avgust » T Sv. Rok 17 S Hijacint 18 č Helena " P Ludovik + 20 S Bernard IfUT^btafi: 22 P Simforijan sss*,8-« " C Ludvik, kralj« j® 1 Genezij + Z7JS Jožef Kal. MN12. pobink7~ f tea°bBtar-31 S Rajmund erikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI JLIST Si AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico. — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOI3. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x '(Official Organ of, four. Slovenian Organizations)] ITAJtTAKEjfti m lAJBOLI PRILIUBLJKH SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, Vi'opa bo morala špansko vprašanje popolnoma znova načeti. — Gen. Franco odklonil načrt glede odprave tujezemcev, kakor bil predložen" od mednarodnega odbora. — Tudi Italija ni pri volji, da bi odpoklicala , svoje vojaštvo. London, Anglija. — Vse, «ar so doslej sklenile in sko- [ale Resile, da rešijo civilno . ^narodno vojno v Španiji, ln' ji napravijo konec, je z enim mahom padlo v vodo in nadeva stoji takortekoč na isti ckl> kjer je bila pred dvema «oma. Pogajanja se bodo mo- ala očividno popolnoma znova 2a in ki j Jih pred par meseci odobri- ^ ostale evropske velesile, je- pravil vodja španskih naci- sv 0V' general Franco, v sh\T °dgovoru>. ki S& je 'po-na t C6m zadnjega tedna nem noto niednarod- v g" 0dboru za nevmešavanje C'db-aniji' V °dgovoru sicer ne naf-1'!6 poPoln°rna celotnega odnK I Vendar Pa odklanja 0 britev najbolj glavnih točk. Žf P°r°čano, se je tem 7eva ni 0<3bor zedinil na Vsak Se ima iz gPaniJ'e' od prav v 3 Ujočih se strani> od" skih 'J' večje število tujezem- s tist JeVnik°V' llamreč 10>000 mig;-6 strani, kjer posebna ko- in 2Ja, U8'otovi- da jih je manj, Veci * Se strani sorazmerno °dpra ; kakor hitro bi bila Ha, inozemcev konča- la i'-,,,! ?e naci.ionalistom prizna- PranCa bojeva»ia-ru Za^,C0 pa v svojem odgovo-brez v ,Va najprej, da se mu vica i lh Pobojev prizna pra-da bo°Je7anja in šele potem, zemcevlniSial na odPravo tuje-kakor .1Z Spani-)e> in "iti to ne, načrtu ^ Zailteva po sprejetem se jihMarveč z vsake strani - vsake strani lnia odpraviti enako šte Vil»- IW -------- — —- Ho odki . 0 Franco tudi odločnemu anja' da bi Pristal h ka-v svrho štetja PoWSfih v°jakov. voi'a, J ga odklonilnega odgo-Angij j,' ?a -ie Poslal Franco, ' M yi Jcl IStorncsv.^ _____• 1 . J.. "wini x1 run 0(1 Italiip1Stočasno 8°Vor t Podoben neugoden od- Sv°jih vamreč, da ta ni pri volji ie, a«, j®1 odpoklicati iz Špani- je tudi od- lle , tega tudi druge dr-> krn v1'6" Vse to je izzvalo je pS položaj v EvroPJ' i 1111 min. predsednika ki Ch KAMPANJA PROTI CERKVI Naziji zastrupljajo proti krščanstvu. mladino ha*nbew min* predsednika Hljo v?"' da prihitel v unaon s svojih po-^ kabinZfdevo Prouči z vlad- 'netom. iT—o-— • pr|nese sreče «<£ J- - stari pre-govori, da denar ne t!miJe r *Ce' a malokdo ga ^e>, da°Kin ljudi je 6)iil 'U bo kup denarja po-volii,-_7? nJ'e in Hi i........j. „ "»osti v , UU1 KUP zado-tem ' ako malo l'esnice je ^kinV6 ^°dal tragičen ta p°kliCM Len«yel. Mož, iai"cu 193«mesar' .'e zadel v d^nesek Ll neki irski loteri-S si H $26 877. Pretekli te- n!nje s st^i sam končal živ-^^a^^^o.Kajje Si Je nI\ Kakor ,Vekdo 80d»i Sp0kratkim skušal PariZj Francija. — Tukajšnji mednarodni informacijski urad poroča o nezaslišani propagandi, ki jo vodi v Ntemčiji nazijska mladinska organizacija proti krščanstvu. Med nauki, ki jih ta organizacija razširja med mladino, je sledeče: Krščanstvo je vera za suž-nj[e in tepce ter stoji na enakem stališču kakor komunizem. Novi testament je judovska iznajdba, češ, da je bil kopiran iz orientalskih legend. Krščanske civilizacije sploh ni in krščanstvo je pokvarilo nemški narod in mu je sovražilo. Češčenj"e svetnikov je smešno; katoliška cerkev je izzvala tridesetletno vojno; jezditi izhajajo iz Judov,itd. itd. Razumljivo