto.
Dalje predlaga dež odbor po svojem poročevalcu dru. V e r z e g n a s s i j u, naj bi se začasne bolnice za kužne bolezni, kar zadeva njih pravice in dolžnosti, o času kužne bolezni postavile v jednako vrsto, kakor javne bolnice. Po predlogu barona Locatellija izroči se dotični načrt postave posebnemu odseku 5 udov v raspravo V ta odsek so izvoljeni poslanci dr. Maurovich ^predsednik), dr. Versegnassi, baron LooatelH, dr. Lisjak in Mahorčič.
Računski sklep deželnega zaloga za 1. 1891. (poročevalec dr. vitez T o n k 1 i) se odobri po predlogu finančnega odseka; jednako tudi proračun istega zaloga za I. 1893. (poročevalec dr. M a u r o-v i c h). V založbo dokazanega primanjkljaja se bodo pobirali naslednji deželni nakladi :
1. Priklad po 8% na skupno vsoto državnih zemljiščnih davkov ;
2. priklad po 12% na skupno vsoto državne najmarine, hi Sarine, obrtnine in dohodarine ;
3. priklad po 20° 0 na užitnino vina, mošta in mesa ;
4. davščina 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočonega piva ;
o. davščina 18 kr. od vsakega litra na drobno potočenih opojnih tekočin, katere imajo po 55 al-koholometrovih stopinj in čez in po 10 kr. od vsakega litra žganja nižje stopinje.
Računski sklep zemljiško-odveznega zaloga za 1. 1891 in proračun istega zaloga za 1. 1893, o katerih poroča dr. G r e g o r č i č, sta poti jena po od-sekovih predlogih. V založbo nepokritih potrebščin tega zaloga je naložen priklad po 9% na skupno vsoto vseh neposrednjih državnih davkov.
Sledi se 20 poročil finančnega odseka o računih in proračunih vseh drugih zalogov; jioroče-Valci prečitajo drug za drugim samo končne predloge — predsednik veli glasovati in poslanci — ob-sedevajo. Vse je vzprejeto.
Ko se Še nekemu računskemu praktikantu dovoli nagrada in povikša adjutum, izjavi vladni komisar, da se ima deželno zborovanje vsled cesarskega ukaza odložiti. Gosp. dež. glavar vošči poslancem srečen pot in ti se naglo razkrojne na vse vetrove — grozdje trgat.
1/. ItanulMke doline na Koroškem, 28 septembra. |Izv. dop.] Lepe ČaBe smo doživeli Slovenci in krasen uspeh nam je donesel I. slovenski, katoliški shod, ki je, namesto da bi se bil potrudil, razburjene duhove pomirit) in pripraviti pota do mirnejšega vkupnega delovanja, nasprotstva le Se bolj poostril, in sicer v toliki meri, da tudi v prihodnje ali vsaj kmalu ni ujiati, da hi se doseglo le približno od nas ob periferiji živečih Slovencev toli zasoljeno sporasumljenje mej kranjskimi rojaki.
Nova stranka, ki se je pojavila po katoliškem shodu, daje nam dan za dnevom jasneje umevali, da ona neče miru in da ne želi druzega, nego — boj. Glasilo te Msija-Mahničeve stranke „Slovenee" pa posebno v zadnjem času s skrajnim cinizmom in z robato hribovsko pisavo napada vse, kar mu pod roko pride, češ, nam ne mora vse vklondi in pokoriti!
Pod tak ce|iec ali kol prišel je zdaj tudi naš uzorno uredovani. slovensko konservativni list BMiru, o katerem vender nikdo ne more reči, da je »liberalen" in da se je kdaj pregrešil zoper vero ali verska načela sploh. Ta za nas koroške Slovence prepotrebni list ustanovil je raniki monsignor Andrej Eiuspieler blagega spomina in sicer v obrambo naše bI o venske narodnosti na Korrškem, ker je mol dobro vedel,da, ako se bodo Slovenci izneverili svoji narodnosti, zmibili bodo s tem tudi vero do Roga in poštenosti v obfie. In kaj se je pregrešil naš „Miru, da je postal tak „vik in krik" v „Slovencevem* taboru? Nič, čisto nič! V št. 25. od 10 l. in. prinesel je na prvem mestu poročilo o katoliškem shodu ter se mej drugim izrekel po pravici nekako nezadovoljnega o tem, da se je v odseku za šolo tako nezaslišano grdo naskočila naša, za obstanek slovenskega naroda v obče prepotrebna družba sv Cirila in Metoda in napadel nje uzorni odbor, v prvi vrsti nje v narodnem boju osiveli in zaslužni podpredsednik gosji. Luka S v« t e c. To vse se pa hoče sedaj, ko se dotičniki že sami sramujejo svojega herostratskega početja, z nekako predrzno silo utajiti, ker trdijo, „d a vsak  razsoden človek, ki  je blage
ti
volje, ve, da se ni najiadala ni družba sv. Cirila in Metodfa, ni gosp. Luka Svetec."
Možu, ko je pisal te besede, ki so črno na belem priobčene v „Slovencu" St. 219 od 26. t. m. ae je morala takrat pač roka tresti, ker je vedoma zapiBal tako grdo laž.
Dalje je omenil „Mir", da se nam je s tem, da se ni smelo na katoliškem shodu protestirati proti sedanji, vsem p o d a g o g i c n i m načelom nasprotujoči, n e k a t ott tki uredbi ljudskih šol za Slovence na Koroškem, storila velika krivica, in ker se ni hotel slepo podvreči „Slovenčevi" komandi in njegovim huiskačem, bilo ga je treba obsoditi na smrt. „Slovenee" je že pričel svoje malo častno delo, kajti v 217. številki od 23. t. m. prikazal se je na dan v ceh svoji in» kvizicijski strogosti, ali že z nakano, da se mora „Miru" izpodbiti tla ter pahniti ga v pogubo, oziroma dovesti ga do gmotne škode. Da bi bolje držalo, skrpali so najbrže v uredništvu „Slovenca' še neki doj)i8 iz „Kanalske doline" ter ga v 218. številki poslali mej svet, s katerim so hoteli nekako dokazati, da se tudi na Koroškem še kdo nahaja, ki bi z dozdevno „Mir"-ovo |>isavo ne bil zadovoljen. Mi pa odločno trdimo, da je „M irw govoril iz srca vseh koroških Slovencev brez razločka stanu, in da ga ni Slovenca na Koroškem, najmanj pa v „Kanalski dolini", ki bi povzdignil glas soper ta naš vrli list. NTH8j>rotno, pri nas so pripravlja celo zahvala in zaupnica, katera se bode jioslala zaslužnemu nafiemU voditelju,deželnemu poslancu in župniku Gregorju E in s p i e I e r j u , kot lastniku „Mira" in v prepisu tudi uredništvu tega lista, ker se res vse povsod neustrašeno bori za uaše slovenske pravice. „Mir1* ima na Koroškem zastopati narodovo voljo in ne sebične naiueue najnovejše stranke Ljubljanske, katera si hoče sedaj z nekako silo prisvojiti gospodstvo nad nami in celim našim narodom slovenskim. Ali in koliko je v to usposobljena, pokazal uam je dovolj jasno I. slovenski katoliški shod sam, ki nam je zapustil po celi črti in v veliki meri le žalostne spomiue.
K—č.
I/. Novegu mostu. 29. septembra. [Izv. dop ] Danes v četrtek po 3. uri popoludne zasadila se je slovesno lopata za Novomeški železnični tir. Prostor, blizu kjer se sklepa nova cesta s staro cesto, kjer bode stal novi kolodvor (torej na mestnem m ne na Bršlinskem svetu) bil je okinčun z državnimi in deželnini zastavami. Postavljena sta bila dva šatora, jeden za duhovsko, drugi za deželno gosposko. 19 kočij jirevaževaio je razne goste iz mesta na alavnostni prostor, kajti pripekajoče solnce in cestni prah bila sta precej nadležna.
Gosp. Šukl|e   nastopi,   pozdravi   navzočne in razloži v daljšem in  izvrstnem govoru pomen slav-nosti in konečno nazdravi Nj. Veličanstvu cesarju B tri-krafui:o Slava. Gromoviti Živio in Slava-klici zadoneli so na  okrog, godba zasvira cesarsko pesem in na kapiteljskem hribu zagrme topiči.   Prost gosp. Urh v   polnem,   lepem cerkvenem  ornatu  v sj>remstvu duhovenstva 0|>ravi običajne molitve in blagoslovi železnični prostor    Na to zajioje Dolenjsko pevsko društvo: „Molitev". Naš glavar gosp. pl. Vestenek vzame   loj)ato,   lepo   okinčano, nagovori občinstvo slovensko in nemško ter jo zasadi krepko v zemljo. Živio« klici zadono, godba veselo zasvira in tojiiČi v Novem meBtu in BrsliuU odmevajo s svojimi streli. Novomeški župan gosp. Perko, drugi dostojanstveniki in načeimki raznih društev zasajajo potem lopato. G. prost v  imenu  sv. Trojico  v   blagor Gorenjske in Dolenjske. Gosp. dr. Schegula za Čitalnico, pl, Slado-vić za „Dol. Sokola" ; gos|>. Janez Mehora za .Dol. pevsko  društvo** in gosp. Gustiu  za   „Mestno požarno hrambo" i. t. d. Gospod Gajšek, štajerski Slovenee., kot podjetnik v imenu podjetnikov. Gosp. dr. Vavjtutič  pa v imenu  Novomeške  kazine  v slovenskem jeziku.   Nemškega hoch-kiica nismo slišali ni jednega.
Ko Dolenjsko pevsko društvo zapoje še „liepa naša domovina", bila je slavnost končana. Dolga vrsta koči) drči v meHto nazaj, za njimi pa veselo in krepko koraku oddelek požarne hrambe z godbo na čelu. Sem pa t jo se še kdo ozre po delavcih nazaj iu si misli kakor v sauiab: ali res delajo Dolenjcem železnico?
Domače stvari.
— (K otvoritvi deželnega gledališča v Ljubljani) sta poslala ugledna Zagrebška lista „Obror" in „Agramer Taglatt" svoja posebna iz-veBtitelja, katera sta že v Yffl>*&jšnji številki ob-
širno popisala gledališče in vso slavnost. Da se o zgradbi izražata kar najbolje, nmevno je samo po sebi, ker drugače niti biti ne more. Sploh sta obe' poročili pisani tako simpatično, da opozarjamo svoje čitatelje nanji, zlasti laskavo pa sodita o gospe" Borštnikovi. „Obzor" piše o predstavi: „Po Glin-kini ouverturi opere „Ruslan in Ljudmila" govoril je svečani prolog Funtekov g. J. Borštnik z vrelim čustvom in patrijotičnim zanosom. Tragedija Jurčičeva predelana od Borštnika je zanimivo pesniško delo, polno romantike in efekta. Mnogi prizori so globoko pretresli gledalce, ki so po vsakem dejanji ploskali glumcem, a posebno vrli umetnici, jako nadarjeni junakinji gospe Borštnikovi, katera je ves večer slavila sijajne triumfe. — »Agc. Tagblatt" piše o igri sami v istem zmislu, o predstavi pa nastopno : „Ulogo Veronike igrala je gospa Borštnikova, v kateri smo spoznali umetnico po božji milosti. V njej združena sta jako primerna vnanjost in simpatičen organ z darom karakterizovanja, izraženja čustev in lejiega govorjenja. V nekaterih prizorih igrala je gospa Borštnikova s pretresujočo in ne posneto realistiko. Umetnica bi gotovo obilo pohvale žeta, da nastopi kdaj   kot gost v Zagrebškem gledališči.
