GLASILO OSVOBODI Lit E FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, torek 15. maja 1951
LETO XII., ŠT. 112 / P OSAM E ZN A ŠTEVILKA 5 DIN
BOJ OKOSTENELOSTI
v sproščeni trgovini
Hudo bi se motil, kdor bi mislil da je prehod z dosedanje obvezne oddaje na prosto trgovino z mlekom, meson*, in podobno preprosta zadeva-To dokazujejo dosedanje, čeprav kratkotrajne izkušnje v Ijubljan-skem-okoliškem okraju.
Kakšne so te izkušnje?
Na splošno je precej nejasnosti glede nakupnih in prodajnih cen. Kmetijska zadruga v Kozarjah plačuje kmetom mleko po 15 do 20 din (to zavisi od odstotka maščobe), v Dobrovi tudi do 20 din, v Polhovem gradcu po 16 din, v Črnučah po 20 din, v Dolu-Beričevem po 18 do 20 din, itd. Te cene so kmetom na splošno samo obljubljene, kajti zadruge mleka večinoma ne plačujejo takoj (kar je seveda napačno), ker baje še ne vedo, po čem jim ga bo plačalo podjetje Mlekopromet iz Ljubljane. S tem v zvezi ni nikjer opaziti stremljenja po zniževanju cene, čeprav bi to bilo trgovsko vzeto razumljivo. Čisto jasno je namreč, da kmetijske zadruge ne smejo kupovati ne mleka, ne jajc, ne masla in drugih prostih pridelkov po cenah, ki so enake ali celo presegajo prodajne cene na trgih industrijskih središč (Ljubljane, Kranja i p.).
Vzemimo jajca: Kmetijske zadruge jih plačujejo kmetom po 6 do 8 din, prodajajo jih pa za 2 din draže, torej po 8 do 10 din. Čisto jasno je, da gredo ob takšnem »trgovanju« velike količine jajc mimo zadrug, kajti vsak branjevec, odkupno podjetje, pa tudi potrošnik jih prav rad plača kmetu dinar draže. Če bi se zadruge zadovoljile z manjšim zaslužkom., recimo enega dinarja, in bi prodajale jajca po 7 do 9 din, torej po ceni, ki kot nakupna cena za druge ne pride v poštev, bi onemogočile te druge nakupovalce in resno vplivale na znižanje cen. Zaradi želje po pretiranem - dobičku imajo tako samo škodo.
Kmetijskim zadrugam namreč re3 ne bi smelo biti vseeno, ali prodajajo kmetje svoje pridelke njim, ali drugim, ki prihajajo na vaa. To tem manj, ker so s tem kmetje ob ugodnosti, katere jim nudi država, če prodajajo pridelke svoji zadrugi po cenah, ki so vsaj za 15*(t nižje od tržnih cen. V tem primeru prejmejo namreč kmetje za 1 S'/» skupne vrednosti prodanih pridelkov bone. Stvar pa je ta, da tega danes še ne vedo ne samo kmetje, temveč celo marsikatera kmetijska zadruga ne. Zato tudi niso zadruge še prav nič storile, da bi s to stimulacijo povečale svoj promet in tako vplivale na znižanje cen. Tiste zadruge, ki to vedo, se opravičujejo, češ da ne vedo za tržne cene. Kakor da ne piše o tem dnevno
Nov pomemben izdelek tovarne papirja na Reki
Po večmesečnih poizkusih v laboratoriju so v tovarni papirja na Reki začeli izdelovati tako imenovani kon. denzatorski papir, ki se uporablja v elektroindustriji pri izdelavi kondenzatorjev. transformatorjev, generatorjev in drugih strojev. Ta papir je izredno tenak, mora pa biti zelo odporen. Poizkusi so docela uspeli in tovarna že izdeluje ta papir izključno iz domačih surovin. Prvi v tovarni Izdelani papir te vrste je zdržal vse preizkušnje glede kakovosti. Uspeh kolektiva tovarne na Reki je tem po. membnejši, ker je nakup papirja, ki ga izdelujejo v Ameriki in Nemčiji, zelo otežkočen
časopisje in kakor da ni radia, ki daje dnevna tržna poročila! Tega, da je ta uredba še malo znana in da se v ljubljanskem-okoliškem okraju še nikjer ne izvaja, je delno kriva tudi okrajna zveza, ki svojih zadrug s to stvarjo še ni seznanila. Vsaj zadruge pravijo tako in v Črnem vrhu so navdušeni za to ugodnost, samo: »Kam naj le dregnemo, da dobimo te 'bone?.
Se najbČlj pravilno so razumeli te stvari v Šmartnem pri Litiji. Tu je kmetijska zadruga sklicala že več sestankov, ki so se jih udeležili kmetje in delavci. Na teh sestankih so se zmenili, da bodo prodajali kmetje mleko spoji zadrugi po 14 din, zadruga pa ga bo dajala delavcem po 17 din.
Kot posledica večletne birokratske prakse prihaja marsikje do izraza neiniciativnost. V Črnem vrhu bi kmetijska zadruga lahko kupovala pri kmetih maslo po 300 do 350 din. Vendar se še ni zganila in masla ne kupuje. Ali vzemimo zadrugo na Golem. Mleka tam ni toliko, da bi se ga splačalo voziti na Ig. Doslej so kupovali maslo po vezanj ceni 108 din, danes pa pravijo, da ga ne kupujejo več, ker ne vedo, po čem naj ga plačajo. Podobno je v Polhovem Gradcu. Tam odkupijo sedaj mleka zelo malo in v kmetijski zadrugi sploh ne vedo, kako in kje kupujejo mleko Polhovgrajčani, ki imajo bone. Tako malomaren odnos do preskrbe delavcev je vsega obsojanja vreden. Stvar je ne savg.o preprosta, temveč tudi nujna. Če je že tako, da delavci in nameščenci ne morejo kupovati mleka pri kmetih z boni, naj pač zadruga obračunava s kmeti in delavskimi potrošniki. Tako je delala prej, ko je bila še obvezna oddaja, in tako delajo lahko tudi danes, upoštevajoč seveda nastale spremembe.
Glede nakupovanja živine se pojavlja pri zadrugah strah pred nakupovalci od drugod, češ da jim ti sa mo dvigajo cene. Na to naj poudarimo še enkrat: v prosti trgovini se mora nakupna cena nujno ravnati po ceni, ki jo je mogoče doseči pri prodaji v skladu s kupno močjo prebivalstva. Ta zakon velja za vse nakupovalce enako. Treba je pač po ceni kupiti in kriti lastne stroške, ne da bi bila prodajna cena ljudem nedosegljiva. Pri tem je zahteva, naj država pjva zniža cene industrijskim izdelkom, neosnovana. Cene teh iz delkov je namreč zvišala država še le takrat, ko so šle (od lanskega po letja dalje) cene kmetijskih pridel kov pretirano navzgor. Znižanje cen industrijskih izdelkov zavisi pač predvsem od večje ponudbe kmetijskih pridelkov in s tem od znižanja njihovih cen. To pa je glavni namen novih uredb.
Kmetijsko zadrugo v Šmartnem pri Litiji, ki je ubrala pravo pot, smo že omenili. Ker se nekatere za druge boje, da bi sedaj kmetje pretirano prodajali mlado živino, pa naj omenimo še kmetijsko zadrugo v To-mišlju. V skrbi za napredek živinoreje si je upravni odbor te zadruge že pridržal pravico kontrolirati prodajo živine na svojem področju. Tako imamo v tomišeljski zadrugi opraviti z začetki tega, kar je ob ukinitvi obvezne oddaje pravilno: zadruge naj sedaj pametno skrbe za to, da bodo naši kmetje čim hitreje povečali proizvodnjo. Pri mleku in prašičih dosežemo to lahko že letos, glede govejega mesa pa bo vsakdo rad potrpel; saj vemo, da je to za skorajšnje trajno izboljšanje naše preskrbe z mesom nujno potrebno.
M.
SLOVENSKI KAJAKAŠI MARŠALU TITU
itS?
m
Si»
Včeraj popoldne nekaj mlnnt po četrti url Je prispela po Savi proti Ježici štafeta s pozdravi slovenskih kajakašev maršalu Tita. Slovenska reprezentanta Branko Drovenik in Jože Ilija sta spretno pristala ob brega narasle reke, da se po utrudljivi vožnji odpočijete, kajti danes zjutraj ste ponovno sedla v kajake in nadaljevala pot po Savi. V Radečah so se ljubljanskim in litijskim kajakašem pridružili štajerski brodarji s pozdravi z Drave in Savinje, nato pa so skupaj veslali proti Krškemu, odkoder bodo jutri nadaljevali pot proti Zagrebu, kjer bodo štafetno palico Izročili hrvatskim kajakašem.
V soboto je šla na pot štafeta »Pozdrav Jadrana«. V Ulcinju Je bilo prisrčno slovo. Štafeto so po črnogorskem Primorju vozili motorni in ribiški čolni sodelovali pa so tudi člani plavalnih društev. V Kotorskem zalivu so črnogorski fizkulturniki včeraj izročili štafetno palico hrvatskim športnikom. — štafeta graničarjev, ki je iz Titograda šla čez Prokletije, jo v nedeljo prispela v DJakovo, kjer so jo slovesno sprejeli. Včeraj so se nosilci štafetne palice povzpeli na Sar-pianino.
OBISK BRITANSKIH PARLAMENTARCEV
v Jugoslaviji
London, 14. maja (Tanjug). Davi je odpotovala z letalom iz Londona britanska parlamentarna delegacija na obisk v Jugoslavijo. Delegacija, v kateri so zastopniki obeh domov britanskega parlamenta in vseh političnih strank, bo s tem vrnila obisk, ki ga je napravila Veliki Britaniji pred kratkim delegacija Ljudske skupščine FLRJ.
Britansko delegacijo vodi lord Law-son, člani pa so: lord Carrington in narodni poslanci gg. Hugh Fraser. Cyril Osborne, Douglas Marshal, R. Melish, Kenneth Robinson, Percy Daines. kapetan E Power, N. Mac Bherson, O. Gipson in polkovnik Tilney.
Britansko parlamentarno delegacijo Je sprrtnil na letališče jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej, v imenu britanske medparlamentarne unije pa sekretar sir Drummond Shiels.
Pred odhodom britanske parlamentarne delegacije je jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej priredil njej na čast slavnostno kosilo v veleposlaništvu v Londonu.
•
Parlament ma delegacija Velike Britanije je prispela sinoči z letalom v
NOVI RUDNIKI V BOSNI
IN HERCEGOVINI
Ob spodnjem toku Drine se razteza na bosanski in srbijanski strani bogato rudno področje, kjer so že v srednjem veku kopali rudo. Na tem področju so v zadnjih letih izvršili obsežna raziskovalna dela, sedaj pa odpirajo nove rudnike.
V Petrovem selu na področju tuzlan-skega okraja pospešeno grade veliko separacijo, ki bo predelovala na leto okrog 60.000 ton azbestne rude iz novega rudnika in bo dala približno 1500 ton azbestnih vlaken. Za opremo te separacije bo pretežni del strojev dobavilo podjetje »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu (zlasti elevatorje, drobilce dibračijska sita itd.), vso
električno opremo, zlasti okrog 100 elektromotorjev, pa bodo izdelali v to. vami »Rade Končar« v Zagrebu, Nekaj naprav izdelujejo tudi podjetja »Prvomajska«, daruvarska1 livarna in podjetje »Peter Drapšin«. Na gradbišče separacije so pripeljali že polovico potrebnih strojev in naprav, vendar še ne morejo začeti z montažnimi deli, ker se je gradnja separacije zapoznila, tako da bo separacija začela obratovati šele jeseni. Azbestna ruda, ki jo tu kopljejo, je odlične kakovosti. Pone. kod so azbestna vlakna dolga do 5 centimetrov.
50 grških otrok se vrača Iz Slovenije
v domovino
Kdor koli je bil v nedeljo zvečer na ljubljanskem peronu pri odhodu beograjskega brzega vlaka, je bil priča ganljivemu prizoru — slovesu grških otrok, ki so zadnja leta preživeli v raznih krajih Slovenije, pa so se sedaj na zahtevo svojih staršev vrnili v do-
Volitve v goriški in videmski pokrajini
V goriški in videmski pokrajini bodo 10. junija volitve v Občinske in pokrajinske svete. Demokratična fronta Slovencev je predložila v goriški pokrajini kandidatno listo v 8 volilnih enotah in kandidatne liste za občinske svete v občinah Doberdob, Sovodnje in Steverjan. Te v.olitve so življenjskega pomena za slovensko prebivalstvo v goriški in videmski pokrajini. Slovenci imajo priložnost, da se uveljavijo v svojih občinah, za volitve v pokrajinske svete pa so Italijanske oblasti določile volilne enote tako, da Slovenci ne bodo dovolj zastopani v pokrajinskih svetih
Novo glasilo Italijanov v Jugoslaviji
Na Reki je izšla prva številka časnika »Orizzonti«, ki je kulturno in prosvetno glasilo italijanske narodng manjšine v naši državi. V prvi številki novega lista je več izvirnih del mladih italijanskih književnikov. »Orizzonti« je že četrti časnik italijanske narodne manjšine v naši državi.
movino — Egejsko Makedonijo Okoli petdeset predšolskih In šoloobveznih otrok je pozdravljalo svoje vzgojitelje ter člane glavnega odbora Rdečega križa Sloveniie. »Zdravo, Tončka! — Zdravo, tovarišica tajnica!« — in segli so si večkrat v roko, kakor da bi bilo enkrat samkrat premalo! Med pozdravi je bilo polno zahval za veliko skrb, ki so jo bili ti otroci deležni pri nas. Zahvaljevali so se vsem, ki so z njimi preživeli zadnja leta in jih učili osnovnošolskih predmetov v materinem jeziku. Vzklikali so maršalu Titu In novi Jugoslavjii. Ti pozdravi pa niso bili samo iskreno priznanje hvaležnosti vsem, ki so zanje skrbeli, am. pak tudi neovrgljiv dokaz resnice tistim, ki klevetajo, da so otroci begunci pri nas bosi in lačni ter zdravstveno popolnoma zanemarjeni. Zdrav nasmeh in živahno razpoloženje ter nove obleke, ki so jih otroci nosili, so tudi povedali, kako so pri nas živeli.
Tej skupini grških otrok, ki je odpotovala iz Slovenije, se bodo med potjo pridružili še drugi grški otroci, ki so preživeli pretekla leta v ostalih republikah naše države.
Tudi onstran’ Drine na področju rudnika antimona v Zajači se čedalje bolj razvija rudarska delavnost. Tu pripravljajo za eksploatacijo rudnik Veliki Majdan, kjer bodo kopali svinčeno cinkovo rudo. Izkoriščanje te rude bo dalo. dobre uspehe, saj vsebuje ruda 12 •/• svinca in 5 % cinka. Sedaj gradijo iz Krupnja do novega rudnika 14 km dolg daljnovod, pri rudniku pa flotacijo. Rudnik bo v kratkem povezan tudi z avtomobilsko cesto. Na rudnem področju Zajače pa še- nadaljujejo raziskovalna dela, zlasti v Lipniku, kjer so našli bakreno rudo s 5 •/« bakra, v Tisoviku, kjer raziskujejo na. hajališče živosrebrne rude, in v Oro-vici, kjer so odkrili svinčeno rudo.
V zvezi v gradnjo velikega rudnika kamene soli v Tušnju pri Tuzli ugotavlja ekipa strokovnjakov iz geološkega zavoda v Beogradu nahajališča kamene soli na področju Dokanj-Gor-nja Tuzla. Ce bodo dala ta raziskava-nja dobre izide, bodo odprli še en rudnik kamene soli. V Tušnju so doslej Izkopali za novi rudnik soli jašek do globine 220 m, nedavno pa so začeli kopati še manjši jašek za ventilacijo in za prevoz materiala. Kakšne prednosti nudi neposredno pridobivanje kamene soli nasproti pridobivanju iz slane vode kakor v Kreki, lahko spoznamo, če ugotovimo, da potroši solarna v Kreki za vsak kilogram pri. dobljene soli en kilogram premoga, medtem ko bodo v tušanjskem rudniku neposredno kopali sol, ki bo že pri. raema za potrošnjo.
utograd, aa vrne obisk naši parlamentarni delegaciji. Britanski parlamentarci bodo ostali v naši državi 14 dni. Delegacija ima 12 članov, njen vodja pa je lori Lawson.
Na zemunskem letališču so britanske goste sprejeli v imenu Ljudske skupščine FLRJ. ki je delegacijo povabila v našo državo, sekretar Sveta narodov Skender Kulenovič, sekretar zu-nanje-političnega odbora Vladimir Dedijer ter poslanca Božičevič in Toma. ševič, dalje pomočnik zunanjega ministra FLRJ dr Jože Vilfan, načelnik protokola v zunanjem ministrstvu doktor Smodlaka in drugi. Pri sprejemu je bil tudi britanski veleposlanik v Beogradu.
Utrditev prijateljstva med Anglijo in Jugoslavijo v korist obeh držav
London, 14. maja. Danes je »Daily Telegraph« objavil članek svojega sodelavca Michaela Hiltona, ki je » skupino angleških novinarjev obiskal Jugoslavijo.
Hiltoh piše. da je v 15 dneh prepotoval 2400 km po Jugoslaviji, imel priložnost, da se je razgovarjal z ministri in krajevnimi funkcionarji, s kme. ti In tovarniškimi delavci in da si le ustvaril vtis. da je na svetu malo narodov, ki bi imel tako trden značaj kot Jugoslovani To je lahko ugotovil bodisi. ko je bil med Črnogorci. Bosanci, Srbi, Hrvati ali pa na ravninah V -j-vodine, v bližini mej informbirojskih držav.
Članek nato govori o velikem pomenu novih gospodarskih ukrepov, ki jih izdajajo oblasti, zlasti pa o pomenu novega finančnega zakona, ki bo v kratkem začel veljati. Na koncu poudarja H:lton. da je utrditev prijateljstva med narodi Jugoslavije in Velik« Britanije v korist obeh držav.