je, da se tudi naduto obregnejo ob papeža. -o- SENATOR UTEGNE NEODVISNO KANDIDIRATI Washington, D. C. — Vplivni prijatelji senatorja Pope iz Idaho prigovarjajo temu, naj pri glavnih jesenskih volitvah nastopi kot neodvisni kandidat. Ta senator,ki je zvest pristaš Roosevelta, je bil pri nedavnih primarnih volitvah poražen od drugega demokratskega kandidata, Clarka, kateri ni naklonjen New deaiu. Prijatelji trdijo, da demokratska stranka ne more dosti izgubiti, tudi,, ako bi jo Pope s svojim nastopom razcepil, češ, da Clark itak ni dosti boljši od republikanskega kandidata. Poleg tega pa se domneva tudi, da je pri prirriarnih volitvah dosti republikancev volilo za Clarka, da porazi Popea, ki pa bodo pri glavnih volitvah šli nazaj na republikansko listo, vsled česar ima Pope izglede, da zmaga. -o- V WAUKEGANU PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO Waukegan, 111. — V tukajšnjem jjiestu se bo vršila zadnji teden meseca septembra razstava farmarskih pridelkov ir. tovarniških izdelkov severnega Illinoisa in južnega Wis-consina. Pripravljalni odbor so sestavili meščani sa'mi. -o-- DRŽ. PRAVNIK RAZBIJA IGRALNICE Chicago, 111. — Pretekli petek jo bil že tretji dan, ko je moštvo drž. pravnika Courtne-ya čistilo mesto s pokončava-njem raznih igralskih beznic. V vsakem slučaju je moštvo nastopalo na isti način, namreč, da je s sekirami razbilo pohištvo v igralnicah. Lokal, ki ga je zadela v petek ta usoda. je stal na 3223 W. Roosevelt rd. Kakor de razvidi, bo Courtney nadaljeval s tem delom, dokler ne bo mesto popolnoma izčiščeno. NOV GLAVNI ODBOR KSKJ Znatne spremembe med osob- jem gl. odbora. Eveleth, Minn. — Konvencija K. S. K. Jednote se je zaključila zadnjo soboto in ena končnih točk na dnevnem redu je bila volitev novega odbora za prihodnja štiri leta. Izid volitev je sledeči: Predsednikom je izvoljen John Germ, Pueblo, Colo.; prvi podpredsednik John Zefran, Chicago; tajnik Jos. Zalar; pom. tajnik Louis Zeleznikar; blagajnik Matt Slana; duh. vodja Rev. Butala, župnik v Jolietu; športni direktor Joe Zore iz Waukega-na, 111. Kraj za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila v 1942, je določeno mesto Chicago. VLADA SKUŠA IZBOLJŠATI ČEBELE Belts vil le, Md. — Tukajšnji vladni laboratorij, ki se bavi s proučevanjem žuželk, se je spravil na delo( da s pomočjo križanja dobi čebelo, ki ne bo imela žela, pač pa bo produ-cirala več medu. VESEL DOGODEK Chicago, 111. — Rojenice so zadnji petek obiskale tukajšnji mladi zakonski par Mr. in Mrs. Walt'er Smyth 2015 So. Hoyne ave. in jima prinesle malo hčerkico. Dekliško ime mater*e je bilp Stephanie Mrak CShroef)'. — Iskrene čestitke! JUDE HOČEJO ZAZNAMOVATI Berlin, Nemčija. — Zadnji teden je izšla nova nazijska odredba, po kateri si mora vsak Jud, katerega prvo ime doslej ni zvenelo po judovsko, dodati k imenu ali Israel ali Sara, da se bo na ta način njegova pripadnost lahko takoj videla. Odredba stopi v veljavo s 1. januarjem. -o- MALO NERODNO Hollywood, Cal. — Filmska igralka Mona Barrie je bila precej presenečena in precej tudi v zadregi, ko je zadnji petek pričela od vseh strani dobivati čestitke k rojstvu o-troka. Ženska v resnici sploh ni imela otroka. Zmeda je nastala vsled podobnosti imen. V časopisju je bila objava, da je postala mati Mrs. Berle, katere prejšnje ime je bilo Mona Barry. Barrie pa je zdaj dobila nedobrodošel kredit. PO KATJVETU — St. Louis, — Pater Francis Sugiyama, japonski duhovnik,, ki j'e točasno tukaj na obisku, se je izrazil, da se kažejo sijajni izgledi za razširjanje katoličanstva na Japonskem Točasno je na Japonskem od 90 milijonov ljudi samo 200,000 katoličanov. — Chicago, Hi. _ Nedavno je preminul tukaj Rt. Rev. Msgr. D. P. O'Brien, ustanovitelj in župnik cerkve sv. Ko-lumbana. Med drugimi sorodniki tega duhovnika je osem nečakov in