— (Prva operna predstava slovenska) v deželnem gledališči bode v ponedeljek dne 3. oktobra v predvečer imendanu presvetlega cesarja. Pela se bode Blodkova komična oj>era v dveh dejanjih „V vodnjaku". Šele v novem gledališči prišlo bode to lepo muzikalno delo do popolne veljave, kar do zdaj na tesnem čitalni-škem odru ni bilo mogoče. Prvikrat nastopita novo-angažovani tenorist g. Dosta I in basist g. Fe-diczkowsky. Brez dvoma bode opera, ki je toliko dopadla pri dosedanjih predstavah v čitalniški dvorani, privabila prav obilo občinstva v gledališče. Pred opero predstavljala se bode jednoaktna igra „Medved snubač". Priti je v slavnostni obleki.
— („Glasbena Matica" v Ljubljani,) ima svoj redni občni zbor danes zvečer ob 7. uri v knežjem dvorci (II. nadstropji). Vspored: 1. Nagovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikove o društvenem delovanji za leto 1891/92. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Odbor prosi čast. gg. člane uljudno, naj se tega zbora mnogoštevilno udeleže.
— (Slovensko gledališče.) Sinočna repriza „Veronike Deseniške" uspela je prav tako dobro, kakor prva predstava, žal, da gledališče ni bilo tako dobro obiskano, kakor se je bilo nadejati. Občinstvo odlikovalo je vse igralce z burnim ploskanjem, loseboo seveda gospo Borštnikovo, katera je bila primorana zahvaliti se po večkrat. Pri g. Verovšeku beležimo z veseljem, da je včeraj v svoji ulogi vidno napredoval, zlasti glede dramatično živega govorjenja. O vseh drugih pred-stavljalcih velja ono isto, kar smo pisali po prvi predstavi. — Alegorija naredila je na vse navzoč-nike po svoji izredni krasoti mogočen utis.
— (Deželno gledališče in „Tages-pošta".) Znani praznoglavi Ljubljanski koreapon-dent Graške tete izbruhnil je v kratki notici vso svojo jezo, da se je novo deželno gledališče otvorilo s slovensko predstavo. Mi tega možakarja ne zmatramn vrednim resnega odgovora, glede njegovega, z gorostasno ošabnostjo izrečenega zaničevanja našega re;>ertoirja pa namesto odgovora samo prašamo dopisnika in „Tagespošto", če sta morda kdaj slišala za nekega, v res izobraženem svetu čislanega nemškega pisateljr Friderika Nitzscheja, ki je pisal, da sta nemška literatura in nemška znanost  literatura  in znanost slabovzgojenih opic?
— (ŠentjakobsKo-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) veselica, ki se vrši jutri ob polu 6. uri popoludne, iu sicer ob ugodnem vremenu na vrtu, drugače pa v notranjih prostorih „Virantove restavracije", obeta mnogobrojne udeležbe. Glede na priprave, za katere začasni odbor požrtvovalno deluje, in pa na namen velevažne te družbe, Želeti je povoljnega izida. Več povedo lepaki.
— ( M e h t n a hranilnica Ljubljanska.) Meseca septembra uložilo je 40G strank v mestno hranilnico Ljubljansko 124.514 gld. 28 kr., vzdignilo pa 310 strank 139.518 gld. 27 kr.
— (Važen izreden občni zbor zadruge gostilničarjev in k a v arn a r j ev) vršil se je dne 27. t. m. v prisotnosti nad 60 članov v salonu gostilnice „pri Zvezdi". Zborovalcem je predsedoval zadružni načelnik gosp. Fer line, kot obrtni komisarje bil navzoč magistratni tajnikjjgo-
spod Šešek.    Prva točka dnevnega reda je bila razprava o osobnem dohodninskem davku, kakor ga namerava določiti državni zbor.  O tej zadevi poročal je zadružni načelnik, kateri je nasvetoval, da naj se zadruga izjavi v svojem  odgovoru na kup-čijako in obrtno zbornico v tem smislu, da pridobi i zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v deželni davčni komisiji, katera se namerava po novem zakonu  ustanoviti ,   posebnega  zastopnika. Obrtni komisar gosp. magistratni tajnik Sesek naglasa, da je prenaredba sedanjega sistema odmerjenja davka v korist obrtnikom. Zahtevanje, da se obrt gostilni-čarski in kavarnarski razločno a pravično obdačuje, je popolnem opravičeno.   V dotičnih komisijah za odmerjenje davkov bode svoje mnenje izrekati imel strokovnjak obrtne stroke.  Bode li specijalno tudi zastopnik obrta gostilničarjev in kavarnarjev zastopan v tej komisiji, to pa je dvomljivo, kajti vsi razni obrti volili bodo skupno svojega zastopnika. Zatorej je po zadružnem načelniku gosp. Perlincu nnsvetovana izjava do kupčijske in obrtne zbornice kranjske, naj se deluje na to, da zadobi zadruga svojega zastopnika v tej komisiji, popolnem umestna. Ta komisija za odmerjenje davkov bode se shajala na mestu, kjer ima finančno ravnateljstvo svoj sedež, tedaj za Kranjsko v Ljubljani.   Iz dežele izvoljeni zastopniki zadrug bodo odškodovani za njih potne  troške, Ljubljanski   zastopniki  bodo morali že smatrati ta posel kot zaupni in častni, brez odškodovanja. Pri glasovanji vsprejme se jednoglasno predlog zadružnega načelnika, da se odpošlje o tej zadevi peticija na kranjsko kupčijsko in obrtninsko zbornico. Druga točka izvanrednega občnega zbora je razprava o jako dragi plinovi svečavi v Ljubljani ; ta svečava je pri nas dražja, kakor na Du-naji in v Trstu, akoprav se pri nas materijal ceneje dobi.   Zadružno starešinstvo obrnilo se je v tej zadevi s  posebnim dopisom do vodstva plinove družbe, a odgovor vodstva bilje povsem negativen. Vodstvo plinove družbe sklicuje se v enomer na to, da mora po pogodbi oddajati plin mestni občini za javno porabo jako ceno.  A tako utemeljenje nikakor ne more uplivati na gostilničarje in kavarnarje, ki porabijo največ plina, in bi ga porabljali še več, da bi bil ceneje.   Zadružno starešinstvo to poroča zboru, da ukrene, kar se mu zdi v tej zadevi potrebno.   Gospod  Tosti izjavi, da je plinova svečava v Ljubljani najdražja v Avstriji in poleg tega kar se tiče svetilne moči, jako  slaba. Nasvetuje, da se še jedenkrat zahteva od  plinove družbe, da naj ceno primerno zniža,  za slučaj  zopetne odklonitve pa naj odpravijo vsi zadružniki  plinovo svečavo ter vpeljejo petrolejevo razsvetljavo. Gospod Josip Len če naglasa, da tinancijelno stanje plinove družbe Ljubljanske nikakor ni tako žalostno, kakor naglasa to dopis  vodstva  te družbe.  Delnice te družbe so jako dobre, nosijo velike obresti, in zato so tudi vse v trdnih rokah.   Treba je tedaj proti plinovi družbi skupnega in energičnega postopanja in eneržije. Ako neče družba neopravičene cene za plinovo svečavo znižati, potem je jedino sredstvo le to, da se odpravi plinova svečava iz vseh gostil-nic in kavarn in v tem smislu stavi gospod Lenče svoj predlog, ki se jednoglasno in z odobravanjem vsprejme.  Razpravljala Be je potem zadeva odgovornosti gostilničarjev in kavarnarjev glede posod, v katerih se toči.   O   tej  zadevi   poroča zadružni načelnik, kateri naglasa, da gostilničarji kupujejo svoje posode ]>ri trgovcih, zanašaje se, da so pravilno odmerjene, kajti   nikakor   jim ne gre zato, ali drži posoda jiar kapliu vina več ali raenj. Za take posode, ki niso pravilno ceraentovane,   naj bi bili odgovorni prodajalci  posod,  oziroma tovarne. Vzprejme se predlog, da se o tej zadevi pošlje prošnja na državni zbor. Gospod Josip Lenče vpraša, ali je zadružnemu načelniku znano, da pri preiskavah povsod magistratni praktikant Krzin meri po gostilnicah vina na kvantiteto alkohola,  dočim za ta posel gotovo ni veščak.   Vprašanje je, ali ne dela praktikant Krzin tu na svojo roko brez naročila  urada?   Zadružni  načelnik  gosp.  Fer line odgovori, da mu o tej zadevi ni došlo  nikako naznanilo mestnega magistrata.  O prodaji   Bmodk po gostilnicah  govori  gosp.  Weber, vprašaje, kako pride gostilničar do tega, da storivši gostu uslugo, je še kaznovan zato, ker pošlje v trafiko po smodke ; tako je bilo zadnji čas od strani finančnega vodstva veliko število gostilničarjev v Ljubljani kaznovanih.    Ljubljano si je izbral finančni  urad tako rekoč kot poskusno polje, zato se'je odvzela vsem gostilničarjem  in  kavarnarjem   pravioa prodajati
Priloga ^Slovenskemu Narodu" &t. 224, dne 1. oktobra 1892.
smodke na lastno pravico, kar se jim je prej proti primernemu davku dovoljevalo ; sedaj pa naj za to, da morajo kupovati smodke v malih trafikah in prodajati jih brez dobička, plačujejo se po^ sehen davek. V vseh drnzih mestih in tudi pri nas po deželi imajo gostilničarji pravico prodajati smodke, samo v stolnem mestu v Ljubljani ne. Gosp. Pok nasvetuje, da se gostilničarji in kavar-narji izognejo vseh neprilik s financarji, naj se sklene, da ne bodo gostom svojim več prodajali smodek. Gosp. Josip Lenče nasvetuje, da naj se opusti po vseh gostilnah in kavarnah od 1. oktobra prodaja smodk in tisti gostilničar ali kavarnar, ki bi po tem roku še smodke prodajal, naj plača globo 2 gld. v zadružno blagajnico. Gospod Tosti podpira predlog, da se prodaja smodek po gostilnicah ustavi in se ta sklep po dnevnikih ljubljanskih priobči, čemur zbor pritrdi. Pri posameznih predlogih oglasi se zadružni podpredsednik gosp. kavarnar Kramar in graja krivice, ki se gode gostilni-Čarski in kavarnaraki obrti. Koncesije dajejo se osebam, za to nesposobnim, tako jermenarjem i. t. d. 0 tej zadevi postalo je po novi obrtni postavi od leta 188") dosti slabeje, nego je bdo prej. Kaj koristijo zadruge, ako jih obrtna oblast ne vpraša, komu je podeliti gostilničarsko obrt. V obče je govornik Kramar mnenja, da naj bi se uložila na vlado prošnja, da se pravica, izvrševat', gostilničar-sko obrt, da le takim osebam, katere se izkažejo za to sposobne. Gospod obrtni komisar magistratni tajnik Sesek opomni, da je mestni magistrat popolnem neodvisen pri oddaji gostilničurskih ali ka-varnarskih koncesij. Ako se mu zdi potrebno, vpraša zadrugo za svet, ali vezan na iste mnenje nikakor ni. Gospod Josip Lenče pa odločno graja, da se dovoli zakup gostilničarskega obrta osebam, katere so po celem mestu obče znane kot malovredne osebe in to celo tujim, ki so komaj par mesecev v Ljubljani, kakor se je to zgodilo zadnji čas. Gosp. Lenče nasvetuje, da, ako mestni magistrat zakupa g08tilničarske obrti gotovi osebi sam no bode preklical, da zadružni občni zbor sklene, da se ta oseba v zadrugo kot član ne vzprejme, ker bi bil tak član v sramoto vsi gostilničarski obrti. V istem smislu govoril j« tudi gospod Tosti, na kar se predlog gosp. Jos. Lenče-ta vzprejme. S tem je bilo zborovanje končano.
