E^ETEoJSSIKE n22s514 APRIL 1982 — ŠT. 8 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXIII V času izhajanja te številke glasila se bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani odvijal 9. kongres slovenskih komunistov. Zbor slovenskih komunistov je hkrati kritična presoja prehojene poti v celoti, predvsem pa obdobje od zadnjega kongresa, seveda pa se tudi opredelijo naloge za naslednje obdobje. V času med 8. in 9. kongresom so se v svetu stopnjevala protislovja, spopadi in zaostritve. Vse bolj je v svetu očitna globoka strukturna in družbena kriza. Tudi v naši družbi smo se kljub uveljavitvi subjektivnih sil, okrepitvi materialnh temeljev naše družbe in akciji ZK za odločanje delavcev v združenem delu o presežnem delu, srečevali z dokaj zapletenimi in protislovnimi pogoji gospodarjenja in upravljanja družbenih sredstev. To se kaže predvsem v počasnem vzpostavljanju dohodkovnih odnosov, nedovoljnem vplivu delavcev na upravljanje z dohodkom in denarne tokove v družbeni reprodukciji. Tako se težje uveljavlja tudi delegatski sistem. Tudi razvoj proizvajalnih sil ni dovolj usklajen. Gospodarska rast in razvoj sta še vedno v veliki meri temeljila na navprej-šnji porabi in zadolževanju v tujini. Prevelik delež sredstev za investicije v narodnem dohodku in njihova učinkovitost sta tudi bistvena pospeševalca inflacije. Tudi razlika med uvozom i izvozom je velika. Zaradi vseh teh vzrokov so se pojavile tudi težnje po administrativnih načinih upravljanja družbene reprodukcije. Ohranja se, kljub nekaterim pozitivnim procesom tudi skupnolastninsko ravnanje, ki se izraža tudi v neenotnosti jugoslovanskega trga. To so bistvene pomanjkljivosti na področju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoju proizvajalnih sil. Tem problemom je posvečen tudi večji del resolucije 9. kongresa ZKS, ki opredeljuje nadaljne naloge zveze komunistov v preseganju slabosti, napak in protislovij, ki so se pokazale v preteklem obdobju. Za obdobje pred kongresom je značilna živahna predkongresna aktivnost v vseh okoljih. Komunisti so obravnavali poročilo CK ZKS o delovanju zveze komunistov Slovenije med 8. in 9. kongresom ter osnutek resolucije 9. kongrsa ZKS, ki so jo obogatili s svojimi pripombami in sugesticijami. Seveda pa bi bile te razprave brezpredmetne, če jih ne bi povezali z aktualnimi problemi in protislovji svojega okolja in na tej podlagi razvili družbenopolitično in samoupravno aktivnost. Tudi v naši občini in tudi po osnovnih organizacijah v DO smo obravnavali kongresne dokumente in v posameznih okoljih tudi kritično sodelovali pri oblikovanju. Na 9. kongresu imamo iz naše občine 4 delegate. Glede na pereče gospodarske probleme in zapleteno mednarodno situacijo, lahko ugotovimo, da prihaja 9. kongres zveze komunistov Slovenije ob pravem času. Kako je potekalo delo na kongresu, delo v komisijah, o usmeritvah in nalogah, ki nam jih je zadal kongres, pa bomo spregovorili v naslednji številki, v pogovoru z enim izmed delegatov. Andrej Krhlikar na&lm £}taLcem ce&titamo dnemi OCf in^ptazniku deLa. 27. APRIL - DAN OF Osvobodilna fronta slovenskega naroda predstavlja svojevrsten fenomen, tako v okviru NOB in naše socialistične revolucije, kot tudi v primerjavi z narodnoosvobodilnimi gibanji karakterizira mnogo posebnosti, svojevrstnih organizacijskih prijemov in metod vodenja osvobodilne borbe. Tako je komunistična partija Slovenije organizirala 27. aprila 1941 sestanek s krščanskimi socialisti, demokratskim delom SOKOLA in naprednimi kulturnimi delavci. Tu se je v povsem novih \jxigojih konstituirala splo- šna, politična organizacija slovenskega naroda, najprej pod imenom pro-tiimperialistična fronta, od konca junija 1941 pa osvobodilna fronta. Njen osnovni namen je borba proti fašističnim zavojevalcem. Tako se tudi 27. april slavi za datum osnovanja te politične organizacije, ki je v NOB imela eno od najvidnejših vlog. OF je bila do ustanovitve vlade NR Slovenije in do L, kongresa KPS, narodna oblast in politična organizacija oziroma, kakor je rekel Kidrič, OF je bila slovenski narod. 1.MAJ-PRAZNIK DELA Proslavljanje 1. maja je vezano na stavkovno gibanje, ki se je pričelo v ZDA koncem sedemdesetih let prejšnjega stoletja in doseglo vrhunec 1. maja 1886. leta. ko je v Chicagu začelo s stavko 40 tisoč delavcev, ki so zahtevali dostojne delovne pogoje. Stavka je bila krvavo zadušena in v spomin na ta dan povsod na svetu praznu- jejo ta dan kot praznik dela. Tudi v naši domovini beležimo važne datume ob proslavljanju tega praznika. Tako je leta 1929 na iniciativo Josipa Broza Tita partijska organizacija ladjedelnice v Kraljeviči organizirala, preko sindikalne podružnice, proslavo 1. maja. Dan mednarodne delavske solidarnosti, ki se danes slavi po vsem svetu, smo mi prvikrat svobodno praznovali leta 1945, v času, ko so še potekale oborožene borbe za končno osvoboditev severnih delov Jugoslavije. Ko se bližamo prazniku delavskega razreda celega sveta, čutimo tudi vso težo ekonomske krize in tekme v oboroževanju. Srečujemo se tudi s težkimi pogoji gospodarjenja, vznemirili so nas tudi dogodki na Kosovu. Toda bilo je v preteklih 40 letih tudi veliko kriz, vendar so naši narodi namesto, da bi klonili, še bolj učvrstili naše Belokranjska trikotažna industrija BETI Metlika ob praznovanju 25-letnice poslovanja priznanje DO PREDILNICE-LITIJA za uspešno poslovno sodelovanje Dvanajsti kongres jugoslovanskih komunistov NOV PROGRAM ZKJ Sedmi kongres zveze komunistov Jugoslavije je bil od 22. do 26. aprila 1958. leta v Ljubljani. Udeležilo se ga je 1795 delegatov, ki