AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, APRIL 2, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Eisenhower pozivlje Nemce, naj se takoj vdajo. Vse Porurje je zdaj v jeklenih rokah zaveznikov PARIZ, 1. aprila. — Sinoči so zavezniki zaprli vse Porurje v trdne klešče, iz katerih se skušajo Nemci prebitij proti Berlinu, do koder je samo še 170 milj. Včeraj je general Eisenhower pozval vse razkropljene nemške oddelke naj se vdajo. Povedal jim je, kako je njih nadaljni boj brez vsakega pomena, ker sta se zdaj pridružili armadam preko Rene še dve armadi, in sicer 15. ameriška in pa 1. francoska tako, da je zdaj proti Nemcem onstran Rene devet zavezniških armad. Toda nemške kohorte kažejo, da se nameravajo boriti do zadnjega. Zdaj kažejo vsa znamenja, da se zbirajo nemški oddelki ob reki Weseri, da se spoprimejo v brezupnem boju z zavezniki. Ta boj je sicer za nemško stvar brez vsake hasni, vendar se zna razviti v zadnjo bitko, ki bo zelo krvava. Zavezniški častniki so prepričani, da bodo poskušali Nemci še eno ofenzivo, predno bodo priznali poraz. Malo je častnikov, j ki so bili že v boju z Nemci, ki bi mislili, da bo vojna končana prej kot v dveh do treh mesecih. Jasno je, da je nemška armada kot bojna sila že poražena, umičejo Nemci z vso naglico iz severne Holandske, da uidejo pasti. Gen. Eiesnhower je po radiu pripovedoval nemškim oddelkom, na kak način naj se podajo, to se pravi, da se približajo zavezniškim oddelkom ob glavnih cestah brez orožja in brez čelade na glavi. To poslanico nemškim četam so začele razpošiljati radijske postaje včeraj ob 9:15 zvečer. Nemci se podajajo v tisočih. V petek jih je dobila prva armada 11,206, tretja armada 10,000, sedma 1,800, angleška 1,500, skupaj v 72 urah 85,000 vojnih ujetnikov. Ameriške oklepne divizije so pustile zadej porurska mesta Essen, Duesseldorf, Hamm, Dortmund in Duisburg, pa udarile preko Westfalije s tako naglico, da so našle v nekem nemškem glavnem stanu še gorka jedila na mizi. Delo čiščenja v Porurju samem je pa prepuščeno 9. ameriški armadi. General Patton ima zdaj dve diviziji, ki prodirata proti Berlinu in sicer tako naglo, da ju komaj dohajajo potrebščine. Tretji amadi morajo zdaj dovažati gazolin transportna letala, tako naglo prodira naprej. Sovjeti zahtevajo za poljsko vlado vabilo na konferenco London. — Moskva je prišla na dan z zahtevo, da se pošlje komunistični poljski vladi vabilo na konferenco Združenih narodov, ki se bo pričela 25. aprila v San Franciscu. Moskva pravi, da če Anglija in Amerika ne priznata poljske vlade v Lublinu, da to še ni vzrok, zakaj bi se ji jie poslalo vabilo na konferenco. Sovjetska vlada je svojo zahtevo močno podčrtala in pravi, da pričakuje odgovora rta to v "najkrajšem času." Istočasno je pa naznanjal radio iz Moskve, da ni nobenega, upanja, da bi se sestavilo novo poljsko vlado, kakor je to zaključila konferenca velikih treh na Krimu. Tako ameriška kot angleška vlada pa pravita, da ne bosta povabili na konferenco Združenih narodov poljske vlade v Lublinu. Le, če se iz obeh poljskih vlad sestavi ena, bo ta povabljena na konferenco, kakor je to določila konferenca velikih treh na Krimu. - Vse najboljše! Danes obhaja poznani Joseph Hočevar iz 14811 Darvin Ave. 70 letnico svojega rojstva. Mr. Hočevar je eden izmed naših pionirjev tukaj, saj se nahaja v Ameriki že nad 50 let. K čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi ter našemu zvestemu naročniku želimo še mnogo let trdnega zdravja. Bog Vas živi, Joe! Prijazen obisk Na velikonočno soboto nas je obiskal. Mr. John E. Lokar, osebni tajnik guvernerja Lausche-ta. Povedal nam je mnogo zanimivega iz ohijske prestolnice in tudi omenil, da naš France vse preveč dela in skrbi. Včeraj po. poldne nas je pa poklical sam guverner Lausche in voščil vesele praznike. Hvala za prijazen obisk in klic, fanta! Sovjetske armade so 11 milj daleč v Avstriji, 33 milj od Dunaja London, 1. aprila. — Sovjetski tanki so prodrli enajst milj daleč v Avstrijo ter prodirajo proti Dunaju od južnovzhodne strani. Do avstrijske prestolnice imajo Rusi še 33 milj, do-čim so oddaljeni od. Dunajskega novega mesta še 12 milj. Druga ruska kolona prodira pa v južni Madžarski proti avstrijski meji se nahaja točasno še 39 m$j od Gradca in 117 milj od Itfclije. Rusi so še 11 milj od gfevne deželne ceste, ki veže Dunaj z Italijo. Na severu so sovjetske čete počistile zadnje ostanke nemške garnizije v trdnjavi Kue-strin, 38 milj vzhodno od Berlina. i* ---i---- Razne važne vesti iz prestolnice * Državni oddelek vlade je zavrnil apel 14 južnoameriških držav, da bi zvišal fceno zelenim kavnim zrnom. Tega ne dovoli, ker hoče preprečiti inflacijo tako doma kot v drugih ameriških republikah« * General Motors nameravajo zgraditi v Avstraliji tvornico za gradnjo avtomobilov. Ako uspela pogajanja z avstralsko vlado, potem bo imela ta družba izrecno vso pravico za gradbo avtov v Avstraliji. * Vojni oddelek je odločil, da se ranjene vojake, ki so bili pripeljani domov z onstran morja in za katere se ne more dobiti nobene pripravne službe v armadi, na zahtevo lahko pošlje v civil. -o- Važna seja Nocoj ob osmih ima sejo društvo sv. Marije Magdalene 162 KSKJ. Seja bo v novi šoli sv. Vida soba št. 6. Tajnica bo pa pobirala asesment od šestih zvečer naprej. MARTIN LUTER ŠE VEDNO STOJI V WORMSU Worms ob Reni. — Kip nemškega Martina Lutra, začetnika nemškega luteranstva, Se vedno stoji v tem mestu, čeprav so bombe razdejale vse okrog njega. Bombardiranje je tudi dobro prenesla katoliška katedrala sv. Petra in Pavla, ki je bila zgrajena leta 1000. Samo par šip,.je- strtih ,y......cerkvi. Popolnoma je pa razdejana luteranska katedrala, ki je bila zidana 1709. Samo njene štiri stene štrle