— (Nova m e h t a za živi u oz d ravnike na Kranjskem) Cesar jo potrdil sistemizovanje dveh novih živinozdravniških mest na Kranjskem, kateri se bodo popolnili dne 1. jauuvarja 1893.
— (Z Ljubljanskega barja) se nsin piše: Glavna zapreka, da se je dozdaj tako malomarno postopalo glede osuševanja barja, bil je jez v Vodmatu. Slavno c kr. okrajno glavarstvo Ljubljansku je z ukrepom z due 14. maia t I. št. 9790 posestniku tovarue Vodmatske zaukazalo, da se mora jez, ki je odtoku barskih voda škodljiv, podreti. Priziv te tovarne je visoka c. kr. deželna vlada kranjska z odlokom z dne IG. avgusta t. I., št. 6649 zavrnila ter potrdila ukrep prve instance. Dan ti se je začelo, padla bo zapreka, katera je dvajset let preprečevala obdelovanje barja. Čast možem, kateri so s tem činom kmetovalcu pot k blagostanju odprli. Ni še s tem vse storjeno, dela je še v obilici, ali začetek je storjen. Stvar banana je pravična, pravica pa mora prodreti. Barjan.
— (Nova brzojavna postaja) odprla se je včeraj na Studencu pri Ljubljaui. Združena je s poštnim uradom in ima omejeno službo.
— (Višja dekliška šola v Konjicah.) Mariborski kuezoškof preuzvišeui gospod dr. Na po tu i k kupil je v Konjicah, v Cerkvenih ulicah št. 100 ležečo hišo v ta namen, da se omlu osnuje višja dekliška šola. Troški za prireditev hiše so proračunjeni na 40.000 gld. in, kakor se čuje, darovala je polovico te svote knegiuja VVindisoh-giiltz. Novo šolo vodile bodo šolske sestre, urejena pa bode po uzoru dekliške šole šolskih sester v Mariboru. Glede učnega jezika na bodočem tem zavodu še nismo ničesar mogli izvedeti, vender pa upamo za trdno, da se naščma ne bo v kot pritiskala.
— (Tržaška iredenta.) Tržaški poslauec in renegat Rascovich predrzoil se je pri razpravi za slovenske šole z nečuveno smelostio trditi, da nosilo Slovenci svoj patrijotizem lamo na — jeziku. Požrtvovalni patriotizem okoličanskib Slovencev čutili so Riskovichevi somišljeniki že nekatere krate, o njem torej ni treba govoriti, kake vrste patrijotizem pa navdaja gg. Rsscovicho et tutti quanti,
to dokazujejo z dejanji nedvomno in jasno. Prav v predvečer te burne seje dež. zbora Tržaškega počila je s strahovitim ropotom na nekem samotnem trgu velika petarda in vzbudila iz sna prebivalce tistega dela mesta. Policija zaprla je štiri nadobudne patrijote po Ruskoviehevem uzoru in sumi, da so nedavno tega prouzročili tudi eksplo-sicijo pred namestništvom. Iredentovski poslanci torej te petarde kakor vseh prejšnjih niso vrgli lastnoročno, a moralna odgovornost je vender le zadene, ker v svojem nebrzdanem fanatizmu in sovraštvu zoper Slovence iu zoper monarhijo huj-Kkajo sisteinatičuo ua taka dejanja in je potem v svojih listih še odobravajo. Tržaški Slovenci izražajo po besedah Rascovich« svoj patrijotizem samo z jezikom, iredent.ovei pa s petardami in te vrste patrijotizem bi pač že moral tudi vladi odpreti oči. G»>sp. Rase >vicha in tovariše njegove bi |>a opozorili na staro resnico, da naj ne hodi na solne. , kdor ima maslo na glavi !
— (Don J a k i č v Pragi) Urednik neustrašenega Poljskega lista „11 Diritto Croato", don Jakić, mudi se sedaj v Pragi, kjer so ga politični in novitiarski krogi Če^ki vzjirejeli jako laskavo. V soboto zvečer priredili so Čegki kolegi don Jakieu ,diner\ katerega se je udeležilo nad 50 Čeških poslancev in novinarjev in pri katerem se je spregovorila marsikaka uaudušena beseda.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš" ima v št. 19. nastojino vsebino:   Iz deželnega zbora kranjskega.
— Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Književnost.
— Listek. —   Naši  dopisi. — Društveni vestnik.
— Vestnik. — Uradni razpis učiteljskih služeb.
— Izveš taj Matice Hrvatske za upravnu godinu 1891. — Odbor „Matice Hrvatske" razpošilja svoje letno poročilo, iz katerega je vidno, da je imelo društvo v minolem letu 8100 članov, 29.775 gld. 63 kr. dohodkov in 22.588 gld. 50 kr. troškov. Ker so ae lanske knjign, tiskane v 8200 izvodih, razpečale v 6 tednih, natisnile se bodo letošnje v 9000 izvodih. Gospodje poverjeniki naj blagovolijo zapisnik članov in uplačane doneske poslati odboru do konca meseca novembra, ker bodo vsi člani dobili knjige vsaj do Božiča.
— „U Zati š j u.u Razne pjesme (1880 -1892) spjevao J osip Mi lakov it*. T sak i naklada Spindlera i Lbschnerja u Sarajevu. (Gosp. Š(.indler je Slovenec, rojen Ljubljančan.) To je naslov elegantni knjigi, ki je ravnokar zagledala beli dau. VeČina pesmi je liričnega značaja, tako ciklus 14 pesmi „Njoj" iu druge, ostale pa so različnega Bodržaja. Pesnik čeBtokrat cituje razne slovanske pesnike, mej njimi tudi našega Gregorčiča, kur kaže, da se je pečal s pesniškim slovstvom slovanskim. Ob |>riliki sjiregovorimo kaj več, ko pročitamo lično delo. Cena knjigi je 90 kr., s poštnino 95 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta l. oktobra. Dr/, zboru danes predloženi proračun za 1. 1893 izkazuje v bilanciji prebitka 14047 gld., za 678 gld. manj nego lani. Delegacijama predloženi vkupni proračun za leto 1893 izkazuje kosmatih potrebščin 143,821.887 gld. v primeri z lanskim proračunom za 4,679.001 gold. več; redne potrebščine znašajo 125.359.122 gold., izredne pa 18,462.76") gld.; dohodki so ura-čunjeni v znesku 2,677.493 gld., vkupua potrebščina znaša torej 14 1,144.394 gld., v primeri z lanskim proračunom 4,07 5,016 gld. več. Od potrebščin je rednih 122 milijonov 81.621) gld., izrednih 18,462.765 goldinarjev. Redne potrebščine postale so v primeri z lanskim letom večje za 3,046.432 gld., izredne za 1,628.584 gld. Za 1. 1892 zahteva se naknadni kredit v znesku 1,7 59.220 gld., od katere svote spada na zapadno državno polovico 1,724.035 gld. Od rkupne potrebščine v znesku 141,144.394 gld. spada na ministerstvo viiaiijih rečij 3,533.500 gld. ; na vojno ministerstvo, in sicer za vojsko 123,501.828 gld., za mornarico 11,977.680 gld. V vojne namene zahteva se letos za redne potrebščine 2,736.840 gld., za izredne potrebščine 1,499.7 22 gld., vkupe torej 4,236.562 gld. več nego lani, za mornarico zahteva se za redne potrebščine 303.666 gl., za izredne potrebščine 146.300 gl., vkupe za 449.966 gld.  več nego lani. Za
vojsko v okupovanih deželah tirja se 3,G 12.000 gld., za 7 23.000 gld. manj nego lani. Carinski prebitki znašali so lani 44,865.470 gld., torej 4,373.720 gld. več, nego je bilo proračunjeno.
LVaziie vesti.
* (Da vi ca) je bolezen, kateri še ne poznajo teka. Nedavno umrli Goriški veleposestnik dr. Levi, o katerega uzoruem umnem gospodarstvu Brno imeli že priliko govoriti, volil je v svoji oporoki 30.000 gld. tistemu zdravniku, ki najde sigurno sredstvo /.oper davico, za katero boleznijo je pred leti umrla njegova |ediua hči in dedič.
* (Koliko je železniških strojev na svetu?) Na celem svetu je 109 000 železniških strojev in sicer v Evropi 63 000, v Ameriki 40.000, v Aziji 3300, v Avstraliji 2000 in v Afriki 700. Od evropskih drŽav jih ima Angleška 17.000, Nemška 15 000, FrancoBka 11 000, Avstro-Ogerska 5000, Italija 4000, Rusija 3500, Belgija 2000, Nizozemska in Šjmnska po 1000, Švicarska 900.
* (Star pretepač.) Ves Napo)j pozna prodajalca žveplenk Cap<ella, ki hodi nebroj let po korsu in roolestuje ljudi. Neki dan spri se je stHri Capielli z mladim konkurentom, ga vrgel ob tla, ga naklestil in nazadnje še z nožem mesaril, da je bil revež ves krvav. Prišedši jtred sodnika iu vprašan koliko je star, odrezal se je Capiella kratko: Saj znate računati; rojen sem bil I. 1790. In tako je bilo. Starega pretepače je sodišče z ozirom na njegovo starost 102 let odpustilo brez kazni, sodnik pa mu je svetoval, naj se vender že spokori, češ, da je skrajni čas.
Narodno-gospodarske stvari.
Centralna posojilnica slovenska.
(Spisal J. La pa j ne.)
Načrt pravil.
Firmu, sedež in namen zadruge. I.
§ 1. Firma zadruge se glasi: „Centralna posojilnica slovenska", registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Svoj sedež ima v......
§ 2. Zadruga ima namen, da pomaga že obstoječim slovenskim posojilnicam s kreditom, t. j. da jim pošilja hranilne vloge ali da jim daje proti mogoče nizkim obresti m posojila, da pomaga usta-novljati nove posojilnice z dobrimi sveti in s pošiljanjem hranilnih vlog ali posojil ter da b tem pospešuje nizko obrestovanje posojil po Slovenskem.
II.
Zadružna denarna sredstva.
$ 3. Denarna sredstvu so:
a) vstopnina,
b) zadružni deleži, o) hranilne vloge, č) iz posojila,
d) zadružni zaklad, ki se zbira iz vstopnine in doneski čistega dobička.
111.
Začetek in nehanje zadruge.
tj 4. V zadrugo se vzprejemajo le slovenske posojilnice ; število teh zadružnie je neomejeno. Posojilnica, ki želi pristopiti, mora se oglasiti pismeno in z veljavnimi podpisi, kakor to zahtevajo njena pravila, katera je zadrugi poslati, t^r podpisati pravila „Centralne posojilnice .slovenske v.....
Ta dovoljuje v.stop ali ga odreka, ne da bi bilo treba povedati zakaj.
£ 5. Posojilnica, ki je bila sprejeta v zadrugo, pa ne izpolnuje dolžnosti, prevzetih po določilih teh pravil, izgubi pravico zadružtva pO sklepu na-čelstva, zlasti ako na škodo zadruge podkopava njen kredit na kakoršni koli način.
lzključba t-o mora občnemu zboru v potrjen je predložiti.
Posojilnica zadružnica, ki prostovoljno iz zadruge izstopiti želi, mora odpoved do konca novembra načelstvu „Centralne posojilnice slovenske" pismeno naznan ti in terjati potrdilo te odpovedi od njenega načelstvu.
Izstop velja le s j>ot.ekom tistega leta.
Zadružni deleži izstopivših zadružnie se izplačajo 4 tedne i>otem, ko je občni zbor letni račun „Centralne posojilnice slovenske" potrdil.
Do zadružnega zaklada (reservnega fonda) nimajo niti izključene niti izstooivše zadružnice nobene pravice.