so zastopali 755 tisoč članov ZKJ, kolikor jih je bilo takrat. Tega partijskega zborovanja se je udeležilo tudi mnogo gostov iz inozemstva, med katerimi so bili predstavniki komunistične partije Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Mongolije, Bolgarije, Nemške demokratične republike, Romunije, Kitajske in Vietnama. V času med šestim in sedmim kongresom so se normalizirali odnosi z državami In-formbiroja. Resnica, ki je bila od začetka spora s Stalinom na naši strani, je morala zmagati. To je bil čas velikih sprememb v družbeno — ekonomskem in političnem sistemu naše dežele. Zveza komunistov je sprožila nove pobude za na-daljni razvoj samoupravljanja na vseh področjih življenja. Z mnogimi zakoni so omejili administrativno upravljanje. Odpirala so se pota svobodnejšega socialističnega razvoja. Ti dogodki so opredeljevali dnevni red sedmega kongresa ZKJ. Delegati so razpravljali o nalogah ZKJ v zvezi z mednarodno situacijo in notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije. Sprejeli so program ZKJ, spremembe in dopolnitve statuta . . . Najpomembnejši dogodek med 6. in 7. kongresom je prav gotovo sprejetje ustavnega zakona, s katerim je bilo potrjeno delavsko samoupravljanje kot osnova celotne razporeditve naše družbe. To je bil prvi dokument te . vrste na svetu. Vsekakor je nemogoče v kratkem pregledu našteti vse novosti, ki so takrat nastale ali se šele rojevale. Pred vsem — odprle so se možnosti za nadaljno krepitev vloge delavcev in lokalnih organov oblasti v škodo administrativne zgradbe. Smelo napredovanje razvoja samoupravljanja pa ni šlo gladko, niti brez odporov. Pojavila so se prva lokali-stična zapiranja, katerega nosilci so bili včasih tudi komunisti. Niso še vsi razumeli, da so družbena sredstva last nas vseh in da je od njihove racionalne uporabe odvisen naš standard. Te pojave so na sed- mem kongresu ZKJ ostro obsodili: »Namesto, da bi se borili proti izkoriščanju različnih razpok v nedokončanem sistemu,« je dejal tov. Tito, »so nekateri komunisti, z izigravanjem raznih predpisov, izkoriščali te praznine za doseganje občasnih osamosvojitvenih in egoističnih teženj.« Dolgo vrsto let po vojni je Jugoslavija največ pozornosti posvečala razvoju težke industrije. Takšna orientacija je bila potrebna predvsem zaradi slabe materialne osnove, podedovane od predvojne Jugoslavije in težke situacije, ki je nastala z ekonomsko blokado po resoluciji Inform-biroja. Zaradi tega je bil standard delovnih ljudi nizek. Sedmemu kongresu je sledil upravičen preobrat: več pozornosti je bilo posvečeno predelovalni industriji in poljedelstvu, standardu delovnih ljudi. Povedati je treba, da mnogi, tudi vodilni komunisti niso pravilno doumeli nove vloge zveze komunistov, potrjene na šestem kongresu. Nastalo je mišljenje, da se je ZKJ odrekel usmerjujoče in vodeče vloge v družbi. Pričela je slabeti partijska disciplina in slabeti idejno — politična enotnost posameznih partijskih or- ganizacij. V tem času je začel Milovan Djilas lansirati svoje teze o likvidaciji vodilne vloge ZKJ in uvajanju večpartijske-ga sistema. Na tretjem plenumu centralnega komiteja ZKJ (januarja 1954) je analiza Djilasovih teženj odkrila njegovo malomeščansko — anarhistično bistvo in so njegove poglede enostavno ovrgli in obsodili. Jugoslavija je pridobivala vse večjo vlogo na mednarodnem področju. Poleg normaliziranja odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi državami Imformbiroja je širila sodelovanje tudi z drugimi deželami. Upravičeno lahko trdimo, da pomenijo ta leta začetek nasta-janja politike neuvrščenosti, zaradi katere je naša republika pridobila mnogo prijateljev v svetu in si zagotovila veliko vlogo pri reševanju vseh svetovnih problemov. Sedmi kongres ZKJ bomo pomnili tudi po tem, da je sprejel program zveze komunistov Jugoslavije, katerega pomen je še danes aktualen. Skoraj četrt stoletja delajo jugoslovanski komunisti po tem programu in težijo k' njegovi, kar najuspešnejši uresničitvi. TANJUG: D. MAJSTOROVIČ (Prihodnjič: 8. kongres ZKJ) Ocena gospodarjenja v prvem trimesečju 1982 Čeprav še nimamo vseh podatkov o poslovnem dosežku za prvo trimesečje letošnjega leta, lahko damo oceno, kako smo proizvajali, bili poslovno in izvozno uspešni, kako smo uresničevali naše planske zadolžitve in tudi kako smo izvajali naše stabilizacijske usmeritve. Gospodarsko leto 1982 je prav gotovo eno najtežjih let v vsej povojni zgodovini naše Predilnice. Priča smo teškim gospodarskim razmeram v svetu in pri nas. Še nikoli do danes nismo tako odkrito zaznali resnico naših gospodarskih in družbenih težav, katere so se kopičile iz preteklih let in ki v tem trenutku resnično zahtevajo da se vsi skupaj, gospodarstveniki, delavci in politiki spoprimemo z nastalimi težavami in z vso energičnostjo odpravljamo slabosti, ki so se nakopičile, in resnično stabiliziramo naš gospodarski položaj. Vzroki in posledice ekonomsko gospodarskega stanja so poznani, diagnoza je jasna, potrebujemo le še zdravilo in voljo, da akutno bolezen naše gospodarske nestabilnosti ozdravimo. V katerih členih našega gospodarskega položaja se kažejo slabosti? L Ogromna vložena finančna sredstva v nove tovarne ne dajejo odgovarjajočih poslovnih rezultatov. Struktura investicij iz družbenih sredstev ni bila pravilna. 2. Velika zadolženost do tujine. Najemali smo mednarodne kredite, ne da bi se zavedali, da jih je potrebno vračati. 3. Nenehno upadanje realne produktivnosti dela. 4. Energetska kriza. 5. Visoka stopnja inflacije. 6. Zanemarjanje kmetijske proizvodnje. 