pranečakov, ki so tudi duhovniki, in 13 nečakinj in pranečakinj, ki so nune. — Budapesta, Ogrska. — Iz bivše Avstrije se poroda, da je nazijska vlada dala zapreti tamkaj 15 kolegijev Krščanskih bratov z motivacijo, "da so odvisni cd Rima," in zato nezaželjeni. — Kanton, Kitajska. — Japonski bojni aeroplani so ne* davno z bombami poškodovali veliko tukajšnjo katedralo, na kateri je bila francoska zastava, in pri tem tudi pobili Večje število ljudi. -o- ŽENSKE NISO SLABE AVTO-MOBILISTINJE French Lick, Ind. — Splošno mnenje, da ženska ni tako sposobna, voziti avto, kakor je moški, je zavrnila Aetna za-varovalninska družba v svojem poročilu, ki ga je izdala zadnji petek. To poročilo je bilo sestavljeno na podlagi dvoletnega opazovanja in preiskovanja, ki ga jle družba vršila sirarn cele' dežele. V njem se trdi, da ženska ravno tako dobro vozi kot moški. Res je sicer, pravi poročilo, da je moški nekoliko hitrejši pri kre-tanju in zaviranju, toda zato so pa ženske boljše pri vožnji PRITISK OD DVEHJTRANl Ogrska se ima odločiti ali za Nemčijo in Italijo, ali za Malo antanto. Budapesta, Ogrska. — Mala Ogrska je postala hipoma predmet intenzivne pozornosti srednje Evrope in dve vplivni strani si prizadevate, da si pridobite njeno naklonjenost. Od ene strani izvaja pritisk na njo Mala antanta, od druge strani pa Nemčija in z njo Italija. Kakor je bilo že zadnji teden poročano, se je te dni vršilo na Bledu v Sloveniji zborovanje zastopnikov Male antante, namreč Jugoslavije, Čehoslovaške j in Rumunije, katerega predmet j razmotrivanja je bila predvsem Ogrska, kajti te države skušajo svojo malo sosedo rešiti pred fašističnim vplivom. Obljubljajo ji zato vojaško enakopravnost in pravico oboroževanja, katere Ogrska po mirovni pogodbi zdaj nima; dalje tesnejše ekonomske odnošaje z njo, da bo lahko spravila svoje poljedelske produkte na svetovni trg, in končna sklenitev nenapadalne pogodbe. Takoj pa se je oglasila na drugi strani Nemčija, katera nujno potrebuje Ogrsko pri svojem prodiranju proti vzhodu, in ji obljubila še več, namreč, poleg vsega, kar ji obeta Mala antanta, ji je ponudila še svojo podporo pri borbi za dosego večjih pravic za njene narodnostne manjšine na Čehoslovaškem, Rumunskem in v Jugoslaviji. In končno ji je obljubila tudi, da bo sprejeta v os Rim-Berlin. Kako zelo si prizadeva Nemčija, da si pridobi Ogrsko, se razvidi iz sijajnega sprejema, ki ga je priredila zadnjo nedeljo ogrskemu regentu Horthyu, ko je ta obiskal Nemčijo, in ki ni skoraj nič zaostajal za sprejemom, kakor-šnega je bil lani deležen Mussolini. Iz Jugoslavije Med hudo nevihto, ki je pred kratkim divjala po Sloveniji, je na več krajih udarjala strela in napravila precej škode. — Težka nesreča delavca pri regulaciji Rinže pri Kočevju. — Smrtna kosa in drugo. širite amer. slovenca ponoči in jih Meščeče luči ne ovirajo tako. TERORIZEM V RAZBURKANI PALESTINI Slika kaže, ko angleško vojaštvo in policija preiskuje ljudi na neki ulici v jeruzalemskem predmestju po bombnem napadu, ki se je izvršil na arabski tržni prostor v mestu Haifa in v katerem je bilo ubitih 45 Arabcev in en Jud. < 1&W x Divjanje strele Ljubljana, 5. avgusta. — Iz Hotiča pri Litiji nam poročajo: V sl-edo dopoldne se je ne-* bo nenadoma stemnilo in kma-' lu nato je sledil hud naliv, ki je trajal nad eno uro. Med nalivom je strela udarila v hišo posestnika Ivana Štruklja v Jesenjah. Strela je na strehi razbila okrog_ 150 komadov o-peke in razklala tramovje. Na podstrešju je švignila v staro skrinjo in notri vžgala star dežnik. S podstrešja je šla strela skozi strop v kuhinjo, kjer so na stolu sedele mati in dve hčerki. Strela je cbžgala stol na več mestih, ženskam se pa ni nič hudega zgodilo. Pod mizo sta bila pes in mačka; pes je ostal nepoškodovan, mačko pa je vso raztrgalo,, da je takoj