IV.
Vstopnina in zadružni deleži.
§ 6. Vsaka zadružnica vplača pri vstopu l°/oo (eno ttsočinkoi svoje zadružne matice (zaklad). Vplačana vstopnina se jnj več ne povrne. Vplačati mora tudi v gotovini vsaj jeden delež, ki znaša l°/„ (jedno stotinko) njenega v drugih denarnih zavodih naloženega denarja. Za podlago odmerjenja vstopnine in deležev vzame se račun posojilnice zadružnice od zadnjega letnega računa. Delež svoj mora posojilnica-zadružnica zvišati od leta do leta v tem razmerji, kakor se zvišujejo njeni drugod naloženi denarji. (Daljo prih.)
Mnogoatranaka pornba. Gotovo ni domačega zdravila, katero ne da tako mnogostransko porabiti, nego „Moli ovo francosko žganje m nnl", ki je takisto boleati utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeliin. .Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dati lekar A. MOLI,, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se ne poš ilja. ti (42—18)
Domače zdravilo ln toaletni pripomoček. Iz
velikega števila teh sredstev priporočamo zlasti preskušena sredstva firme: Fran J. Kwizda. c. in kr. avstrijski in kr. runinnski dvorni založnik in okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaji, namreč: Kwizdine Alveolar-kapljice proti zobobolu, Kwizdina Alveolar-zobna - pasta in Alveolar-ustna-voda, za čiščenje zob in osveženje zobnega mesa; — Kvvizdina tekočina za lase in Kvvizdino čebulno mazilo za ojačenje lasišča in pospešenje rasti las; Kvvizdin sok iz ozkega trpotca, sredstvo za razstvaljanje sluz za ljudi, ki kaSljajo ; Kwiz-dina tekočina zoper kurja očesa in bradavice: Kvvizdino francosko žganje, Kvvizdino zdravilno salo iz kitovih jeter.
/ili um In po ceni. Znani župnik Boštjan Kneipp v \V'>ri8liofenu, znan vsled svojega zdravljenja z vodo, je proti vsem živilom, ki Človeka vznemirjajo, zlasti pa proti kavi, čaju, tabaku, upijanljivim pijačam itd. Posebno je pa napOTddftl vojsko navadni kavi , ki provzroča posebno pri otrocih in ženskah slabost, pomanjkanje krvi in pa bledico. On priporoča, da naj se vsaj polovico sladne kave primeša, če se noče poslednji« že samo piti. Tvrdki Katbreinerjevi nasledniki na Dunaju se je pa posrečilo iz sladne narediti jako redilno aromatično in ukusno kavo, katera popolnoma ugaja, kar se tiče razstopljivosti redilnih snovij. župnika Kncippa zahtevam ali jih pa So presega. Kneipp je tej tvrdki dal izključno pravico, prodajati Kneippovo sladno kavo v celih zrnih.
		
*---1»		
1
„LJUBLJANSKI ZVON"
«to1l
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
t mrli so v fLJuttiJatil:
'J"*, septembra : Alojzij Stražišar, posestnikov sin, :$ mesece, Krakovske ulicn št. 1, katar v črevih. — Anton Kavčič, želez, sprevodnika sin, 10'/» leta, Poljske ulice št. .">*, dvienterie.
29 septembra: Janez Maček, delavec, 30 let, Ulice na Grad It. 12. plučni krvni udor. — Angela Peteh, koč-jaževa hči, 4' , leta. Kravja dolina št. 21, larvngitis crouposa.
V deželni bolni o i i
27. septembra: Apolonija Dolouc, kajžsrjova žona, :$8 let, jatika.
2'.'. septembra : Marija Jumnik, dekla, 40 let, tetanus. — Jožef Berle, gostač, 72 let, marasmus.
Meteorologično poročilo.
I	Čas ops-'ovauiii	Stanje barometra v ram.	Tem-iiit.i' nrii	Ve-trovi	NeOo	Mo-krina v, mm.
&. E 09	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	7864 mm. 786 0 mm. 784*6 nn	i::■•«•• C 212" C 16-6« C	si. Zrth. si. zali. al, vzh.	megla obl. d. jas.	1580a«. dežja.
Hrudnja temperaturi* 16"6*, »a 30 nad nortnalom.
m}"U_23.3L3«sic2i borza
dne  1   oktobra   t. I
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.    96*70 — gld. 96 65
Srebrna renta......                                96 3f) — , 96 30
/Jata renta......,     U5 6'i — „ 118« —
5° , marčna renta   ...     „*     100*48 — H 10045
Akcije narodne banke .   .     ,    990 — —   „ 988 —
Kreditne akcije   ....     „    312 BO —   . 812-—
London........                                       119-65 —   „ 11960
Srebro.......,      —'— —   „ —* —
Napol.........                                              9 51 — 9 51
C. kr. cekini.....,        6*88 —    . 5 68
Nemfike marke.....                               58'70 —   . 58-70
o
o* ■
•a .a
4,
o b
O.
GLAVNO SKLADIŠTE
[JEVE
najčistije hitni
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več. sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebtavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(2-b)       bolele in mej nosečnostjo. I.
NajImljSa ilijflletićna in osvc^ralna pijara. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
!! Podpisana išče!!
Poštenega krojaškega pomočnika, popolnoma veščega v voditeljstvu tega obrta. Zaslužek po pismenem dogovorn. (1094—1)
Ana Schweiger v Črnomlju.
alaala^BaaaaaaaaaaBaaaaaaHBaHa
Zahvala in priporočilo.
Najudaneje podpisani priredi (1093)
v nedeljo 2. oktobra 1892
v zdravišči kamniškega kopališča
v slovo
združen s plesnim venčkom 4 Zadetek ob O. url zvečer. Vstopnina 30 kr.)
Svirala Im> gotlba e, kr. pešpolka baron Kiihn.
Na prav mnogobrojni obisk se najuljndneje pozivljejo p. n. gostje i/. Kamnika ln okolice, kakor tudi iz IJublJane. Ob jednem izreka podpisani za dosedanje obiskavanje od njega obskrbljene zdraviške restavracije v Kamniku svojo najtoplejšo zahvalo ter se užo danes priporoča spoštovanim gostom iz Kamnika in Ljubljane, da bi ga kakor dosihdob tudi v naprej, ko se nastani v Id ubijani, kjer bode z dnem 1. novembra t. 1. prevzel restavracijo v hotelu „prl slonu", v prav velikem številu obiskavati blagovoli. Z velespoštovanjem
JANEZ MAYR, restavrater,
Pristna
italijanska vina
v gostilni (1073—3)
„pri belem valku"
(Weissen Wolf)
liter 36 in 44 kr.
Na najnovejši in najboljši naćin 4
It •»!«" ( ti*- (228—59) J
zebe In zobovja'
natavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* J w»111 m in vse zobne operMcilje, — odstranil je 4 sobne boleeJue z usmrtunjem živca J
t zobozdravnik A. Paichel, :
J  poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hifti, I. nadstr. J
1000;
pisemskih mark« okoli 170 vrst, »O pf.. "©» raznih prekomorskih 3.50 91., 120 boljših evropskih St.SO 91. pri ti. Zeeh* uirjrr, Norimbcrk. Naknp. Zamena.  714 >
Popolno in praktično
igranje na citre
poučuje doma in zunaj doma.
Kdo? in kje? pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenskega Naroda". (1060—4)
V nedeljo dne 2. oktobra t. L,
otvori I bodem novo zidano, pri kolodvorn v Kranji stoječo
restavracijo.
Točil bodem izvrstna ln pristna vina ln pivo ter postregel z dobrimi Jedili. — Na razpolago imel bodem tudi prenočišča za gospode potovalce. (1070—3)
Priporočam se p. n. gg. potnikom in drugim za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem
Fran Ks. Sire.
FRAN KAISER
puškin* v Ljubljani
(Odlikovan v dmdott 1890. leta, v Trstu, Gorici in Zagreba 1881. leta)
priporoča mnogovrstno
zalogo orožja in raz. nih lovskih potrebščin, kakor tudi pušk lastnega izdelka
ter izvršuje vsakojaka  popravljanja točno in po najnižjih cenah. (949-7)
kateremu  so popolnoma dobro znane ljubljanske in
deželne kranjske razmere, ki je zmožen kaj reprezen-tovati, inteligenten, star 30 do 40 let, zdrav in krepak, nemškega in slovenskega jezika v govoru in V pisavi popolnoma vešč, neomadeževane preteklosti in ki se more izkazati, da so mu financijclne razmere popolnem urejene (varščina), se vzprejme kot poslovodja in acquisitour (zmožnost pogojena) Ljubljanske glavne agencije jedne najimenitnejših avstrijskih zavarovalnih družb in pri posebni rablji^osti in če mu bode vfidenje tako, da bode zadovoljil vsem zahtevam, dana mu je prilika, da si osnuje gotovo in trajno službo.
Prosijo naj pa za to službo le take osebe, ki odgovarjajo vsem tem pogojem, katere imajo zanimanja ln ljubav za asekurančne poslove in resno voljo, vsem do njih stavljenim zahtevam z Jednakomerno marljivostjo in žilavo vstrajnostjo zadovoljiti in ki so tudi sicer brezmadežnega vedenja. (1098—1)
Lastnoročno nemški in slovenski pisane prošnje, katerim se imajo priložiti prepisi spričeval in referenclje, pošljejo naj se upravni&t.vu tega lista pod 201,191.
F
I
P. n.
Gast mi je obznaniti, da sem gostilno „k paro vozu" od južnega kolodvora premestil v hišo tik novega državnega kolodvora
ar Petrinjska ulica št. 44.
Z velespoštovanjem
Josip Luzar
(1096—1)
gostilna .k parovozu" Petrinjska ulica št. 44.
tik novega kolodvora ogrskih državnih železnic v Zagrebu,
ji3^Ei3^i=i=i=Fi=rJ=pI
SVARILO!
Usojamo si p. ti. občinstvo uljiui o na to opozarjati, da su naša
Katlreiner-jeia Kneipj-OYa slađna im
nikdar odprta
ne prodaja, temveč v belili origliialulli snvltklli * modrim tiskom po 1 t kg,
200 in ion gramov z iiHŠim podpisom in varstveno  znamko,  ki je tukaj zravuu.
1*mbI iihJ  se posebno  na uhmo vurstteno
/Muiulio.  knjll oll«-lllMt.tO  M«9   Nlillšll Hh-plll
/. \m«-ihI moKoi^luil pouareilbauil. l*h|»lr4 tisek iu besedilo se popolnoma ponaredi, aame po-|iod«»bo <HNilit^u gospoda tapslka iu umm pod-plM uIuih|o ponairedbe. Nlkdo naj ne »odi o ItMkotoMli Kutkreluer-Jeve Kuelpp-ove Hladne kave, «•«• ul dobil prlstue v zavitku s vurutveiio ziiHiiiko, ki je tu sraveu iiiiUhuJena.  (10-^5—2)
■ Ml
MaVt-
bi«      m* en* VWm» » m •\ni MM mv^
-■■■li« *■VVIKN-« mumchin
Kathreiner-jeve
tovarne Hladno kavo.
Berolin — Dunaj — Monako vo.
K št. 7882 od 1. 1«92.
(1080—2)
M^-viso.
Dne 13. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoludne vršila se bodo pri c. in kr. intendanciji 3. voja. v Gradci javna pismena ponudbena obravnava radi osiguranja traktorsko navadnega hranjenja v c. kr. vojaških bolnišnicah v Gorici in Celovci, potem radi zalaganja z zdravniškimi potrebščinami 1. vrste za vojaško bolnišnico v Gorici.