kvišku in pa del zvonika. ' -o-— Premogarji ostanejo še na delu, dokler bo podpisana nova pogodba Washington;. — V soboto o polnoči je potekla pogodba med unijo premogarjev in med pre-mogarskimi družbami. Nova pogodba ob tem času ni bila še podpisana in John L. Lewis bi bil lahko napovedal stavko, kot so to odglasovali primogarji pred nekaj dnevi. Toda vojni delavski odbor je ukazal, da ostanejo premogarji na delu, dokler bo podpisana nova pogodba. Lewis je pristal na "to, toda pod pogojem, da se pre-mogarske družbe pismenim potom zavežejo, da bodo dobili premogarji priboljške pri plači pod novo pogodbo od 1. aprila naprej. -o-— Nov grob Včeraj zjutraj ob &:13 je umrli dobro poznani rojak John Terškan, star 74 let. Stanoval je na 986 E. 209. St. Bil je eden prvih slovenskih celhar-jev v Clevelandu in njegove fino posušene izdelke so ljudje 'radi kupovali. Doma je bil iz |vasi Orle pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočo hčer Ivo, v Geneva, Ohio, brata Josipa, v stari domovini pa hčer Angelo poročena Pust in sestro Marijo Frankovič; Bil je član samostojnega društva Srca Jezusovega. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne. Na izrecno željo pokojnega se cvetje hvaležno odklanja. Amerikanci so zopet invadirali en otok v bližini Japonske Guam, 2. aprila. — Na velikonočno nedeljo z j utra j so ameriški marini in pehota 10. armade invadirali otok Okinawa, ki je del Ryukyus otočja. Otok je oddaljen od Japonske samo 325 milj. Danes zjutraj so imeli Amerikanci v rokah 8 milj obrežja, tri milje globoko v notranjost. Admiral Nimitz poroča, da je na otoku od 60,000 do 80,000 Japoncev, ki pa invazije niso pričakovali, zato so nudili pri izkrcanju ameriških čet le slab odpor. Na otok se je izkrcalo, kot pravijo, do 100,000 ameriških čet. Pri obrežju leže ameriške bojne ladje, ki neprestano bruhajo izstrelke na japonske pozicije, da invadniki lažje prodirajo v notranjost otoka. -o-- Iz raznih naselbin Slickville, Pa. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil S/Sgt. Stanley J. Repos, ki je bil prvotno naznanjen kot pogrešan. Svoji materi Mary Repos je poslal dopisnico, datirano 16. jan. Piše ji, da se nahaja v ujetništvu od 16. dec. 1944, da kraj še ni tako slab, samo zebe ga in tudi hrana je slaba. Piše, da je on še "okej." Par dni pozneje je bila mati tudi uradno obveščena od vojnega departmenta, da je sin v ujetništvu v Nemčiji. -o- Pogreb prestavljen Pogreb pokojnega Josipa Ivančiča ne bo jutri zjutraj, ampak v sredo zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Kristine. Pogreb je bil prestavljen, ker pride domov na očetov pogreb sin Joseph, ki služi v armadi v Kaliforniji. Imate novo licenco? Včeraj je clevelandska policija ustavila kakih 100 avtomo-bilistov, ki niso imeli novih licenčnih plošč% Zagovar-jeti se bodo morali na sodni j i. Glasom postave mora imeti na 1. aprila vsak novo licenčno ploščo. Zopet bo zabava V sredo večer ob osmih, to je na 4. aprila, bodo skupna društva fare sv. Vida zopet pričela 7. običajnimi zabavami v dvorani pod cerkvijo. Na razpolago bodo prav lepe denarne nagra de. Pridite ponje, pa svoje prijatelje pripeljite s seboj. Poslanci, stojete pri guvernerju! Nocoj bo najbrže prišlo do ponovnega glasovanja, da se poruši znana postava, ki prepoveduje zaposliti ženske dlje kot 45 ur na teden v državi' Ohio. Vojna industrija pravi, da ne more izvršiti naročil, če ji bodo vezane roke v tem oziru, ker ne bo dovolj delovnih moči. In ženske so danes važna delovna sila v industriji. Iz poročil na bojni fronti v Evropi razvidimo, da nemška dekleta in žene streljajo na ameriške vojake in da so prav ženske, ki so najbolj strupene napram ameriškim vojakom, ki so kot obsedene pri obrambi Hitlerja. Vidite, in mi v Ameriki naj pa branimo ženskam, da bi delale nekaj ur več na teden za pomoč ameriškim armadam! Brez orožja in munfčije ne bomo nikdar premagali Hitlerja in Hiro-hitija. Pri vsem tem je pa glavno to, da ženske same pravijo, da rade delajo nekaj ur dlje, ker s tem dobro zaslužijo in ker pomagajo vojnemu naporu svoje domovine. Torej ne delajmo ovir vladi in armadi, ne dajmo, da bo stal naš vojak brez orožja v roki proti sovražniku. Zato poživljamo naše poslance, kot je Joseph W. Kovach in drugi, katere smo podpirali pri njih izvolitvi, naj volijo tako, da industriji ne bodo vezane roke. Glasujte tako, kakor želi guverner Lausche, ki gotovo ne bi hotel napraviti iz ameriških žensk sužnje, ampak hoče, da zmagamo v tej vojni. P0 vojni naj gredo pa ženske zopet tje, kjer je njifc mesto — k družini in kuhavnici. Zatrjuje se, da je von Rundtfedl rekel Hitlerju, naj pusti vodstvo Feldmaršal Kes sel ring je prevzel povljstvo na zapadni fronti potem, ko je feldmaršal von Rundstedt povedal Hitlerju, da je vsak nadaljni odpor brez pomena ter da se mora skleniti mir z zavezniki za vsako ceno. Tako se govori v nemških mestih, ki jih je zasedla 9. ameriška armada. Hitler je sklenil, da bo dal von Rundstedta zapreti takoj potem, ko mu je ta v obraz povedal, da nemške armade niso več v stanu postaviti organiziranega odpora. Dočim je zahteval načelnik Gestape, Heinrich Himmler, da prevzame poveljstvo na zapadni fronti feldmaršal von Model, pa je bila armada proti temu, nakar je bil izbran Kessel- ring. Kesselring je dospel na svoje službeno mesto s kompletno elitno gardo. Ne ve se pa, če je prišla ž njim za stražo, ali da bo pazila nanj. Baje so'armadni poveljniki svetovali Hitlerju, naj odstopi od vlade s svojimi naciji, predno bi Nemčija vprašala zaveznike za premirje in sicer naj bi nemški generali ponudili premirje v imenu Nemčije. Nemški generali pravijo, da so naciji izgubili to vojno, zato naj nosijo tudi posledice. -o-- Dar za begunce Agnes