Posvetovalni zbor Evropskega sveta
Strasbourg, 14. maja (Reuter). Na današnji seji posvetovalnega zbora Evropskega sveta je britanski delegat Gladwyn Hull opozoril na »neenake obrambne žrtve« članic Atlantskega pakta. Dejal je, da so te žrtve težko breme za vse plasti prebivalstva. Velika Britanija bo prihodnje leto porabila 10% več svojega narodnega do. hodka za obrambo, v nadaljnjih letih pa se. bodo ti izdatki še povečali.
Britanski predstavnik Sandis je zahteval, naj bi Grčijo in Turčijo sprejeli v Atlantski pakt. Ko je govoril o predlogu za ustanovitev evropske vojske, je Sandis izrazil mnenje, da bi morale čete Velike Britanije sodelovati v tej armadi. Pri tem je naglasil, da ta armada nikakor ne sme izključevati udeležbe držav z drugih celin, kajti evropske obrambe si ni mogoče misliti brez pomoči ameriškega in kanadskega naroda.
Med razpravo o obrambnih vprašanjih so turški predstavniki izrečno zah. tevali, da se njihova država vključi v Atlantski pakt.
Delegati Mednarodne turistične unije
v Jugoslaviji
V nedeljo, 6. maja, so prispeli v Opatijo člani izvršilnega odbora Mednarodne turistične unije. V delegaciji »o bile zastopane naslednje države: ZDA, Vel Britanija, Avstralija, Švica, Belgija, Francija, Danska, Italija, Luksemburg, Izrael, Marc-ko, Južna Rodezija in Jugoslavija. Delegacijo je vodil predsednik izvršilnega odbora Herbert Wilkenson. Naslednjega dne so se delegati odpeljali v Crikvenico, od tam pa s parnikom »Sinj« dalje v Dubrovnik. Med vožnjo je bilo na parniku 21. zasedanje Mednarodne turistične unije. Seja je trajala ves dan vožnje do Splita. Delegati so obrevnavali doseda-
nje delo organizacije za pospeševanje mednarodnega turizma, vprašanje sprejema novih članov, predlog UNESCA o posebni taksi v turističnem mednarodnem prometu, da bi se tako zbral mednarodni sklad za zaščito zgodovinskih spomenikov in za vzdrževanje muzejev.
Po prihodu v Dubrovnik so delegati nadaljevali svoje delo. Odbor je sklenil, da bo prihodnje zasedanje Mednarodne turistične unije letos v oktobru v Atenah, še prej pa se bo izvršilni odbor sestal še enkrat konec avgusta v Londonu. Izvršilni odbor je sklenil, da bo uniia organizirala v letošnjem
Zasedanje izvršilnega odbora Mednarodne turistično unije v Dubrovnika «a? 4*. maja USI
juniju v Bruslju mednarodni teden do. kumentamega turističnega filma. Posebna žirija bo ocenila filiiie in predlagala najboljše za nagrade. Sprejeli so sklepe o članarini in predpise o deiu posebnih in regionalnih komisij unije.
Iz Dubrovnika so delegati potovali čez Hercegnovi, Cetinje in Titograd v Beograd, kjer so imeli na Avali svojo zadnjo sejo dne 11. maja. Na tej seji je odbor pretresal poročilo komisije za preučevanje vprašanj in organizacije mednarodnega turizma in komisije za publikacije. Izvršni odbor je sprejel priporočilo za generalno skupščino unije, da bi ustanovili institut za preučevanje mednarodnega turizma.
Ob koncu zasedanja se je predsednik unije Herbert Wilkenson v imenu vseh delegatov zahvalil jugoslovanskemu delegatu Apihu, direktorju glavne uprave za turizem zvezne vlade, za topel sprejem ln odlično organizacijo njihovega bivanja v Jugoslaviji. Istega dne zvečer so gostje prisostvovali predstavi »Ohridske legende« v beograjskem gledališču. Nekateri gostje so odpotovali iz Jugoslavije, drugi pa so še obiskali Slovenijo ln *1 ogledali Bled in Postojno.
Sestanek Izvršilnega odbora Mednarodne turistične unije je bil zelo uspešen, k čemur je veliko pripomoglo ozračje toplega sprejema, ki so ga člani doživeli v Jugoslaviji. Tuji gostje so večkrat Izrazili navdušenje nad lepotami naše zemlje ln posebno naših turističnih krajev in poudarjali velike i možnosti razvoja turizma v naši državi.
Velika Jata morskih psov pred Porežem
Zadnje dni se je pojavila v bližini obale pred Porečem jata neobičajnih rib. Ribiči-zadružniki, ki so odpluli na morje s svojimi ladjicami In čolni, so vlovili okoli pol vagona posebne vrste morskih psov, ki jih imenujejo »breki«. Med ulovljenimi ribami so nekatere dolge do 1.40 m in težke do 20 kg.
Ta vrsta morskih psov človeku ni nev: - s, ker nimajo zob. hranijo pa se samo z majhnimi ribami in raki. Ob tem lovu se je tudi zgodilo, da. je eden izmed ribičev, ko je udarjal z ostjo po večjih ribah, padel v morje. Morski psi so se takoj razbežali, prestrašenega ribiča pa so tovariši nezavestnega potegnili po nekaj minutah v čoln.
Istrski ribiči so doslej redko naleteli na to vrsto rib in pomnijo le, da so jo v večjih jatah opazili samo enkrat, in sicer leta 1941. Takrat so vlovili okoli 10 stotov teh rib, kar je bila velika senzacija za ta kraj. Prebivalci cenijo meso te ribe in ko so poreški ribiči odpeljali del lova v Pulj, so ga takoj razprodali. Ribiči so kasneje sporočili, da so ponovno opazili manjše jate teh rib velikank in so se pripravili, da jih ponovno pojdejo lovit.
Posebna letala za prevoz sadja v Zahodno Nemčijo in na Švedsko
Jugoslovanski letalski transport bo uvedel od 15. maja naprej, posebna tovorna letala za izvoz svežega sadja — češenj, borovnic, breskev in marelic v mesta Zahodne Nemčije in Švedske.
Prve pošiljke jugoslovanskih češenj bodo šle v Monakovo In Frankfurt. Ce bo potrebno, bodo uvedli reden promet za izvoz svežega sadja iz Jugoslavije v vse evropške države, Lani so letala naše letalske prevozne' organizacije napravila več poskusnih poletov ttt so vozila sveže jugoslovansko sadje v Anglijo ln na Švedska»
Kitajski pritisk sr nadaljuje
'Ameriške in jušnokorejske dete so se na več krajih umaknile
Tokio, 14. maja. Stab generala Rid-gwaja je danes sporočil, da se je sovražnikov pritisk na sile združenega poveljstva nadaljeval tudi v nedeljo in da so se ameriške in južnokorejske čete na katerih mestih umaknile. Po poročilu 8. ameriške armade se je povečal sovražnikov odpor na zahodnem in vzhodnem delu bojišča. Patrulje in enote združenega poveljstva so na več krajih skušale ugotoviti obseg novih kitajskih koncentracij, vendar pa so bili vsi ti poskusi zavrnjeni.
Letalske enote še nadalje bombardirajo zbiranje Kitajcev, posebno na ob-
Izjava generala Marshalla pred senatno komisijo
Washington, 24. maja (AFFf) Na današnji seji anketne komisije senata se je nadaljevalo zaslišanje obrambnega ministra generala Marshalla. Na vprašanje demokratskega senatorja Connallyja, ali bi lahko ameriške letalske in pomorske sile dobile vojno proti LR Kitajski in ji preprečile osvojiti Korejo, je general Marshal! odgovoril negativno. Na vprašanje o oboroženih silah, ki jih ima ZSSR v bližini Koreje, je odgovoril, da so bile na teh področjih te sile ’ nedavno okrepljene, čeprav so* bile že prej znatne
Republikanski senator Bridges je nato vprašal generala Marshalla, zakaj meni, da bi utegnilo izvajanje Mac Athurjevega načrta o bombardiranju oporišč privesti Sovjetsko zvezo do tega, da bi stopila v vojno, je obrambni minister odgovoril, da to mneje opira na obstoj kitajsko-sov. jetske pogodbe o medsebojni pomoči.
Na tej seji anketne/komisije je general Marshall tudi Izjavil, da kuo-mintanška vlada ni nikdar uživala, zaupanja kitajskega ljudstva jn da le to pravi vzrok njenega padca. General Marshall je nato dejal, da se visoki vojaški funkcionarji, vštevši tudi generala Rldgwaya, zunanje ministrstvo in vladni krogi popolnoma strinjajo s Trumanovim načrtom 0 omejitvi spopada na Koreji.
Na prihodnji sej! senatne anketne komisije bo na vprašanja senatorjev odgovarjal šef skupnega štaba načelnikov štabov general Omar Bradley.
močju Kvačon—Kumhva. Ameriški letalci so napravili včeraj več kot 900 poletov in pri tem izgubili 2 letali.
Severnokorejski glavni štab sporoča, da so severnokorejske enote in kitajski prostovoljci zavrnili vse ameriške in s /ernokorejske napade na vseh delih bojišča. Poročilo še dodaja, da je bilo sestreljenih 7 ameriških letal.
ZDA in mirna rešitev korejskega spopada
Washington, 14. maja (Un. Pr.) Anketna komisija ameriškega kongresa, ki vedi preiskavo v zvezi s odstavitvijo generala Mac Arthurja, je uradno zahtevajo od vlade, naj poroča o svojih načrtih za mirno rešitev korejskega spopada. Republikanski senator William Knowland je ob tej priložnosti zahteval besedilo deklaracije predsednika ZDA o korejski vojni in besedilo listin zunanjega ministrstva, v katerih je očrtana podlaga za pogajanja. če bi Kitajska privolila. Ni še znano, ali bo ameriška vlada hotela objaviti te listine. Na današnji seji anketne komisije bo govoril obrambni minister Marshall
Južna Koreja bo dobila novo nstavo
Fusan, 14. maja (Un. Pr.) Južnoko-rejski parlament je spremenil svoj prejšnji sklep in danes sprejel odstop podpredsednika vlade Le Ski Jonga, ki je pred tednom sporoči! svoj odstop ZE.adi korumpiranosti članov vlade. Unitea Press poroča, da je prišlo do te nenad ie spremembe po namigu ameriškega zunanjega ministrstva.
Iz odločujočih krogov se je zvedelo, da bo zakonodajni odbor južnokorej-skega parlamenta še nadalje obravnaval spremembo ustave. Namen te spremembe je. da se večji del upravne oblasti odvzame predsedniku vlade in prepusti kabinetu.
VREMt
Napoved za sredo:	Izboljšanje do
spremenljive oblačnosti. Se kratkotrajno • krajevne plohe ^Temperatura v Primorju ponoči 10° C, podnevi 17® C, v ostali Sloveniji ponoči -l» c, podnevi 18° C. Nevarnost * slano ▼ alpskem in predalp» skem svetu.
MAC ATRHURJEVA ZVEZDA BLEDI
Neka) tednov je Se preteklo, odkar je predsednik ZDA Harry Truman odpoklical iz Tokija generala Mac Arthurja, ki ni hotel razumeti ciljev ameriške zunanje politike in se pokoriti ukazom nadrejenih. To je bilo pogumno dejanje■ Mac Arthur je bil namreč priljubljen med ameriškim ljudstvom (bolj zaradi zmage nad Japonsko kot pa zaradi korejske politike) in podpirajo ga močni krogi republikanskih senatorjev in finančnih mogotcev.
Mac Arthur je doživel ob prihodu
v domovino veličasten sprejem. Množice, ki so se zgrinjale, so hotele pač videti z lastnimi očmi junaka druge svetovne vojne. Manj znano pa je, da je Trumanova vlada nudila vso pomoč pri sprejemih, njeni predstavniki so se udeleževali vseh slovesnosti in Truman sam je vztrajal na tem, da generala Mac Arthurja zasliši kongres■ To je bil verjetno edini dober izhod iz nevarnega položaja. Predsednik Truman je hotel v javni debati premagati ošabnega 71-letnega generala in republikansko stranko, katera ga je soglasno podpirala, saj so celo govorili o Trumanovi prisilni odstranitvi. Vendar
Noben izgovor ne velja
Dve novici sta v zadnji dneh razburili jugoslovansko javnost. Prva je bila vest, da se v ZDA v Los Angelesu nahaja ustaški zločinec Andrija Artu-kovič, druga pa, da je ustaški poglavnik Ante Pavelič našel zatočišče v Argentini, kjer Je osnoval tudi svojo emigrantsko vlado. Jugoslovanska vlada je s posebno noto zahtevala od ZDA, da ji izroče Artukoviča. Njeno zahtevo so podprle inozemska telegrafske agencije, radijske postaje in tisk. Ameriške oblasti so dne 10. maja aretirale Artukoviča, takoj nato pa so ga proti kavciji 1000 dolarjev izpustile na začasno svobodo pod policijsko kontrolo. O njegovi nadaljnji usodi bo odločila ameriška emigratska komisija, ki je že uvedla preiskavo.
Nedvomno nosi Pavelič največjo odgovornost za vse ustaške zločine. Odgovornost Artukoviča, ki je bil njegov notranji minister, pa ni dosti manjša. Pred vojno je bil Artukovič po vsem svetu znani terorist. Leta 1928, ko je bil advokat v Gospiću, je stopil v ustaško organizacijo in postal takoj eden njenih vodilnih članov. Skupno s Paveličem je leta 1S29 pobegnil na Madžarsko in ustanovil ustaško taborišče na Janka Pusti. Kasneje je enaka taborišča ustanavljal tudi v Italiji. Bil Je član vodstva vseh teh taborišč.
Takoj po zlomu stare Jugoslavije se Je vrnil na Hrvatsko. Po ustanovitvi NĐH je Artukovič postal notranji minister Paveličeve ustaške vlade in je podpisoval ■’ikone o množičnih poko-Ijih Srbov, Zidov, Hrvatov, in ciganov. Na osnovi teh zakonov so ustaši pobili okrog 599.009 Srbov, večinoma starcev, žen ■ in otrok ter okrog 30.000 Židov. Zaplenjeno premoženje teh ljudi so si porazdelili med seboj ustaški poglavarji, med katerimi je bil tudi Artukovič. Artukovič je izdal tudi nalog Viktorju Tomiču za pokolj v Sremu. kjer je bilo cd 8. avgusta do 16. septembra 1942 umorjenih 6000, aretiranih in preganjanih pa 19.000 ljudi. Dalje so bila po njegovem nalogu ustanovljena zloglasna taborišča v Novi Gradiški, v Lepoglavi, Sisku, Koprivnici in v Jasenovcu. Osebno Je prevzel pokroviteljstvo nad taboriščem Jasenovcu, kjer Je bilo na stotine tisočev ljudi na najbolj zverinski način ubitih. Za svoje zločine je bil odlikovan z »redom krone kralja Zvonimirjao in s pravico do naslova »viteze.
Artukovič je bil tudi med organizatorji oborožene borbe proti narodno osvobodilni vojski Jugoslavije in proti zaveznikom ter najožji sodelavec okupatorjev.
Upravičeno so bili torej naši ljudje ogorčeni, ko so izvedeli, da države-članice OZN, kakor sta ZDA in Argentina, ščitijo največje jugoslovanske vojne zločince, ki niso krivi samo zločinov proti svojemu lastnemu narodu, temveč kot organizatorji protizavezni-ške oborožene borbe tudi zločinov proti vsemu svobodoljubnemu človeštvu. Zato noben izgovor ne more ZDA odvezati od obveznosti, da Artukoviča Izroče Jugoslaviji.	A, S.
je v začetku debate skoraj kazalo, da se je Truman uštel. General je žel s svojimi govori nepopisne ovacije in v predsednikovo pisarno so prihajala nešteta pisma in brzojavke, kateril pisci so zahtevali ostavko Trumana, ostavko Achesona in podobno.
Kmalu pa je čuvstvenost občinstva uplahnila in začelo se je razčiščevanje spora na način, kakršnega pač ni pričakoval vojskovodja z Daljnega vzhoda. Predstavniki vlade in generalnega štaba so suhoparno in resno navajali dejstva, katerih pravilnost je moral priznati tudi naj-zagrizenejši ameriški izolacionalist Taft. General Mac Arthur je s svojo taktiko na Koreji oviral vse napore diplomatov za premirje in pogajanja. Z vojaškega stališča bi bilo morda res treba bombardirati Mandžurijo, če bi bila zmaga na Koreji potrebna za vsako ceno. (Ta cena bi bila izbruh tretje svetovne vojne. Med debato so začeli Mac Arthurjevi najgo-rečnejši pristaši premišljevati, ali ima njihov junak (ali bolje njegovi advokati) res popolnoma prav, ko trdi, da obramba Evrope ni važna, da je treba vse ameriške napore usmwiti na Daljni vzhod in da tudi mnenja zaveznikov niso važna in da četo ni važno, če bi se Amerika znašla brez njih. Pred nekaj dnevi je celo Thomas Dewey, eden izmed vodilnih republikancev, izjavil, da se strinja s Trumanovo politiko, katero podpirajo tudi vsi važnejši ameriški listi. Demokratski senator Kerr pa je med najhujšo debato odkrito pozval republikansko večino v kongresu, naj kratkomalo izposlujejo napoved vojne Kitajski in Rusiji, če so tako resnično za Mac Arthurjevo politiko, s čemer je zaprl usta najbolj vnetim pristašem razširjenja korejskega spopada.