Natan^neji pogoji za udeležbo pri tej obravnavi se lahko izvedć pri vseh garnizijskih in vojaških bolnišnicah kotnega področja, trgovinskih in obrtnih zbornicah v Gradci, Gorici, Ljubnem, Celovci, Ljubljani, Rovinju in v Trstu, mestnih svetovalstvih v Gorici in v Celovci ter slednjič tudi pri imenovani komi intendanciji.
V Gradci, dnć 16. septembra 1892.
C. in kr. intendancija 3. voja.
-L/£eilsL oznanila
Ahčin Albin C
Gledališke ulice št. 8, trgovin* x želez jem, zaloga dinamit«*, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodeljskega
orodja, štedilnih ognjišč, peci, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah.
(«28-19)
Baucon Andr.
stolar, Dunajska cesta 9t. 7 (Frohlichova hišo), II. dvorišče, priporoča se časti tem u občinstvu tu iu na deželi za vsa Btolarska dela in poprave po nizkih conah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. 6 (616-19»
Bilma F. & Kaseti
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten rsdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki-rurgične obveze (le lasten izdelek), jamčeno naj bolj Se vrste, z raznimi kirurgičniini pripravami. Velika izbera kravat, 1 lačnikov, glavnikov, krtač, mila iu parfumov. Vse po najnižjih cenah.
(569-20)
Binder Karu!
stavbeno in pohiSno mizarstvo s parom, Parne ulice, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt spada-jočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačno. (670-80)
Blumauer L.,
jermenar in sedlar, Selen* hurgove nlico, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov i» jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-20)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov iu firnežev, slikarija vsakovrstnih  napiBov, pleskarsko podjetje za Btavbe in biftno opravo,   za Frančiškansko cerkvijo St. 4. v hiSi g. G. Vilbarja. Velika zaloga no-rimberSkth copičev, priznano najboljfie vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spa-dajočih   predmetov. Nizke cene, točna iu dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v onrtr.ein oddelku razstav'jene izdelku.
(572 90)
Detter Fran
Stari trg St. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih finih Šivalnih strojev po nizki ceni; različne kmetijske atroje, kakor: mlatil-nice na vlačilo (Goppel) in na roko, slaniorezuice, žito čistilne in odbiralue stroje, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnice (preSe) za vino in aadje, blagajnice, varne pred tabovi iu ogujem.    (62 -19)
Drenik Marija
.v Zvezdi", v hifti „Matice Slovensko", prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela m vezenine po najnižji e -ni, perilo in kravate za gospodu. Izdelovanje nogovic iih stroj. Predtiskarija iu vezenina za aa perilo. Mnogovrstne ko-Sarice in parfuuiurija. _____ (623-19)
Frisch Ivan
jermenar iu sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko talogu angleške opravo za konje iu kočijo, sedlov za vojake iu zasebnu jezdece, kovčekov za potovanje iz Sanja in leaa za gospode in dame itd., razuovrutna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga liatiuj iz usnja za mali iu veliki denar, za vizitnice, smodke in tobak Ud. itd.___(614-19)
Kajzelj P.
Stari trg; St. 13, trgovina s steklom iu porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni ■večniki, podobe v okvirih itd., bar veno ateklo sa božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno Največja izbera kuhinjskega orodja.     /Bi 8-19,
Herceg Jos.
brivec, Stari trg St. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročilu. Naročila za brljanje se vsprejemajo tudi za na dom ter ne ista vestno in točno izvrfie. (615-19)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta St 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nihalorn, stenske ure itd. Popravo se izvršujejo natančno pod pm-oStvoni. (608-19)
Hoffmann N.
Mestni trg St. 12; izdelova-telt kirnrgičnih instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in bruSenje nožev. Prodaja na debelo in drobno.(574-20,
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raziiovrstnib šivalnih strojev in biciklov po nizkih tovarniških cenah Prevzetna tudi vbh v to stroko ppadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-19)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil Isstnega izdelka za tnoSke in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga ziuiskili sukenj, srajc, jopi-čov, spodnjih hlač ter kravat itd.__(575-20)
Kenda H.
na Mestretn trgu. priporoča krasno okićene klobuke za dame po gld. 1 80, 250, 3*50. 480, 5'50, 680v Ilustrovani cenik franko. Čisto svimati foulard po 65, 80 kr., gld. 1*10, l•80, čisto svilnati Šu-rab vseh barv po gld. 1*10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 165, L'20{ čiBto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele obleko po gld. 120, 165. (012-19)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli -vovec, tropinovec in brinje-vec. (576-20)
Košir A.
jermenar in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za izdelovanje vsih v njegovo stroko spadajoči!) del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljSega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdecu itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovČekl m druge potne torbice za gospe in gospode po nizkih cenah.
(627-19)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkib cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. (580-19)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; v sprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno. (573-20)
Kunst Al.
Židovske ulice St. 4, velika taloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izboro. VaakerŠna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo iu zazuamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so uzorec uposlati. (607-1*-)
Podkrajšek Marija
Spitalake ulice, ima v vodni zalogi vsakovrstne suhe veu-ee in cvetlice, Šopke za cerkve, nagrobne veuce in trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, oprtnike iu sploh liSp za šivilje in krojače. (631-19)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato za'ogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasina in rusterski samotok ; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, brinjevec, slivovec in druga naj bolj Aa žganja po nizkih cenah in točni postrežbi.       (65"i-18)
Mikusch L.
Mestni trg St. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn i in ceno. (613-19)
Muller J.
fotografično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicab št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotograiično stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieiirs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-šanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejeiulja vsa v fotograiično stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
i'577-aO)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izhero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevunje brezplačno. _(578-20)
PakUTlL
j na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garam i-rauo pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, brenti finih in navadnih košar, jerbssev, Bit, reščet tiojih kletk, peharjev, stru-ceiic, siam, slam-podvežuic itd. in kupuje vsako množino verbovih šibic(protja za pletenje, konjskih in kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih obrazcev iPnppeu-ISitste za šivilje in krojače in pletenih kovčegov za potovanje. Škatlju s patent, zaporo za poštne pošiljatve itd. (629 19)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg št. .'1, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov iu slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev te«* vsakovrstnih volnenih, cvirnatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in ceno. (656-18)
Ranzinger R
špediter na Dunajski cesti St. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne in ceue izvršbe.
(617-19)
Ranth M.
(Viktoi Kantin, Ljubljana, Marij n trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-iiega blaga in podvlek, bombaža iu ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, Šivanje in kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpasnikov, Životkov in rokavic, pozamentirskega iu drobnega blaga trakov, čipk in pet-Ijanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. (659-1 M)
Petrin J.
ineše. stavbeno iu hišno mizarstvo s stroji in parom, priporoča se p. n. občinstvu za vsakojaka pohišna dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvrSitev mizarskih del za stavbe. V zalogi je vedno suh in dober lea. Vsakojaka naročila izvršujejo se reeluo in solid.io ter po pošteni ceni. Ceniki ln troškovni preudarki zastonj in franko. (735-15)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cest i St. 26, izdeluje natAiično po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter i7-vršnjeio točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljaj« se na zaht«vanjo brezplačno. Naročila na nove kočije izvi šuje jo so v teku 8. tednov.
__(632-19)
Reich Jos.
Poljanski nasip. Ozke ulice St. 4, priporoči čast. občinstvu svojo dobiti urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejnio se za pranje in crem v po-barvanje. V barvanji vspre-jema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. (581-19)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod. Pod Traoco St. 2 V Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov*, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izhero lizikalićnih in matematičnih strojev : Vodne tehtnice, stavbinske mere, koinpaso iu vse v to stroko spadajoče stvari. -- Vsakovrstno popravo izvršil jej.i se takoj po nizkih cenah. (660-18)
Rudholzer Nik.
urar iu optikar, Mestni trg št. 8, znlagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zapriseženi cenitelj v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-1!*
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih iu srebrnih žepnih in stenskih ur, budilnic itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno in najnatančneje.
(622-19)
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta št. priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko iu hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobno križe, žage, pilo, oveke, pip*-za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najniži i ceni. 1657-18
Soklic J.
Pod Trančo (pri Cevijurskem uiostii ■ priporoča svojo veliko zalogo tabornih klobukov, slamnikov in čepic, od najnavadnejšili do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi novo so-koUke čepice. (583 20)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključar, Kolod\orske ulic 22, priporoča njegove valčaste ogr»t-de za okna in vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprdjemljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. (626 1 B)
Sevčik Fr.
puškar, PreŠirnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za Balone iu laucaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovcu; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno, _(682-20)
Toni Fran
vulgoSrakar, i/.pitani kovač, Kravja doljna St. 2, izdeluje vse v njegova obrt upad ijoča dela po nizkih cenah. Dobro delo m točua postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. 633-19)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križevni-ški trg St. 3, filijalka v Ribnici, priporoča se p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuni pošiljajo se ua za-btevaiije zastonj iu franko. Zunanja naročila in spluh vso poprave izvršujejo se solidno in točno. (733-16)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami'', izde bije najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo so točno in vestno po naročilu. Cono jako nizke in dobro delo.
(734-15)
Schaffelner K.
pilar, Florijsnske ulice št, 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahto-vanje zastonj. (665-181
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vel ko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih tnovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spsdajočih del po nizkih cenah (584 20)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezijo cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mostu in ua deželi; napravlja štedilna ognjišča, ograje, stavbene okove iu tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nuki ceni. (679-80)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št 24, priporoča veliko '.alogu izvrstnega piva v steklenicah prve (iraške delniške družbe. Točna postrežba. (610-19l
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga naj finoj šib obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cone. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu solidno. (f>N,r> -20)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Franoovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže iu ograje, štedilna Ognjil&a v najnovejših obli-kab, ključe iz aliiinitiiuma, kateri ho trikrat lažji od 10-lesnih, napeljuje hišne telegrafe iu telefone, strelovode,
proskulene i elektromotorom«
V zalogi ima vsa posamezna tolcgrafična dela. Naročila in proračuni, kateri so na zalite vanje pošiljajo, L.vrše s».i natančno in ceno. (711-16)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1H4 7. I., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 in Gospodsko ulice (Knežji dvorec), /aloga jednostavnoga in naj-liuejoga lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stnt-garskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robo, za-včs, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaliizij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregorne blagajnice. (730-15)
Evgenij Betetto
tovarna za inotlje, v Ljubljani, Plorijansko ulico št. 8, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metel] od najfinejših do najcenejših po uajuižjib cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (71016)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg St. 15 in Čovljarako ulice St. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča st avionska dola v mostu iu na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsake vrste prevzemljo ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se ua zahtevsuje zastonj. (61919)
Uranic Andr.
ključavničar, Hilšerjuve ulice št. 12, priporoča p. n. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in Btavtiinskih del tu iu na deželi. Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ogrado, okove itd. Popravila izvršujejo se točno. Ceue solidno in nepretirane. (736-15)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in š k arij iz najfinejšega angleškega jekla. Vspreiemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kiriirgičnih predmetov itd. (609-19)
Piehck in Brida
tovarna za metle, Gradišče št. 9, pripor >čat.a cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izdelovanje vsakujakih uietolj iz riža, nd najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko. (732-15)
Meršol Franja
ua voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (nionogra-inov), raznovrstnih drugih nzorcev sa šivilje, svile, kakor oprtnikov, predpasnikov itd. po nizki coni. Popravila se vs prejem I jej o ter izvršujejo točno in dobro. (781-16)
Schaffer Albert
rokovičar in trgovec ohvezil. Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih iu zimskih rokavic,
oprtnikov, najfinejših kravat
za gospode, zavratnikov in naročk, francosk. mil iudi-ščav; zaloga kiriirgičnih ob-vozil iz kavčuka za bolnike ■ ,ii:i()-19)
Ign. Faschinga udove
kIjučavuičariiica v Ljubljani, Siiknarako ulico št. 3, priporoča bogato svojo zalogo šte-dilnlh ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah iu vspre-jeina rudi vsakovrstna stav-binska tlela. Zunanja naročila iivršč se točno. (712-16)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ar-nikove rože, Seiitjaužove koreninice, bele kresnice, čeS-miiiova zrnja, smrekovo some, tršljikovo lubje, ržene ro-žičko in druge poljske pridelke. Seno za konje in govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. Blago kupuje po najvišjih cenah. 1769-14)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno dotiivališčo za garantirano 0ooqnel-ovo gela-tiuo za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zboljSevanje vina. Navod za porabo
priden« se tistemu, kdor to želi, zastonj, (770-14)
Kreć Fr.
krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča so p. n. občinstvu, uradnikom iu častnikom za izdelovanje oblek in uniform po najnovejlem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških ohlek, omogoči uic, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter ceno in solidno. Cone nizku in točna postrežba. Uzorco pošiljam na zabtevanje franko.