Zadnik iz 18221 East Park Drive je darovala $5.00 za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala! PETNAJST AMERIŠKIH MORNARJEV JE UTONILO PRI REŠEVANJU NORVEŽANOV Washington. — Petnajst mož posadke ameriškega tovornega parnika Henry Bacon je izgubilo življenje, ko so reševali norveške begunce, katere so vozili v Anglijo. Ladja se je vračala iz Rusije, kamor je vozila potrebščine. Nazaj je ladja vozila norveške begunce, ki so bili poslani v Anglijo. Ladja je vozila v zastraženem konvoju, pi se je v viharju ločila od drugih. Samcato so napadla nemška letala ter jo pogrešila«. Posadka s«f je ljuto borila in sklatila pet nemških letal, dočim so drugi spravili begunce v rešilne čolne. Vsi častniki in nekaj mož posadke je šlo z ladjo v morje, dočim so bili norveški begunci, devet žensk, sedem otrok in trije moški —-rešeni. Princ Olaf, poveljnik norveške bojne eile, je v posebnem pi. smu hvalil junaštvo ameriški i mornarjev. Med izgubljenimi je bil tudi kapitan New Yorka. u: '»Pilimo »»Ine BONDE Id Jiamke [ toda fanatični li^ciji tega še vedno nočejo priznati. Ali se tega ■ ne zavedajo, ali so pa toliko fanatični, da se ne podajo do zadnjega. V porurskem bazenu so zdaj obkoljene tri nemške armade. Vse industrijsko porurje, glavni arzenal za nemške armade, je ali izolirano, ali pa leži v razvalinah. Nemci so sefvrgli.na zaveznike z vso silo pri Paderbornu, kakih 100 milj severnovzhodno Kolina, kjer sta završili kolobar okrog Porurja angleška in 1. ameriška armada. Toda Nemci se zastonj zaletavajo v zavezniški zid. Petnajsta anjeriška armada je 5. ameriška bojna sila onstran Rene. Poveljstvo še ne izda natančno kraja, kje je 15. udarila preko Rene. : Prva francoska armada je udarila preko Rene nekje pri Karlsruhe in prodira vzhodno proti močni opoziciji sovražnika. Na jugu prodirata 7. ameriška in 1. francoska armada vzhodno, da bi preprečili nacijem beg v bavarske hribe, kjer namerava zbrati Hitler svoje sile za zadnji odpor. Na skrajnem severu zavezniške fronte je pa kanadska armada udarila v Holandijo. Holandski civilisti pripovedujejo, da se f VOJNI V m bo- 'ODNEHALI hjMkcij bo pre. 3 h, v > racioniranje *86 ostalo Mi?Itton- ~ James F. '■jei?- Za v°jn° mobi" v {f11' da bo po kon-\, Vr°Pi mnogo olaj-t di^0 zopet dovoljene K), J- Policijska ura o Ni|la ^vljena in nekaj ». b° za civilno prebi- • svaw •Vi še ; Pa. da bo ostalo H laciotliranje, ostala latjk 2a civiliste. Tako '1* 2 i,11Cl še Pred konča-fVaponci lahko kupi- Potm4tSar danes še ne Hto ! avti bodo že na lJo, Po končani vojni z ^ je + .. bo » ' da ameriški ?tlaft>J letos toliko na' ■N v°l!et°' Prii>bročal E'Všk tako začne fce&1.^dministracije, je tudi p°- Jl' 7- v Evropi ne % Seljačenjem, am- l1 loi- . ' naJ ne spuste ; k-rn' kadar se bodo !e kon Plš6aU- bodo ec vojne v Evro- ^^ioniranju L »e k,, se zatrju. i ^iow rava določiti Ni ?nje- cakor se ib 'Vy> ^ je Pa> da bo da iJtotrJ1 tako> kakor r v ki reiif- »X5*. civilno pre- hi>4i 'lajec> kot -iih K1 sproti kokoši. lje jed« .iajca, L enParcu je bi" C'524,000 zabo- v % W Jvlh je bilo lan-casu 2,008,000 ^^Knna jeCe^vin( star 59 C ' Vi* iz Gorenje > C>vi. Prebivali Pa- zadnjih! VJS l** imenom W f zeno Ange-*fSin'^»žijo vsi »>U> Pvt. JO- v ^ V- m Boris s lk>riškl ku- Naj mu \S J a Zerulja. besedo %Sx boto Pisali, \Se-86°dil°- V sobo- \\ ^konočna ne- \ko Postavil v p > *orwmpak danes K>*v rrprista-napleta \> O semeni-* O <*lo sneg. manjka. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 d0 X-2 so veljavne zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd" — Rdeče znamke Q-5 do Z-5 ter A-2 d Po-2 so veljavne zdaj. MAŠČOBA — Za rabljeno kuhinjsko maščobo dobite pri mesarju dva rdeča pointa in 4 cente za vsak funt. SLADKOR — Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. junija. ČEVLJI — Znamke 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige. 3 so veljavne zdaj. GAZOLIN — Kuponi A-15, vsak za 4 galone, so veljavni do 21. junija; B-6 in C-6 ter B-7 in C-7, dokler jih imate kaj. ■iS "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HXnderson 0628 Cleveland J. Ohio. _____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland, do Došti. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $8.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 75 Mon., Apr. 2, 1945 Turčija noče biti na krožniku Turška zunanja politika je zelo enostavna. Gre namreč v smer, da ko se bodo zavezniki vsedli k mizi na mirovni konferenci, da bo Turčija tudi sedela na stolu pri mizi, ne fca da bi bila na krožniku na mizi, kjer bi si je vsak privoščil en lep kos. Nobena dežela nima skupine takih državnikov, ki bi znali igrati svoje karte tako spretno in v svojo korist kot jih ima Turčija. Čas bo pokazal, da je bila vsaka poteza Turčije uspešna. V prejšnjih stoletjih so bili Poljaki'in Litvinci mojstri v politiki. Pa so bili tudi Turki, ki so si znali razširiti svoj imperij. Toda dočim danes Poljaki in Litvinci prelivajo solze nad davno slavo, Turki ne izgubljajo časa nad tem, kar je bilo. Kismet in — basta! Pan-islamizem je mrtev, pa ni nikogar, ki bi žaloval za njim. Mustafa Kemal ali Ataturk, kot so ga nazivali, je pred več kot 20 leti to odločil. V tem so ga zvesto posnemali njegovi nasledniki. Turki smatrajo nekdanji turški imperij kot nekake sanje, pa še celo ne posebno prijetne sanje. Stara Turčija je bila kot sami zdaj priznajo, velika zmes ljudi, med katerimi so bili Turki zasovražena manjšina. Nova Turčija bazira na ideji kompaktne dežele, obljudene po Turkih, obratovane od in za Turke. Turški voditelji imenujejo to konstruktiven nacionalizem. Zgodovina nam pripoveduje, da so stari Turki verjeli v vojno. Boj je bil njih edino rokodelstvo. In s tem so dobro izhajali več stoletij. Njih