7. Realno zmanjševanje izvoza ob sočasnem povečevanju uvoza. 8. Skupna in splošna potrošnja, večja od realnih možnosti. 9. Velike izgube v gospodarstvu. 10. Neurejen sistem cen. 11. Zmanjševanje rasti industrijske proizvodnje. Vse naštete slabosti so dejstva našega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in v večji meri kot posledica so vplivale tudi na naše poslovno delovanje. Če ne bi pravočasno dojeli celoten sklop problemov in hitro ukrepali, bi tudi v našem kolektivu lahko prišlo do velikih težav in morda celo do zmanjševanja ali ustavitve proizvodnje zaradi nepriskrbljenih surovin, pomožnega materiala in rezervnih delov iz uvoza. Tako pa smo lahko ob nekaterih doseženih rezultatih v prvem trimesečju zadovoljni. DOSEŽENA PROIZVODNJA PRODUKCIJA PREDILNICE LITIJA V I. TRIMESEČJU PRODUKCIJA PREDILNICE 1980 1981 1982 1982 1980 1982 T98T 1 . Bombažna mikana preja 854.059 kg 818.247 kg 870 280 kg 102 106 2. Bombažna česana preja 95.210 " 167.716 " 201.778 " 212 120 3. Sintetična preja 656.547 " 803.184 " 824.913 " 126 103 4. Flajerski stenj 33.690 " 20.700 " 33.000 " 100 159 Skupaj 1.639.506 kg 1.809.847 kg 1.929.971 kg 118 107 PRODUKCIJA SUKALNICE 1 . Sukana preja 597.490 kg 593.767 kg 689.946 kg 115 116 2. Previta preja 1.320.924 " 1.488.770 " 1.614.800 " 122 108 3. Efektna preja 74.907 " 72.282 " 102.437 " 137 142 Skupaj 1 .993.321 kg 2.154.819 kg 2.407.183 kg 121 112 Iz podatkov dosežene proizvodnje po količini in asorti-manu preje lahko ugotovimo, da smo letos v prvih treh mesecih v predilnici dosegli za 18% večjo proizvodnjo kot leta 1980 in za 7% več kot lani. Ta dosežek je zadovoljiv ob dejstvu, da je rast industrijske proizvodnje v SRS komaj 1,5% in ob že omenjenih težavah z oskrbo s surovinami. Pomembno je tudi to, da smo v prvem kvartalu povečali proizvodnjo česane preje za 20%, sintetične za 3% in flajerski stenj celo za 59%, s čimer uresničujemo naš stabilizacijski program, ki določa, da moramo tiste vrste preje v katerih je več vloženega dela in znanja in so zaradi tega donosnejše, tudi hitreje povečevati. Tudi sukalnica je v letošnjih treh mesecih naredila bistveni napredek, saj sc je količina sukane preje povečala za 16%, previte za 8% in efektne preje celo za 42%. Predvsem je pomembna povečana rast efektnih prej, katere povečanje proizvodnje je naša dolgoročna orientacija. PRODUKTIVNOST Točnih podatkov za realno oceno o produktivnosti dela še nimamo, vendar iz podatkov o doseženi proizvodnji in številu zaposlenih lahko ugotovimo, da je produktivnost rastla še hitreje kot obseg proizvod- nje, v predilnici povečali za 7%, v sukalnici pa za 12%, kar grobo pomeni, da je produktivnost v porastu od 10— 13%. V kolikor pa upoštevamo še dejstvo, da je bolniški izostanek v letošnjem letu bil za 25% večji kot leto poprej, pa lahko ocenjujemo produktivnost še povečano. Omeniti moram, da bi proizvodnja v predilnici in sukalnici bila lahko še večja, v kolikor ne bi bilo toliko bolniških izostankov. Nekateri še vedno izkoriščajo bolniški stalež in jim ni dosti mar za stabilizacijske ukrepe in utrditve gospodarskega položaja v tovarni. Nerazumljivo je tudi dejstvo, da je bolniški stalež delavcev iz drugih republik mnoge večji kot delavcev slovenske narodnosti. PRODAJA IN IZVOZ 1981 v kg 1981 v din 1982 1982 v din 1982 77ST kg 1982 TW kg 1. Kupci v SFRJ 1.519.474 218.954.761 1.559.042 266.677.000 102,6 121,8 2. Izvoz 286.643 28.355.556 288.223 33.403.000 100,6 118 S k u p a j 1.806.127 247.310.317 1.847.265 300.080.000 102,3 121,3 Iz primerjalne tabele lahko nosti za 21,8%. V kolikor bi ugotovimo, da smo prodajo v L kvartalu dobili povečanje na domačem trgu po obsegu cen Prej' za 16% kot je dolo-povečali za 2,6% in po vred- (Nadaljevanje na 4. strani) Delo komisije za inovacije ponovno oživelo PAVŠALNE ODŠKODNINE ZA DROBNE INOVACIJE IN KORISTNE PREDLOGE Delegati delavskega sveta so na seji prejšnji teden sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Dopolnitve so predlagali člani komisije za inovacije, ker v njihovem pravilniku ni točno opredeljeno, kako nagraditi tiste izboljšave, pri katerih je težko ovrednotiti pravo finančno korist. Tako je dodan k 59. členu še člen »a«, ki pravi: »V kolikor se osnova nadomestila za koristni predlog ne da določiti po postopkih, ki so določeni s tem sporazumom, se za posamezni koristni predlog določi pavšalna odškodnina v višini od 200,00 do 1.000,00 din. Predlogi, ki niso izvedljivi, so pa smiselni in koristni, se nagradijo s 100,00 din. Višino pavšalne odškodnine, ki se izplača predlagatelju koristnega predloga, predlaga komisija za inovacije, sprejme pa delavski svet.« Komisija za inovacije je v svojem planu dela predvidela kot glavno nalogo vzpodbujati inovator-sko dejavnost in jo približati čimširšemu krogu delavcev. Pri nas ne moremo pričakovati velikih izumov, so pa možnosti večjega števila drobnih inovacij in koristnih predlogov, ki izboljšujejo kvaliteto in pogoje dela. Prav zato uvajajo dodatni 59. a člen, ki omogoča nagrajevati vse, še tako male izboljšave in koristne predloge. Za tehnične izboljšave in izume, katerih finančna korist je določno merljiva, bodo še vedno potrebni izračuni avtorskih odškodnin po obstoječi tabeli. Ocena gospodarjenja v prvem trimesečju 1982 Zavorne ročice na sukalno-previjalnih strojih morajo biti brezhibne in nepoškodovane, ker drugače posluževalki pri ustavljanju vretena lahko zaidejo prsti rok v območje pogonskega traku. ^Predstavljamo vam v vodje delegacij Prve seje delegacij so za nami, izvoljeni so novi vodje, katere predstavljamo skupaj z njihovimi izjavami. Povedali so o