Vidimo tore), da je odstavitev generala Mac Arthurja povzročila v
Združenih državah vročo debato o zunanji politiki, katera se v glavnem vrši med demokratsko stranko, ki soglasno podpira predsednika Trumana, in med republikansko stranko, ki s Taftom (uradni voditelj republikanske stranke je senator Martin) in Hoovrom na čelu skuša podpreti Mac Arthurja, vendar niti od daleč ne soglasno, saj se dolgoletni Trumanovi nasprotniki (Deweyj izjavljajo za njegovo stališče v tej aferi-
Po vsem tem kal«, da se Truman
in z njim demokratska stranka nista uštela. Zmaga demokratov v tem sporu je zanje toliko važnejša, ker upajo, da bodo z njo popravili prestiž, ki pa bodo v volitvah 1952 leta za predsednika Združenih držav nujno potrebovali. Morda se ne bomo zmotili, če trdimo, da je bil spor z Mac Arthurjem Trumanu celo dobrodošel. Zadnje leto so namreč bile izredno aktivne razne senatne komisije za raziskovanje zločinstvenosti in korupcije. Ker so bili v njih večinama republikansko usmerjeni senatorji, so se le-ti na vse načine
trudili izpodkopati zaupanje ljudstva v Trumanov »nesposobni in korumpirani* državni aparat in < tem pridobiti nove pristaše za republikansko stranko. Truman, oziroma demokratska stranka, se o teh obtožbah nista spuščala niti v debato, saj je šlo večinoma le za zelo napihnjene malenkosti. Z zmago nad Mac Arthurjem in republikanci pa si obetajo demokrati, da bodo zameglili vse dosedanje uspehe republikancev in tako postali favoriti drugo leto, ko bo postalo poglavitno notranje vprašanje, kdo bo prišel na vodstvo ZDA in kakšno smer bo zavzela ameriška zunanja politika.
A. F.
Pakistanske protestne note
Afganistanu
Karači, 14. maja (AFP). V zadnjih 15 dneh Je poslal Pakistan Afganistanu štiri protestne not« zaradi kršitve meje. Nota omenja incident z dne
f0. maja, ko je 400 afganistanskih vojakov prekoračilo afganistansko mejo pri Beludžlstanu, ki pa ao bili po krajšem boju zavrnjeni. Prihodnjo noč je 500 afganistanskih vojakov ln pripadnikov obmejnega plemena Patana prestopilo mejo pri Sankaru, vendar so bili znova zavrnjeni. Spričo teh spopadov je pakistanski uradni predstavnik izjavil, da »o obmejne Incidente izzvali premišljeno, da bi tako potrdili afganistansko trditev, da so obmejna plemena Patana Pakistanu sovražna.
V Parizu razpravljalo o 3 spornih točkah
Pariz, 14. maja (AFP) Danes Je bila v Parizu 51. seja namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil. Razpravljali - v glavnem o treh spornih točkah predloga za dnevni red. O demilitarizaciji Nemčije, oborožitvi in Atlantskem paktu ter ameriških oporiščih.
Predstavniki Zahodnih velesil so znova dokazovali, da pomenijo spremembe v »B« predlogu dnevnega reda zahodnih predstavnikov, ki jih zahteva delegat Sovjetske zveze, dejansko isto kot njegova odklonitev. Predstavnik ZSSR Gromiko je znova zahteval, na) bi vprašanje Atlantskega pakta
Britanske dobave kavčuka Sovjetski zvezi
London, 14. maja (Un. Pr.) Velika Britanija bo v kratkem ponovno proučila vprašanje izvoza kavčuka v Sovjetsko zvezo in satelitske države. V obveščenih krogih izjavljajo, da za sedaj ni pričakovati prepovedi izvoza kavčuka v te države. Velika Britanija ga bo še naprej izvažala v Sovjetsko zvezo, ne glede na to, da bo morda popolnoma ustavila dobavo te surovine LR Kitajski. Britanski izvoz kavčuka v Sovjetsko zvezo se bo omejil približno na 7000 ton na mesec. Sodijo, da bo ta količina le deloma pokrila sovjetske mirnodobne potrebe.
Chartum, 14. maja. (AFP) V okolici Chartuma v Sudanu »o zaznamovali 964 novih primerov vnetja možganov In mozga. Čeprav imajo 38 posebnih postaj za zdravljenje te bolezni, so od Izbruha epidemije našteli nad 50.000 primerov obolenja Epidemija se je začela pred 6 meseci v ekvatorialnem Sudanu ter znaša umrljivost za to boleznijo po dosedaj ugotovljenih podatkih 10 V«.
Rim, 13. maj«. V zadnjih treh letih so izvedli na Sardiniji velika zboljše-valna dela, za katera Sq porabili nad 7 milijard lir. Izsušili »o 19000 ha močvirnega in malaričnega zemljišča. Prej je v Sardiniji bolehala za malarijo polovica prebivalcev. Sedaj grade hidrocentrale, jezove in umetna jezera, ki bodo namakala 40.000 do 50.000 hektarov zemlje.
Zahodna Nemčija hoče konkurirat!
na svetovnem trgu
Bonn, 14- maja (Retiter). Zahodno-nemškemu parlamentu so bili predloženi osnutki za zakon, ki naj bi dal spodbudo za povečanje Izvoza. Zahod-nonemška vlada, ki bo morala povečati svoje rezerve tujih deviz in zboljšati
Nadzorstvo nad mamili
New York, 14. maja (Tanjug). Komisija OZN za mamila bo ta teden proučevala mednarodno konvencijo o nadzorstvu nad mamili. Po sedanjem predlogu bodo pod nadzorstvom tri glavne opojne surovine; opij, kokain in hašiš. Končni načrt konvencije, ki bo nadomestila vse dosedanje ukrepe na tem področju, bo gotov L 1951
Naivcčji uvoz železne rude v ZDA
New York, 14. maja (Tanjug). Po
poročilih ameriškega rudarskega statističnega urada je uvoz železne rude v ZDA dosegel lani rekordno višino 10.3 milijona ton. Ci1', glavni dobavitelj ZDA za železno rudo, je bil udeležen pri tem uvozu z 31%, Švedska s 25%. Kanada pa Z 22%.
svojo plačilno bilanco, si zdaj prizadeva vplivati na proizvajalce, da zmanjšajo dobave za domači trg, tako da bo ostalo več za izvoz.
Eden izmed osnutkov gotjori o davčnih olajšavah, ki naj bi jih uživali izvozniki, drugi pa o prednosti Izvoznih tvrdk pri dodeljevanju surovin. Težišče zahodnonemškega Izvoza je na končnih izdelkih.
Dve stvari dajeta Izdelkom nemške industrije premoč nad tujo konkurenco na svetovnem trgu: kratki dobavni roki in sorazmerno nizke cene Izdelkov.
Zahodnonemška industrija pa mora premagovati tudi velike težave. Ena izmed največjih težav je pomanjkanje kapitala, ki bi bil potreben za moderniziranje njenih tovarniških naprav, katere so danes že zastarele. Zaradi pomanjkanja surovin je bilo treba skrajšati delovni teden ln odpustiti manjše število delavcev v Industriji železa in jekla. Pomanjkanje jekla je posebno prizadelo nemško avtomobilsko j industrijo.
sprejeli na dnevni red. Seja J« trajala dve uri in pol. Prihodnjo sejo lo določili za jutri popoldne.
Predlog za ustanovitev banke OZN
Lake Success, 13. maja. Pet gospodarskih strokovnjakov Je predlagalo Združenim narodom, naj prouče vprašanje ustanovitve lastne banke, ki bi posoj evala denar za financiranje ekonomskega razvoja gospodarsko zaostalih držav. To poročilo je bilo včeraj objavljeno v Lake Successu. Banka Združenih narodov bi dajala privatnim podjetjem, ki delajo v nezadostno razvitih državah, sredstva za investicije in posojila.
Omenjeni strokovnjaki so razen tega predlagali, naj Združeni narodi ustanove gospodarsko komisijo za Afriko, enako drugim pokrajinskim komisijam. Vladam nezadostno razvitih držav se priporoča, naj sestavijo osrednje go. spodarske enote zaradi nadzorstva nad izvrševanjem programa o razvoju in zbirajo podatke glede izbolšanja učln. kovitosti proizvodnje, razdelitve in financiranja. Te vlade bi morale nadalje proučevati načrte za industrializacijo, razširjenje površin obdelovalne zemlje in izkoriščanja rudnih bogastev. Gospodarsko razvite države bi morale gledati, da ne povzročajo škode gospodarsko manj razvitim državam.
Sami so se obsodili
Kakor zločinski pokvarjenci s svojimi potuhnjenimi ovadbami, tako so se k okupatorju zatekli politiki klerikalnega in kazinskega tabora, da bi z njegovo pomočjo obdržali čim več nekdanje oblasti. Najprej sta oba ta-
s tem povedati, naj okupator uniči tisto Ljubljano, ki ni več bela, in da so mu pri tem z nasvetom in z vso pomočjo na razpolago višje osebnosti bivših strank. Okupator je to tudi tako razumel -in pri vsem svojem nasi-
bora svoje časopisje vpregla v faši- lju se je v največji meri posluževal
stično službo s tako klečeplazno vne. mo, da so bili celo pri tiskovnem uradu presenečeni, in ka vsa propaganda proti Osvobodilni fronti ni zalegla, so prišle na vrsto njune pobude in zasnove novega, še hujšega nasilja, češ da okupacijske oblasti razmer ne poznajo dovolj In da so v marsičem tudi premehke.
Spominska razstava Osvobodilne fronte bi po tolikih letih sama težko razložila vsa taka podla prizadevanja, če ne bi bili vojni zločinci in narodni Izdajalci zanjo sami zapustili v svojem delu toliko zelo nazornega gradiva. Tu imamo najprej mnoge izvode slovenskega, fašizmu služečega časopisja, ki pripovedujejo, kako se je vse začelo in razvijalo.
»Višje osebnosti bivših »trank« so Imele 16. februarja 1942 pri škofu Rožmanu svoj sestanek, na katerem so italijanskim oblastem razložile pogoje in načine svojega sodelovanja ter predlagale tudi organizacijo oboroženih čet. Na drugem sestanku, ki so ga imeli 10. marca 1942 pri škofu sami klerikalni veljaki, pa je bila okupacijska oblast nahujskana proti »nezanesljivim« Slovencem, ki so v službi pri pošti, železnici in celo pri policiji, ter proti aktivnim in rezervnim oficirjem, ki so se vrnili iz vojnega ujetništva. Zato so Italijani od 19. do 27. marca nad 1000 oficirjev odpeljali v internacijo.
Zelo zgovoren Je »Slovenec* od 2. junija 1942, v katerem je opisan pogreb dr. Erlicha in visokošolca Rojca. Na pogrebu, je visoki cerkveni dostojanstvenik govoril: »Glejte, polovica Ljubljane in še več — morda dve tretjini — govorita, da je bila njuna smrt zaslužena kazen..{ In če nekdaj lepo slovensko, belo Ljubljano vprašam, kakor nekdaj veliki duhovnik Kajfa pismarje in farfeeje, kaj se vam zdi? — mi 2giaj ne več bela, temveč vsa rdeča Ljubljana odgovarja ...«
Nihče ne more dvomiti, da je hotel
Patnotična duhovščina je dostojno proslavita 10. obletnico OF
Slovensko ljudstvo je veličastno proslavilo 10. obletnico ustanovitve OF Slovenije.
Proslavi te velike epopeje slovenskega naroda se je pridružila tudi patri-otična slovenska katoliška duhovščina-Organizirana v svojem stanovskem ci-riimetodijskem društvu je že ves čas svojega obstoja po skromnih močeh podpirala prizadevanje svojega, domovini in novemu družbenemu redu predanega slovenskega delovnega ljudstva. Priznavala je vse zasluge narodnoosvobodilne borbe in zato je tudi v svojem ožjem krogu v idfejni povezanosti z ostalimi množičnimi organizacijami, kolektivi ter društvi dostojno proslavila zgodovinsko 10-letnico obstoja OF.
Tako so se zbrali duhovniki Dolenjske v starem in za narodnoosvobodilne borbe znanem kartuzijanskem samostanu v Pleterjih. da si živo prikličejo v spomin oni zgodovinski dan. ko je slovenski narod postal iz naroda sužnjev narod svobodnjakov.
V	beli Ljubljanf. ki se je med veličastno borbo slovenskega ljudstva proti okupatorju spremenila v nepremagljivo trdnjavo sredi okupiranega ozemlja in kjer je bilo središče bele garde in domobrancev, ie novi domovini zvesta duhovščina prosiaviia ta zgodovinski dan.
Duhovščina celjske pokrajine se ie zbrala v Celju, kjer je nekoč nacionalni socializem že v predaprilski Jugo-' slaviji ustvarjal svoje postojanke. Na stotine zavednih Slovencev, med njimi tudi nekaj duhovnikov, je bilo mučenih v znanem »Starem Piskru« in obešenih na Frankolovem. Da se spomnijo na vse grozote okupatorja, }e v Celju zbrana duhovščina po običajni proslavi obiskala Frankolovo ter se z venci in z obrednimi molitvami za pokojne spomnila žrtev nacifašističnega te-
r°va'tistih zgodovinskih dneh se ie oglasila tudi narodna zavedna Primorska V Ajdovščini, v zgodovinski dvorani, kjer se je prvikrit sestala slovenska vlada so narodu zvesti katoliški duhovniki obnavljali spomine na temno preteklost fašističnega suženjstva, na junaške podvige in žrtve osvobodilnega boja. Obiskali so rojstno hišo in začasno počivališče narodnega heroja Stanka Premrla-Vojka.
V	Kranju, kjer je grob velikega pesnika in narodnega buditelja Franceta Prešerna, kjer pa ie bilo tudi poprišče klerikalnega politikanta dekana Matija Skerbca se je zbrala gorenjska pa-triotična duhovščina v dvorani sindikalnega doma da se spomni 10. obletnice OF. Udeleženci so se ob branju
odlomkov Iz knjige Makabejcev lahko prepričali, kako se prilega ta pradavna svetopisemska zgodoa času vstaje slovenskega naroda. Po proslavi so udeleženci obiskali Begunje, znano gestapovsko mučilnico in počivališče vec stotin naših zavednih Slovencev, ki so padli kot talci,
V Mariboru ki je bilo na Štajerskem med okupacijo središče nacističnega vodstva, kjer so Dili v Sodni ulici ustreljeni naši najboljši sinovi in hčere, v Melski vojašnici, kjer ie mnogo slovenskin duhovnikov biio fizično mučenih in moralno zapostavljenim v tem mestu kjer je gospodaril znani nacist Steindel se je od proslavi 1U. obletnice zbrala slovenska duhovščina mariborske pokrajine S partizansko pesmijo, ki so jo zapeli dunovntki sami se je začela proslava. Na sporedu ie bii slavnostni govor, v'katerem je bila prikazana vsa veličina narodnoosvobodilnega boja.
Duhovščina iz obmurske pokrajine ie zborovala v Ljutomeru, tam. kjer je v bližini vzorna vinogradniška zadruga Železne overi, ki si jih je nekoč izbral znani krvolok Herman Goring za svoje letovišče. Krasne dvorane, katere je hotel uporabiti za svoje Dtvanje. imajo danes nekdanji viničarji, člani te zadruge v svoji lasti. Prostori, v katerih naj bi odmevali udarci nacističnega škornja, so danes polni otroškega smeha. V takem vzdušju je proslavljala obmurska duhovščina 10. obletnico. Polnoštevilno so bili zastopani Prekmurci, duhovniki, ki jih je obsodila takratna madžarska okupatorska ooiast na več let zapora in ki so Dili povezani z znanimi pobudniki osvobodilnega boja v Prekmurju. Slavnostni govornik je v svojem govoru orisal tudi junaške podvige domačih partizanov v takratnem ljutomerskem okrožju. Vse udeležence je prevevala ena sama velika misel obvarovati pridobitve narodnoosvobodilne borbe, posebno oa bratstvo in enotnost vseh jugosiov. narodov, in sodelovati z vsemi jugoslovanskimi množicami za izgradnjo socialistične domovine.
Z vseh proslav so udeleženci poslali pozdravne brzojavke Izvršnemu odboru OF Slovenije, v katerih so izrazili vdanost in zahvalo svojemu političnemu in državnemu vodstvu.
Na dan obletnice ustanovitve OF pa so narodno-zavedni duhovniki opravili maše zadušnice za vse žrtve fašističnega terorja in k mašam povabili tudi svoje vernike.
Tako so duhovniki, organizirani v svojem stanovskem društvu, proslavili važni dogodek v zgodovini slovenskega naroda.	L,
nasvetov in pomoči slovenskih izdajalcev.
To sodelovanje je doseglo svoj višek, ko’so italijansko fašistično okupacijo zamenjali nemški nacisti in je nastalo v Ljubljani nemško-slovensko dvovladje, pri katerem so bili seveda Nemci pravi gospodarji, »Slovenski dom« je 22. aprila 1944 objavil naslednje besede vodje SS-čet Rösenerja, ki j. bil med na j večjimi slovenskimi krvniki: »Izdal sem povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. Iz majhnih čet tako imenovanih legionarjev je na moj ukaz zrastio slovensko domobranstvo. S pomočjo veliko-nem-škegn rajha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili.« — Se prej pa je bilo rečeno v razglasu izdajalca Rupnika, ki je bil pod italijanskimi fašisti ljubljanski župan, pod nacisti pa »prezi-dent« pokrajinske uprave: »Nemške vojska in policija nas bosta podpirali v zvestem tovarištvu.«
Zločinsko tovarištvo je bilo res zvesto in da bi to zvestobo čim bolj poudarjali, so slovenski izdajalci ustanovili še zločinsko organizacijo »Crno roko«, ki je na lastno pest in na najbolj divjaški način uničevala člane Osvobodilne fronte. Vse žrtve te tajne zločinske organizacije še danes niso znane, bilo pa jih je gotovo več sto.
Na razstavi je s slikami ln časopisni-ihi poročili ohranjen spomin tudi na škofovo slovesno cerkveno opravilo na Stadionu 20. aprila 1944, na Hitlerjev rojstni dan. Takrat so domobranci prisegli, da se bodo do zadnjega borili na nemški strani, in nemški poveljnik se je iz njih cinično ponorčeval: »MI smo vam prinesli vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto.«
Italijanski, nemški jn naši vojni zločinci se tudi sami razstavljajo, ker so se tako radi slikali v najbolj bojevitih in krvoločnih pozah vpričo svojih žrtev. Takih slik ne manjka na nobeni naši spominski razstavi. Najdene so bile na bojiščih ali pa v žepih in torbah ujetih in pobitih sovražnikov. Marsikatera taka slika je že postavila na laž vse, kar so vojni zločinci in izdajalci izjavljali- ko so bili za svoja dela klicani na odgovor.