rokodelstvo danes je pa ogibati se vojne, vsaj toliko časa, dokler je tam kaka nevarnost zanje. Amerikanci, Angleži in Rusi prav nič ne občudujejo načina, po katerem se je Turčija toliko časa izogibala vojni. Pa to Turkov ne moti dosti. Ohranili so si svojo kožo in svojo deželo in to je njih moderna taktika, ki ni tako neumna, bi človek rekel. ' Današnji moderni Turki so ohranili od svojih starodavnih prednikov samo eno svojstvo in to je, da znajo z največjo hladnokrvnostjo presoditi diplomatske pojave. V tem so mojstri danes, kakor so bili za časa sultana Sulejmana. Von Papen, eden najbolj zvitih in prekanjenih nemških diplomatov, je bil več let v Ankari, kjer se je pa njegova lisjaška zvijačnost popolnoma izjalovila. ISJjegovi diplomatski talenti so se odbijali kot žoga od stene iz kavčuka. Turki so pomagali Nemcem prav toliko, da so jih držali od svojih vrat, pa ne dovolj, da bi si radi tega nakopali Rusov na grbo. Leta 1939, malo pred to vojno, so dali Francozi Turkom mal protektorat Aleksandreto z glavnim mestom Ahtijohija. Turki" so bili tega veseli. KnTalu zatem so zavezniki namignili, da bi Turki lahko dobili italijanske Dodekaneške otoke za ceno, če bi stopali v vojno. Turki so pa rekli, da so otoki grški, naj jih torej zavezniki dajo lepo nazaj Grkom. Sijajna diplomatska poteza! Ne da bi se Turki branili Do-dekanezov, ampak v vojno niso marali. Hvala lepa za ponudbo, so rekli prijaznim zaveznikom in lepo obsedeli v za-pečku. Zdaj so pa turški diplomati nenadoma sprevideli, da je treba državniško taktiko spremeniti, pa so pretrgali vse zveze z Nemčijo. Legalno to pomeni, da je Turčija v vojni z Nemčijo, praktično ne bo dala pa nič, ali pa zelo malo vojaške pomoči, ke# je.ni več potreba. Kismet! Radovedni pa smo, če bodo Turki tudi naprej tako uspeli s svojo zunanjo politiko. Mislimo namreč, kako bo takrat, ko bo Rusija pobarala -za Dardanele. Po vsej priliki si Turčija radi tega ne dela sivih las, ker dobro ve, da Anglija ne mara Rusov v Sredozemlju in od tam mimo Gibraltarja na Atlantik, ali pa skozi Suez v Indijo. Turčija je viden dokaz, da nima nobenega pomena sedeti na razvalinah in tarnati nad bridko U6odo. Treba je zavihati rokave in začeti graditi iznova. Resnica v oči bode Amerikanec William L. White-je prebil šest tednov v Rusiji, kjer je imel priliko, da si jo je podrobneje ogledal kot marsikdo drugi. Ko je prišel nazaj je spisal knjigo: Poročilo o Rusih (Report on the Russians). Pri takih, ki mislijo, "da ima Moskva vedno prav," je naletela knjiga na veliko kritiko. Nihče sicer ne trdi, da ni res, kar Mr. White piše v knjigi, da ali da piše o nečem, česar ni videl. Ne, tega mu ne očitajo. Očitajo mu pa, ker da piše preveč, odkrito. Pravijo, da se o naših zaveznikih ne bi smelo pisati tako odkrito, ampak bi bilo boljše, če bi se poročevalci o razmerah v Rusiji smatrali, da so člani našega državnega oddelka, ki vse vidi in reče z diplomatskim jezikom. Toda prav to, ker je pisatelj pisal golo resnico, daje knjigi pravo veljavo. Po njem bi se morali ravnati nekateri naši poročevalci, ki pišejo samo to, kar jim kdo naniza pred oči, pa se delajo, kot bi videli z lastnimi očmi vse, o čemer pišejo. Nekaj takih poročevalcev ve tudi mnogo povedati o razmerah v Jugoslaviji. Najbolj "prepričevalno" pišejo tisti, ki Jugoslavije niti videli niso, pa vedo o nji več kot ljudje tam. Večinoma so sedeli v kaki prijetni senci v Italiji in poslušali "eno plat zvona, ki je brnela iz Jugoslavije po struni Titove propagande. Potem pa pridejo v Ameriko in nam Sin umorjenega bivšega bana Slovenije, dr. Marka Natlačena, je še vedno nekje v Afriki v francoski armadi. Kakor znano, je mladi Natlačen duhovnik in ga je vojna našla v Parizu. Vstopil je kot prostovoljec v francosko tujsko legijo in dosegel stopnjo majorja. Boril se je svoj čas v vseh bojih v severni Afriki in v Siriji. Poleg tega je bil tudi vojaški duhovnik. Kot francoski vojak nastopa pod ponarejenim imenom. # * # V Rimu so imeli koncem preteklega leta štiri nove maše primorskih slovenskih b o g o-slovcev. V duhovnike jih je posvetil bivši tržaški škof dr. A-lojzij Fogar. Pridigal jim je Gorenjenc dr. Anton Prešeren, novomašne slovesnosti so se pa vršile v prostorih slovenskih šolskih sester iz Maribora. — Rimska slovenska kolonija, ki znaša po najnovejših poročilih že skoraj 400 ljudi, se je v obilnem številu udeležila lepih slovesnosti. * * * Eden bratov Loj za Adamiča je poslal naravnost iz starega kraja svojemu bratu v Ameriko popis grozodejstev, ki so jih izvršili partizani tam nad svojimi lastnimi rojaki. Partizanov nič ni motilo, da je Lojze njihov največji prijatelj in zagovornik — znesli so se tudi nad Adamiči tam doma, ker ti niso tako partizanski kot je njihov Lojze v Ameriki. Iz zgoraj omenjenega poročila je Lojze lahk6 zvedel, kako se je godilo njegovi lastni materi doma pod partizani.. Ni znano, če je Lojze poročilo prejel ali ne.' Samo to vemo, da je bilo odposlano nawjegov naslov. Ce ga je prejel, zakaj ga ni objavil? SANSova poročila bi bila mnogo bolj zanimiva, če bi bilo med njimi tudi pismo Adamičevega brata iz starega kra- '.A. # * * Na Primorskem so Slovenci in Hrvatje kmalu spomladi leta 1942 z veseljem prejeli poročila o partizanstvu, ki se je razgibalb v tedanji Ljubljanski Pokrajini. Bili so namreč poučeni, da je partizanstvo e-dino pravo slovensko narodno-vojaško gibanje proti Italiji. Ubogi Primorci so v dobrih 22 letih prestali dovolj pod fašizmom, da so bili takoj pripravljeni poprijeti pri vsakem podjetju, ki naj bi bilo naperjeno proti fašizmu in sploh Italiji. Vsak Primorec je bil sprva za vstop v partiznstvo. Ni pa trajalo dolgo, da so spoznali v partizanstvu ali za partizanstvom — nastop komunizma! Tedaj