tem, kako načrtujejo delo delegacij, o sodelovanju z delavci in delavskim svetom pri oblikovanju stališč pred odločitvami, pa tudi o tem, kako so delegatsko delovanje spremljali in občutili do sedaj. Povprašali smo jih, če jim je znano, da delegacije tudi sprožijo probleme svojega delovnega okolja za razreševanje v skupščinah in ne samo obravnavajo predloženo gradivo za seje. Povedali so: (Nadaljevanje 8 3. strani) čeno v resoluciji o povečanju obsega cen za leto 1982, bi vrednost prodane preje bila za 16% večja, tako pa povečani procent vrednosti prodaje izhaja predvsem iz ugodnejše strukture prodaje, več česane preje, sintetične in efektnih sukancev. Zahteve domačih kupcev so mnogo večje, kot so naše možnosti proizvodnje in marsikje morajo zaradi pomanjkanja preje zmanjševati proizvodnjo. Direktni izvoz je bil za 0,6% v fizičnem obsegu večji kot lansko leto in za 18% večji od vrednosti, vendar pri vrednosti izvoza niso upoštevane v celoti izvozne stimulacije, sicer bi bil odstotek še večji. Poleg direktnega izvoza pa smo v letošnjem trimesečju imeli znatno povečani izvoz po čl. 67. Točnih podatkov še nimamo, vendar lahko ocenjujemo, da je tega izvoza bilo v vrednosti cca 15 milj. deviznih din in bi z upoštevanjem tega izvoza naš izvoz bil povečan za približno 30% v primerjavi z lanskim trimesečjem. OCENA FINANČNEGA REZULTATA Podatkov, da bi lahko točneje ocenili poslovni rezultat še nimamo. Lahko pa ugotovimo, da bo na poslovni rezultat v prvem trimesečju negativno vplivalo znatno povečanje stroškov in to predvsem za surovino na eni strani, in neodobrenih višjih cenah za prejo na drugi. V kolikor ne bi bila povečana proizvodnja, produktivnost, ugodnejši asor-timan proizvodnje, več česane, sintetične in efektnih prej, bi bil poslovni rezultat zaskrbljujoč. Tako pa računamo, da bomo dosegli 300 milj. din celotnega prihodka, in bo večji za 55 milj. din v primerjavi z letom 11981. Tudi dohodek bo večji, vendar znatno manj kot celotni prihodek. Osebni dohodki so večji in bodo v poprečju že 12.000 din. Seveda pa bo nadaljnje gibanje osebnih dohodkov odvisno od povečane proizvodnje in produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka. Glede na težke razmere in pogoje v katerih smo poslovali v prvem trimesečju iz že- omenjenih vzrokov, smo za doseženi pozitivni poslovni rezultat lahko zadovoljni. IN KAJ NAS ČAKA V PRIHODNJE? Pogoji gospodarjenja v naslednjem obdobju se prav gotovo bistveno ne bodo spremenili ali izboljšali in možnost celo je, da se zaradi negativnih tokov izvoza in naših velikih deviznih obveznosti do tujine samo še zaostrijo. Zato je nujno, da enkrat za vselej spoznamo resnost položaja v katerem smo in se temu primerno tudi vedemo, delamo in uresničujemo naš stabilizacijski program. Imamo še ogromno neizkoriščenih rezerv, in to v: 1. boljšem izkoriščanju delovnega časa delavcev v proizvodnji in drugih službah; 2. v večjem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in zmanjšanju zastojev strojev na minimum; 3. v odgovornem varčevanju z vsemi materiali in s tem zmanjšanju stroškov; 4. v boljšem in pravočasnem vzdrževanju delovnih priprav; 5. v racionalnejši organizaciji proizvodnje in drugih služb; 6. v povečanju direktnega in skupnega izvoza in s tem omogočiti pravočasen in kvaliteten nakup surovin in ostalega reprodukcijskega materiala; 7. v zboljšanju delovne discipline in izvajanju pravilnika o odškodninskih zahtevkih; 8. v izkoriščanju strukture proizvodnje v korist česane, sintetične in efektnih prej; 9. v zmanjševanju bolniškega staleža, itd. Da bi kar najbolje prebrodili krizo v kateri smo iz že znanih dejstev je nujno, da se sleherni delavec zavestno vključi v izpolnjevanje začrtanih nalog in odpravi slabosti, ki jih je še veliko. Za gospodarsko stabilnost in moč kolektiva smo odgovorni vsi delavci v kolektivu, samoupravni organi, politične organizacije in predvsem strokovni delavci, da dosledno izvajamo postavljene naloge in sproti odpravljamo vse slabosti s katerimi se vsakodnevno soočamo. Glavni direktor: Jože Mirtič VINKO KERŽAN — vodja delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine: »Pred 13 leti sem začel od-bornikovati za našo KS, le-ta me je tudi v zadnjem mandatu delegirala v SIS za 7'KS. Kot odbornik sem občutil precej pritiskov krajanov, ki so me volili, kot delegat pa sem jih krepkeje občutil le po zadolžitvah v izvršnih telesih TKS zato, ker se je delegacija KS v zadnjem mandatu sestala le 2—3 krat. To pa pomeni, popolno mrtvilo! Sodelovanje delegatov delegacij iz naše delovne organizacije s svojim delegatskim okoljem in njenimi samoupravni- mi organi ter strokovnimi službami, naj zato tokrat ocenjujejo njeni delegati, menim pa, da je bilo sodelovanje dobro, gotovo pa ne toliko, da ne bi moglo biti še boljše. Tudi sam si ne morem želeti več kot to, da bi pri pripravi stališč naše delegacije kvalitetno sodeloval resnično najširši krog zaposlenih, neposredno ali preko samoupravnih organov, s pomočjo strokovnih tolmačenj ustreznih služb. Najboljše bi bilo, če bi sprejeta stališča vedno rezultirala iz celotne širine zastavljenih problemov in bila vedno, naključno, usklajena z izhodišči in interesi naše širše družbene skupnosti tam, kjer je to potrebno. Če bomo delegati skupščine materiale pravočasno in dodobra preštudirali ter po tem sklepali menim, da kasneje ne bomo imeli vzrokov, pritoževati se na svoje odločitve. Vsak delegat mora nositi breme svojega okolja oz. obveznosti in za neizpolnjevanje le-teh odgovarjati! Gotovo nas v času velikih gospodarskih težav in stabilizacijskih prizadevanj čaka odgovorno delo na vseh delegatskih ravneh, in ker so to problemi vseh nas, državljanov, jih zato tudi skupno in odgovorno rešujemo preko svojih delegatov!