poginila. Strela je švignila po kuhinji, šla večkrat skozi strop in razkopala omet po zidu. Meseca avgusta leta 1929 je tudi udarila strela v Strukljev hlev in ga zažgala, da je pogorel do tal. V Ribnici na Pohorju je 3. avgusta razsajala huda nevihta. Strela je udarila na njivi posestnika g. Zapečnika v žito, ki je bilo zloženo v kope. Dve kopi sta zgoreli popolnoma. Ljudem ki so prihiteli na polje, se je posrečilo požar zadušiti. V Zgornji Senici nad Medvodami je v torek treščilo v kozolec vdove Hribar. V kozolcu je bilo 18 oken pšenice, ki je vsa zgorela s kozolcem vred. Iz Šenčurja pri Kranju nam poročajo, da je v Voglah med nevihto v sredo treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Burgarja. Zgoreli sta dve veliki šupi, shramba za vozove in hlev. G. Burgan ima veliko škodo. . . . -o- Nesreča delavca Stara cerkev pri Kočevju, 27. julija. — Regulacijska dela v strugi Rinže, so v polnem teku. Za ta dela so se že vsa povojna leta zanimali zlasti posestniki, ki so imeli svoje parcele v nižini ob Rinži. katera je vsako leto preplavljala obsežne travnike, tako, da je na njih rastla le slaba kisla trava. Z regulacijskimi deli se je pričelo pred dvema tednoma. Najbolj so se tega dela seveda veselili Slovenci v okolišu Stare cerkve, ker se iim je s tem ponudila prilika skromnega zaslužka. Med mnogimi delavci je bil tam za-ooslen tudi France Naglič, iz Slovenske vasi 60, ki je delal pri minerjih, kjer je pa prišlo do usodne nesreče. Včeraj so delavci Naglič, Samec, Rado-slav, Skulj in Damjan Zaje, navrtali skalovje v novi strugi in položili razstrelne mine. Dve sta se takoj vžgali, tretja pa, ki je bila zvezana z malce daljšo vžigalno vrvico, se ni vžgala takoj. Nihpe ne ve, kaj je napotilo Nagliča, da je pohitel k skalovju prezgodaj in v času, ko je še kamenje od prejšnjih dyeh razstrelb padalo na zemljo. Med vzklikom: "Moja mina najbrže ne gori!", se je Naglič, ne meneč^se za svarilne klice preddelavca pognal naprej. Komaj pa se je približal skalovju in se sklonil, se je mina vžgala in razstrel je bušil Nagliču v obraz, da se je težko ranjen in ves v krvi zgrudil. Obraz mu je popolnoma razkazilo. Sodelavec Samec je takoj pohitel v 4 km oddaljeno Kočevje, odkoder je prispel k ranjencu zdravnik dr. Rothel, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Rane Nagliča so zelo nevarne. -o-- Nesreča £ patrono Nekega popoldneva je našel 18 1'etni sin posestnice Jože Esih iz Zaborka pri Konjicah dinamitno patrono na državni cesti v Stranicah, Ravnal je z njo tako neprevidno, da mu je patrona eksplodirala v rokah ter mu je odtrgalo tri prste. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Dr. Ivan Kimovec, odvetnik. — V Slovenjem Gradcu je umrla Katarina Verdnik, vzorna gospodinja in ljubeča mamica stara 44 let. — V celjski bolnici je umrla Marija Čoplak, žena banovinskega cestarja iz Ostrožnega pri Ponikvi stara 39 let. -o- Med nevihto Srečo v nesreči je doživel trgovski pomočnik Marjan v Zagorju. Ko je m'ed nevihto stopal skozi vas, mu je nevidna sila naenkrat iztrgala dežnik iz- rok,njega je pa pritisnilo k zidu Štibemikove v Kisovcu. Blizu tam je namreč udarila strela. Poleg strahu ni bilo drugih posledic, kakor da mu je za nekaj časa otrpnila desna roka. -o- Strela V Gornjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah je med nevihto udarila strela v kozolec posestnika Erbežnika in ga vžgala. Na srečo so ljudje ogenj kmalu opazili in ga kmalu tudi pogasili. V kozolcu ni bilo žita in tako je škoda le malenkostna. — V Bro-du, občina Sv. Križ pri Kostanjevici, je strela udarila v hlev posestnika Jožeta Kodri-ča. Poslopje je popolnoma zgorelo in trpi posestnik škode nad 15.000 dinarjev. Počastitev spomina Na Planini pri Sevnici bodo v nedeljo 21. avgusta slovesno odkrili spominsko ploščo pisateljici Ančki Wambrechtsamer-jevi, na njeni rojstni hiši. -.n 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 23. augusta. 