so se tudi hitro ohladili za partizanstvo. Kaka polovica katoliško zavednih Primorcev je postala takoj odločno nasprotna partizanom, seveda radi komunizma. Druga polovica je pa zagovarjala misel, da bi bil mogoč kompromis s komunisti. Zavzela je ta-kozvano "središčno" linijo. Zato so ti ljudje dobili ime "sredinci." Skušali so napraviti s komunisti nekak dogovor. Toda komunisti so bili nedovzetni za vsak kompromis. Vrgli so od sebe vsako masko ter začeli pobijati protikomuniste in tudi "sredince." Ko sta bila dne 16. februarja 1944 v Cerknem kruto umorjena kaplana Piščanec in Sluga, poleg njih pa še 13 drugih "sredincev," so tudi ostali "sredinci" šli večinoma v odločno protikomunistič-ni tabor. * * * Po tej ločitvi duhov je na pomlad preteklega leta ostalo v tržaški in goriški provinci kakih 4100 partizanov. Od teh je bilo največ prisilno mobiliziranih kmalu po padcu Italije. Nad njimi je bilo tudi 650 Italijanov, članov "Brigata d'As-salto Triestino," sestoječa iz komunističnih delavcev iz Tržiča, Trsta in Milj. V Istri je bilo istočasno kakih 1800 partizanov, od teh kakih 900 Hrvatov iz Jugoslavije, kakih 400 istrskih Lahov, o-stali domačini, deloma prisiljeno mobilizirani. Vsi izobraženci z duhovščino vred so v Primorju odločno proti komunistom. Ljudstvo, ki je le nerado odstopilo od svojega prvega navdušenja za partizane, ko je v njih videlo rešitelje izpod laškega jarma, je polagoma tudi bolj in bolj uvidevalo, da so ga partizani hoteli voditi za nos. Do tega spoznanja so največ pripomogli partizani sami, ki so tako kmalu pokazali pravo barvo in zanesli svoj komunistični teror tudi na Primorsko. Tako povedo poročila naravnost od tam, seveda podtalna poročila, ki so zato tudi napravila primeroma zelo dolgo pot. . . . * * * Primorcev je še vedno veliko raztresenih po svetu. So v Italiji, v Afriki, v Egiptu, na Korziki. Večina je morala v svet še v časih, ko partizanov še niso spoznali od prave strani. Zato je večina njih v tujini za Tita, ker pač slišijo vso propagando zanj, resnice pa ne dobe na ušesa. Primorski prostovoljci, ki so bili v Egiptu in Palestini, so dolgo gojili nado, da bodo pritegnjeni kot samostojna primorska edinica v zavezniško vojsko. Tako bi se izognili vsem jugoslovanskim prepirom in bi ostali nevtralni glede partiza nov in kraljevašev — dokler so bili ti še kaj upoštevani. Nastopila je pa splošna propaganda za Tita in zavezniki niso hoteli nič slišati o samostojni primorski vojaški ednici. Radi ali neradi so morali primorski fantje končno k. partizanom. Ker se Tito resno poteguje za Primorsko, da bi pripadla Jugoslaviji, so primorski rojaki polni upanja, da bodo tudi po tej poti dosegli svoj cilj. * * $ To tudi nasprotniki priznavajo Titu, da se za Primorsko resno poteguje. Nekateri pravijo, da je to edina svetla\točka v Titovem gibanju. Tito je vzel povrnitev Primorske za svojo posebno nalogo, kakor si je vzel za posebno nalogo tudi federativno Jugoslavijo. Oboje je našel zapisano globoko v srcu vsega slovenskega naroda, pa se je postavil na čelo te dvojne ideje in tako skuša pridobiti narod zase. Na ta način bi prav lahko popolnoma uspel, če bi ne bilo toliko drugega, kar ga od naroda odbija. Toda vprašanje zedinjene Slovenije ni edino teritorijalno vprašanje bodoče Jugoslavije. Tudi drugod bodo borbe za zemljo. Grki zahtevajo Bitolj in vse ozemlje od Ohrida do bolgarske meje zase. Albanci se bahajo, da imajo že v žepu angleško obljubo, da dobe Pri-zren in Kosovo Polje. Makedonci, partizani in Rusi hočejo samostojno Makedinijo, menda v federaciji z Jugoslavijo, s sedežem v Solunu. Taki Makedoniji naj bi pripadala južna Srbija, grška Makedonija in Trakija. Med Srbi in Grki je odločen odpdr za tako rešitev- S: * Glede Primorske ima Jugoslavija proti sebi kajpada vso servirajo "gola fakta" naravnost iz Jugoslavije. Tisti, ki jim pišejo po godu, to zajemajo z veliko žlico, drugi pa, ki poznajo razmere, se pomilovalno smejejo naivnežem. Italijo, razen morda socialis-] tov, ki 90 videti še najbolj zmerni. Bilo je sicer že več izjav v raznih laških listih, da je treba Jugoslaviji vrniti, kar je njenega. Toda pri tem gre kvečjemu za takozvano Wilso-novo linijo, ki pušča Trst in Gorico daleč na Laškem. Princ Umberto je posebej vzel nase nalogo, da ti dve mesti ohrani Italiji. Pravijo, da so mu razne stranke naravnost zažugale, da bo "zletel," ako se mu "rešitev" teh krajev ne posreči. Razume se pa, da je treba poleg obeh mest tudi primernega 0-zemlja kot "hinterland." Zlasti je pa vse pozornosti vredno dejstvo, da je Tito s svojo zahtevo po Primorski s Trstom in Gorico naletel na hud odpor svojega moskovskega pobratima, vodje laških komunistov, Signora Togliatti-ja. Že dne 16. avgusta 1944 je zastopnik laškega zunanjega ministra poklical k sebi šefe rimskih dnevnikov in jim dal navodila, kako naj pišejo glede Primorske, zlasti Trsta. V naslednjem odstavku nekaj teh navodil: * *! * Dejal je: Naša zunanja politika lahko pričakuje opore samo od Rusije! Rusija nam je že pomagala rešiti ustavno krizo, ko je dala Togliattiju nalog, naj se problem monai*-hije odlojji. Mi lahko ohranimo Trst samo s pomočjo Stalina (!!!) Stalin vpliva na Tita, da bi odnehal od svoje zahteve. Zato morajo naši listi proslavljati Tita in priporočati bratstvo jadranskih narodov To je pesek v oči. Drugo je treba prepustiti Togliattiju in Stalinu. Togliatti se zaveda, da njegova komunistična stranka na Laškem ne bo uspela, če ne bo Italija ohranila Trsta. Isto ve tudi Tito glede Slovenije. Komu bo ustregel Stalin? Anglija in Amerika bosta skoraj gotovo za Wilsonovo linijo in nič več. Mimogrede rečeno: Kako prav je imel pred nekaj časa "Jugoslovanski Obzor" v Milwaukee, ki je dejal, da je. od naše strani