« LIDIJA SKUBIC — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za invalidsko-pokojninsko zavarovanje »V delegacijo v skupščino SIS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje sem izvoljena prvič, upam pa, da bom s svojim delovanjem uresničila zaupanje, ki mi je dano. Sama sem že s svojim delom sproti seznanjena s problematiko invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Zavedam se, da je to področje, ki zadeva nas vse in da delovne ljudi ta problematika zanima in so tudi pripravljeni dajati tehtne predloge o izboljšanju razmer na tem področju, seveda preko delegatov v delavskem svetu. O tem, da je v pripravi nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je bilo v našem glasilu že veliko napisanega, vodja' prejšnje delegacije je o tem sproti obveščal delavski svet in se z delegati posvetoval o stališču, ki ga je delegacija zastopala. Tako bo delegacija tudi vnaprej delovala, se posvetovala v svoji bazi in tudi zastopala naša stališča na skupščini.« MARTINA KRALJ — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za kulturo: »V vsaki interesni dejavnosti se lahko uporabniki zavzemajo za programe v takšnem obsegu, kolikor sredstev so pripravljeni združiti. V tem smislu uresničljive programe bi morali predlagati tudi izvajalci. Že doslej so se naše delegacije o pomembnejših zadevah posvetovale z delavskim svetom in strokovnimi službami, predvsem o programih in prispevnih stopnjah in na skupščinah zastopale stališče delavskega sveta. Naši delegati so se na skupščinah kar pogosto oglašali in večkrat izpadli, kot da vedno nekaj oporekajo. Dejansko pa se tako usklajujejo interesi med uporabniki in izvajalci, ki se morajo na skupščinah skupaj opredeliti za obseg in ceno programov. Doslej so delegacije še premalo izkoriščale možnosti, da bo sprožale pobude in potrebe svojega okolja za reševanje v samoupravnih interesnih skupnostih in so preveč čakale le na predloge izvajalcev. Tudi v tem smislu pričakujem vsebinsko delo delegacije, seveda poleg redne aktivnosti vseh izvoljenih članov delegacije.« JOLANDA KONRAD - vodja posebne delegacije v skupščino SIS za socialno skrbstvo: »Skupnost socialnega skrbstva oz. OZD na področju socialnega skrbstva je dejavnost posebnega družbenega pomena, v okviru katere se po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja minimalna socialna varnost in ugotavljajo vzroki ter preprečujejo motnje, ki ovirajo delavce oz. druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost. Naša naloga ni zato samo obravnavanje prejetega gradiva skupnosti socialnega skrbstva, temveč tudi prenašanje pomembnih stališč, interesov in mnenje vseh zaposlenih. Menim, da je SlS-socialne-ga skrbstva zelo pomembna interesna dejavnost v naši družbi, zato se svoje odgovornosti še toliko bolj zavedam. Kot strokovni delavec te stroke poznam to delo nekoliko globlje, laično pa naši uporabniki občutijo to dejavnost lahko rečem na lastni koži, saj SIS skrbi za socialno varnost vseh naših ljudi tistih, ki so pomoči družbe, soljudi najbolj potrebni. Rezultati se kažejo v zadovoljstvu ogroženih ljudi, za katere naša družba uspešno skrbi. Zavedam se odgovornosti, ki jo moja delegacija predstavlja v delovnem okolju. Predstavljati interese, želje ali zahteve tako velike baze v SIS ni zelo enostavno. Pričakujem popolno podporo, sodelovanje vseh članov naše delovne organizacije, samoupravnih organov ter vodilnih struktur našega podjetja v kolikor bo to potrebno.« VERA BRIC — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za zaposlovanje: »Menim, da je delegacija za zaposlovanje v naši delovni organizaciji ena tistih, ki ne deduje dovolj aktivno. Svoje delo je do sedaj posvetila predvsem obravnani samoupravnih splošnih aktov Skupnosti za zapo-zaposlovanja,sporazumeo ustanovitvi skupnosti in podobno. Bolj znana in bližja je problematika zaposlovanja članom odbora za delovna razmerja, ki se sestaja mesečno ali po potrebi tudi večkrat. Zato smo tudi pri oblikovanju delegacije za zaposlovanje vključili tudi nekaj članov odbora tako, da bo delo delegacije zaživelo in da bo delegatom problematika bližja in bolj znana, saj bodo le na ta način lahko uspešno sodelovali v delegatskem sistemu in prenašali stališča in predloge na skupščine. Za pomembnejše odločitve se bo delegacija posvetovala z delavskim svetom, kar ji bo omogočilo, da bo lahko na skupščinah resnično zastopala stališča baze in ne samo stališča članov delegacije, kar se dogaja še mnogokrat. Da so gradiva za skupščine preobsežna in strokovna zelo zahtevna, smo brali in pisali že velikokrat. Trudili se bomo, da bomo gradiva temeljito predelali in skupaj s strokovnimi službami predlagali najustreznejše rešitve.