1938 Amerikanski Slovenec ?rvi in najstarejši slovenski list» Ameriki. Uitanovljen let« 1C91< Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in direvov po praznikih. Izdaja in tieka; pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin« s Za celo letd , Za pol leta - Za č€trt leta___ Za Chicago, Kanado in Za celo leto _____- Za pol - Za četrt leta________ Posattt&žtiS številka ___$5.00 _ 2.50 __1.50 Evropo: _$6.C0 _ 3.00 __1.75 __3c The first and the Oldett Slovene Newspaper in Amerik Established 18», Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year --- For half a year - For three mouths - _$5.00 „ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year -$6.00 For half a year__3.0.0 For three month«___ J.75 Single copy______ 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. _ Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. J. M. Trunk: ali vsaj mislijo, da bodo po Španiji in skozi Španijo rešili domovino. Kako je ta španska politika zamotana in težavna, se vidi pri Baskih. Tako že s politiko na sebi. Orientacija se ne cla usmeriti le na eno stran, ker so razlogi za usmerjenje na obeh straneh. Kritičen in pravičen presojevalec bo pretehtal vse razloge, in ne bo prehiter pri sodbi, najmanj pa pri obsodbi. Da so izvajanja mestoma prav gorostasna, je razvidno iz trditve, da katoliška cerkev ni božja in le golo človeška ustanova, ker so katoličani pri zamotani španski politiki razdvojeni. Članek v "Prosveti" je zgrešen že pri naslovu. Meri-torično se nanaša le na naziranja, pri dveh listih, pa potegne v vrtinec kar katoliško cerkev. V se paradira v paradi zoper cerkev, od prerekanja pri Dom in Svetu do — masakriranih župnikov in nun. Manjka le še inkvizicija. Količkaj objektiven opazovalec ali presojevalec ne bo prezrl, da člankar precej pokadi "upornikom" okoli Com-monweala, in da tem prihaja pohvala od strani, ki napram cerkvi nikakor ni objektivna. V političnih naziranjih je treba širokogrudnosti, pohvala je pa vrlo sumljiva, če je postane kdo deležen od upornikov, ki niso uporniki le radi sedanjih španskih političnih razmer. Še o nekih - katolikih Magazin Commonweal velja za katoliški tednik. Uredništvo je izjavilo, da stoji glede španske civilne vojske na stališču "absolutne nevtralnosti". Ni moja zadeva, da bi presojal to stališče, ker se tiče bolj političnega naziranja in ne sega na sebi v versko območje. "America" piše: "The News Service of the National Catholic Welfare Conference has continued its very complete and very factual coverage, dispensing information that should convince anyone of the issues involved. The diocesan news— weeklies, almost with one accord, have editorially rebuked and snubbed the "positive impartialists". The net result of the publication of the Commonweal statement, among catholics, is that of a greater solidarity against the Loyalist regime and deeper sympathy toward the'Nationalists. The statement of the Commonweal, however, has given comfort to the Loyalists, Leftists and Liberals. They have, likewise with one accord, interpreted the statement as an anti-Franco pronouncement, have rejoiced in it, and will quote it interminably against the catholic position. No doubt, Westbrook Pegler will chew on it with relish, as will the other columnists of the same category. We have been searching for some Communist, Socialist, Liberalized Protestant, Progressive Jewish organization Which would adopt the policy of "positive impartiality" in regard to general Franco and the Nationalists. The search is fruitless." To služi lahko v informacijo tistim, kateri se za zadevo zanimajo. Pravo čudo bi bilo, ko bi se ne bili zglasili tudi naši slovenski liberalci ali socialisti. So se