Na tej razstavi gotovo ne bo nihče prezrl slike mladega kaplana Sinker-ja, ki je pred ljudskim sodiščem tako vneto in nedolžno zatrjeval, da je pri domobrancih samo maševal in spovedoval. Ker pa se je tudi njega prijela strast drugih vojnih zločincev, je zapustil sliko, na kateri ni niti sledu njegovega duhovniškega poklica. Opa-srn je z bombami, revolverjem in nožem, o-b licu pa drži puško. — t£.
Petindvajsetletnica zagrebške radijske postaje
Radio Zagreb, ki je najstarejša radijska postaj na Balkanu, slavi danes petindvajsetletnico svojega dela. — Za proslavo petindvajseletnice bodo odprli tudi razstavo, ki bo pokazala ves razvoj zagrebške radijske po-staje.
Začetek je bil zelo težak. Kmetje iz
zagrebške okolice So zahtevali, naj odpravijo visoko leseno konstrukcijo za anteno, češ da povzroča slabo vreme, nasprotniki radijske postaje pa so bili tudi lastniki časopisov, gledališč, raznih zabavišč in tudi nekatera športna društva, češ da jim radio jemlje občinstvo. Danes ima zagrebška radijska postaja oddajnilj, močan 135 kw, to je 385 krat močnejši kot prej^ Pri oddajah sodeluje okoli 500 oseb.
Aretacija uslužbenca veleposlaništva ČSR
V zemunskem mestnem parku je bil aretiran Jaroslav Nemec, uslužbenec vojaške misije pri veleposlaništvu CSR v Beogradu prav takrat, ko je od dveh vohunskih "gentov sprejemal vohunsko gradivo. Z njim vred sta bila aretirana tudi oba agenta, ki sta delala za češkoslovaško vohunsko organizacijo. Pri zaslišanju je Nemec priznal, da je sprejel vohunska poročila, dal pa je tudi še razna druga pojasnila o svojem vohunskem delu in vohunskih zvezah.
Hrvatski povojni novelisti
Pri SKZ je pred kratkim Izšel izbor sodobne hrvatske novelLstike pod gornjim 'naslovom in s podnaslovom: 1945-1949, ki nam bo v marsičem približal nekatere vidnejše sodobne hrvatske pisatelje, posebej tiste, ki sploh doslej še niso prevajani v slo. venščino. Na 251 straneh in v zelo okusni opremi je v knjigi zastopano s po enim proznim delom enajst hrvatskih književnikov in sicer: Vladimir Nazor, Slavko Kolar, Josip Pavi-tič, Vjekoslav Kaleb, Ivan Dončevič, Ranko Marinkovič, Joža Horvat, Augu-»tin Stipčevič, Mate Beretin, Josip Barkovič in Vladam Desnica.
V knjigi so, kakor je razvidno Iz kratke opombe urednikov na koncu knjige, sprejeti posamezni izrazitejši zastopniki sodobne hrvatske proze, toda le tisti, ki »obravnavajo razdobje narodnoosvobodilne borbe in življenje po osvobojen ju«. Zato na knjigo ne bi bilo prav gledati kot na kakršno koli antologijo, kar ona v nobenem smislu ni, ampak le kot na bolj ali manj posrečen izbor proznih del z zgoraj označeno tematiko. Mladi Vojln Jelič ni — ne v Matkovičevem uvodu ne v knjigi — upoštevan, verjetno zato, ker Je v trenutku, ko je ta izbor pripravljan, njegovo ime bilo zdaleč manj ■ zveneče, kakor ie danes, ko Je zadnje leto tiskal svoji prvi dve knjižici proze Sicer bi moral pa brezpogojno biti v tej knjigi, saj bi predstavljal
enega boljših primerov hrvatske proze iz narodnoosvobodilnih časov.
Nazora predstavlja njegova znana novela Partizanka Mara, Kolar je zastopam z Uporom viteza Jože, Pavičič, ki je sicer posebej znan kot uspel hrvatski mladinski pisatelj, s prozo Mimo se je pripeljal voz, Kaleb s Štirimi’ prevozniki, s snovjo iz dalmatinske pomorske partizanščine, Dončevič z zelo kratko skico Nikola Železni, ki je sedaj že drugič prevedena v slovenščino. Ranko Marinkovič ž Božjim očesom, Horvat z Zapiski o smrti Petra Arbutine, Stipčevič, ki je pred kratkim izdal obsežno novelsko zbirko »Na meji«, z najobsežnejšim tekstom v tej knjigi, z novelo Sol za kožo, Beretin z Materjo Aneto, Barkovič z novelo Bratje in Desnica s krajšo prozo Pred zarjo- Kar zadeva obseg posameznih del, g katerimi so pisatelji zastopani, čutim delno neizenačenost, kar je pa seveda v idealni meri vedno težko doseči. Pač pa mi prav nič ne ugaja časovna omejitev 1945—1949 v podnaslovu, kajti vsa ta proza niti zdaleč ni nastala točno v omenjenih letih, ampak prenekatera precej prej, le da zvečine ni mogla biti prej tiskana. Sicer se pa že iz letnice 1949 vidi, da so priprave za izid tega izbora precej dolgo trajale. Kot urednika sta omenjena Slavko Kolar ln Marijan Matkovič.
Prevode zgoraj omenjenih 4M *o
oskrbeli Janez Gradišnik (Nazor, Pavičič, Dončevič, Beretin), Silvester Škerl (Kolar, Kaleb, Stipčevič, Barkovič, Desnica) in Davorin Ravljen (Marinkovič, Horvat). Sorazmerno obsežni uvod z naslovom Občutek stvarnosti v hrvatski prozi je napisal sedanji Intendant Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu in znani književni kritik Marijam Matkovič. V njem je na kratko prikazal razvoj hrvatske leposlovne proze zadnjih osemdesetih let, seveda samo v glavnih potezah. Uvod In biografske in bibliografske podatke (na koncu knjige), ki Jih je sestavil Dragutin Tadl-janovič, je prevedel Božidar Borko. Moram reči, da so bili nekateri teksti trd, ponekod celo pretrd oreh za nekatere prevajalce. Posebej z Marinko-vičevo prozo je bil križ. Mogoče se na drugem mestu vsaj na kratko pomudim pri tem vprašanju.
V celoti smo s knjigo lahko zadovoljni. Saj pomenijo za slovenskega bralca vsi zastopani pisatelji razen prvih dveh (Nazor, Kolari pravzaprav popolnoma nova Imena, katerih dela so ob tej priložnosti prvič prevajana v Slovenščino (razen Dončevlča in menda Barkoviča). Vzporedno s izdajo hrvatske proze z narodnoosvobodilno tematiko v slovenskem prevodu v Ljubljani Je bila pripravljena podobna knjiga slovenske proze tudi v Zagrebu, ki jo izda Matica Hrvatska In ki je pravkar v tisku. Dela za ta slovenski izbor Je izbral Miško Kranjec. Od hrvatske «e bo jnzUkovala Pred-
vsem po tem, ker bo zastopanih (vsaj po prvi redakciji) zdaleč več imen, kakor jih najdemo v hrvatskem izboru. Skoda, da knjigi nista izšli paralelno, to se pravi tudi ob istem času v Zagrebu in Ljubljani,	T. P.
Laza Lazarevič
(Ob stoletnici rojstva)
V nedeljo 13. maja je minilo sto let, kar se je očetu trgovcu v Sabcu rodil znani srbski pripovednik Laza Lazarevič. Po končani nižji gimnaziji v domačem mestecu, enem najživahnejših trgovskih središč takratne Srbije, je Lazarevič odšel v Beograd kjer je nadaljeval gimnazijo in z dvajsetim letom dovršil že pravo na takratni Veliki šoli. Prihodnje leto (1872) je bil na državne stroške poslan v Berlin, kjeT je študiral medicino. Doktoriral je šeie 1879. leta. Potem je nekaj časa deloval kot fizikus beograjskega okra-ia in bil šef oddelka beograjske državne bolnišnice: ko je teže obolel. 1e stopil pa v vojaško službo. In bil Droti koncu življenja tudi osebni zdravnik kralja Milana. Umrl je za jetiko, ko ni bil niti štirideset let star 9. januarja 1891. leta v Beogradu (vsi datumi so po novem koledarju)
Lazarevič spada v tisto vrsto pisateljev. ki so s književnim, po obsegu zelo majhnim delom, dosegli velik uspeh. Vsega skupaj je napisal devet novel, če vzamem v poštev tudi »Svabico«. ki je pisatelj nikoli ni izdal, ker ni bila dokončana. Prvič je izšla šele osem let po pisateljevi smrti. Razen tega ie za-oustil še nekaj nedodelanih odlomkov. In vendar se Lazarevič uvršča med najboljše pripovednike srbske književnosti vse do danes. Se SkerliČ ki mu ni nikoli kazal posebne naklonjenosti v svojih sodbah ln kritikah njegovega dela. je v svoji veliki književni zgodovini (1914) kot končno sodbo napilili »toda v vsem njegovem delu ie
toliko umetniške lepote, toliko pisateljske spretnosti, toliko skladja in občutka za mero. toliko forme in stila, da Laza K. Lazarevič zavzema eno Drvih mest v srbski književnosti in da je treba v njem gledati človeka ki je srbsko novelo dvignil na evropsko raven.«
Prve in najpomembnejše novele je Lazarevič napisal v svojem prvem ustvarjalnem razdobju (1878—1882). Takrat so nastale novele »Prvič z očetom k jutranjicam« (18i9), »SolSKa ikona« 1880), »O pravem času hajduki!«
(1880)	, »Na studencu« 11881), Werther«
(1881)	in »Vse to bo ljudstvo pozlatilo« (1882). Semkaj spada že omenjena »Svabica«. prva Lazareviceva stvar. V drugem razdobju sta nastali še dve noveli in sicer »Veter« (188!)) in »On ve vse!« (1890). Omeniti ie treba, da se je Lazarevič v mladih letih navduševal za »novo znanost«, kakor jo imenuje Skerlič, misleč pod tem izrazom ideje za katere je gorel Svetozar Markovič. Prevajal je celo Cerniševskega (odlomek dela »Kaj početi?«). Ko pa se je vrnil iz Nemčije Lazarevič ni več kazal tega zanimanja za ideje mladih srbskih socialistov.
Ce bi hotel na kratko oceniti njegovo delo bi moral reči, da ie Lazarevič kljub temu, da ni bil vedno vštric s svojim liberalnim časom, tak umetnik kakor »o jih Srbi pred njim v prozi malo imeli. V njegovem delu sta vidni dve literarni smeri, romantizem in realizem. ki je ponekod namešan celo z odtenki naturalizma. V Yeöini svojih del je Lazarevič blagroval in dvigal
iz vaškega življenja pa je obdelal tudi življenje razumnikov izobraženstva (Svabica, Werther. Veter), v katerih je .prikazal vpliv tujih, novih idej na srbsko mladino, ki potem izgublja zvezo med domom in domovino Vrnitev v domače, patriarhalno, srbsko' okolje pomeni pisatelju edino rešitev Prav v teh novelah, v katerih je «pisal izobra-
žene kroge, najdemo veliko avtobio-grafičnega.
Boža Kovačevič je te dni izrazil upravičeno mnenje, da dela Laze Lazareviča še niso dovoli proučena in da bo treba v marsičem spremeniti mnenje o njem. Zadnia leta je bilo manj razumevanja zani in ie bil čeprav je Lazarevič tudi sam realist, izrazito potiskan v stran ob izdajanju del srbskih realistov čeprav ie nai-večji umetnik pred vsemi. Kolikor bolj se bomo oddaljili čisto utilitarističnemu momentu pri presoianju književnih del, toliko bolj bo Laza Lazarevič zo-P ji prihajal v veljavo Pripravlja se tudi slovenski prevod njegovega opusa.
T. P.
Uspeh Boga Leskovica na Dunaja
Med uspehi slovenskih dirigentov v tujini n»j omenimo kljub zamudi (kritike so nam šele z.daj prišle v roke) uspeh dirigenta Boga Leskovica • na Du. naju. ki ga je doživel v popolnoma razprodani veliki dvorani Musikvereina. Menartovo društvo na Dunaju je namreč priredilo februarla koncert z naslovom »Dunajski klasiki«, na katerem je orkester dunajskih simfonikov pod vodstvom Boga Leskovica in ob sodelovanju švicarskega violinista Rudolfa Baum-gartnerja, dunajske pianistke Felicitas Karrer • in mlade pevke dunajske Drž. opere Anny Felbermayer Izvajal dela Haydna. Beethovna ln Mozarta. Kakor posnemamo Iz dunalsklh dnevnikov •Wiener Kurier«, »Wiener Zeitung«, »Weltpresse« in »Das Kleine Volksblatt«, Je prireditev dosegla lep usj>eh. Kritike hvalijo Leskovica kol zanesljivega in dobrega muzika.
Nove knjige I# revije
Prejeli smo:	Ivan 8. Turgenjev: Iz-
brano delo I. — Novele in povesti. Prevedel Janko Moder. Uvod napisal dr. Bratko Kreft. Izdala ln založila Državna založba Slovenije. Strani 539. Ljub» ljana 1851.	^
*r. m/13. MAJA 1831/SEOVENŠKI POROČEVALEC Str. 8
Akord tudi v kmečkih
MwtoM v Habljaoorvdh n» Hrvat. Hawn m> izračunali, da bo leto« vsak
Izmed njih zaslužil po 150.000 din. To povećanje zaslužka bo posledica dejstva. da prehaja zadruga na gospodarje»* po sistemu gospodarskega računa, Zasluga, da »o zadružniki «prejeli ta novi način dela, pripada tako za. družnemu upravnemu odboru kakor tudi Zavodu za kmetijsko ekonomiko Hrvatske. Ta zavod je zadružnikom pojasnil, kakšne «o prednosti novega načina gospodarjenja in zadružniki «o E» sprejeli.
Zadruga v Habijanovcih ne «pada med najbogatejše. Srečna okolnost pa Je da je v zadrugi vsa vas. Okoli 170 hektarov zemlje, kolikor Jo ima zadruga, je vsa v enem zaokroženem Zemljišču. Prav' tako imajo dovolj za delo sposohnih ljudi, okoli 200 mož in 850 žena. Važno Je tudi, da jim je Zavod za kmetijsko ekonomiko pomagal cvestl plodored.
Kakšne so novosti v poslovanju ki v temelju spreminjajo način dela’zadružnikov in njihovo razmerje do zadruge? Zadružniki «o razdeljeni na brigade, poljedelske, živinorejske, za kapitalno graditev Itd. Vsaka poljedelska brigada je dobila od zadruge določeno površino zemlje z nalogo, da pridela določeno količino raznih pridelkov, Prav tako je določeno, koliko ■me za te pridelke največ potrošiti dela in drugega materiala. Pridelkom je bila določena tudi polna lastna cena. Brigade so tako postale samostojne gospo, darske enote z določeno pridelovalno In finančno nalogo. Ce brigada potrebuje gnoj. ga kupi po tržnih cenah od živinorejske brigade če potrebuje seme, ga dobi po tržnih cenah od zadruge, sama plača traktorska la druga •trojna dela itd.
Skladno s pridelovalno nalogo razporedi brigada svoje skupine zadružnikov na določena dela, pove jtm, koliko dnin priznava za njihovo izpolnitev n. pr, za okopavanje 50 ha koruze. Tako skupine prevzemajo delo v akord.
Vsa kmetijska dela so v zadrugi po težavnosti razdeljena na skupine, zaslužek pa sestoji lz dveh delov, iz »talnega in izpremenljivega. Velikost «talnega dela zaslužka je približno enaka zaslužku delavca na državnih posestvih, saj se giblje po težavnosti dela od 90 do 160 din na delovni dan. Ta stalni del zaslužka daje zadruga zadružnikom vsak mesec, Izpremenljivega pa šele konec gospodarskega leta. Kakšen bo ta Izpremenljivi del, je odvisno od zainteresiranosti in dela zadružnikov.
Konec gospodarskega leta bodo v
Habijanovcih točno vedeli,'kolikšna je vrednost vseh zadružnih pridelkov in kakšni so pridelovalni stroški To se bo vedelo tudi za vsako brigado posebej. In ko bodo odšteli pridelovalne stroške, med katere spada tudi stalni del zaslužka zadružnikov, tn od presežka dohodkov izločili 30 V« za vloge v zadružne sklade, bodo dobili vsoto, ki jo bodo zadružnikom izplačali kot
delovnih zadrugah
Zanimiv poskus novega načina gospodarjenja v obdelovalni zadrugi Habljanovci na Hrvatskem
izpremenljivi del zaslužka, In to za vsak zasluženi dinar iz stalnega dela enako vsoto.
Ker Imajo pridelovalne načrte tn izračunane pridelovalne stroške, zadružniki že sedaj lahko izračunajo, kakšen bo njihov Izpremenljivi del zaslužka. Tako so izračunali, da bo celotna vrednost njihovih pridelkov znašala okoli 80 milijonov dinarjev. Pri tem so vrednost teh pridelkov ocenili po cenah, ki so za 70 nižje, kakor so sedaj na prostem trgu. Stroški pridelovanja bodo znašali okoli 37 milijonov dinarjev. C« odštejemo od ostanka 30 odstotkov za zadružne sklade, bo osta. lo za razdelitev med zadružnike okoli 28 milijonov din ali na 100 zasluženih dinarjev v stalnem delu zaslužka 306 dinarjev. Povprečni zaslužek bo tako presegel 250 din. Vsi zadružniki bodo mogli letos zaslužiti, če bodo hoteli seveda, po 250 do 800 din na vsak
delovni dan. To pomeni, da bodo lahko na leto zaslužili po 150.000 din.
Zadruga v Habijanovcih pričakuje, da bo novi način poslovanja zelo vplival na zadružnike, da bodo skrbno ravnali s pridelki, stroji, orodjem itd- Sedaj se bo vsaka brigada zavedala, da je sama gospodar svoje usode ln bo tako skrbneje gospodarila. Ker so zadružniki doslej dobivali od zadruge razne pridelke po nižjih cenah, so se pri prehodu na novi način najbolj bra. niti tega, da morajo od zadruge kupovati vse po tržnih cenah. Ko pa jim je stvar postala jasna, so jo sprejeli. Ze danes v pripovedujejo, da dejansko zadruga .d njih kupuje kmetijske pridelke po tržnih cenah, a ne oni od zadruge, in tako tudi je. Zagotovljene količine živil, ki jih dobivajo delavci na državnih posestiv, prejemajo za. družniki v Habijanovcih po nižjih cenah.