(763-14)
.los. Bernarda naslad.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. i in Gledališke ulice 6t 4 priporoča svojo veliko zalogo M, kleiiine, porcelana iu beloprstenega blaga; okvirov za podobe, petrolejnib bvo-tilk iu raznih šip; stekleni aparati za kemično, fizika-ličuo in faruiacuvtično uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbera vsakovrstuib stckb-uic za pivo | i u brez varstveno zapore; steklenic za vino in ovitnic, b'/i litra držećih in 5 ko težkih, ua-vlasč za poštno odpravljanje napravljenih za razno sočivje iu sadje; nadalje raznih »»pletenih steklenic za vsake tekočine, steklenico za kouserve s samolastno zaporo ter najboljše za v klado kuhanega Hočivja in sadja.
NOVO! NOVO! Pošiljam tudi eumillraiiM irua aa\ 01-seeuje vsukuJuklU steklenic. (726-13)
Mala oznanila
Druškovič Andr.
trgovina, z železtiino. okra-Bki, ključarskiini  izdelki in materi jalnim blagom.
Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste.
Točna in cena
postrežba. (7»>f>-l4) Ljubljana, Mestni trg 0/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja iu izvrstnih podplatov domače strojarije. Zaloga čevljarskega orodja in v to str.»ko »padajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno in točno.
(H67-10)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 1H;>7, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim-herških iu japonskih umetnih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav, orodju za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskanje za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač, /.birka starin. Naročila izvršujejo so točno in ceno.
(7ol 14)
Fabian J.
trgov- o, Valvasorjev trg, priporoča svojo veliko tatogO koloni j al nega, špecerijskega
in materijalnoga blaga. Snega ruma, konjaka, likerjev. Pristni hrinjevec, tropinovec in ■Hvoveo je vedno v lalogi* raznovrstna vina: rusterski ■amotok, malaga, inailejra, bordeani itd. Prodaja na debelo iu drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu ceno. i7ti7-l4)
Nagy Štefan
prej France Terček, Ljubljana, trgovina z žeiezniuo, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarako-klju-euvuičarskun m kovinskim blagom  je od  dne 1. julija
1891 nadalje na Valvasorjevem trgu St. 5,
v poslopji okrajnega glavarstva.     (818 121
Cassermann F.
kmjač, Selenhurgove ulice St. 4, priporoča se časti ti m p. u. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek iu uniform po najnovej-Sem kroji. Zunanja na-5 ročila izvršujejo se ? točno, vestno iu po S nizkih cenah. Uzorci j; so na razpolago ter •S se pošiljajo na zahteva nje franko. (7»>H-14)
J. N. Potočnik
krojač. Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zalitevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za. izdelovanje   sukenj   iu tslarjev.
(812-1 i)
Buggenig J.
sodar, Gradile*, priporoči se p D občinstvu in gg. pi-vovarnarjoui za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt. spadajoči h del. 1'revzeuia tudi vsa popravilu rasnih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje in prodaja tudi nove in stare vinska sode, (764-14)
Steinfcldsko
marčno in ulezano pivo
% no«II1i
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (84.V11) zaloga piva
bratov Reininghaus
V Ljubljani. Nlftkia.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajska cesta
t. a I o g 11
špirita, zganja, špecerijskega blaga in barv. (814-12)
R
estavracija VVeber,
st v n   Ša nin izvrstno pivo in dobra kuhinja opoludans k i obed.
Židovske ulice št. 8, priporoča se p. n. si. obČin-robrojno  obiskovanje.   Točna postrežba, Primerno nizka cena za J. «clicr, restavrater.
restavracija I vrste, najlepši   razgled na
gCvicarija (Pod Tivoli),
Jlsf l.ju nljauo, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja iu točna postrežba. Priporoča st: si. p. n. občinstvu iu gg. potovalcoui (7;J8 —181 II. Eder, restavrater.
I
star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporo-č ujo j o kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica */,, litra 1 gld. 75 kr.; velika steklenic * , litra 3 gld.
Piccoli-jeva lekarna
„Pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta.
'nanja nnmčiln te pi'oti povseijm s»**t* tittnt* iz-ff.iujrjtf. (59—1*)
!
♦
i
i
M tittnt* izvršujejo.
i I i
4
i
4
«
i
« i i
»•
I
VOŽNJI LISTKI
(7-37) pri iii/o/.eniMko - anur išk I parobrodu I «lriižl»i.
I Kolowratring 9 T^TT"\T A T IV VVevringergasse 7- ±J [J }}{       J ,
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajšo, najceneje ln najhitreje potovanje.
Iščejo se:
Gospodinja v obližji Ljubljane; več kuharic; hislna zunaj Ljubljane ; prodajalk*, dobro mesto, 10—15 gld.; zaračunajoča natakarica, pestunja, kočljaž. — Več
se izve (1097)
v pisarnici O. Fl ux, na Bregu št. 6.
J. C. Juvančič
trgovec z vinom "V Ssisžlsi pri 2LOm~b 1 j a- rn. i
priporoča (1009—&)
veliko zalogo raznovrstnega
vtna
jm
Preoble k^^^i^^Po p ra v i la.
N
7 rt I cd
•s »r—J
S. JQ 0
i=I t-* <d
AS tn
cš 1=1
O M
cd 525
sladkega mošta.
Poskušnje od 100 litrov više. Kdor ima lastno posodo, blagovoli nai jo poslati. Kupujejo 1» prodajajo we ludi /dravi vinnUi mo<1I od 56 litrov počenši tlo 100 hektolitrov in viSe, kakor
tudi pra/iie ni«»U leni«'«' raznih vrst.
V lovski in mokti Jesenski ddbl moči je doseči mehkega, in suhega obuvala sa o tedaj, <o se rabi F. BENDIK-ova v Št. Valentinu (Nižja Avstrija)
patentovana, nepremoena
redilna mast za usnje
ki so rabi pri obuvalu na Najvišjem dvom že nekaj let. kakor tudi za svetljonjo iu voičenje istega o. kr. izkljuono privilegirana
svetilna tinktura za usnje
katera ne pušča barvo ter je izkuJaua od c. iu kr. državnega vojnega ministerstva in je v rabi v c. in kr. vojski in največjih prevozulh podjetjih. O c* n ii
H&serdicM.
svetilni tinkturi za usnje:
1 kilo .... gld. 120
steklenica š . 1 . „   —80
steklenica st. 2 . „   —'40
cttek cniea št. 3 . _   —-20
redilni masti za usnje:
Vi polica . . . gld. —80 pnftlco ...    „   —"40
1 4 pniioe ... „ —-20 pufiiee ...     „   —-10
V vseh večjih mestih 'Monarhije v zalogi. — Glavna zaloga v LJubljani pri MeliUMSiiig-u A W«»l»er-|u; v Krnu j i pri Pettau-u; v Radovljici pri Hoiuan-u;  v Cel|l pri K. Btieger-Jo. (96Sr—o)
Kvari ««• pred i.....arejaujetn.
Jedino pravo prirejanja pristoje F. Hendiktt v 8t, Valentinu
Velika 50 krajcarska loterija, j Predzadnji
teden!
Glavni dobitek
goldinarjev 75000 go,dinar^ev
po
(y.r)7—IG)
. priporoča J. C. Mayer v Ljubljani.
r
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV MED
Stari trg št. 4   jLsjubljana   [. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; jj§ ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih jšj od 9. do 10. ure dopoludne. (i*o—37) S
ie«n#ei
Odlikovan na koruški deželni razstavi 1685. leta.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska iziielovalnica žičastili žimnic in žicastomrežnih postelj
lijul»ljuii;i (Šiška), poleg lioNler-J«ve |>iviuiie
priporoča
/ieuNle /Iiiiiimi   iiw|l>ol|N4> vrste m utruške |>oaiel)e po ti g;l«I. iu več, 9* " M »»      « velik« t9 a  »    „     „ n
iT tiitli uu obroke. "VSI (211—57)
Zalagatelj sa bolnice, hotele, zavode, kopeli, vili«?, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila so točno izvrse. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
KATHREINER-JEVA
Kneipp-ova slatina kava
jo (1086—2)
najboljši primesek k navadni kavi.
Prodaja jo prckupovalceui po orlgiiialulh tovarniških lemtli
JANEZ liTJCKMANN v Ljubljani.
Najboljše sredstvo ^^z_M/'%^-
prebavljenj e
vseh itiestiili jedil, ttlrov*
kakor tudi za prirejanje gorJuHlču« ouiak« jo
„Prima švicarska namizna gorčica"
tvrdke (1072-;3;
HOFER & Co„ Lustenau.
Dobiva se v vseh boljših opeoerljskih ln delikatesnih trgovinah.
Mnogo denarja
prisluži »i lahko vsakdor z malo glavnico <od gld. 400*— navzgor) na Dunajski borzi Veatno navodilo daje verodostojen strokovnjak 'kristijan .   Znaten nspeh dokazljiv.
Vprašanja, na katera se daje franknvan odgovor, odpravlja pod Šifro „A. »«47*» llmlolf Mo«»e na Dunaj i. (1082-2)
L. M. Ecker
7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naročbo
vodovodnih instalacij
vaake vrste, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz Bteklenega lošeila in fajančine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjioe ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (4.'$'2—23)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin In loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, stres neg* kleja in strešnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah.
Proračuni troSkov, kdor je zahteva, zastonj in frank ovuno.
Štajerska deželna
Rogaška kiselina.
Tempeljska in Styrijska slatina.
Sveža polnitev v novozgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. c (478-7)
Te gliivberjevoHolne kiselino, katera ni samo izborno sredstvo proti boleznim prebavnih organov, nego tudi Jako prijetna hladilna pijača, JflT* "i zamenjati ""^aj z drugimi kiselmaini, katere
se prodajajo pod imenom BRogaške". Dobiva so pri sbitinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: MI Ime lu KiiNtnerjii in Norica Wa\guerj» vilo\l. kakor tudi v vseh prodajalnicali mineralnih vod, v špecerijskih prodajaluicah in drogu erijah, ki so na dobrem glasu.
I
l
» ► »
» I I » I
l
Maribor na Dravi. Hiša
z vrlom in ilverna stranskima poslopjema
v kateri je pekarija in gostilnioa   ki vrfce na btn najemnine   v   vsem   1600   gld.,   proilia nc 24.ROO gld. (1088—9] PovpraSati je pri lastniku R08p. Frideriku Soli«'diw,y, v Gradci, Annenstrasse 19.