treba najprej delati za Trst in Gorico pri Ame-rikancih in Angležih! Menda je samo slutil, da se za kulisami nekaj takega godi, o čemer poroča danes ta kolona po najnovejših poročilih. Slutnje ga niso varale. * * * Kar se tiče Togliattija, vodje laških komunistov, mu je dal sam Stalin v Jalti močno orožje v roke. Ko sta namreč Roosevelt in Churchill prigovarjala Stalinu, naj vendar odneha glede Curzonove črte na Poljskem, ju je rhožakar mirno posluškl, končno pa dejal: Ali hočeta, da bom jaz manj Rus kot ^sta bila lord Curzon in stari Clemejiceau? Ona dva sta postavila Curzonovo linijo. . . Ce se bo zdaj Stalin skušal otresti sitnega Togliattija, mu bo ta lahko zabrusil: Dragi moj boss, ali hočeš, da bom jaz manj Italijan kot je bil ame-rikanski Wilson? Ti si tako zabrusil glede poljske, jaz bom pa glede Slovenije, oziroma I-talije. Reci, naj me Tito piše v uh! Pa še to bo lahko dodal Togliatti: Vidiš, boss, ti in jaz prav dobro veva, da je bila Curzonova linija samo neka poskusna črta za ustvaritev premirja med Poljaki in Rusi. Postaviti so jo hoteli le zaradi tega, da bi bila mogoča mirovna pogajanja. V resnici je pa ostala Curzonova linija le na papirju. Nasprotno je pa Wilson svojo linijo res naravnost predlagal za pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. Sicer je tudi ta ostala na papirju, ali žal mišljena je bila kot končnovp-1 javna meja. Koliko bolj sem torej jaz, Togliatti, opravičen zasoliti tebi tako kot si jo ti za- solil Rooseveltu in Churchillu: Ali naj bom jaz manj Italijan kot je bil Wilson. . . ? * * * Tisti med nami, ki se jim ne zdi prav nič potrebno v Wash-ingtonu in Londonu ziniti kako besedo v prid Primorske, naj pa vzamejo na znanje naslednje poročilo: Nekako sredi septembra preteklega leta so Angleži in Amerikanci poluradno obvestili laško vlado pod Bonomijem, da Julijska Krajina ne bo prepuščena laški upravi, vsaj ne takoj. Kam bo pripadla, se bo odločilo pozneje. Anglo-Ame-rikanci bodo prevzeli v svojo upravo vso pokrajino, torej tudi Trst in Gorico. Upravljali jo bodo kot samostojno edini-co s pomočjo sovjetov, ki bodo sestavljeni iz domačega prebivalstva: Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Izrazili so tudi misel, da utegne ostati uprava Julijske Krajine v rokah za-padnih zaveznikov tri do štiri leta. Ce bosta Togliatti in Tito vsa tista leta še na busu ali na konju, se bosta lahko vozila ali jezdila v Moskvo, toda Stalin bo najbrž prav zadovoljen, da so ga Anglo-Amerikanci rešili iz neprijetnega položaja. Saj pravijo, da je realist, ali ne? Tudi realist je rad "rešen," kadar se mu nerodno godi. Od slovenske strani pa utegne biti še dosti časa, da se najame bus v Washington in (magari) London. Kaj pravite? . Končno si ta kolonar ne more kaj, da ne bi še enkrat čestital — "Jugoslovanskemu Obzo-ru" . . . * Tako so torej stale stvari h koncu preteklega leta. Kako stoje danes, si ta kolona ne upa trditi. Eno pa ve: Preden bodo Anglo-Amerikanci svojo napoved glede samostojnega u-pravljanja Julijske Krajine iz vedli, morajo najprej — priti tja . . . Počasi gredo, če sploh gredo. Pa tudi Tito, ki si je izgovoril, da bo brez tuje pomoči "osvobodil" Jugoslavijo, gre kaj počasi naprej, odkar so Rusi po osvoboditvi Belgrada pustili svojega zaveznika samega. Uboga Primorska je med tem v kleščah. Kaj ko bi tisti, ki so že "skoraj" dovršili politično delo za pridobitev Primorske, najeli kak bus in se peljlai na obisk in razgovor—k Togaliat-tiju?! -o- Postanek nekaterih vojaških imen Husz se pravi po madjarsko dvajset in ker je dalo po 20 hiš enega vojaka, zato ime hu zar. Prvič so nastopili v bit ki pri Muehlbergu leta 1547 —Dragon se pravi zmaj in vo jake, ki so imeli zmaja v zastavi, imenujemo dragonce; prvič beremo o njih za časa Henrika IV. (1589-1610). — Grenadirji so bili vojaki, ki so metali granate, prvo stotnijo so napravili leta 1634 pri obleganju Regensburga. — Ulan je najbrž tatarska beseda, pomeni: hraber, priden. Tako so imenovali Tatari svojo lahko konjenico, ki je nadlegovala poljsko granico, in to ime so dali potom tudi Poljaki svoji lastni konjenici. Poljski POZOR! Postni čas je minil, zato bomo v sredo 4. aprila točno ob -osmih zvečer pričeli pri sv. Vidu s tedensko zabavo v dvorani pod cerkvijo. Prijazno ste vabljeni vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. ODBOR SKUPNIH DRUŠTEV. Čez tri gore, čez tri vode. . . n ulani so kot pose**; rej prvi v Evropi,le , 1791 jim sledijo 8! j pruski. — Infant^ spočetka telesna ^ skih prince v, ki 80' infanti. Francija je pl^f'j okupacijske stros^ j 000,000. Bom še to po^Jj ravno sami, ^".J steber slovenske , prenj. Pa ne P , dobo ali "ersatz. , pravi kranjski j^, lom in parklji, P0^ človeku dihati 1® j ' če veste, kaj ' ne da bi vam b'10^ 1 nje potanjkosti vati. ' Well, nekaj ! bi se najedel I se ga. Je vse kaj vtepem v g'^1 \ časa naganjai«' j ! dobim, če ne 1J M \ strani na vse m" J , Temu pravijo ® 1 drugi kremeni« J pa seaming ^ Da, uganili f;,,* cept zopet dela' ^ Položil sem PrJ jc^ seta in pred mizo in ji1113 V prenj bi rad jed J "I, kdo, za^ji ga pa brani! J jM koj pri roki s v stvovalijem. „ je -"Hi-hi-hi. • • !