Uspešno delo kmetijske
zadruge v Iga vasi
Poleg najboljše kmetijske zadruge v postojnskem okraju, ki se prav uspešno razvija v Starem trgu dobro deluje tudi druga kmetijska zadruga Loške doline, v Iga vasi. Na nedeljskem pregledu celoletnega dela, so številni zadružniki z zadovoljstvom potrdili pravilno delo odbora, v katerem so predvsem mlajši zadružniki.
Rezultat tega dela je skoraj pol milijona dinarjev dobička, največ po zaslugi lesnega odseka, prav dobro deluje tudi gostinski odsek z menzo, manj uspešna pa sta trgovski odsek in drevesnica. Pohvaliti je treba razdelitev
V Solkana so podaljšali razstavo lojalnega gospodarstva
Razstavo lokalnega gospodarstva ln Egodovine of v Solkanu je obiskalo dnevno povprečno okrog 2000 ljudi. Do
12.	maja je obiskalo razstavo 20.000 ljudi. Naj\ečji naval je bil med prvomaj-»kimi prazniki in ob nedeljah. Zadnjo nedeljo so razstavo obiskali tudi številni izletniki s Svobodnega tržaškega ozemlja :n iz Kopra. Razstava v Solkanu je ena največjih In najzanimivejših po priključitvi teh' krajev v FLRJ, zato bo zaradi velikega zanimanja odprta do
20.	maja namesto do 13. kot je bilo prvotno predvideno. S tem bodo Imeli možnost ogledati razstavo tudi ostali ljudje širom Slovenije, katere zanima napredek roiakcv. ki žive na naših najbolj zahodnih mejah in ki so četrt stoletja trpeli pod fašističnim škornjem, catirani gospodarsko in kulturno. -Jp.
Tudi na hrvaških živilskih trgih so cene v zadnjih dneh padle
V zadnjih nekaj dneh so cene na nekaterih hrvaških trgih naglo padle, kar velja zlasti za povrtnino. Večina mest tn industrijskih krajev je v zadostni meri oskrbljena s špinačo, solato, mlado čebulo in z drugimi vrstami sočivja, katerih ponudba je čedalje večja.
Na zagrebškem trgu se gibljejo cene solate po kakovosti od 10 do 30 din, do-člm je bila prej stalna cena solate od 30 do 80 din za kg. Špinača je povprečno po i: din, ob koncu prejšnjega me-secapa so jo dajali po 18 do 30 din. Občutno so cene sočivja padle tudi na drugih hrvaških trgih. Na splitskem trgu je naprodaj vsak dan več živil, počim so pred desetimi dnevi gospodinje še težko prišle do zelja, špinače, graha, boba in mlade čebule, je zdaj te vrste zelenjave na izbiro. Pred desetimi dnevi so prodajali solato po 40 din za kg. do-čim je zdaj padla cena na 5 do 10 din za kg. grah se je pocenil za 30 do 40 din. bob za 20 do do 25 din pri kilogramu. cena mladi Čebuli pa je padla za 75* /*.
Prav tako so na splitskem trgu v zšdnjih dneh oadle cene olivnemu olju, slanini, jajcem in mleku. Danes prodajajo zasebni prodajalci olje po 480 din. pred kratkim pa so ga dajali ße po 50f> do 550 din. Cene slanini so padle za 50 din. mleko se sedaj lahko dobi po 20 din liter v neomejenih količinah, jajca oa prodajajo po n do 10 din za komad. Splitski trg v glavnem zalagajo privat, ni prodajalci, ki jih velika medsebojna konkurenca sili stalno zniževati cene. medtem ko kmečke delovne zadruge oskrbujejo predvsem kraje v notranjosti.
Zaradi močnega posega socialističnega sektorja so tudi na rabskem trgu znatno »padle cene mleku. Poslovalnica kmečkih delovnih zadrug na Rabu prodaja mleko oo 25 din liter, zaradi česar =o bili tudi zasebni prodajalci prisiljeni znižati cene mleku od 40 na 25 din. Prav tako je padla tudi cena ftiru od B00 na 400 din za kilogram.
V Racteoul so odprli šolsko kuhinjo
Na pobudo sveta aa prosveto tn Voltu ro so v Radgoni nedavno odprli šolsko kuhinjo. V kuhinji dobiva kosilo 22 otrok iz osnovne Sole In 24 iz nižje gimnazije. Tu se hranijo p-edvsem socialno šibki in od doma oddaljenejši otroci. Hrana je dobra in izdatna, jedilnica Je lepo urejena. Se to leto nameravajo odpreti šolsko kuhinjo v Vidmu ob Ščavnici.	Ika
čistega dobička, od katerega bodo prejeli lepe tisočake delavni gasilci, pa tudi na gradnjo zadružnega doma niso pozabili. Popolnoma umestno je na-daije, da so zadružniki privolili, da se nakaže 18U.0ÜU din za uničevanje rjavega hrošča, ki se je v zadnjih letih močno in nevarno namnožil. Ce ne bi bilo hrošča, bi to vsoto namenili nabavi kmetijskega orodja. Tudi za bližnjo živinorejsko razstavo Loške doline so dali nekaj tisočakov v glavnem za nagrade najooljšim živinorejcem.
Za tekoče leto so zvišali obratni kredit na 3 in pol milijona din. sezonski pa na poldrugi milijon. Ta kredit bodo uporabili za hitro plačevanje od kmetov kupljenih poljskih pridelkov. V tem pogiedu je bilo Janško jesen več nevšečnosti, ker so morali kmetje po več mesecev čakati na izplačilo.
Za izgradnjo zadružnega doma bodo investirali dva milijona din. Čeprav so bili nekateri zadružniki proti temu z izgovorom, da ga ne potrebujejo in da so druge gradnje važnejše, so pametni zadružniki ugotovili silno potrebo. saj nimajo v vasi niti enega primernega prostora za zborovanja razen v šoli. Pravilno je dejal zadružnik: Kaj pa bo šla naša mladina za vami? Res je. tudi kmetijske zadruge lahko izdatno gmotno podpro kulturni dvig na vasi. Sledeča debata je bila zelo živahna in so načeli več važnih vprašanj. Kritizirali so, ker so iz zadružne drevesnice v druge kraje izvažali drevesca. ki jih v dolini občutno primanjkuje. Predsednik je pojasnil, da ie ameriški kapar na Štajerskem uničil na tisoče sadnih dreves zato je treba pomagati tistim, ki jih »ploh nimajo.
3. M.
V ljubljanskem n. rajonu so odkrili spomenik padlim žrtvam
V nedeljo dopoldne so v Slškl, na križišču Celovške in Litostrojske ceste odkrili ob prisotnosti tisočglave množice spomenik žrtvam narodnoosvobodilne borbe. Svečanost ie otvorila vojaška godba na pihala z državno himno, zatem pa 1e pionirka Bogdana Pirčeva recitirala KajuhoVo »Mati padlega partizana«. Po govoru predsednika rajonskega odbora Zveze borcev Jožeta Humra in zastopnika JA je moški pevski zbor kulturno-umetni-škega društva »Hinko Smrekar« zapel nekaj partizanskih pesmi.
Prisotni so spomin padlih počastili z enominutnim . molkom vod častne straže, pa je izstrelil tri salve lz pušk. Spomenik, ki je visok nad 5 m, so obložili s številnimi venci ln šopki.
Recitaciiski večer v Robovi dvorani
Jutri, v sredo 16. maia ob osmih zvečer bo v Robovi dvorani v Hrenovi ulici v Ljubljani zanimiv recltacijski večer. Dramski pisatelj Ivan Mrak bo namreč recitiral svojo dramo »Marila Tudor«, ki prikazu:e zadnji .dan življenja te angleške »katoliške kraljice«, hčerke Henrika VIII. in Katarine Ara-gnnske. Na recitacijo tega izvirnega dela iz Časov reformacije na Angleškem opozarjamo.
t ■ .	——
NAROČNIKE
opozarjamo na položnice. M smo lih danes priložili hi prostmo, «a nam
takoi nakažejo razliko, ki le nastala zaradi višje cene. to le 129.— din, ter naročnino vsal za en mesec vnaprei. Vse. ki dnevnika ne želijo prejemati prosimo, naj pravočasno pošljejo pismeno odpoved.
»Uprava »Slovenskega poročevalca«.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, lj maja: Zofija. Sonja.
Sreda, 16. maja: Janez Nep., Vanja.
SPOMINSKI DNEVI
15. maja 1942.	— Izšel odlok IOOF o
vzpostavitvi ljudske oblasti na slovenskem osvobojenem ozemlju.
15. maja 1943.	— Začetek V. govražne
ofenzive proti NOV in POJ.
1C. maja 1944. — Gradnikova brigada je zavzela postojanke Gorje, Srednja vas ln Radovina na Gorenjskem.
•
Vsem, ki gredo na dopust v cono B (Portorož. Piran, Savudrijo, Strunjan Itd.) priporočamo potovanje s PUTNI-Kovimi avtobusi, ki odhajajo vsak dan zjutraj ob 6.15 izpred kolodvora in se vrača iz Pirana vsak dan ob 13. uri. Karte za tja ir» nazaj si nabavite v poslovalnici PUTNIK, Ljubljana.
Kupujte srečke za brezplačno letovanje na morju Srečke lahko kupite v poslovalnici PUTNIK, Ljubljana. Cena 30 din
Zemljevide naših planin sl nabavite v poslovalnici PUTNIK, Ljubljana. Cena 8 din	*	1353-n
Mladinska dramska družina z n. gimnazije, Ljubljana - Sv. Jakob, bo danes. 15. maja ob 20. zvečer uprizorila v Šentjakobskem gledališču Linhartovo »Županovo Micko« Vabljeni!
Tehnična pisarna za razstavo 10 letnice OF poziva vse upnike, da predložijo račune najkasneje do 20. maja zaradi likvidacije, ker po tem roku zapadejo.
Obveščamo vse naročnike, da se je pod let le Protektor. Ljubljana. Knezova ulica 28. preselilo v nove obratne prostore na Smartinsko cesto 64, tel. štev. 50-72. Bančna Številka 603-45193-0.	1350
Kinološko udruženje LRS v Ljubljani opozarja na razstavo psov vseh pasem, ki bo 2. ?n 3. junija v Zagrebu. Vabimo lastnike čistokrvnih psov. da se te prireditve v čim večjem številu udeleže. Prilavnice se dobijo pri vseh pasemskih organizacijah.
Aero klub Črnomelj priredi T nedello.
10.	mala v Podzemlju pri Kolpjl velik letalski miting, kjer bodo sodelovala motoma in jadralna letala, s sledečim sporedom: Skoki padalcev lz Ljubllane ln Črnomlja. akrobacije, tekmovanje modelarjev, vožnja z avijonom. Po mitingu nastopilo sledeče sekcije ljudske tehnike in TA: Tekmovanje kajakasov društva »Mišo» iz tovarne učil, krožna vožnja motociklistov iz Črnomlja, konjake dirke, katere priredi gamizijon JA ts Crnomija. Po mitingu bo prosta za-
bava; za Jedačo ln pijačo preskrbljeno. Zasieuran bo brezplačen prevoz z avtomobili lz Črnomlja ln Metlike. Vsi prijatelji sinjega športa vljudno vabljeni.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sreda. 16., ob 20: Krleža: Vuči«*. Red dramski F.
OPERA
Sreda. 16.. ob *0: Massenet: Don Kihot. Zaklj. predstava za LSM, TVS tn MVS.
Šentjakobsko gledališč*
Mestni dom
Sreda, 16. maja ob *0: Nestroy: »To smo tiči«. Veseloigra z godbo ln petjem
VESELI TEATER »0* IZ LJUBLJANE gostuje v sredo, 16. maja v Nazariu ob *0.30.	1220-n
OBRTNIŠKI GLEDALIŠKI ODER Ljubljana, Komenskega 12 Sreda, 16. maja ob 20.: L Nestroj: »Dekle lz predmestja«. Komedija v 3 dej. Sobota. 19. maja ob 20.: I. Nestroj: »Dekle iz predmestja«. Komedija v 3 dej. Predprodaja vstopnic v zadrugi obl. strok. Sv. Petra cesta 9 in 1 uro pred . pričetkom predstave v Rokodelskem domu	1348-n
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Sv. Jakoba trg
Torek. 15. maja ln sreda. is. maja oba. krat ob 18.:	dr. Jan Malik: »2ogiea
Marogica« — Predprodaja vstopnic za predstave pb delavnikih vsak dan od
ll.	do 12. Jn pol ure pred predstavo pri blagajni MLG na Sv. Jakoba trgu.
MARIBOR
Sreda 16. maja ob 13.: M. Pucova: »Operacija«. Gostovanje v Ptuju. - Ob 20.: M. Pucova: »Operacija«. Gostovanje v Ptuju. — Ob 20.: Ch. Gounod: »Faust«. Red LM5-1.
Četrtek. 17. maja ob *0.:	J. Massenet:
Manon«. Red B.
KINO
SPORED KINOPREDSTAV NA
RAZSTAVIŠČU 1«. LETNIC* OF do IS. maja 195L Dopoldan:
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje -Maščujmo in kaznujmo — V borbi za plan — Ob 11.: Na svoji zemlji. Popoldan:
V borbi za plan — Na svoji zemlji. • Filmi se predvajajo nepretrgoma od
10.	do 13 ln od H. do 21. — Skupine nad
Na goriSkem trgu pada
cena češnjam
Ob koncu preteklega tedna to ae pojavile na Goriškem trgu V večjih količinah prve češnje. V Sesmpetrskih poslovalnicah so jih prodajali po 90 din na drobno. V potrošniški zadrugi v Solkanu pa, čeprav so jih pripeljali iz okolice Šempetra, po 80 din za kg, naslednji dan pa so bile že po 70 din v Solkana Cena prvim češnjam je za približno 30 din višja kakor lani. Zaradi visoke cene so Jih odjemalci kupovali le po nekaj dekagramov, da ustrežejo svojim otrokom, ki & žele po dolgi zimi svežega sadja. V nekaj dneh pa bo cena tako padla, da si jih bo lahko privoščil vsak.
Češnjam je nekoliko škodil zadnji naliv, zaradi česar so plodovi na drevesih
razpokali in je bila količina prvovrstnega blaga nižja od predvidene. Obiralci so morali še posebej paziti, da so obrali za trg le najiepše plodove. Na državnem posestvu »Nova Gorica« so jih obirali na akord po 4 din za vsak kilogram obranih češenj. Med seboj sta tekmovali ženska in moška skupina. 'Najbolj marljivi so jih obrali približno 4 kg na uro»
Kaže. da bodo tudi letos težave pri obiranju zaradi pomanjkanja delovne sile. Češnje namreč zore ravno v času drugih nujnih del na polju in v vinogradu, poleg tega se bliža tudi košnja. Prav bi bilo, če bi delovni kolektivi v podjetjih in sindikalne podružnice v raznih ustanovah priskočile na pomoč kmetom in zadrugam v nedeljskih dnevi n in drugem prostem času. Organizacije OF na vasi pa bi morale organizirati medsebojno samopomoč med kmeti, da ne bi ostal na drevesu nobeden neobran plod kot se je to dogajalo v preteklih letih.	-Jp.
Najstarejši predsednik raškega odbora 0F t postojnskem okraju
Naš Tine Vrhovec nJ 19 no letih naj-starejši predsednik vaškega odbora OF, temveč je najstarejši tudi po tem. da opravlja posle predsednika vaškega odbora OF že od leta 1941. to ie od ustanovitve OF. Rodil se le 25. januarja 1885 v Zaklancu pri Ljubljani. S 15 leti se je šel učit kamnoseške obrti in je kot pomočnik delal pri raznih gospodarjih in se povezoval z raznimi naprednimi delavci, ki so se borili za izboljšanje razmer. Kmalu je odšel v Ameriko, od koder se je vrnil leta 1914. teden dni pred izbruhom prve svetovne vojne. Bil 1e vpoklican in 4 leta v vojni. Po vojni je takoj začel sodelovati v delavskem gibanju. Ko so bile občinske volitve, so ga delavci izvolili za odbornika. Kot odbornik je
Cavtat - biser Južnega Jadrana
deloval 12 let. Leta 1936 se je uvrstil med podpornike naprednih sil v državljanski vojni v Španiji. V letu 1940 je pobiral prispevke, s katerimi je podpiral naše ljudi, ki so bili po zaporih in raznih taboriščih..
Po vdoru Italijanov leta 1941 v naše kraje, ie bil med soustanovitelji Osvobodilne fronte in 3C bil takoj izvoljen za predsednika, kar je še danes. Tedaj so bili le še štirje. Zaradi sovražnika in domačih izdajalcev so imeli tajne sestanke v gozdu. Zbirali so orožje, strelivo živež, denar, med svoiimi pristaši so delili brošure in letake, katere so dobili z veliko težavo v vas. Vsa navodila, ki jih ie dobival od svojih nadrejenih na raznih sestankih. 1e izvrševal z veseljem in točno. Vsa leta v času borbe ie hodil na razne sestanke in zborovanja ter z zgledom vzgajal ostale ljudi. Tudi sedaj po osvoboditvi je vedno med prvimi ter dela kljub starosti in bolezni z veseljem in s prepričanjem, da bo le na ta način prispeval k graditvi boljšega življenja.
-bil.
Rakin 20 km južno od Dubrovnika leži Cavtat. Do prve svetovne vojne je I bila tu mala naselbina ribičev in mornarjev, danes pa je prijetno mestece eno najbolj mikavnih in vabljivih letovišč na južnem Jadranu. Letos so temeljito obnovili hotela »Supetar« in »Cavtat« ter nekaj pomožnih objektov. Cavtat Ima bogato rastlinstvo, lepo oba. lo ter privlačna sprehajališča, oh obali so speljane med oljkami in trtami ozke poti, ki se razpredajo prav do morja. Cavtat ima tudi nekaj zanimivih kul-turno-zgodovinskih ustanov. V bližini današnje naselbine so mnogi zanimivi arheološki spomeniki, med njimi nagrobnik rimskega prokonzula Piibiija Kornelija Delabele. V mestnem arheološkem lapidariju je poleg drugih ohranjen kamenit spomenik "boga Mitre, katerega so našli v votlini blizu 'mesta. Po mišljenju učenjakov segajo tl spomeniki v s taro grško-rimsko mesto Epi-daurus, ki je bilo v bližini sedanjega naselja in porušeno v 7. stoletju.