zglasili prav v smislu gorenje označbe "will rejoice in it", si bodo gladili brade. "Napredek", glasilo SSPZ., komentira nazore Coni-monweala. "Ubi homines, ibi humana — Kjer so ljudje, so tudi človeške slabosti", in cerkev sestoji iz ljudi, ne iz angelov ali svetnikov. Ti nazori Commonweala so na sebi pravilni. "Napredek" pa pristavi: "Z drugimi besedami, cerkev je taka kot ljudje sploh, ne boljša in ne slabša: kadar so njeni interesi v nevarnosti, jih brani in ne more biti izbirčljiva v sredstvih". Hm ? Kadar gre res za cerkvene interese, se more in mora cerkev poslužiti le moralno neoporočnih sredstev) vedno pa ne more zabraniti, da bi kaka cerkvena osebnost ne bila manj izbirčljiva, kar cika na "človeške slabosti". Dalje pravi "Napredek": "To je značilno in važno priznanje. Cerkev je človeška ustanova, ne božja. (O veri nisem nič rekel, g. Trunk!).. G. Grill dregne mene, ga moram malo podregniti nazaj. Vsakdo vidi, da gre in more iti le za katoliško cerkev, ne za kako mormonsko, ali za kako drugo "cerkev", kakršnih je na stotine. O katoliški cerkvi trdi g. Grill, da ni božja, le gola človeška ustanova, in ko to trdi, pravi, da "ni nič rekel o veri". Ako bi bilo tako, da je katoliška cerkev le človeška ustanova, potom pade prav vsa in vsaka vera, vse krščanstvo, ker vera, krščanstvo je edinole v katoliški cerkvi. Podere s trditvijo, da katoliška cerkev ni božja ustanova, vso vero, pa pravi, da "nič ni rekel o veri". Veliko že sem imel opravka z liberalci najrazličnih vrst, vedno sem jih pa pomiloval, ko sem videl, da se za svoja naziranja oprijemajo za tako slamo, kakor v tem slučaju g. Grill, ki sodi, da je katoliška cerkev le človeška ustanova, ker sestoji iz ljudi in so pri teh cerkvenih ljudeh pač tudi človeške slabosti. Vso vero poderete, pa praviti, da nič ne rečete o veri. Obžalujem. Prav isto je bilo že z g. Molkom na tapetu, in vsaj tu sta si podobna kakor jajce jajcu. Nihče ne trdi, niti ne bo zahteval, da bi med resnimi katoličani ne bilo različnih naziranj o tem in drugem vprašanju, posebno ko gre za politična vprašanja. Zadeva ve-■sti je, ako se kdo odloči v naziranju na tq ali nasprotno politično stran. Španija je prav v osrčju skoroda svetovne politike. Cisto naravno je torai, da so celo resni katoličani razdvojeni pri zamotani španski politiki, ki je vrhu tega španska le bolj po imenu, saj se n. pr. prav Slovenci bolj zanimajo za Španijo, kakor za ogroženo lastno domovino, sgni '^^^r^mrnis^mm KAJ NOVEGA NA WIL-LARDSKIH FARMAH Willard, Wis. Že smo So veselili, da bomo imeli naše farmarske pridelke vse po sreči spravljene, pa so se tik pred mlatvijo začele vsi-pats izpod neba velike plohe dežja, spremljane z grmenjem in viharjem, da je bilo večkrat vse skupaj podobno silnemu sneženemu rnetežu v zim'^ skem času. Nekatere ženice so teremu se le prilika za to ponudi. Ob ' tej priliki je Mr. Grdina tudi tukaj posnel več filmskih slik iz življenja in dela slovenskih farmarjev v Ameriki. Te slike bo poslal v staro domovino. Upamo, da bodo tudi tam z zanimanjem gledali slike iz našega življenja v Ameriki, kakor mi z zanimanjem sledimo slikam iz domovine. — Mr. Grdini pa lepa hvala za trud, da nam je celo mislile, da bo sodnji dan. dal priliko videti slike kar cele Pa se je po vsem silnem ne-i tri večere. Želimo mu mnogo urju nebo zjasnilo, mi pa se-; sreče in zdravja ter uspeha, iaj 'žalostni zremo na precejšnjo škodo, ki jo je povzročila ta nevihta na pridelkih, največ seveda na zemlji kateri odnaša voda najrodovitnejše plasti, pušča pa puste in nerodovitne. , Zadnji teden se je mudil tu-j kaj med nami spoštovani in {povsod priljubljeni rojak ter prvi zmagovalec pri zadnji kampanji Ameiikanskega Slovenca Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, kateri nam je pokazal krasne slike. V teh film- i skih slikah smo videli Am'eri-!