« MARIJA PENCUR — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za otroško varstvo: »Naša delegacija si bo v naslednjem mandatnem obdobju prizadevala, da bo opravičila zaupanje delavcev kolektiva. Zavedam se, da bo potrebno aktivno sodelovanje vseh članov delegacije ne samo na sejah ampak, da bomo znali ob vsakem času prisluhniti pobudam za oblikovanje stališč širšega delovnega okolja. Pobude bomo obravnavali na sejah naše delegacije, nato pa jih bomo poskušali reševati ob pomoči strokovnih služb in samoupravnih organov DO. Mislim, da bo delo delegacije zaživelo šele tedaj, ko bomo poleg obravnav gradiv za seje skupščin, reševali tudi konkretne pobude in probleme delavcev našega kolektiva. Glede na to, da v naši DO prevladujejo ženske, je problem varstva otrok še toliko bolj prisoten. Večkrat smo že razpravljali, da bi organizirali otroško varstvo v okviru naše DO, podobno kot že imajo v nekaterih tekstilnih tovarnah. Zavedam se, da je to povezano tudi z finančnimi sredstvi, katerih pa nismo predvideli v tem srednjeročnem obdobju, kar pa ne bi smel biti razlog, da bi v tej smeri ostali na pol poti. Prizadevali si bomo proučiti vse možnosti za organizacijo varstva in vzgoje naših otrok v okviru DO in skupnosti otroškega varstva občine Litija. Kajti mati, ki je obenem delavka in samoupravljalka, bo še bolj produktivna in uspešna le takrat, ko bo vedela, da je njen otrok v varnem okolju. Naj dodam še to, da si želim pestro sodelovanje in veliko skupno doseženih uspehov.« ANDREJ ŠTRTOF — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za raziskovanje: »Dobro razvita raziskovalna dejavnost ima lahko velik vpliv na izboljšanje produk- (nadaljevanj e na 6. strani) (nadaljevanje s 5. strani) tivnosti dela, delovnih pogojev, dvig fizičnega obsega in kvalitete dela, ter na koncu tudi na boljše življenske pogoje delavca in občana izven svojega delovnega okolja. Naša delegacija bo zastopala stališče, da se čim več sredstev in naprav usmeri v inovacijsko in raziskovalno dejavnost, ki bo koristna za združeno delo. V skupščino SIS za raziskovanje bomo prenašali probleme naše DO na tem področju in sodelovali pri razreševanju le teh. Prepričan sem, da nam bo to ob aktivnem sodelovanju vseh članov delegacije tudi uspelo.« JANEZ HAUPTMAN — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za telesno kulturo »Pravico delavcev iz materialne proizvodnje, da uresničujemo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju družbene dejavnosti telesne kulture, uresničujemo po posebni delegaciji v naši PL. To je ena od oblik gospodarjenja z rezultati dela delavcev, ki zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti. Sodelovanje delavcev s posebnimi delegacijami se mi zdi, da se odraža bolj posredno preko DS in strokovnih služb, ki sodelujejo pri oblikovanju stališč. Mislim, da je najbolj občutno delovanje delegacije zbora ZD pa tudi na področju SIS se občuti delovanje naših delegacij. V prvi mandatni dobi sem bil v delegaciji zbora ZD, v drugi mandatni dobi pa v posebni delegaciji za zaposlovanje, kjer smo vsa štiri leta sprejemali samo neke statute in spremembe, nad takim delom delegacije pa delavec gotovo ne more biti navdušen, ker je potrebno, da bi bil pravnik, da bi vse stvari razumel. Delavci vidimo probleme svojega delovnega in življcn-skega okolja zato se zavzemamo za razreševanje teh v skupščinah SIS poleg tega, da obravnavamo tudi predložena gradiva kjer moramo izraziti svoje mnenje. Prizadevali si bomo da kar najbolj ustvarjalno pripomoremo pri uresničevanju naše vloge da opravičimo zaupanje delavcev, ki so nas izvolili za to delo. BRANKO BIZJAK — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za izobraževanje: »Tudi v naši delovni organizaciji smo izvolili 7-člansko posebno delegacijo za poši- ljanje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja. Ta delegacija je pristojna tako za občinsko kot za posebno izobraževalno skupnost (po novem statutu Izobraževalno skupnost za tekstilne usmeritve). Skupščina posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko je doslej delovala pretežno na zastopniškem principu, po katerem so večje delovne organizacije tekstilne industrije predstavljale delegatsko bazo. Tako je imela doslej tudi naša delovna organizacija v skupščini eno delegatsko mesto. Ker je v tekstilni in oblačilni industriji Slovenije okoli 215 delegacij, vse pa imajo v zboru uporabnikov le 27 de- legatskih mest, se bodo odslej delegacije med seboj povezovale v enako število konferenc delegacij. Novi statut IST točno predpisuje organiziranost in razporeditev konferenc delegacij za delegiranje skupnih delegatov v zbor uporabnikov. Naša delegacija se je v minuli mandatni dobi redno sestajala pred vsako sejo skupščine izobraževalne skupnosti ter nadrobno obravnavala obsežno in pestro gradivo vzgojno izobraževalne problematike. Vsem nam je znana splošna ugotovitev, da prejemajo delegacije prevečkrat preobsežna in težko razumljiva gradiva, da bi jih imele čas poglobljeno obdelati, pogosto pa smo zaradi tega tudi težko dojeli bistvo predlaganih rešitev. Tudi mi smo mnenja, da bi bilo delegacijam uporabnikov koristneje pošiljati le kratke in pregledne izvlečke gradiv s predlogi sklepov. Rok za sklic delegacije je pogosto zelo kratek. Po novem predlogu naj bi delegacija prejela gradivo v obravnavo vsaj tri tedne pred sejo skupščine, kajti le tako se bo uspela posvetovati s čim širšim krogom delovnih ljudi, stopiti v stik z delavskim svetom in strokovnimi službami, ki za delo delegacij skrbe prav tako kot za delo delavskega sveta in drugih organov upravljanja. Naša delegacija je pogosto posredovala na sejah skupščin stališča do vprašanj finančne narave, kakor tudi pri sami vsebini programov, ki se uresničujejo v izobraževalni skupnosti. Še uspešnejše delo naših delegacij lahko pričakujemo z družbenim izobraževanjem delegatov za opravljanje funkcij in nalog v delegatskem sistemu in ne nazadnje tudi z nenehnim individualnim usposabljanjem slehernega delegata. FRANC LESJAK — vodja posebne delegacije v skupščino SIS za zdravstvo: »V posebno delegacijo v skupščino SIS za zdravstvo sem izvoljen drugič, zato dela in naloge delegatov na področju zdravstva dobro poznam. Delegacija SIS za zdravstvo ima 7 članov. Namestnica predsednika je