V Cavtatu sta dve galeriji slik, ena v župni cerkvi, kjer so ohranjena šte. Vilna dela domačih in tujih slikarjev, druga pa predstavlja lepo zbirko slikarja Vlaha Bukovca, cavtatskega rojaka. V zadnjem času so tudi uredili bogato knjižnico znanega učenjaka in pravnika Baldazarja Bogišica. Kmalu bo urejena tudi njegova dragocena numizmatična zbirka in muzej, v katerem hranijo staro orožje, odlikovanja in razne umetniške predmete, ki jih je Bogišič zbiral v svojem življenju in zapustil rodnemu mestu. Bogišičeva knjižnica ima nad 20.000 zvezkov znanstvenih del, brošur, koledarjev itd., dalje 67 inkunahul in nad 9000 bakrorezov najbolj znanih starih mojstrov, še nepregledano Bogiši-čevo korespondenco in nekaj rokopisov njegovih znanstvenih del.
Cavtat Je bil v preteklosti središče na rodnih vezenin za vse konavelsko pod ročje. Za razvoi te tradicionalne domače obrti so domačinke že v začetku našega stoletja ustanovilo vezeninsko
Nad 500 ljudi na književnem večeru v Novem mestu
Malokdaj je dvorana doma Ljudske prosvete v Novem mestu tako zasedena kot je bila 10. maja ob priliki literarnega večera Društva slovenskih književnikov. Preko 500 ljudi vseh slojev je zasedlo dvorano do zadnjega kotička. V uvodni besedi je književnik tovariš Vidmar orisal pomen književnosti v naši zgodovini, ki je vedno zrcalo “človeške družbe .neke dobe. Pesnik Pavel Golia je bral nekaj svojih pesmi in balad, pisatelj France Bevk je prebral črtico o preganjani slovenski učiteljici, ki so jo fašisti premestili iz Primorske daleč v Italijo, Ivan Potrč pa je v svoji črtici orisal enačaj prleškega viničarja in agrarno reformo v letu 1945. Vso pozornost poslušalcev sta pritegnila nase Mile Klopčič z recitacijo nekaterih prevedenih pesmi in njegove pesmi: »Odgovor klevetnikom Jugoslavije«, in pa pesnik Matej Bor, ki je bral več svojih pesmi.
Bil Je lep večer ln bi ei Jih želeli
5e.	(D
zadrugo in šolo za vezenine. V tej Šoli izdelujejo vezenine po osnutkih slikovitih narodnih noš iz Konavlja.
Letos so v Cavtatu ustanovili lokalno gostinsko podjetje »Tiha«, ki vodi vsa turistično-gostinska podjetja. Hoteli so odprti od 15. maja, nastanitev in preskrbo s hrano pa si turisti lahko oskrbe naravnost • pri podjetju »Tiha« v Cavtatu. Cavtat ima vsak dan redne zveze po morju in z avtobusi z Dubrovnikom, do lepega turističnega kraja pa lahko pridemo tudi po železnici preko Sarajeva. Železniška postaja Cavtat Je oddaljena od mesta blizu 2 km. Podjetje »Tiha« sprejema rezervacije tudi brzojavno. Povsem kaže, đa so se v Cavtatu na letošnjo sezono dobro pripravili in da se prav zaradi resnih prizadevanj podjetja »Tiha« obeta letošnjim turistom v Cavtatu lepa sezona.	—r.
Mar veljajo za Zgiornje Gorje posebni zakoni?
Pred štirimi dnevi so prejeli kmetje iz Poljšice v krajevnem ljudskem odboru Zgornje Gorje (radovljiški okraj), ki so imeli za letos predpisano obvezno oddajo mleka, od svojega krajevnega ljudskega odbora kaj čuden poziv naslednje vsebine:
»Obveščamo vas, da preneha sl. junijem obvezni odkup mleka. Dotlej pa mora biti zadolžitev za vaše gospodarstvo ion* • izpolnjena, vaše gospodarstvo je dolžno oddati (sledi številka, recimo 1200 i). po naši evidenci pa ste do konca aprila oddali (recimo 800 1), tako da dolgujete še 40n 1.
Ce tega mleka ne morete oddati, ker ga nimate, si mleko izposodite ali pa navedite opravičilo. — S. f. — s. n»! — Podpisani: tajnik in predsednik.«
Uredba o odpravi obveznega odkupa mleka je izšla v 22. številki zveznega Uradnega lista z dr. e 2. maja in velja od tega dne dalje. Tretji odstavek 1. člena te uredbe pravi ce’o, da ne morejn niti zvezna niti republiške vlade z nobenimi posebnimi predr'» I uvesti obveznega odkupa drugih kmetijskih pridelkov, razen žita (vStevšI riž), masti in volne. Zato Zeorn.rm Gorjam pač ne bo preostalo drugega, kakor da prekličejo ta čisto protizakoniti pozJv in da se opravičijo svojim volivcem, ker so zahtevali ort niih nekaj, do česar nimajo več pravice.
/n še nekaj moramo vprašati Zgornje Gone: Zakaj je na teh pozivih 24 aprila, ko pa so mogli zvedeti za novo uredbo iz dnevnega časopisja Šele dne 5. maja?
Zdravniška pomoč partizanskim krajem na Pohorki
V nedeljo zjutraj je zdravstveno osebje poijčanskega okraja obiskalo partizanske vasice v krajevnem ljudskem odboru Šmartno in Tinje na Pohoriu. Ljudstvo jih je povsod veselo sprejelo in izrazilo zadovoljstvo, da se je tudi zdravstveno osebje noljčanskega okraja spomnilo partizanskih krajev. Popoldne je bila v Šmartnem dobro uspela kulturna prireditev, na katero se je zbralo leno število ljudstva iz hribov in doline.	(—k—)
50 oseb, ki bodo želele, se bo predvajal tudi film Slavica.	1343-n
LJUBLJANA — UNION: amer. barvani film: »Škotska kri«. Kratki film: Partizanski dokumenti. Predstave ob 16.15, 18.15 in 2015. — SLOGA: amer. film: »Draga Ruth«. Kratki film: Srbski mesečnik S5. Predstave ob 15., 17., 19. in
21.	— MOSKVA: premiera jufcoelov.
filma:	»Bakonja	fra. Bme«. Kratki
film: Zaradi onega zjutral. Predstave ob 15.. 17, 19. In 91. — TIVOLI: amer. barvani film:	»Škotska kri«. Kratki
film: Na Sutjeski. Predstava ob 20. — TRIGLAV: amer film: »Njen obraz«.
Obzornik 42. Predstave ob 18. In 20. SISKA:' amer film: »Neoozabna pesem* Filmske novosti 8. Predstave ob 18. ln 20.
KONOERTT
Verd’lev Requiem bodo Izvajan v ponedeljek Jn torek 21. ln 22. maja solisti Gerlovčeva, Karlovčeva, Franci In Korošec, 7bor Jn orkester Slov. filharmonije. zborovodja Rado Simoniti, dirigent Jakov Cipct Vstopnice danes za abonente simfoničnih koncertov, od srede dalje za ostale interesente v Knjigarni muzikelij.	1354-n
PREDAVANJA
Centralna Ljudska univerza. V sredo,
16.	maja ob 26 bo predaval o impresionizmu v glasbi dr. Vodušek Valens. Predavanje bo tolmačeno s primeri na klavirju in z gramofonskimi ploščami. Predavanje bo v mali filharmonični dvorani Vabjenll	1216-n
V sredo, 16. mala ob 19.30 bo v dvorani ekonomske fakultete v Gregorčl. čevl ulici v okviru rednih predavanj društva ekonomistov govoril minister tovariš Zoran Polič »o predvidenih spremembah v našem finančnem sistemu«. Po predavanju diskusija, v kateri bo predavatelj tudi odgovarja! na stavljena vprašanla Vabimo k Hm številnejši udeležbi! — Odbor.	1349-n
OBVESTILA
KAKO OBISCES SPOMINSKO RAZSTAVO OF PO ŽELEZNICI?
Ker ponekod, posebno Izven mesta, delovni ljudje tn prav posebno Se mladina ne vedo podrobno, kako se Je mogoče s popustom pripeljati v Llubljano za obisk spominske razstave ob 10-let-nlcl OF. objavila dlrekclla za železnice v ravnanje le-tem še tole posebno napotilo: Skupinska potovanja na to razstavo ’ahko organizirajo vsi člani rindi-katov. mladinske organizacije, zveze pionirjev, flžkultume zveze, ljudske tehnike, šahovske zveze, lovske zveze Jn Uidi člani kmečkih delovnih zadrug. In sicer v skupinah od 5 do 29 oseb s 670. pooustom, v skupinah nad 30 oseb pa s 75*’« popustgun, in Sicer tako. da plačalo prevozno ct»0 M Mirna ni 60 km. Pionirji Imalo prt tem !• večji popust, in sicer v skupinah ođ S do 29 oseb 83*1», ti) oseb pa 88*/h Vau
v skupinah
naštete organizacije lahko razen tega
organizirajo še kolektivna potovagija s posebnimi vlaki tako, da prijavijo za posamezni vlak najmanj 500 oseb. V tem primeru plačajo 75*/. redne prevozne ce. ne za vsakega potnika, in sicer tako, da je krit strošek za vsak posebni vlak, ki znaša najmanj 5000 din. Glede podrobnosti naročanja posebnih vlakov ln skupinskih potovanj lahko Interesenti dobijo vse potrebne podrobne Informacije pri vsaki železniški postaji. — Tehnična pisarna za razstavo OF.
OBVESTILA
Okrajni odbor Evese borcev Ilirska
Bistrica vabi vse borce ln borke, H so sodelovali v borbah v Brkinih, kot tudi vse ostale borce ter prebivalstvo na partizanski tabor 20. maja v kraju Kovčke - Bikini. V soboto, 19. maja ob 17. odhod Iz Ilir. Bistrice, ob 21. zažiganje kresov — sestanek ob tabornem ognju. V nedeljo, 20. maja ob 6. odhod z avtomobili iz vseh večjih središč v okraju. Ob 8 lzvenarmadni manever ob sodelovanju članov Zveze borcev. Ob 10. zborova n'e. Ob 11. nastopi kultumopro-svetnih skupin. Od 13. dalje ljudsko veselje. Preskrbljeno je za prevoz gostov ob prihodu jutranjih vlakov. Prav tako je preskrbljeno za hrano. V primeru slabega vremena se taborenje prenese na naslednjo nedeljo.	1504-a
SPREMEMBE PRI PREVAŽANJU
KOSOVNIH POŠILJK
po Železnici
Z novim voznim redom, ki velja od 20. maja 1951, uvede železniška uprava posebne vrste vlakov za prevažanje br-zovoznih In tovornih kosovnih pošiljk. Ti vlaki bodo vozili v obeh smereh na progah Ljubljana-Slška—Zagreb—Beograd —Niš—Skopje ln Ljubljana-Slška—Maribor—Čakovec—Osijek—Subotica—Beograd Namen vpeljave teh vlakov je, da se pospeši prevoz kosovnih pošiljk. Zaradi uvedbe teh vlakov in spremenjenega načina prevažanja kosovnih pošiljk se od
19.	mata 1951 naprej uveljavijo za ljubljanske postaje tele spremembe glede prevzemanja in Izročanja kosovnih pošiljk.
Postaja Ljubljana prevzema za prevoz
brzovozne hitropokvarljive pošiljke ln pospešeno brzovozne pošiljke za vse tia-membne postaje: navadne brzovoane ln tovorne pošiljke pa samo za postaje na progah proti Sežani ln Karlovcu ln za postaje priključnih prog teh smeri. Prav tako se smejo za postalo Ljubljano pošiljati omenjene vrste kosovnih pošiljk samo iz postaj navedenih prog ali v prehodu preko teh prog.
Postaja Ljubljana-Siška prevzema za prevoz brzovozne ln tovorne pošiljke za postaje prog v smeri proti Jesenicam, Kamniku. Mariboru Ih Zagrebu ln za postaje priključnih prog teh smeri.
Neomejeno pa se lahko pošiljajo na postajo Ljubljano-Slško vse vrste kosovnih pošiljk iz vseh postaj.
Postaja Ljubljana-Rakovntk prevzema za prevoz brzovozne in tovorne .pošiljke sgmo za namembne postaje na progah v smeri Karlovac ln Sežana in za postaje priključnih prog teh smeri. Za postajo Ljubljana-Rakovnik se sme Sprejemati tr.kšne pošiljke samo na postajah iz smeri Karlovac in Iz postaj v prehodu čez to postalo. Od istega dne veljajo glede prevažanja ekspresnega in pospešenega brzovoznega blaga tele omejitve: Ekspresne ln pospešene brzovozne pošiljke, 'za katere zahteva pošiljatelj prevoz s potniškimi alt brzlml vlaki, se sprejemajo za takšen prevoz samo, če skupna teža ene pošiljke ne presega 209
kilogramov, posamez.nl kosi takšne pošiljke pa niso težji od 60 kg. Za prevoz kot ekspresne in pospešene brzovozne pošiljke pridejo v poštev le naslednje vrste blaga: zdravila, tiskovine, filmi, hitro pokvarljivi predmeti, perilo in obleka za osebno uporabo,' živi raki. drobni strojni deli. male žive živali In perutnina v kletkah, živila (razen žitaric in krompirja), čebele in čebelarski pripomočki. — Direkcija za železnice Ljubljana.	1476-a
PRESKRBA
NAROČILO PREHRANBENTH BONOV ZA MESEC JUNIJ 1851 ZA ULIČNE POOBLAŠČENCE. URADE,
USTANOVE IN PODJETJA Poverleništvo za trgovino in preskrbo MLO-Lfubl}ana poziva vse ulične pooblaščence, ustanove, urade in podjetia. da dostavijo naročila za pre-hranbene bone za mesec JUNIJ 1951 pristojnemu RLO na »kasneje do dne 18,-maja. Rekapitulacije (naročila) ie pisati v treh izvodih, dva izvoda obdrž' Narodna banka, en izvod pa obdrži organ ki izdaja karte neposredno potrošnikom.
Mestna obrtna zbornica v Ljubljani bo delila denarne bone v četrtek 17. mala ln v petek 18. maja od 8. do 13. v bivšem Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12	1352-n
UMRLI
Po hudem trpljenju je umrla v ponedeljek poooldne v Ljubljani naša draga ROZA BURJA, knllgovodklnia v pokoju. Pogreb bo v sredo. 16. mala ob 16. lz kapelice sv. Nikolaja na Zalah v rodbinski grob. Ljubljana, 15. maja 1951 Prijatelji.	1508-a
Sporočamo našim sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož. oče in strlo FRANC GOSTENČNIK, drž upokojenec. Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo. 18. maja ob 15. 'od slovenjgraške bo’nice na pokopališče v Stari trg pri Slov. Gradcu Sloveni Gradec. 14. maja. Žalujoča žena. hčerka in ostalo sorodstvo.
Uprava In sindikalna podružnica podjetja Kurivoprodaja. Ljubljana, naznanja žalostno vest. da je tragično preminul v okrevališču Preddvor, tov. IVAN VERBAN, Star 26 let. vesten in marljiv član našega delavskega kolektiva. Obra. nlll ga bomo v lepem 1n trajnem spominu. Prepeljan In pokopan bo v svojem rojstnem kraju Bratoncl. 1507-a
Dotrpel Je naš dragi brat FRICKO JUVAN, bivši trafikant. Pogreb bo v torek cb 'M5 iz Zal kapele sv. Andreia Ljubljana, Zenica, Gorica. 2alujoči: sestre, bratje in sorodstvo.	1493-a
Vsem, ki ate ga poznali, naznanjamo žalostno Vest. da nas je za vedno zapustil nadvse ljubljeni sin ln brat FRANC ROZMAN. Pogreb bo 18. maja v Glo-bodolu. Zaiuiočl »tarši. bratje, sestre in ostalo sorodstvo.	1506-a
Naravi v naročje se Je vrnila moja življenjska družica, naša mamica, bakica in tašča MARICA ZORGA roj. STAR-BEK. Na zadnji pot! jo bomo spremili iz kapelice sv. Krištofa na Zalah v sredo 16. mala ob 15. Prosimo tihega sožalja Ljubljana, Karlovac, Trst. 15 maia 1951 Zaluioči' mož Marcel, sin Inž. Marcel, hčerka Marica, brat Ciril, snaha Sonja, zet Stane Koprol, vnuki Stanko, Mario, Marcel, Sonje ia ustalo sorodstvo.
MALI OGLASI
ZLATO VERIŽICO s križcem, prodam. Naslov v ogl. odd. Slovenskega Poročevalca!