<;o in našo staro domovino. Slike so v rcsnici lepe in so bile vsestransko odobravane od občinstva, tako da se je morala predstava vršiti namesto dva napovedana večera, kar tri večere. Vse predstave so bile obiskane, zlasti ona v nedeljo večer, ko je bila dvorana rabite polna, da je moralo več ljudi ostati zunaj, ker je v dvorani primanjkovalo prostora. — Vsa čast in priznanje gre Mr. Grdini za njegovo požrtvovalnost :'n delo za slovenski in sploh jugoslovanski narod, kateri nam tako lepo predstavlja narodni živelj po raznih naselbinah tukaj in v stari domovini ter med slikovno predstavo podpre dejanja še s svojo krepke in navdušeno besedo. — Slike, katere kaže Mr. Grdina, so vsega priporočila vredne in zaslužijo, da si jih ogleda sleherni rojak ka- ob enem pa tudi to, da bi nas kaj kmalu zopet obiskal z novimi slikami. Frank Perovšek -o- PRED PETINDVAJSETIMI LETI NA VELIKI ŠMAREN Pred 25. leti sem imel sv. mašo pod Triglavom v Aljaževi kapelici cb 5 uri zjutraj. Po zajutreku smo krenili na Triglav. Huda burja je brila čez Karavanke in nas obkladala s snegom, da smo izgledali kot kaki cowboyi. Moj brat Tone, deset let starejši, gospodar na domačiji, me je hotel pregovoriti, da bi se vrnili; toda, jaz sem prišel iz Amerike in hočem enkrat v svojem življenju biti na velikanu slovenskih gora — Triglavu. Prišli smo na greben malega srednjega in velikega Triglava, kj'er je bilo podnebje jasno kot zrcalo in sonce je prijazno sijalo. Kolika razlika. — Spodaj burja s snegom, tukaj pa najlepše vreme. Z jasnim očesom 9»e je videlo dal,eč doli na Jadransko morje; Koroška je pa bila vsa v megli. Nazaj grede smo se okrepčali z rujnim vincem v Aljaževi koči. Opoldne pridemo do planinske koče, kjer so fantje naše fare ta dan ravno pričeli lov na gamse. S prvim strelom se je prekucnil divji kozel raz pečine. Bežal je v dolino, kjer je omagal. Prava pokora jc pa bila za mojega brata in njegovega svaka Andreja Ambrož, — (biva v Ameriki), — nositi divj'ega kozla štiri ure hoda na postajo Dovje. Od tam smo se z vlakom srečno privozili v domačo vas Blejsko Dobravo. Lepi spomini na domovino. J. Č. --o- PISMO CHICAŠKE SLOVENKE IZ STAREGA KRAJA Iz Borovnice Cenjeni g. urednik: — Obljubila sem Vam zadnjič, da se že v par dnevih zopet oglasim, pa — tudi sedaj ni bilo mogoče najti CciSci za, pisati. Danes pa, na sv. Ane nedeljo sem vstala na vse zgodaj, da zopet malo napišem. Dolgu jem pisma tolikim prijateljem in znancem, zato pa upam da so kar vsi naročniki Am. Slovenca, in še upam tudi, da bo Vam mogoče priobčiti naslednje, in — no ja — vidite, takole bi rada le enkrat pisala, pa za vse. Najprej pa naj izročim prisrčne pozdrave vseh Borovniča-nov vsem ameriškim Borovni-čanom. Vse prav vse pozdravlja svoje ljube in drage v Ameriki. Pošiljam pa tudi že sfidaj stokratno zahvalo od vseh obdaro-valcev vsem tistim, ki so mi kaj izročili za oddati drugim. Vse se zahvaljuje in mbli za svoje dobrotnike. Moja prijateljica, U. Drobnič iz Waukegana mi je izročila med drugim pa še dar — za najrevnejše v Borovnici. Ta dar mi je bilo pač najtežje oddati, ko pa je toliko najrevnejšega med najrevnejšimi. Pa po poizvedevanju se mi je povedalo, naj dam ta dar gotovi precejšni družini. Šle sve tam z mojo mamico in — priča sem bila, jej, kakšne revščine. Sinček, kakih 10—12 let star je imel paralizo, katera ga je pustila vsega zvitega. Od kolkov doli mu noge več ne rabijo, so suhe in sključene, tako da otrok vedno čepi. Dobiva pa tem večjo moč v gornji del telesa, tako da hodi po rokah, pleza z rokami pO drevju z najfecjo naglico, in pase kozo, njih vse premoženje, po planini in kako hiti po rokah za njo. Ko se govori z njim se uvidi takoj, da je bistroumen, kako bi bil nadebuden, pa tolik revček sedaj. Imajo tudi v tej družini 19 letnega sina, ki je že