Fravi aaklad
za nesrečne žrtve sam o os k r u m b e (onanije) in tajnib razpašnostij jo izborno delo
Dra Retau-a
nebeohrana
Čefiko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 87 podo-bami, Cena 2 gld. a. v. Ćita naj je vsakdo, ki trpi ua strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki režijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin R. F. Blerejr v Lip« skem (Saško), Neumarkt .'14", kakor tudi v vsake j knjigarni. (1089—^9)
Izurjen solicitator
išče službe. 033
Več se izve pri npravniStvu „Slovenskoga Naroda".
Hiša na prodaj
»tt l^ii „j>i*i Marčnika", pripravna za gostilno, ima 5 sob, klet in kaščo Poleg hiše je majhna, hišica z jedno soho in s tremi drugimi shrambami hlev, svinjaki, pod, ledenicu, vodnjak, vrt s sadnim drevjem »n kozolec.
Več   se   izve   pri   Franu   Pavllo-ii na Glincah h št. 12 pri Ljubljani. (1079—8)
%fk\W~ Nepremočne "W
vozne plahte
različne  velikosti in kakovosti   ima  vedno v zalogi in jih daje po ceni i8t>o—52)
i*. i«ai>zi>(1ii:h
Mpc«lil« r «•• kr. priv. Ju*ii*' ieleattlee« v I juni, nt* Dnuajeli • eeetl ni. 15.
('UMlIU   ll i |>1<>1IIU
/.lt|fri'l>
I Sil I.
/. lit t it HVOtill|U
Temes\ ar.
Kvvizde
Pralna voda za konje, lena steklenici I gld, 40 kr.a. v
Bftbl ho nad 3U lit v <lloi-liill tllevill.  v velik i ti tlH-vili m. JiiNliih iu x»Nel»nili kot krepi-tlo |«re«l in |»«> I ščitili tlelili. tiroti pinl« il t»in .   In iit|«'ii|niu .   nlr|iin ni   Kil   i. t. d. tui lilijo knujtMii   |iiisi'I)iiii mor XII  l>r/i tek.
1'nziti ju nn guri-nji) varnostno /nuink" in 7..\hti>v«ti jo izrvcuo
li \i i/il i mi resi i I uelf «.!.<> It'kofillil. Dobiva »o v vseh leknrnah in trgovinah s špecerijskim blagom
(jlnvtia zalo^rn
211-11
Frani Jolt. Kwizda,
e. in kr. avstrijski in kr. riiniunski ilvonii založnik, okrožni lekar v Korneubiirgii pri Dunaju.
i
Viktor Bouffio
vinski trgovec
nnznanm slav. občinstvu m p, n. gospodom gostilničarjem, da ima sedaj svoie
1 vinske kleti 1
i 4
I
9l
<<] v lastnem poslopji
I poleg Ljubljanskega drž |j fovega) kolodvora v Spodnji Šiški, p
I
G-ostilničarsko posestvo
mm
na glavni cesti blizu Celja, obsegajoče hišo z jednim nadstropjem, kegljišče, vrt za sedeti in zelenjak,
je z vso hišno opravo takoj na prodaj.
Natančneje se izve pri gosp. IVl*«li11 lmlII ll.lkcf-ll v Spodnji Hudinji, pošta Celje. 1052 8)
"i
r
Anton Stacul
trgovina s delikatesami in vinom
Šelenburgove ulice št. 4.
Naznanjam, da so došla pristna bola in rudeča
italijanska namizna vina,
(1067—8)
kakor tudi fina doBortna vina, n. pr. Maršala, Chianti, Barbara, peilnovoo Neo-toioto itd. vse od najzanesljivejših tvrdk, ; ajumčeno kot pristna naravna vina.
Ob jeilnein priporočani bogato svojo zalogo finih in svežih delikates za jesensko in zimsko dobo: Praški in Graški prokajeni pršut, raznovrstno domače in druge klobase, fine mesne in ribje kenserve, namizni desertni sir, Št. Danielaki sirovi pršut, pristne francosko in Kromeriike gorjušice, Suchard čokolado, Van Houtcn Cacao, Liebigov, Kemerikov, Armourjov jusni ekstrakt, specijalitete v inozemskih, nemških, italijanskih in franceskih vinih, šampanjec, likeri, cognac, rum, čaj i. t. d. po jako r.izkih cenah pri najpazljivejsi postrežbi.
Za mnoga naročila se priporoča s spoštovanjem
Anton Stacul
8ladčičar.
JB3  FRAN CHRISTOPH-ov
svetli luk za ti
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja
Zaradi teb roea, kdor — Dobiva se aauio svit). —
Dobiva
IVANU
praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rab ljenju se posebno pripo-hoče sam lakirati tla. - Bobe se v dveh tirati /oprt lahko rabijo. jo v raallonih barvah (prav kakor oljnate barvo) iu brezbarven il-.i daje — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe ae v veeh zalogah.
FRAN CHRISTOPH,
i/.iiiuitt'lj iu jedini isđelovatelj pristnega svetlega laka -za tla, PRAGA A BBBOLIN.
M v LJubljani pri
LUCKMANN
U.
I
i
m
ti
II
I
goldmuriev
■tane vr> meni en modroo na peresih (Federmatratse). TI modroci so solidno
il najboljše tvarine narojeni, imajo po 'M) dobro vozanih, motnih peres naj-boliiega bakrenega drata, so s finim afrikotn tapecirani in moćnim platnenim t:\ilhoni preoblečeni ter 10—15 let iiol»«-tiili poprav no gabtevajo. iftfi i'ri naročilih /. dežele naznani naj so vseloj iiaiino nit mera postelje v uutraiijji tni'i. -WK — Ako se torej dobi za 10 Rld. «l«»l»er tatieeirai' modro - na po-resib, jo pač neumestno kupovati lualovredue nadomestke, kat>'ii pravomu namenu, imeti «lol»ro pojteljo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenhurgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopeli i in za v min \ popust od «ene.
Žicaste žiuiniee za tNiiko t»osteljo navadne velikosti po 9 iglei. OO Molelo V t /. atrikoiu tapeciram* in s ovilhom preotileč.ono po 15 i T14—29)
"~_jigp      ww — mm       *w      mm      m_mm      ww   ,  wm       »»T._.^w »
KATHREINER
I irUA Kneippova
JCIIH sladna kava.
IVeprekoftlen prluienek n u v ml nI kavi.
l»oln  S«'  pni soili.
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
XEGB
Z9
Kakor zmeraj, dolu'* se  tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozički
s*m.o pri
■■r~
(397-30)
Antonu Obrezi,
tapecirarji
v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, lino ln modno blago.
Kdor hoče uživati dobrot jedim* prave
pol sežgane in puokus iimtjoćc
Kneipp-ove sladne kave
naj   kupi   le • ono   v  i- m I «-<• i 1»   Štiri ojreljnatih zavo'ih bratoA' <.Hz z varstvenim* znamkama slika iu pniKv. — ( e ne primeša
Olz-eva kava
ki je priznano na)boljll in na jizd.itneisi primesek navadni kavi, dobi se idravH, eeiiena in hranilna, kutina pljuča, ki daleko presega bobovo kavo.  ki  nima redi I ne vrednosti.
Bsatjo Č)lsr Bregenz,
od prof. g. Župnika Kneipp-n jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo slnduo (9B7—3) kavo v Avstro-Ogerski.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipeiot' IVANA JAX-a v Ljubljani
dozlaj: Vlarijo Tim-ckI|<> centa nt. 1 (105L—4)
nahaja se od   1.  «lne   <»klolt.ru   I.Ht>£  počenši  v  isti hiši, toda
na Dunajski cesti
(T7-  prsjšn-ji reeta.Trra.ciji  ,,:Sotel Evrrpa")
i/mV   iiii*ipi-«it i   < I < - >.< -1 ■ i i  ol-vilnl   l><>liii«.»i. ~"^sy
\iiJliol.f *<» milo v Ljubi jani!
Doeringovo milo s sovo
je kakor znano naj milejše, najčistejše in najpripravnejše milo za
in se dobiva, odslej v vseli boljših trgovinah s parftimeiijaiui, leki in kolonijalnim blagom.
To milo da koži mladostno svežost ter jo vzdrži do visoke starosti
nežno in gladko.
Doeringovo milo ni samo v vseh tukajšnjih naj-linejših  daiimili  houdoirih,  amk  skoro  v vseli hišah v Ljubljani in v okolici v izfcljufeni porabi^ x. (862—7)
vsakdo jo rabi, komur je /a to. da lepo, zdravo in čisto kožo dobi.
Ker je Doerinuovo milo s b<*vo samo milo. to je, ker je sestavljeno samo iz tolftfiobe'in luna in nima nepotrebnih primes, niti lošča, niti sode. tudi se Je Jako malo porabi, a moči je je porabljati do zadnjega koSčeka. a navzlic temuj da je najboljše in kot koii najkoristnejše milo prizuano, je vender
najcenejše toiletno milo na svetu.
ifmT Vsakemu komaibi Doeringovega mila ntisnjena je naša varstvena snamka, aova, odtod Imenovanje: „Doeringovo milo s sovo".
Cena ho kr. komadu.
Dobiva ie: V\r. Auer. Kerd. Itilina \ Kaseh. leknr <irotsebl. Ant. Krisper, Kd. Malir. Mavr-jeui lekarna pri ..zlatem jelenu. ,.1'ircoli jc\a lekarna pri ..anjrelju", I hal it |>1 rinkiM/.\ lekar. V Kranju Martin 1'etlan. Umi. Slann asuik. Generalno zastopstvo za Avatro-Ogersko:   A. MOTSCH & Co.,  Dunaj I.,
Lugeok 3.
Kari Tili v Ljubljani
SpitaIske ulice št, 10.
Velika zaloga
šolskih
potrebščin
jpo predpisih.
gospodov učiteljev iu profesorjev.
Kari Till v Ljiljani
Spitalske ulice št. 10.
Potesmsi peresa, Uih, plove«, hi liičniki . varovMvf« im s« Inč-iiiUr. iiaprave aa spičenje svlnč-nikov. papir #.« pisma, bronov« bur\e« bronov prašek, uanje ln Jermeni *« unjiKe. karutnovs tinta. papir o«l lepenke, kemična ttuts, kineski tus, Uonipendl je, zavitki, kri* nl|m* črtala, trlkotl, pošlcvankc. gladi I«, barvne *»krl-njice« barvni kliniki, pcresnlce, držaln xa perena, peresni uoiki, peresni tuli. molilveulki, sluto-skoljke in srebroskoljke, mlata Iu Nrebnia tinta, pisala, naprav«' mM spičenje pisal, aeleui volk tekoč.
Najboljše vrste piva
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva     9 31
prve Graške delnižke pivovarne
^^^^^^   v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na pismene poizvedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano. ~*mm
Izborno mavčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamaSkom dobiva se vsak dan sveže. »/■ litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gOBpe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah St. 24,
L. Luser-jev obliž za turiste.
(»olovo in  hitro upli-vaji č«   sredstvo  proti v^JS^* kurjim ičesom, ^
in I i«-u   h« poti- >/Cv^ pb.tih, petah in   v^eS&V jfifca^ VoV,ko I drugim trdim >^f$J^ pnznalnih pn-skoni tj* jf-  P'8em  •*> nH
ko/i. nR v
?Iavni MP»H; AO>/ LSchwenk-a lekarna
^/^^ <t!^r^24) Meldllnsj-DunaJ.
/T ^ l'1"'811'11 aaino, če imata navod in
v*^* obliž varstveno znamko in podpis,
» ^S* ki je tu zraven; torej naj   »e pazi
>r ^,-1*S »»vrne vse manj vredne ponaredke.