Ani Povše, ki je že v pretekli mandatni dobi uspešno vodila naloge tajnika delegacije. V preteklem mandanem razdobju je imela zdravstvena skupnost Litija, 19 skupčin-skih zasedanj. Za vse skupščine smo zagotovili udeležbo delegata in naše delovne organizacije. Pred skupščino SIS za zdravstvo je delegacija obravnavala gradivo skupščine, katerega so z vabilom prejeli člani delegacije. Na sestanku smo sprejeli, upoštevajoč priporočila delavskega sveta, stališča do obravnavanih vprašanj, katera je na skupščini zastopal izvoljen delegat. Delo na področju zdravstva je zelo pomembno. Novi zakon o skupnosti, katere povezuje republiška zdravstvena skupnost. Zaradi skupnih interesov so zdravstvene skupnosti iz Ljubljane in širše okolice ustanovile medobčinsko zdravstveno skupnost, ki usklajuje delo občinskih skupščin, zlasti še na področju bolnišničnega zdravljenja. Zdravstvene skupnosti iz okolice se v sedanjem sistemu zdravstvenega zavarovanja zavzemamo, da bi ljubljanske zdravstvene skupnosti prispevale sredstva za kritje primanjkljajev, saj se v zdravstvene skupnosti Ljubljane stekajo finančni prispevki od vozačev, ki jih tudi na področju naše skupnosti ni malo. Skupščina OZS je organizirana v dveh zborih, zbor uporavnikov in zbor izvajalcev. Izvajalci so delegati izvoljeni v zdravstvenih ustanovah, uporabniki pa delegati iz delovnih organizacij, ustanov in krajevnih skupnosti. Tako skupščina uskljajuje interes izvajalcev kot uporabnikov zdravstvenega varstva. Finančna sredstva za kritje zdravstvenih storitev se krijejo iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje delovnih občanov. Tudi OZS deluje in usmerja delo po večletnem razvojnem programu. Letno sprejema finančni načrt in sklepa, po načelu svobodne menjave dela, samoupravne sporazume z izvajalci (zdravstveni dom, bolnice, domovi počitka) o izvajanju programov upoštevajoč finančni načrt. V sedanji organiziranosti zdravstva, zaradi podražitev, finančna sredstva ne zadostujejo za kritje vseh stroškov in je v teh pogojih težko sprejemati finančne načrte, ki ni- majo kritja s prispevki. V letu 1981 je OZS zaključila finančno leto z 900.000 din primanjkljaja. Ta je bil delno poravnan iz solidarnostnih sredstev, delno se bo kril iz presežnih sredstev ostalih SIS, v kolikor bodo s predlogom delovne organizacije soglašale. Pred novoizvoljeno skupščino ZS so zelo važne naloge. Kako uskladiti finančni načrt z dejanskimi dohodki ob planiranju solidarnostne pomoči ljubljanskih zdravstvenih skupnosti? Na drugi strani je zahteva, da izvajalci (Zdravstveni dom, bolnica) zagotavljajo v storitvah pravice, ki so zagotovljene občanom po zakonu. Po predlogu medobčinske zdravstvene skupnosti bi morale stremeti OZS, da zmanjšajo stroške zdravstvenega varstva z naslednjimi ukrepi: — z zmanjšanjem obsega dela zunaj rednega delovnega časa v zdravstvenih organizacijah združenega dela, — z zmanjšanjem zahtev po novih zaposlitvah v zdravstve- obsega -zdraviliškega zdravljenja, nih organizacijah, — z zmanjšan — z zmanjšanjem števila škega zdravljenja samo na postopek nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču, — uvajanju nadzora in s tem tudi omejitev potrošnje zdravil preko receptov, — z organiziranjem izvaja-njacin nege bolnikov na domu, zdravljenja, — s sprejetjem ukrepov za usklajevanje obsega pravic in finančnih obveznosti, ki izhajajo iz njihove realizacije, — z uresničitvijo prednostne naloge za boljše zdravstveno varstvo delavcev, — z uvajanjem finančnega in strokovnega nadzora nad opravljenim delom zdravstvenih organizacij. O problematiki zdravstvenega varstva bodo morali med letom razpravljati tudi delavski sveti delovnih organizacij in se dogovarjati o zagotavljanju preventivnega zdravstvenega varstva, ki so ga dolžne OZD izvajati po zakonskih predpisih varstva pri delu. Delo naše delegacije bo zahtevno in odgovorno. specialističnih pregledov, — z omejitvijo zi Nov obračun povračil materialnih stroškov Delegati delavskega sveta so prejšnji mesec določili novo višino za povračilo materialnih stroškov. Pri tem so upoštevali 40. člen pravilnika o materialnih stroških in določila dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Višine teh povračil so od 1. 4. 1982 naslednje: 1. Dnevnice za službena potovanja v državi: — za odsotnost od 6 do 8 ur 193.— din — za odsotnost od 8 do 12 ur 278.— din — za odsotnost nad 12 ur 510.— din 2. Stroški prenočevanja: — na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B. kategorije, kategorije A pa le v primeru, če ni mogoče dobiti nobenega drugega prenočišča; — brez predložitve računa 180.— din 3. Dnevnice za službena potovanja v tujino (ni sprememb). Izplačujejo se v višini, ki velja za II. skupino dnevnic republiških upravnih organov. 4. Nadomestilo za ločeno življenje, mesečno: 1.950— din 5. Stroški prihoda na delo: — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino (do te višine prispeva delavec sam) 106,90 — stroški kilometrine prihoda na delo, če ni javnih prevoznih sredstev, se nadomeščajo v višini za km 1,80 6. Nadomestilo stroškov lastnega prevoznega sredstva za službene potrebe, za prevoženi kilometer: 6,80 ................................ V sukalnici montiramo nove sukalno previjalne stroje Allma, ki pa so po konstrukciji enaki strojem, ki jih že imamo. Na sliki Ivan Antonič odpira zaboj s strojnimi deli. v ozadju na novo postavljeni sukalno — previjalni stroji. V pripravi je nov samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih vprašanj v delavcev Predilnice Litija y Člani odbora za stanovanjska vprašanja so se odločili, da bodo samoupravni sporazum o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj Predilnice Litija dopolnili oziroma celotni samoupravni sporazum spremenili in ga uskladili z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Sedanji samoupravni sporazum o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj so torej ne samo dopolnili, temveč kot je rečeno v celoti spremenili. Pri sestavi novega sporazuma so upoštevali določila omenjenih aktov, poleg tega pa tudi pomanjkljivosti, katere so zasledili pri svojem delu. Bistvena sprememba je finančna soudeležba, ki je v osnutku samoupravnega sporazuma nižja kot v sedaj veljavnem in pa pogoj za pridobitev kredita iz sredstev stanovanjskega sklada delovne organizacije o obveznem namenskem varčevanju pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko komunalni banki, na katerega smo že dalj časa opozarjali. V samoupravni sporazum so vključili tudi planiranje reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, kar do sedaj samoupravni sporazum ni opredeljeval. Člani odbora za stanovanjska vprašanja so osnutek predložili delegatom delavskega sveta, ki ga bo določil za javno obravnavo po samoupravnih delovnih skupinah. Po obravnavi pripomb bo delavski svet določil predlog za sprejem na referendumu, ki bo predvidoma v mesecu juniju. Pozivamo vse delavce, da v javni razpravi aktivno sodelujejo in s svojimi predlogi prispevajo k čimboljši politiki reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev Predilnice Litija. JAVNA RAZPRAVA TRAJA DO 20. MAJA. PODROBNEJŠA OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN SKLIC JAVNE RAZPRAVE BO OBJAVLJENA V NASLEDNJI ŠTEVILKI PREDILCA. 7. Terenski dodatek 196,00 Delovno okolje izločuje kršitelje delovnih dolžnosti VEČJA DELOVNA ZAVEST DELAVCEV Enega največjih problemov v našem gospodarstvu predstavlja oskrba s surovinami in pomožnim materialom, zato moramo z njimi skrajno varčevati. Stremeti moramo za čim boljše izkoriščanje delovnih sredstev in delovnega časa. Večina delavcev se zaveda svojih dolžnosti, kar se odraža tudi v proizvodnih rezultatih, ki so v tem obdobju zadovoljivi. Obstajajo pa še vedno posamezni kršitelji delovnih obveznosti, ki s svojim neodgovornim vedenjem zmanjšujejo uspehe ostalih delavcev. Zato prihaja na disciplinsko komisijo vedno več prijav, ki jih pišejo delavci sami. S tem smo prišli do tiste točke osveščenosti delavcev, ko večini od njih ni več vseeno, kakšni bodo skupni rezultati dela. Če bo disciplinska komisija dosledno upoštevala vse prijave in tudi ustrezno ukrepala, se bo tudi število kršiteljev zmanjšalo. Pogosto zaleže že opomin, v trdovratnejših primerih pa tudi izključitev posameznika ni nobena škoda za podjetje. Vsi skupaj namreč nimamo nobene koristi od delavca, ki namerno zanemarja svoje dolžnosti do dela, delovnih sredstev in končno tudi do sodelavcev. Prav je, da je tudi ODR selektiven in sprejema le tiste delavce, ki resnično želijo delati. Pred letom ali dvema smo namreč vsak mesec sprejeli veliko število delavcev, med katerimi so mnogi že v poskusni dobi odpovedali, ker so zaposlitev jemali premalo resno. Anton Požek — predsednik konf. sindikata f Kaj je »Sirospun« preja V tekstilni industriji obstajajo težnje za skrajšanje in racionalizacijo tehnoloških postopkov predenja. Ena zadnjih novosti na tem področju je tako imenovani »SIROSPUN« postopek predenja. Bistvo tega postopka je v tem, da na prstančnem stroju združimo fazi pre-\denja in sukanje preje. Končni proizvod prstanč-nega stroja ni preja temveč sukanec, katerega lastnosti so podobne lastnostim klasičnega sukanca. Za izdelavo »SIROSPUN« preje je možno uporabljati klasične pr-stančne stroje z dograditvijo ustrezne opreme. ____________________F. L. J DOBER GOST — Zakaj ne vržete tega pijanca ven? Že dve uri spi za mizo! reče šef natakarici. — Saj sem ga že petkrat zbudila, pa je vsakič plačal in zaspal nazaj. DOPUST Lojze je šel prosit šefa za tri dni dopusta. — In zakaj ga boste potrebovali? — Ena mojih znank se bo poročila, pa ji bom šel za ženina. Hitre in spretne roke snemajo polne navitke preje s prstančnega stroja in natikajo prazne cevke. Paziti pa je potrebno, da se zabojček na vodilu ne zatakne in pade z vozička ziroma da delavka ob tem ne pade čez zabojček. Prvoaprilske potegavščine V prejšnji številki Predilca so bile objavljene štiri prvoaprilske potegavščine. SVEŽE RIBE V MENZI, DIMNIK IN VETER, ČEŠNJE KOT JABOLKA in VESOLJE SE SPREMINJA. (Prva na 3., druga na 6. in ostali dve na 8. strani). Od vseh sodelavcev, kolikor se je odzvalo nagradnemu razpisu za ugibanje potegavščin, so bili štiri odgovori popolnoma točni. Kot smo že objavili znaša nagradni fond 250.— din in tako dobi vsak srečni dobitnik 62,50 din nagrade. Ti so: Ela Mele Rudi Zupan Vera Miglič Angelca Meserko Nekateri niso našli vseh potegavščin, nekateri pa so jih celo več. Tako je bila za nekatere potegavščina to, da transportni delavec varuje prehod viličarjev preko ceste z zastavico. To je resnica! Tako zahtevajo, pri teh pogojih, varnostni predpisi! Seveda pa zaradi tega nismo zaposlili novega delavca. Marsikomu se je zdela potegavščina tudi izjava naših štipendistov, da se bodo tudi letos udeležili mladinske delovne akcije »Kozjansko 82«. Tudi to ni bila potegavščina, saj so mladi to res rekli. Seveda pa bodo morali to še dokazati. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek Člani uredništva: Branko Bizjak, d,pl ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Ma en- st is 'nSss (76)- l,ži di>b’,°cb"' ‘ie">vnc Ti™"*,n “p,’koi“ci '"“pi“n° ~d™ T»k: tk