/ la Micka, "kf si v Ameriki-' ^ Moj general' ifri dite, je vedno ' ^ delovati na pogledu bi se * ^ ženi narodi k racije. V "Ker jasno'/ prav nič Pr° 1 ta še toliko ^ vsaj malce i'a f nju, da ga £ tom spravil ^ lijak se ljati vase Pol%j \ Ukor jaz Je9p pfij posebne nju istega. flj f "Hudim®09 pf šti," pop«111® je'1 no ješprenj j t-. sam ne ves, fi jal in zasmodV tal proč saj „ j pak tudi P'3 "AH J'e fV., se obrnem bo \ "Ej, j a, r mo toliko smodi, pa p„ J "Saj to ^ Vi* jaz rad po*^ svojo dano x Hati moras, f. dati rau^ J0™ ne bo naku"' nil., Ivanu na Ra ctI#s , S^ tf. darila skozi , "Tistega P p) Saj vem, WeJ za Ulako vei^ cetov Blaž v ' e> da mora ticj' uJ"eti in ga izročiti W iV6del J'e> kje živi Mati Lali ni z njo tudi Ga- ij, Iahf°Pnem si ni upal na" fStftia ga poči izza kake~ M 2'hV.prvem snegu ne bo H sledov za se- iNn 3e m°že in se f^apot- Koliba, dim nad da J'e ubež" i w Neuspeh je občutil Prpjjj ' izlival se mu je fHai J'e meril fanta. | 1>a ti tu?" ga je vpra- ICj^rzlo, skoraj za-»iei Pfemiča. Mrzil Ik.Zza dni, ko se i e oče i »ušel > "" P*l z P^d njim. Po raz- |k Materjo in noro Ma-§,:. tllll • u Je mržnja še po- INiil^ ni skrival in se ih • kako da se tako nič 1, ^ojnik . f%j) nisem," mu je i^ž! Ali veš, kdo sto-m. [eboj <)» ipvaši' f,%i, -J ^nada. Pa to me li6 pr i°Jak sem bil in sem f^ JJ generali." ' |LS' • najrajši zaroh-ffje jg p je zadržal. m Zanj. Nisem ga vi- Vi . '"V-Je zakričal Collo-Nrjožlvi razbojnik s svo-Mu rda boš-tudi tr- !\edfle Poznaš?" % kliub strogosti od ai^Sel izvedeti tega, ■•V;Wa]?del- Da bi povo-O kolibo, ga ni i -'"kov 36 priroJen strah [>il v • Lov na Gašperja ? Je, l Prelahko naslikal, hb.....a ttiora svnin tipIp- jNriiad ^ntom, ki je 3 del, -h besed in oči. j!ibo7s tu?" ' °em si postavil. Tre. ['s. A1.. ^•^voljenje?" ^ id n Proti volji postal 0lHžen, plahost mu £ let glasu-tjHti3® grofovski. Da ''prej ' kJ'e in koliko, bi Ualliti v grofov- ^ tj Ce CedpiNo dajatve. '7 MiCnMs Postave, ti, jo Vl ga ofovski i^ret tr-V'ti ž* prilaščajo. Tega L konec! Si razu- i S J\J Hi > • ti, % ni odgovoril. Le i >J? "Ali je ta i V?" 3 se toliko ženeš t iU6n.aie vedel, da Col- i ^^Iftj^nosti"zvesto po- « ^Ne^' FeJ! Pobral je Vl'oVpU »i gledal mrko; : V"- c d» jalovega pre- loviš?" ga Col- tylZ izpustii. vhi Snada." : HaiSi V Jej/551 Priznaj!" K Vai ej vzkliknil od-L\ ^ v2 , Srdito. "Lahko '4 kolibo." NV T je za- .V' "edobro vas Je izročil mu-Žerjun P j^iu. Je zvito pomeži-1 J Ž ^^ kolibo ingle-' hNo'vi kler nis° izgi- VJ Nato se je : 1 Jo C iztrebi j lega p°krival gladek 1945 APRIL 19451 013 Ta) We! Sa| 11N 3] 4 »n 3 ft] Tf mm 14 lil 17] 18] Žil mm 24! 2511 28) 1 ULi □ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodni* prijateljem in znancem, da je angel smrti posegel v našo družino m odvzel našo preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater Jobano Mar ^^ ROJENA CIMPERMAN ki je sprevidena s svetimi zakramenti po triletni bolezni zatisnila svoj. mile oči in v Bogu zaspala večno spanje dne 27. februarja 1945 v star 69. let. Doma je bila iz Krvave peči, fara Rob. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila dne marca položena k večnem počitku na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. V1^ Cimpermanu in Rev. Francis Baragi za tolažbo v bolezni in za podeij svete zakramente. Ravno tako Rev. Victor Cimpermanu za molitve ob y sti pred pogrebom, za spremstvo'iz Frank Zakrajšek pogrebne kape cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene °br.n. Obenem se tudi prisrčno zahvaljujemo Rev. Francis Baragi in Rev. drew Andreyu za navzočnost in asistenco pri sveti maši. •n tO' Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v prvo pomoč m ^ lažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj ^ lostnih in težkih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsei^ ^ so prišli pokojno pokropit, vsem ki so culi z nami in molili ob krsti tei udeležili pogrebne svete maše in jo spremili na njeni zadnji poti na kopališče. Globoko hvaležni želimo izreči našo najprisrčnejšo zahvalo vseirl£u(ir so v zadnji pozdrav pokojni okraski krsto s krasnimi venci, enako vsem, ki so v njen blag spomin darovali za svete maše, ki se bodo bra ^ mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali švoj>avtomobile razpolago pri pogrebu, in vsem za dar v gotovini. CIt'C** Ravno tako izrekamo našo iskreno zahvalo članicam društva Marije in društvu Sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. ki so se udeležile skup molitve ter se poslovile od nje ob krsti in se udeležile pogrebne svete m ^ posebno prisrčna hvala pa članicam, ki so nosile krsto ter jo častno 8p mile do groba in položile k večnem počitku. j Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakrajšek Fu"^v0 Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vo«-pogreba. . ^ Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, Bog Te je P 9 cal k sebi in morala si nas zapustiti. Tolaži nas le misel, da si re trpljenja in odpočij se sedaj'v zasluženem počitku. Ostala nam boš ve^nj v sladkem spominu in naj ljubi Bog.usliši naše prošnje in Ti podeli ve mir v ameriški zemlji in nebeška luč naj Ti sveti. Nekaj povsem novega smo vpeljali v naši mlekarni Mleko namreč zdaj dovaža mo v štirivoglatnih stekle nicah, ki vzamejo manj pro- štora v vaši ledenici in ki so tudi veliko bolj priročne Mleko v teh steklenicah dobite v vseh naših prodajalnah, v naši mlekarni ali na žalujoči ostali: JOHN INTIHAR, soprog; MARY, poročena Stefančič, hči; JOHN, EDWARD, WILLIAM in JOSEPH sinovi; LEOPOLD, zet AGNES, MARY in MARTHA sinahe; WILLIAM VNUK. Zapušča tukaj tudi žalujočega brata LOUIS CIMPERMANA, v stari domovini pa štiri sestre in enega brata. Cleveland, Ohio, 2. aprila, 1945. našem vozu Za naročila pokličite KEnmore 0515. 