KUHARICA išče službo k maloštevilni družini. Opravljam vsa hišna dc’a. Za-željena Gorenjska ali Štajerska. Naslov v oglas. odd.	2S47
RAČUNOVODKINJO, po možnosti z daljšo prakso, sprejme trgovina drž. posestev na Jesenicah. Nastop službe takoj.	2943
ZAMENJAMO osebni avtomobil, 5 sedežni, znamke Wanderer, v dobrem stanju, motor iz generalnega popravila, za poltovomi avto v dobrem stanju, nosilnost do 1.5 tone. Pojasnila v Kmetijski zadrugi Rakitna, pošta Borovnica.	2945
ELEKTRIČNA HAVAJSKA KITARA, kompletna, naprodaj. Naslov v og’as. oddelku.	2944
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Naslov v ogl. odd.	2943
HIŠO v Ljubljani, blizu tramvaja, kupim. Vprašati: Resljeva c. 2 (krojač). SPREJMEMO pošteno likarlco za obleke. lahko začetnica. V poštev pride tudi šivilja Naslov v ogl. odd. 2538 PRODAM kompletno kopalnico, dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. 2935 PERFEKTNO KUHARTCO takoj sprejme D’elavsko-uslužbenska restavracija Tovarne usnja Šmartno pri Litiji. Plača no dogovoru	2932
NOVE ŠKORNJE štev. 38, prodam no ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 2539 IZGUBLJENO LISTNICO z dokumenti 29. aprila na Tyifevi cesti proti kavani. prosim najditelja, da odda na naslov v osebni izkaznici, denar raj obdrži.	2923
ZAMENJAM nov 5 cevni radijski aparat Philips za e’ektromotor 3—4 Ks. va. lenčak Anton. Sv Pavel v Sav dolini. ZAMENJAM malo rabljen 2800 obratni elektromotor 4Vs konjskih sil. za 1*00 obratnega iste moči. - Naslov v F*5. Celje.	2520
DNE 22. NOVEMBRA 1950 je na relaciji Ljubljana—Celje neznan •tovorni avtomobil izgubi: nepremočljivo platno za streho tovornega avtomobila, temno-sive barve, obrabljeno, na robeh raztrgano. Lastnik naj se zglasi z dokazi o lastništvu na rov®ripništvu za no. tranie zadeve v Kamniku.	2929
SPORTNT VOZTCEK prodam Tvrševa 37 a Tri nadstr., srednja vrata. 2916 ŠTEDILNIK, kompleten, za vzidati, star. toda še močan, velik, z 2 n°kači, in nekaj gostilniških miz. orodam. Osojnik. S*udenioe pri Poljčanah. 2914 VPREŽNE GRABLJE, nove, znamke «Cormick«. Orodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd.	3020
UGODNO PRODAM dotv*o ohranjen globok otroški voziček. Zaloška c. 195. IZGUBLJENO DENARNICO S 1200 din m živbsko karto D 1 in oficirsko, prosim najditelia. naj vrne karto na ime Grabnar Rihard v ogl. odd. Slov. poročevalca. Denar naj obdrži.	3914
ZA NEKAJ E*NT iščem osebo, ki bi mi prišla krpat na dom na deželi. Iščem tudi ženo ki bi mi pomagala pri po-soodin letvu. Polak. Smlednik. 3012 NAJDITELJA LISTNICE z otroškimi fotografijami in staro legitimacijo na Im» Hochmiiller Vera, prosim, naj jo pošlje ’a nagrado na: Polak, Smodnik	3011
ZA NEVELJAVNO preklicujem sindikalno knjižico na ime Antonija Pečnik. MOŠKO OBLJSKO. popolnoma novo, ia sivega fresco blaga, prodam. Naslovov oglasnem oddelku.	8010
roiltfjt n*r« filozofske fakultet« v
Skopijo med gradnjo. Načrte Je Izdelal profesor ljubljanske Tehniške visoke tole inž. arh. Evgen Ravnihar. Poslopje je sedaj že dovršeno.
Makedonska univerza
Makedonska univerza je eden Izmed dokazov velikih dogajanj v današnji Makedoniji. Narod, ki do osvoboditve ni bil priznan, ki ni imel niti ene šole v lastnem jeziku, ne svojega knjižnega jezika, ne svoje književno. ti, ta narod ima danes po petih letih svooode razgibano kulturno in znanstveno življenje, z močnim žariščem — makedonsko univerzo v Skoplju.
Makedonska univerza je četrta univerza v Jugoslaviji, Pričela je delovati leta 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1949. Znano je sicer, da je že pred vojno delovala v Skoplju filozofska fakulteta. Toda ta fakulteta ni bila samostojna, temveč zgolj oddelek beograjske univerze. Razen tega to ni bila makedonska visoka šola, temveč srbska, s srbskim Učnim jezikom. Ce je torej v stari Jugoslaviji delovala v Skoplju visoka šola, ta ni bila makedonska, niti ni bila v korist makedonskega ljudstva. Njen edini smoter je bil le ta, da se uniči makedonska narodnostna zavest in da se dokaže svetu, kako Makedonije ln makedonskega naroda «ploh ni. Zaradi tega so se na univerzi predavale le jezikoslovne in zgodovinske vede, ne pa tudi matematično prirodoslovne. Razumljivo je zato, da makedonsko ljudstvo univerze ni imelo za svojo ustanovo in je ta s propadom stare Jugoslavije prenehala obstajati, kot so prenehale druge ustanove, namenjene narodnostnemu zatiranju.
Da je makedonskemu narodu nujno potrebna lastna visoka šola, so ugotovili že makedonski partizani med osvobodilno borbo. Tako je Antifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije že na svojem prvem zasedanju sprejelo sklep o ustanovitvi makedonske univerze. Po osvoboditvi je bil sklep uresničen in po daljših pripravah je bila novembra 1946 makedonska univerza svečano ustanovljena. Tedaj je tudi pričela delovati prva, filozofska fakulteta s prirodoslovno matematičnim in zgodovinsko filološkim oddelkom. Naslednje leto sta pričeli z delom dve novi fakulteti: medicinska in poljedelsko gozdarska fakulteta. Tak je bil obseg univerze, ko so aprila 1949 mogli tudi formalno proglasiti njeno ustanovitev in izvolitev prvega rektorja. V študijskem letu 1949-50 je bila odprta še četrta — tehnična fakulteta z oddelkom za gradbeništvo in oddelkom za arhitekturo. Kot zadnja je pričela delovati gospodarska fakulteta, tako da ima danes mf?S?8onska univerza pet popolnih fakultet. Toda razvoj s tem še vedno ni končan. Sedaj so v teku priprave za ustanovitev šeste, pravne fakultet«, ki naj bi pričela z delom v letošnji jeseni.
Sama ta dejstva nam povedo dovolj-Kažejo nam veliko razliko med preteklostjo in sedanjo stvarnostjo ter velik napredek, ki so ga Makedonci dosegli v kratkem času.
Zanimanje makedonske mladine za univerzitetni študij je veliko, kar je tudi razumljivo, saj vlada v Makedoniji ogromno pomanjkanje visoko kvalificiranih strokovnjakov vseh vrst. Razen tega pa tudi oblast v kar največji meri podpira mladino pri študiju na univerzi. Nekoč v stari Jugoslaviji celotna Makedonija ni mogla dati več ko 250 do 300 študentov ene generacije. Po osvoboditvi pa je to število mnogo višje Dočim je v prvem študijskem letu štela makedonska univerza komaj 540 slušateljev filozofov. jih je bilo naslednje leto že nad 800. Potem je njih število naraslo na 1196. na 1.922. v letošnjem študijskem letu pa je bil dosežen že pravi rekord z 2.221 študenti. Število teh se je torej v štirih letih obstoja univerze pomnožilo kar za štirikrat, kar Je gotovo nekaj izrednega.
Podatki o razmerju med moškimi ln Ženskimi slušatelji nam povedo, da se v Makedoniji tudi žene uveljavljajo
pri Študiju na univerzi in s tem v
akademskih poklicih. Letos je med 2.221 študenti 677 žensk.
Za katere panoge študija pa vlada sedaj v Makedoniji največ zanimanja, nam povedo podatki o razporejenosti slušateljev v letošnjem zimskenf semestru. Največ je filozofov (918), kar je razumljivo, saj je za sedaj največja potreba po prosvetnih delavcih, razen tega pa je filozofska fakulteta najstarejša ln tudi najpopolnejša. Približno polovico manj kot filozofov je danes na makedonski univerzi medi-cincev, namreč 460. Poljedelsko gozdarska fakulteta šteje 297, tehnična 231, gospodarska pa 215 vpisanih slušateljev. Tehnična in ekonomska fakulteta zaznamujeta torej najmanj študentov. To. pa je razumljivo, ker sta ti fakulteti najmlajši , in tudi še nepopolni. Ko pa bosta z leti imeli vse letnike, bo prav gotovo število njih študentov Znatno naraslo. Vendar nam ti podatki ne dajo prave slike o makedonskih univerzitetnih študentih, kajti precej jih je, ki študirajo po drugih jugoslovanskih univerzah. Med njimi je največ tehnikov.
V zvezi s številom študentov so zanimivi podatki o socialnem, poreklu. Od 1922 študentov, kolikor jih je makedonska univerza štela v lanskem letu, jih je bilo največ (733) otrok uradnikov in nameščencev. 533 je bilo potomcev delavskih staršev, kmečkega porekla pa je bilo komaj 156 slušateljev Tl podatki nam povedo, da je dvig kulturnega življenja za sedaj največji po mestih in da se podeželsko prebivalstvo počasi dviga iz svoje kulturne zaostalosti Vendar pa nam prav statistični izsledikl povedo, da je število kmečkih sinov, ki študirajo na makedonski univerzi, iz leta v leto večje.
Preden je makedonska univerza lahko pričela z delom, je bilo treba premagati precejšnje težave. Ena takih je bila pomanjkanje strokovnjakov, ki naj bi zasedli profesorska mesta na novih fakultetah. Ne smemo seveda misliti, da Makedonci pred vojno sploh niso imeli lastnih akademsko izobraženih strokovnjakov. Njih število je bilo vsekakor majhno, razen tega pa so bili raztreseni po vsej dTŽavi. Vse te strokovnjake je nova Makedonija zbrala ln najboljše zaposlila na fakultetah svoje univerze. Razen tega so priskočile na pomoč tudi druge republike in odstopile Makedoniji nekaj svojih znanstvenih delavcev. Vendar pa se število domačega profesorskega kadra vedno bolj veča. Od 190 profesorjev in asistentov, kolikor jih sedaj šteje makedonska univerza, jih je iz drugih republik Jugoslavije 55, tako da tvorijo Makedonci že krepko večino
nost pomembnejši fakulteti. V prt. bližno istem času so pričeli zidati novo, veliko poslopje filozofske fakultete. Stavba, leži na severnem, še nezazidanem delu mesta ob Vardarju, imenovanem Gazibaba Ta del mesta je določen, da postane nova, univerzitetna četrt velikega Skopi j a, V celotnem Univerzitetnem naselju, kjer stoji že tudi novo poslopje poljedelsko gozdarske fakultete, pa bodo postopoma dogradili tudi druge univerzitetne stavbe, med njimi poslopje za univerzitetne urade, univerzitetno knjižnico, botanični vrt, profesorsko stanovanjsko kolonijo ln študentske domove. Prvi študentski dom že gradijo in ko bo dograjen, bo nudil Študentom vse potrebno udobje za življenje in študij.
V kakšni meri pa ljudska oblast Makedonije podpira svojo mladino pri študiju na visoki šoli, nam pokažejo podatki o makedonskih štipendistih. Univerza v Skoplju ima gotovo od vseh jugoslovanskih univerz največ študentov, ki dobivajo štipendijo. Letos od 1662 rednih slušateljev, izredni ne prihajajo v poštev, ker so večinoma zaposleni, dobiva štipendije 1317 študentov. Samo 300 jih je torej takih, ki ne prejemajo podpore! Podobnega primera ne najdemo nikjer v svetu.
To Je kratek oris zgodovine In ustroja makedonske univerze. Kaj pa naj rečemo o njenem delu? Makedonska univerza ima predvsem namen vzgajati akademsko naobražene strokovnjake. Do danes jih je vsega skupaj diplomiralo 183 študentov. Prvi absolventi medicine bodo dokončali svoje študije prihodnje leto. Razen vzgoje strokovnjakov pa je makedonska univerza tudi žarišče vsega znanstvenega dela makedonskega naroda, kajti Makedonci nimajo svoje Akademije znanosti. V okviru univerze deluje poseben institut za fiziko in institut za matematiko, znanstveno življenje pa je razvito tudi na agronomski tn medicinski fakulteti v okviru njenih klinik. Makedonska univerza Izdaja tudi več znanstvenih publikacij. Tako izdaja filozofska' fakulteta svoj zbornik. Zgodovinsko filološki oddelek je izdal dva zvezka, prirodoslovno matematični oddelek pa že tri. Prav tako izdaja katedra za jugoslovanske jezike že dmgo leto svojo lastno publikacijo, katedra za zgodovino jugoslovanske književnosti pa pripravlja prvo številko svojega biltena.
Tako postaja makedonska univerza lz leta v leto pomembnejši činitelj v makedonskem kulturnem življenju.
S. TL.
Velik problem je bilo za mlado univerzo vprašanje prostorov. Skoplje namreč ni imelo primernih zgradb. Evropski del Skoplja ima v glavnem manjša hiše ter sorazmerno majhno Število šol in upravnih zgradb. Ptr-osvoboditvi je močno primanjkovalo prostorov za urade in nove ustanove, razen tega pa tudi stanovanj za prebivalstvo, ki se je v Skoplju poveča, lo za kakih 20 000 ljudi. Razumljivo je zato. da so morale biti fakultete sprva nameščene le v provizoričnih prostorih. Tako je bila filozofska fakulteta raztresena po vsem mestu, medicina pa se je naselila v bolnišnici. Seveda pri tem ni moglo ostati, kajti neprimerni prostori niso mogli nuditi profesorjem in študentom pogojev za znanstveno delo in nemoten študij. Zato so v letu 1947 pričeli zidati nove stavbe za potrebe makedonske univerze. Medicinska fakulteta je v letu 1949 dobila novo stavbo v območju bolnišnice. Istega deta je balo sezidano poslopje poljedelsko gozdarske fakultete. Tehnika se je namestila v stavbi, prvotno določeni za drugo ustanovo, ki pa je morala dati pred-
Novice in zanimivosti
Miniaturni radio. V Angliji *o pričeli s proizvodnjo malih radio-sprejemnlkov, Imenovanih »Pixytone». Le-ti bo nekaj nad pol kilograma težki ln visoki 15 cm ln izredno poceni. Za te radio-sprejemnike je veliko zanimanje Sirom sveta, predvsem zaradi nizke cene, pa tudi zaradi kakovosti tona, ki ne zaostaja za tonom navadnih sprejemnikov. Edina slabost je, da je mogoč sprejem samo na kratkih ali pa na srednjih valovih, nikakor pa ne na obeh. Za sedaj je proizvodnja teh aparatov okoli 1000 na teden.
Naši boksarji v Milanu
Včeraj se je v Milanu začelo deveto evropsko prvenstvo v boksu, na katerem sodelujejo tudi Jugoslovani. Po službenem obvestilu Italijanske boksarske federacije so prispele v Milan reprezentance 20 evropskih držav. S tekmovalci v vseh 10 kategorijah sodelujejo Avstrija. Belgija. Francija. Zahodna Nemčija, Italija, Poljska in Madžarska. Z devetimi tekmovalci je zastopano Posarje. Po sedem tekmovalcev sta na prvenstvo poslali Jugoslavija in Švica. Sest boksarjev bo zastopalo Nizozemsko In prav toliko Luksemburg. Po pet tekmovalcev imajo Irska, Anglija Švica in Turčija. Štiri reprezentante ima v Milanu Danska in enako število Norveška. Škotsko zastopata dva boksarja, medtem ko je Finska poslala samo enega tekmovalca. Skupno sodeluje na prvenstvu 136 boksarjev. Največ tekmovalcev se je prijavilo v peresni kategoriji, kjer se bo borilo za naslov prvaka 16 boksarjev. V polwelter in welter skupini bo nastopilo po 15 tekmovalcev, v poltežki 14. v bantam, lahki in polsrednji skupini po 13 ter v mušji, srednji in težki skupini po 12 boksarjev.
reli, nato pa so bili sodniški Izpiti, ki so jih med drugimi polagali tudi Jugoslovani Adamovič, Mladenovič in Nagy. Tekmovanje se je začelo včeraj popoldne po zdravniškem pregledu prijavljenih tekmovalcev. Prve borbe bodo točkovali sodniški kandidati ln šele nato bo objavljeno, kdo je opravil izpit.
V prvih borbah sta nastopila tud: Jugoslovana Lekovič in Paljić. Lekovič je premagal Mathiasa (Luxemburg), Paljić pa Lanickena (Švica).
Prvi sklepi kongresa
Delegati na kongresu AIBA so imeli prvi sestanek že v soboto. Razpravljali so predvsem o predlogih, ki jih je sprejel lanski kongres v Kodanju. Na olimpijskih igrah ter na evropskem ln svetovnem prvnstvu odslej ne bo mogel sodelovati noben tekmovalec pod 17 let. Nadalje Je bil sprejet sklep o obveznem odmoru po knock-outu. Prvič mora boksar počivati 4 tedne, če je v treh mesecih trikrat knock-out, mora počivati tri mesece, če pa je trikrat zapo redoma premagan knock-out, Je pred enoletni odmor.
Boksarska reprezentanca Jugoslavije lanu na ljubljanski postaji
ln delegati «a kongres AIBA v Mi
USPEH VOJVODINE
Nogometno moštvo »Vojvodine« M Novega Sada je odigralo svojo drugo tekmo v Miinchenu. Nasprotnik našega kluba je bilo znano nemško moštvo »München 1860«. Tekma pred 15.000 oiedalci se je končala z zasluzeno zmago Jugoslovanov 3:2 (2:1).
Poraz Partizana
•Partizan« je včeraj zapravil lepo priložnost, da bi kot edino tuje nogometno moštvo na britanskem festivalu zapustilo Anglijo neporaženo. Po lepih zmagah nad dvema veliko močnejšima kluboma je jugoslovanske moštvo izgubilo srečanje i »Bradfordom«. članom III. angleške lige z 2:0
Jugoslovani so bili močnejši nasprotnik. Večji del tekme so igrali na polovici domačih. Šoštarič je prejel prvi strel šele v zadnji minuti prvega polčasa. Partizan je imel veliko ugodnih priložnosti, vendar sta netočnost pri streljanju, deloma pa tudi odlična igra angleškega vratarja pripomogla, da jih ni realiziral. Angleži so dali gola iz dven prodorov.
Turnir košarkarjev v Celju
V nedeljo zvečer Je novoustanovljeno društvo 2elezničar v Celju priredilo prijateljski troboj v košarki, ki so se ga udeležili ASK II., Železničar (Maribor) in Železničar (Celje). Da bi privabili čim več občinstva, je bil turnir v večernih urah na igrišču pred postajo, kjer se je zbralo rekordno število gledalcev Na tumirlu ie zmagal ASK. ki je premagal Železničarja iz Maribora 19:17 in Železničarja iz Celja 35:29. Tekma med Celjani in Mariborčani se je končala z zmago Celjanov 38:36. V predtekmi so se pomerili tudi pionirji obeh Železničarjev; zmagali so Mariborčani 14:6.