D ii biva v lekar nah
Pristnetra imajo v I, jub-Manl J. Saoboda, l'. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greoel; v Itu ilol f o vem 8. pl. Sladovi*'-, F. Haika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovel A. Egger, W. Thurmrvald, J. Hiruba-cher; v llre/.ali A. A »cilinder; v Trgu .na Ko-rofikeui) (.'. Menuur; v Reljavku F. Scliolz, Dr E. kiiinpt'; v 4Nori<-i O. B. Pontoni; v WolfH-bergn A. 11111 h; v Kranj l K. Savuik; v Ka«l-gonl C. E Andrien; v lilrljl Josip Warto; v KnUovljl«! A. Roblok; » CelJI ^Kupterachmid.
Ponudimo po najnižjih cenah:
Zarezano vštricno ostrešno opeko
(Strangfalz-Dachziegel) najboljše vrste. Veliko zalogo
lončenih pečij in štedilnikov
ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov. _tg ^pecijalitota,:
Majolika peči.
Lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno   opeko   in   plošče osamljače (Isolirplatten). (715_1B) Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem
F. P.Vidic đcCo., Slonove ulice.
JFSr rTT~TTTTTTTTTTTTTT   T TTTT
Kari fffLTttiail
Spitalske ulice št. 10.
Arubska ^uinu, skled in* /.ji gnali, tablete zu gumi, herbariji, kratio-pisne predloge, crtala od kaučuku, ^roHJu pereaa, Skripčna pei*rsu, kreda bela in barvasta, držala za kredo, crtala, črtani listi. briHitlne deščice, hrisuliii -jrinni pivnik, predloge za »likanje, kovinska tinta, milimeteraki papir, glasbene mape, natorni ^.unii. natonii papir za risanje, nigrivorin, bele/uiee, beležile tablice, slikarski* ploščice, škarje za piipii', lepenka, klejne table, suhe barve , prozirno platno, prozorni papir, čopiči, portfelj ni klinci: prepanu*ij«ki zvezki, si realni pulili, risaluice, risalni o^el, risalni čavljički.
ari Till v Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
Kišnim* šine, risala, preilloi;«' /»» ronile piNavn. peresa /a roiifle plaavo, NkrlljiiHli klinci, »kril|nc ItliiNčicr, pisalne map«-, piNalni papir, |ilNnuh(>, iolake torbe, s«* |*l| a tinta, jeklena p*>re»n. pretilom«- aa pokončno »iasvvo. |ien-hii sa pokončno pisavo, sln-iletlkoii, bela kreda za tnlilo. ii«»4U'Cvke , mape «» plsanke. linte črne In barvante. tintnl Kiiiul, tlutnt črtuikl, črnllec, tlutnlkI. kvaUratnsv črtala, risalniki* rinarskl bloki, risarski pn.pl r, predloge sa rlMSvuJe, I I tt «toA|o sn'rl»an)e.
58
DOBRA KAVA
le s Katlirciner-Jcvo Knelpp»Ov*o si a d n o karo
za primeso. ZDoTolvai se pcvsodi. Pred ponnredhaiui se svari.
(1084—9]
Gričar & Mejač
preje M. Neuniann.
Najstarejša in največja
konfekcijska zaloga
v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11.
!Novo došle jesenske novosti!
v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih.
Največja izbejra
v otroških in dekliških plaščih in jaketih
po jako zmernih cenah. "^m\f
IlvLstroTraLaal  Icatetlog-! zastonj in. fxo.xi.lE©.
Jesenske vrhne suknje, menčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke
po najnižjih cenah. (ioao—<>)
rinntVlllQ " '•'»kili konfekoijHklli predmetov, kakeranili UJJUHIUd ■ uliiiuvH v zalogi« dnjeva !■ dobrega blaga, katerega ne pri uajn nahaja oblina «sgle<lna kolekciju, po meri In najnovejšem kroji točno ln najceneje na Duiiuji izdelati.
5= RAZPRODAJA «
od 91. Keiiiiiami-a prevzete
konfekcijske zaloge
I»o znatno znižanih ccnali.
{ Lepa, suha koruza j
4 «lrol»iio> in «l«»tit*lo_r.iaii»fa. je zopet zadobiti na debelo in drobno P
y Treo-tovem magacinn za žito
f
■v HLiJ-u/tolJatni, aradišče, Rimska cesta- št. «3 |
kateri priporoča tudi svojo
(982—519)
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
x:x:ix xx x
nj igama
KLEINMAYR & BAMBERG
v Ljubljani
Kongresni trg* šte^r, 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodili uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (1026—19)
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
Važno za vsako gospodinjstvo
je u3ro.sna, zdrava in ZbLl^rat-u. cenena
kava. -m
--JEZS  Će se ravnaš po nastopnem navodilu, dobiš tako kavo.--
Navodilo, kako se rabi.
3Cettlireiia.erj©va ZKZra.eippa slstćLna Ita-^si so mora zmleti ali pa stolči in potem v vreli vodi vsaj 5 minut dobro kuhati. Zmleta navadna kava dene se v kavini samovar in polij jo z odlivko sladne kave.
Pripravlja se pa  tudi labko tako, da se sladna kava, ko se je pet minut dobro kuhala, odstavi od ognja, potem pa priđene zmlete navadne kave, vse pusti pokrito stati kacih 5 minut in naposled precedi.
Po tem, kakeršen ukus ae hoče imeti, pridene se do polovice navadne kave, za otroke in bolnike se pa na-, va<liia kava popolnoma opusti. — Smokvine kave ali cikorije] pa sladni kavi ni treba pridevati, ker ima že tako, če se je i) dobro kuhala, lepo zlato-rujavo barvo in bi se s pridejanjem cikorijs le spridil ukus te kave.
Kathreiuerjeva Kneippa sladna kava se dobi v vseh špecerijskih, ilroguerijskih in delikatesnih proda-jalnicah. Pri nakupu s«* naj pazi, da se ne prodaja %r*W nikdar odprto ~~^fY temveč le v originalnih zavitkih a■/_ kg. 200 gr., 100 gr. z varstveno znamko, ki je tukaj zraven. Občinstvo strašno sleparijo z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisk in tekst popolnoma ponarede, ponarejeno blago pa nema podobo velečastitega gospoda župnika in podpisa: Franca Kathreinerja nasledniki. Nikdo naj ne sodi Kathreinerjeve Kneippa sladne kave, če ni dobil pristne Z varstveno znamko.
(Jlavna nftvtts? Prava priprava! mi)
Tvrdka Frana Katlii'einei'-ja nasledniki na Dunaju in v Monakovem napravlja sladno kavo z ukusom navadne kave in jo prodaja z mojo podobo iu podpisom.
To se vrsi z mojim izrecnim dovoljenjem, ker sem se prepričal, da v tej kavi z ukusom navadne kave ni onih Škodljivih snovij, katere so v navadni kavi in se imenujejo „C'oJle'in".
Poleg tega ima pa Kathreiuerjeva sladna kava to prednoBt, da se lahko vsakdo, tudi kdor ne mara sladnega ukusa, lahko odpove navadni cisti kavi in zato dobi zdravo in tečno pijačo, katere poraba bode v korist tudi nademu kmetijstva.
V \V 5 r i s h o fe n u dnč 1. marca 1891.       Podp. S.^Kneipp m. p.
katoliški žnpnik.
Ko so mnogi zdravniki potrdili trditev /upnika Kneippa „dn navadna bobova kava vznemirja živce inje torej zdravju škodljiva, /.lasti ženskam in otrokom, za nervozno, bledične, krvi revne ljudi pravi strup", se priporoča pridevati sladno kavo in s tem odpravljati škodljive lastnosti navadne kave.
Primerjal sem sladno kavo tvrdke „Kathreinerjeve" z izdelki vseh mi /.minili konkurenčnih tovaren in jo moram na podlagi svojih preiskovanj za „nnjboljo" priznati, ker je na izvrsten način narejena iu daje pijačo, ki spada na mizo bogatinov iu ubožcev, t »d mene preiskani udelki, kateri niso iz Kathreinerjeve tovarne, imajo neprijeten, žgoč iti /.operno sladek ukus.
Dr. H. Willemei\
mestni kemik v kr. okrožnem glavnom mostu Landshut.
DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA.
Dobro probavljanje ji; najbistvenejši pogoj za telesne« zdravje.   Z» to Be priporoča najbolje *li*Kgl-|evM labela z» juhe. — ('e niniA človek teka do jedi j tli mu je motena prebava, pomaga čašica bouilloua, ki ie prireja tako, da M jedna patentovana V|»ngl-|ev» Jušna kapic« jednostavno polije z vrelo vodo. — Te kapice dobč se v vseh
lekarnah, droguerijah, špecerijskih in delikatesni!) trgovinah za ceno po n kr. (1099_1)
#############
Anton Schuster
„^»ri Tončku"
Prvi Ljubljanski
konfekcijski salon za gospe
Spitalske ulice št. 7, I nadstropje
priporoča
za jesensko in zimsko sezono
po čudovito nizkih cenah
največjo izbero modernih in najboljših dežnih plaščev za gospe, deklice in otroke, dolmanov, jesenskih in zimskih zgornjih sukenj, vrhnih sukenj, žaketov, ovratnikov, bluzen najnovejšega kroja, kakor tudi vsake vrste konfekcijskega blaga za dame, angleške in domače modne robe za gospode, najnovejše ( robe za gospojinska oblačila, čivijot, flanele, kašmir, loden, pristnobarvni bar-hant, pliš, baržun, svilenine, blaga k pohištvu, salonskih in tekalnih preprog, zastorov, garnitur, irhastega sukna, posteljnih uložkov, gradel, oks-ford, sifon, j ulet, platnene namizne oprave, žepnih robcev in prekrasnih rut za na glavo i. t. d
MF* Opomba.. ~V8
Konfekcijskih predmetov dam vseh od moje debre robe, ki )o in am v zalogi, po najno vejaem kroji na DunnJI zgotovi jati, vsled tega sem v položaji, da lahko inuou;«» <*<>uejt* prodajaln od vseh mojih konkurentov *er priporočam cenjenim p. n. naročnikom, kar bode njim samim v prid. da Be o tem, če bi kaj trebali, sami prepričajo. l*o meri napravljeni konfekcijski predmeti ae na Dunaji zgotovijo v S. «lneli ter jamčim za to, da se prav dobro pristajalo, ker sem za potnerjenje angafteval Dalalfi izvrstno Dunajsko krojačieo.
(966—6)
/. odlienim Hpoatovanjem
Anton Schuster.
&mmmmmmmmm
A. KORSIKA
tr X-jj-a."blja-rLi
udelnje po naročilu
(G7—30)
sveže šopke in vence s trakovi in napisi.
Suhih, vencev jo v zalogi, najnovejše facone in najnižjo cone i. t. d. i. t. d.
I*
3$ $S**T** mW\feS
I ?tl; 1 ;
Klobuke za gospe
najukusniji' nakicene, izkjučljivo l#f#/##0#r/%/ #i# O mej njimi
tudi letos aelo priljubljen« fazona po vsaki po-
ljubni Geni, kakor huli /potne t*t<pf*iiim<> &a fjo*i*r tm lotiu a
/, lepimi lovskimi nakitnimi peresi« dalje najbogatejšo izbiro #»Of>
&a fJOSgšC  hW€*&  18111* i III  v   najiiioclernejsib  bojali  in oblikah«
lepili nojrriti po aiiki ceni, /iiiilgtzi/stmiti *#*#/•#/-
19Hi lš€>W**eSm SIPOM (as^rafovl priporoča
J. «. BENEDIK
v Ljubljani
3e „Tpr©d.ioi pari 3ss,iži%"w.
Izdajatelj ia odgovora! urednik- Josip No 11 i.
{.batoma iu tisk .Narodne Tiskarne".