515 East 200th St. Euclid, O TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN I za to dobroto večno hvaležen." , I "Zeniti schočete, Paddy," od-Igovori Freddy, "ali pa se, bosta | razumela?" j "Prav dobro, prav dobro, Mr. [ Becker se bova razumela!" zagotavlja črnec, "Zenobia je zvesta in marljiva duša, ona je z dušo in telesom vaša, ravnota-ko kot jaz , ona je bogoslužja, kot jaz in ona je že prilet-',na kot jaz. Tukaj je sedaj konično stvar rešena* da smeva z ' Zenobio skupaj. Ostane pa vse pri starem, ker midva ostane-' va pri vas do smrti zvesto uda-na." "Jaz sem z vašim predlogom zadovoljen!" pripomni Becker, potem vsi po vrsti, stopili k za v vedno združenima, in njima ro- j ke stiskali. Paddy in Zenobia sta se ta- j ko srečna počutila, da so nji- j ma solze po licu polzele. Becker je podaril zvestemu starcu ^ lepo ur6 in njegovi ženici ce- ^ lo hišno opravo in jih je potem ( odvedel v malo stanovanje ne- c ke koče, ki se je nahajla naj- * bližje Freddytove. Toda njih " veselje se je šele pomnožilo, ko sta vstopila v stanovanje in j < njima je Mary rekla, to je se-i. daj vaše. Sedaj pa ni bilo ne'-konca ne kraja radosti, ker Mary njima je pustil avse sta- . . Jnovanje udobno opremiti—ona j I dva sta se samega, veselja en 11čas jokala, en čas msejala. Zunaj na obširnem prostoru • pa je stala velika miza, pri ka-J teri so delavci vsak dan svoje | . borno kosilo povžili, lepo pre-. grnjena in sedaj so prinašale . Mary in Zenobia vsakovrstnih . jedil na mizo, in seveda tudi ni manjkalo osvežujoče mokrote, v Na koncu dolge mize se je vsedel Becker in njegova žena i poleg nju pa Paddy in Zenobia. < Vršilo se je skromno veselje i pri celem omizju in vsak se je < počutil zadovoljnega. Drugega dne pa so bili zopet vsi zdravi, veseli pri delu in Freddy jih je z veseljem in zadovoljstvom ogledoval, ker vsi so prav marljivo izpolnjevali; svojo dolžnost. Videl pa je še tudi dva srečna človeka pri sebi, ki si jih j je navezal za vedno, bila sta: i Paddy in Zenobia. Ganiti je ! moralo vsakega človeka, ki jih 'je opazoval, kako sta se trudi-' lla ti dva starčka, samo da sta ! ustregla vsaki želji Beckerju in Mr. Becker je bil pa tudi poštenjak od nog do glave, ker I skrbel je za vse delavstvo, cla j se mu je stanje zboljševalo;— gledal je kolikor je bilo mogo-, Še, da je delavcem plačo povi-| šseval. Kolikor se je njemu pre. moženje bolj množilo, toliko vi-čjo mezdo je prejemalo delavstvo. Bil je tako radodaren, da je ves dobiček razdeli med proletariat, in zavladal je na otoku mir, ljubezen i»{ Sa' (Dalje prihodnji ° Ji Kupujte vojnez^ PIJTE TRINERJEVO GRENKO VP !| Vprašajte zanj v gostilni, M" j S JL dobite na kozarčke ali v stefcl® ^ N ffiM^g stilne ga smejo prodajati tudi ob ' ^ 2CTBS" \ na kozargke ali steklenice. ^ BIHffiMOWHUjjl . pc:'.; ^ nmrpe Lahko ea naročite pri men1' I j SEr tudi iz mesta'pokiicite ali p*ite: ■ i« imowi« $ . ■ ^M JACOB j. m potem pa sklenite najine jčs roke!" ' "Ja, ja, Paddy, to se bo zgo- p dilo!" obljubi Becker. tc In tako se je tudi kraalo zgo- b dilo, cerkvica je bila zgotovlje- g na, kapitan je pripeljal vse po- 1» trebne stvari, in bilo je vse pri- j pravi j eno za blagoslovi j enje. n Pirčel se je velik praznik za i prebivalce na otoku. Z Stari Paddy je že navse zgo- I daj v jutro zvonil z novim zvon- . Icem, kateri je vse vabil v mali božji hram. Vse se je oživelo ■ na otoku, se opravljalo v nedeljsko obleko in hitelo proti mali cerkvici. Tudi sam kapitan s svojimi ljudmi je prisostvoval pri žegnanju. Mary, ki je bila že izza mladih let izvežba-na pianistinja, pa je igrala v cerkvici na male orgije. Vse je do solz ganilo. Cerkvica je iz 'gledala odznotraj seveda bolj i siromašno; toda ko so zapele : |orgije, je naredil njih glas, na 'vsakega tak vtis, da se je takoj z. vsak zavedel svoje katoliške I dolžnosti, — in pričelo je vse peti. I Oltar, na katerem so gorele j dve sveči in pa srebrni kip Kristusa, je bil kaj lepo okinčan. 3 Becker je pričel brati z enih nabožnih knjig, in vse ga je zvesto poslušalo. Vse delavstvo je bilo veselo, in se še tesneje oklenilo Beckerja in njegove žene in bilo je videti, kot bi bila samo ena sama družina. In sedaj stopi Paddy in Zenobia, ki sta bila oblečena v re. najboljši obleki, k oltarju, in Becker njima je sklenil roki in jih blagoslovil. I Bil je v srce pretresu j oč prizor, ko sta Becker in Mary in "Hm, kaj pa imaš takega?", zi se začudi Freddy. "Ne čudi se preveč, en 1 ju- i g beznjiv parček se je znašel tu-in kaj, vendar pa se ne smej, takoj je prav, na ta način priveževajj midva že trdnejše Paddyta in ;g Zenobia na naju." s "Ti misliš, da sta se Paddy t| in Zenobia zaljubila?" ^ "Ali ti nisem rekla, da se boš n smejal? ti dva človeka ravno n skupaj paleta. Zvečer, ko jej g konec dela, kaj rada skupaj se- 2 dita in si prav živahno pripo- ^ vedujeta, o njih doživljajih. O- v ba sta dobra in zvesta, in zakaj r bi se ne potem poročila?" "Ljuba moja; jaz nimam po- rj polnoma nič proti tem!" V tem trenutku pa se začuje trkanje. | Stari Paddy stopi v kočo. « On je izgledal jako vesel, njegov črni obraz se je kar svetil veselja, in tako .se približa mizi, pri kateri sta sedela Freddy in njegova žena Mary. "Vzemite si prostor, Paddy —," reče Becker. "Opaziš H kaj ?" mu zašepe-ta žena z pomembnim pogledom. * "Jaz imam neko vprašanje na vas, Mr. Becker, in tudi na vas, Mrs. Beiker," prične Paddy, medtem ko je zavzel prostor, nekoliko oddaljen od mize, on je izgledal od daleč še precej dobro, in tudi nekoliko očiščen, on se je po dokončanem delu umil, si oblekel čisto j višnjevo srajco, in si ovil krog, vratu belo ruto. j Freddy se je nekoliko na-i muznil, Mary pa se je komaj , smeha zdrževala. "Oh, vi ste se pa danes precej našminkali, Paddy, kaj pa je vendar?" vparša moško Becker. "Ah, gospod, neka jdobra misel se me je polastila, Mr. Becker," prične Paddy nekoliko v zadregi, "da hočtem jaz pri vas ostati, kolikor časa bom še živel, če me vi ne boste prej stran zapodili. Tukaj se nahaja že nekoliko časa ena zamorka. Midva sva se spoznala, in če nimate nič vi in Mrs. Becker, proti tem, potem bi jfcz Zenobia ženil. Ce bi vi najino poroko blagoslovili, Mr. Becker, ker ste gospodar tukaj, bi vam bil ......*■ lllill l it» ■ " T-squrre Euclid Race Dairy Co.