Avstrijski kegljači v Ljubljani
Jutri *bodo gostovali v Ljubljani kegljači dunajskega Ostbahn. Z Avstrijci se bodo pomerili člani Železničarja. Tekmovali b^*do v mednarodnem slogu na 100 lučajev s šestimi igralci. Glede na dobro formo obeh moštev se obeta huda borba. Tekmovanje bo od 14. dalja na kegljišču kavarne Evropa.
Gorske motorne dirke
Uspeh rokometašev v Belgiji
Preteklo soboto se Je v belgijskem mestu Eupeira začel mednarodni turnir v rokometu, na katerem sodelujejo prvaki Švedske. Švice, Avstrije in Jugoslavije. To je za rokometna klube najmočnejši turnir, ki je bil kdajkoli organiziran.
Moštvo »Miliclonarja« lz Sarajeva Je osvojilo prvo mesto. »Milicionar« se je v glavni tekmi srečal z moštvom *He-lasa« iz Stockholma ln zmagal z rezultatom 4:3 (2:1). V prvi Igri je »Polizei« (Dunaj) premagal »Grashopersa« iz Cu-riha z rezultatom 8:6.
Po končanem turnirju je bil moštvu »Miliclonarja« izročen dragocen pokal.
Rezultati tekem so naslednji:
Milicionar : Polizei (Dunaj) 8:5 (3:4) Milicionar : Granshopers (Švica) 12:10 Milicionar : Helas 4:3 PoUzei : Helas (Švedska) 19:T (li5) Helas : Grashopers 6:3 (5:2)
Polizei : Grasbopers 8:6 Pred turnirjem v Eupenu Je Milicionar kot reprezentanca Sarajeva odigral v Belgiji dve tekmi in v obeh zmggal. Rezultata sta naslednja:
Sarajevo : Anvers 14:5 (10:2) Sarajevo : Liege 10:4 (6:3)
v Sv. Petru
Avtomobilsko in motociklistično društvo Sv. Peter pod Sv. gorami bo priredilo v nedeljo, 27. maja ob 9. hitrostne mo-tociklistične gorske dirke. Na standardni progi z ostrimi ovinki in serpentinami bo zanimiva borba tekmovalcev, ki bodo morali pokazati vse znanje in sposob. nosti, kar bo za gledalce izreden užitek. Na dirki bodo sodelovali priznani vozači iz Jugoslavije in Svobodnega tržaškega ozemlja. Cas za prijave je še do 22. maja.
Prireditelj je za obogatitev sporeda poskrbel tudi za razstavo, kjer se bodo obiskovalci dirk lahko seznanili z delom kozjanskih borcev in alpinistov v osvobodilni borbi.
SAH
TURNIR V PYRMONTU
Kolesarski kriterij na Dunaju
Gligorič na prvem mestu
Avstrijski ln Jugoslovanski kolesarji, ki so sodelovali na etapni dirki Zagreb —Dunaj, so včeraj dopoldne tekmovali v ocenjevalni dirki po dunajskih ulicah okoli Rotovža. Tudi v tej dirki so bili Avstrijci uspešnejši od naših kolesarjev. Priborili so si prvi dve mesti, ker Je znanemu sprlnterju Wlmmerju uspelo i
pomočjo svojega rojaka Lausche pobegniti iz skupine. Izmed naših tekmovalcev so se med prvo deseterico uvrstili Poredski, Osrečki, M. Bat ln Viđali. Vrstni red najboljših je bil naslednji: IVlmmer, Lauscha, Poredski, Osrečki. Stizwohl. M. Bat, Hämmert, Urbančič. File, Viđali itd. Vozili so 40 km s povprečno hitrostjo 44.280 m na uro.
Prva tekma plavalcev na prostem
Plavalni klub Polet iz Maribora Je pretekli teden izvedel prvo letošnjo plavalno tekmovanje v Sloveniji v odprtem plavališču. V Rimskih Toplicah so nastopili poleg članov Poleta še plavalci Rudarja iz Trbovelj in člani novoustanovljene -plavalne sekcije Kladivarja iz Celja. Doseženi časi so bili — upoštevajoč zgodnji datum in slabe možnosti zimskega vežbanja — zadovoljivi. Boljši rezultati s tega tekmovanja so bili naslednji- 66 m crawl mladinci: 57,3 Li-
2VEZNA LIGA V KOŠARKI
Drevi Železničar Partizan
Ljubitelji košarke bodo imeli drevi spet priložnost videti lepo ln zanimivo tekmo v košarki. Ljubljanski 2elezničar bo imel v gosteh moštvo Partizana, ki je eden izmed kandidatov za prvo mesto v prvenstvu zvezne lige. Kakor v nedeljo proti BSK, bodo imeli gledalci tudi danes prijeten užitek.. Tekma bo ob 20. na Igrišču Doma Ljuba Šercerja. V predigri se bodo pomerile Igralke Železničarja za izbiro drž. reprezentance.
Zanimiv dogodek na prvenstvu Evrope v košarki
Kakor smo že poročali, sta odlično tekmo za naslov prvaka Evrope v košarki igrali reprezentanci Sovjetske zveze in. Češkoslovaške. Tekma se je končala z zmago sovjetskega moštva 45:44 (ne 53:37) Vodstvo češkoslovaške reprezentance je vložilo protest, češ da je sodnik nepravilno orisodll osebno napako v korist ZSSR. iz katere so Sovjeti v predzadnji sekundi igre dosegli zmagovit koš. Po vloženem protestu je vrhovni sodnik izjavil, da bodo o ori-tožbi -razpravljali na posebnem sestanku. Toda po kratkem pojasnjevanju med sodniki in predstavniki obeh moštev os Cehoslovakt odstopili od svoje zahteve, čeprav Je eden od sodnikov podpiral njihovo pritožbo. Tako je bila tekma registrirana v korist sovjetskega moštva
18.000 ljudi je tako burno protestiralo, ko so košarkarji ZSSR tekli zmagoviti kroe. da sovjetske himne sploh ni bilo slišati, medtem ko so češkoslovaško moštvo gledalci pozdravili s ploskanjem.
povnik, 100 m crawl moški: 1:10,4 Brand-ner, 1:14,6 Tušek. 100 m hrbtno ženske: 1:42.7 Vauhnik, 1:47,3 Radšel. 100 m prsno moški:	1:23,8 Kancler, 65 m prsno
mladinke: 1:10,1 Tomažič, 100 m prsno ženske: 1:38,9 Ivnik, 1:45,5 Centrih.
Drobne zanimivosti
Splitski Hajduk je v prvi tekmi na gostovanju v Carigradu premagal* moštvo Bekšiktaša 3:1 (3:0).
Hrvatski sabljači v Padovi. Preteklo nedeljo je bil v Padovi sabljaški dvoboj med B reprezentanco Italije in izbranim moštvom Hrvatske. Italijani so zmagali v vseh treh disciplinah. V floretu je bilo razmerje 13:3, v sablji 9:7, v meču pa 3:1.
Komisija za tekmovanje pri Nogometni zvezi Jugoslavije je zaradi prezgodnjega nastopa Pilka razveljavila tekmo Radnički : Metalac, ki se bo ponovila
14.	junija v Zagrebu. Nadalje je odbila pritožbo Spartaka proti tekmi z BSK z utemeljitvijo, da po prepričanju sodnika Mlinariča prekršek ni bil storjen namenoma in torej ni bilo povoda za kazenski strel.
Disciplinski odbor Nogometne zveze Jugoslavije le kaznoval Evgena Svašta (Kvarner) in Cvetka Bačvarova (Rabot-nički) z enomesečno prepovedjo igrama zaradi surove igre na tekmi Rabotnički - Kvarner 22. aprila. Andjel Zivkovič (Kvarner) pa Je kaznovan z ukorom zaradi ugovarjanja sodniku na tekmi Rudar : Kvarner.
Nov evropski rekord v plavanju na 500 metrov proste je v Moskvi postavil Madžar Cördas s časom 5:55,1.
Madžarka Szekely je 100 m prsno preplavala v času novega svetovnega rekorda 1:16.9. Prejšnji rekord je imela Francozinja Vallery s časom 1:17.7.
Plavalci Ušakov. Mežkov. Drapij in Bohlnski so v štafeti 4X200 m prosto postavili nov evropski rekord s časom 8:46.8.
Namiznoteniški dvoboj med Belgijo ln Nizozemsko se je končal z zmago Belgije 5:4
Na kolesarski dirki okoli Švice je
zmagal Švicar Kübler, ki je v štirih etapah izmed petih zasedel prvo mesto.
Predzadnje kolo conskega svetovnega prvenstva je bilo nenavadno razburljivo. Gligorič je igral svojo zadnjo partijo na turnirju in si skoraj zagotovil prvo mesto. Matanovič je skušal doseči Gli-goriča. vendar mu to ni uspelo.
Partija Bogoljubov—Gligorič se je začela z Niemcovičevo indijsko otvoritvijo, nato pa se je dejansko nadaljevala sicilijanska partija. Gligorič je blokiral položaj v središču in izrabil slabši razvoj figur pri svojem nasprotniku, tako da Je prišel do dveh prostih kmetov v središču. Bogoljubov je bil prisiljen žrtvovati konja za dva kmeta, vendar s tem stvari ni popravil. Gligorič bo pri nadaljevanju zanesljivo zmagal. M&tano-vič je uničil svoje upanje v partiji z Golombekom, ki je bila prekinjena v dobljenem položaju za Golombeka, vendar bo zahtevala precizne igre.
Kramer in Pirc sta igrala sicilijansko otvoritev, Sheweninsko varianto. Ob prekinitvi je Pirc pred zrna so. Rezultati drugih partij: Unzicker—Prins prekinjeno, Aitken—Pomar 1:0, Grob—Kü-bart 0:1. Donner—De Mura 1:0. Paoli j« bil danes prost.
Stanje po XIV. kolu je tole: Gligorič 10 (l). MatanoVlč 9 (1). Prins 9 (1), Unzicker 8.5 (1), Boeoljubov 7.5 (1). Go-lombek 7.5 (1). Pirc 6.5 <2). Aitken 6, Grob 5,5 (1), Donner 5,5. Kramer 5 (1), KÄbart 4,5, De Mura 4, Pomar 2,5, Paoli 2.
Dvoboj Slovenija : Hrvatska na 2G0 deskah
V nedeljo, 20. maja bo v L1ubl1anl dvoboj med 200 deskah med najboljši mi šahisti Slovenije in Hrvatske. Prireditev bo v prostorih mestne menze in se bo začela točno ob 13. Šahovska zveza Slovenije si prizadeva, da bi sodelovali vsi močnejši šahisti, tako da bomo tokrat uspešnejši kot v prvih dveh srečanjih. Dosedanja dvoboja s Hrvatsko smo izgubili, in sicer I. 1947 v Rogaški Slatini v razmerju 98:102. 1. 1949 v Zagrebu pa 130 ln pol proti 169 in pol točke.
•
Dopisni d "oboj Jugoslavija : Danska se začne 15. maja. Igrali bodo dvokrožno na 20 deskah. Kapetan jugoslovanskega moštva je mojstrski kandidat Pavlovič.
Slovenski mladinski prvak Grosek je v Starem trgu' pri Rakeku igral simultanko proti 25 nasprotnikom. Po treh urah je 2t partij dobil, 3 remiziral in izcubil z Jenkom Naslednji dan je proti 28 pionirjem dobil 27 partij, remiziral pa z Rotom.
O reja uredniški odbor Odg urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo in uprava. Ljubljana. Knafljeva ulica Št 5, telefon 55-22 do 55-28 Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Poštnina plačana v gotovini
Ob petih ljubljanskih sejmih, od katerih so trije (25. jan., 29. jun., 14. sept.) trajali po tri dni, dva (1. maja, 19. novembra) pa po 14 dni, je bilo po ozkih ljubljanskih ulicah kaj živahno. Deželani so prišli, da se v trgovinah in pri rokodelcih preskrbijo z vsem po-trohnim, postavili pa so na trg poleg pridelkov tudi svojo živino. Razen gostilničarjev seve so prišli na svoj račun tudi trgovci in obrtniki. Le-tem pa veselje ni bilo neskaljeno, ker so bb semanjih dneh smeli postaviti svoje predajne šotore tudi meščani. Zato je bi!o 1. 1765. ponovno pod kaznijo zaplenitve blaga prepove-dano. da bi tuji trgovci izven letnih semanjih dni v Ljubljani predajati in krošnjariti z blagom. Te robe niti v zasebnih hišah niso smeli shranjevati, marveč so jo morali do prihodnjega semnja spraviti v mestnem skladišču ali pa v posebnem lokalu, ključ pa izročiti magistratu. Sejmski vrišč so še povečali glasni tržni kričoni s svojim priporočanjem raznih očalarjev, zobederev in padarjev, ki niso pripravljali le kopeli hi brili, marveč « «o stavljali ljudem rožiče ter jim (s pijavkami ali drugače) puščali kri.
Morda še tesneje nego trgovci so se v svojih cebovskib bratovščinah organizirali obrtniki. Magistrat, čigar budnim očem ni ušel niti najtemnejši kotiček, da ne bi tam zasledoval delovanja meščanov in ga z očetovsko skrbjo in strogostjo uravnaval, se je imel za poklicanega, da prepreči vsako oderuštvo. Tako so mestni očetje I. 1618. grajali, da rokodelci precenjujejo svoje delo, zlasti čevljarji, ki so pri cenem usnju prodajali čevlje po 1 gid 4 kr. Od ceha so zahtevali, naj v 14 dneh o zadevi poroča, nakar bodo sklepali o znižanju cen.
Stroga evidenca nad kakovostjo izdelkov ln usposobljenostjo izvrševalca je prvotno ščitila tako kupca kakor tudi obrtnika. Sčasoma pa je cehovstvo okostenelo ter se sprevrglo v žično ograjo, za katero so si mojstri utrdili svoj položaj, da so mogli udobno živeti. Da bi se že vnaprej znebili vsake neljube konkurence, so določili število mojstrov, pomočnikov ln vajencev, ki Jib Je kaka obrt največ smela imeti. Ta numerus clausus v trgovini in obrti nam pomaga tudi razumeti, zakaj so mesta v prejšnjih dobah za dolga razdobja ohranila' številčno stanje tako nespremenljivo. En člen svoboščin ljubljanskih padarjev ln ranocelnikov lz 1. 1677. določa, da sta v Ljubljani samo dva padarja ln dva brivca. Ce je mesto Izpraznjeno, Je bilo pridržano v prvi vrsti za pomočnika, ki poroči ranocelnikovo ali padarjevo hčer iz Ljubljane; če Je ni, sme poročiti kako drugo «častito žensko«. Kakor tukaj je bila istorodnost ▼ veljavi tudi v drugih ceblb in strokah.
Kakor mojstri, podobno so se tudi pomočniki že ▼ srednjem veku združevali v svojih bratovščinah. Svo.
jim gospodarjem so izsilili eno ugodnost za drugo, med drugim tudi dela prosti, plavi ali zaspani ponedeljek, tako da konec srednjega veka nikakor niso bili na slabem: z mečem ob strani in z nojevim peresom za klobukom so ošabno stopali po ulicah. Svojo samozavest so kazali v večnih praskab in spopadita z meščani in dijaki.
Za sprejem novih pomočnikov so vpeljali posebne obrede, id so novinca mnogo stali in se je moral pod. vreči razen tega še mnogim muhavim nevšečnostim (struganje, brušenje, krst i. p.). Leta 1787. so te razvade pod kaznijo prepovedali, prav tako tudi prevzetijo, da bi nobenega pomočnika ne smel mojster sprejeti v službo, če se ni izkazal s posebnim pomočniškim Ustom. V uk so smeli mojstri vzeti le v zakonu rojene sinove poštenih staršev. Sele 1. 1771. je bilo izrečno dovoljeno, da so cehi brez škode za svoje privilegije smeli sprejemati tudi nezakonske sirote. Po cesarski odredbi Iz 1. 1761. pa so veljali otroci lz sdrotnišnic za legitimne in za vsako obrt sposobne.
Rokodelski pomočniki so se tako doma kakor tudi na svojih obveznih potovanjih radi vdajali nasladnemu življenju. O Božiču 1786 je pisal dunajski mizar ljubljanskemu magistratu, da naroči staršem nekega ranocelnl-škega pomočnika, naj bi ga vzeli domov zaradi njegove razuzdanosti. Magistrat je sicer opozoril starše, ni mn pa bilo na tem, da bi klateža dobili v Ljubljano, ki bi, ji b« zaradi nepremožnosti roditeljev le v brenne. Mislil sl je, da ima oblast na Dunaju prav tako možnost, da rogovlleža strahuje.
V Ljubljani sami je prišlo pogosto do gostilniških ln
i pouličnih pretepov med delavci ln pomočniki. Hlapci in I dninarji so imeli na piki posebno krojaške pomočnike» ki so jih pozivaU sna korajžo« in jim med plesom jemali dekleta. Na Petrovo I. 1787. je dražil v gostilni dninar Jakob Zorga iz Kurje vasi krojače s »krojaškimi kozli«, jih oponašal z »meee* (mekeke) ter Jim grozil s korobačem» Zaradi malopridnega življenja, žalitve so-
Kozel ln krojač (slika na panjev! končnici; Etnografski muzej v Ljubljani)
dlšča in grožnje, da bo Trnovo (ki je junija 1780 ln avgusta 1787 pogorelo) zažgal, so aprila 1788 tega 2orgo obsodili na 30 palic, kolikor so jih redko komu prisodili. Ali že naslednjega poletja (v nedeljo 26. Jul. 1789) je ta hudomušni nepoboljšljivec pripeljal zvečer v gostilniško sobo »Zvezde« kozla, da bi sramotil navzoče krojače. To pot je poceni odnesel, ko so ga kot znanega lzzivača obsodili le na 3 ure zapora.