tudi radi neke nesreče, kjer se'je pohabil, več let v postelji in se ga sedaj še mogoče sušiea loteva in ravno zadnje čase si je pa še oče te družine zlomil nogo. Torej, najrevnejši, kaj ne? Vsi drugi tudi, oddala sem vse, so sprejemali darove s solzami v očeh. Človek želi biti milijonar, kadar vidi te solze, te hrapaste, žuljeve roke, ki delajo v tem času od 4—5. ure zjutraj in do 10. zvečer. Z mojo mamico, ko sem jih prvič po 25 letih ugledala, sve se pozdravile, kako prisrčno. Vendar, ko sem stopila v hišo, pa jaz sem jih kar gledala, zato, ker so se mi revca tako postarali, oni so pa mene gledali. Ko pa zakličem mama! in stečem k njim, so mi pa, ko sem jih Še v objemu držala, rekli med jokom: j, kga si pa tujk debjlo, da te še spaznat nejsm mogla. — Na, tu ga imate, na- mesto da bi me pohvalili, da sem k njim prišla, pa sem bila že kregana. Mm, ampak — kako mi je to karanje dobro delo. Potem je pa sledilo srečanje z vsemi mojimi znanci Borovni-čani, drug za drugim, bilo je vse tako iskreno prisrčno, pa vsakdo je vedel kaj povedati, kaj sem kaj komu nagajala v moji otročji mladosti. Enemu sem s petrolejko lase osmodila, ko je pri nas prašiča s kože de-val, in zato je zdaj revež plešat, (veste ne zato, ker je že star) drugi je še zdaj revež, ker so moje krave, ko sem jih jaz pasla, vedno na njegovo polje v škodo j uhajale, itd., našteli so mi — nič koliko. Temu je sledil obisk v cerkev, na pokopališče. V cerkvi mi je šlo le na jok, hudovala^sem se, zakaj vendar ne molim. Pa, v spomin so mi prišle razne pridige, ki sem jih včasih slišala, in po tem poduku, sem dognala, da Bog že ve, in se uuala solzam. Na pokopališču sem obiskala grob mojega bratca, umrl je za časa mojega bivanja v Ameriki; bilo je pač žalostno snidenje. Potem pa, koliko novih grobov, koliko mojih znancev in prijateljev že počiva. Koliko mamic in očetov od mojih ameriških znancev je že tu. Hodila sem od groba do groba in čitala imena in jim izročala naročene pozdrave njihovih otrok v Ameriki. Obiskala sem č. g. župnika Ciril Jerina, ki so zelo priljubljeni med borovniškimi farani. Izročila sem jim dar za nove zvonove, kateri se je, kot že omenjeno, nabral med ameriškimi Borovničani in sicer so darovali: po $5 Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ., John in Ivana Pe-trovčič, Ivana Kirn, Janez Jerina ; po $3: John Petrovič; po $2: Karel in Frančiška Drob-nich, Uršula Gostiša, Jera Opeka, Frances Drašler, Mary Bar-le, Jožefa Haraver, Uršula Jerina, Gašper Drašler, Jennie Smith, Colo, in Mary Blai; po $1.50: Mary Rot; po $1: Joseph, Drobnič, Mary Podboj, Frank Brence, Fr. in Iv. Gantar, John in Mary Gantar, Mary Setnikar, Anton Škerbec, Frank Skrbeč, Frank Artač, Mary Stritar, Martin Svete, Mary Hodnik, Uršula Slana, Jerica Haravor, Mar j. Petrovčič, Mary Miler, Ivana Merlak; po 50c: Ant. Fur-lan, John Podboj, Frank Brence, Neža Setnikar in Mary Verhovec. — Kakor sem že enkrat bila omenila, sta Uršula Gostiša in Frances Drobnič nabrali med waukeganskimi Bo-rovničami svoto $49, nekaj smo dobili tudi iz Friderick-a, Colo., tudi iz Jolieta in nekaj iz Chi-cage; skupna svota je znašala 64 dolarjev. Gospod župnik so bili, o — kak?) veseli daru.Potrebujejo še, Saj lepi, veliki bronasti zvonovi so stali približno 120 tisoč din. Na praznik sv. Marjete, na že-gnanje, je bila ob 8. uri zjutraj sv. maša, pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, katero so darovali č. g. župnik za vse Borovniške Američane in darovalce. K prazniku je že začelo potrkavati ob pol 4. uri zjutraj do pol pete ure in potem potrkavali (Dalje na 3. strani) Dogodki Slorend jf [Amerik! ' K Rojenice Milwaukee, Wis. — Vile rojenice so se te dni zglasil« pri v,eč družinah, katerim so prinesle v dar luštne punčke. Te srečne družine so: Mr. m Mrs. Louis Glavan z West Ohio St., Mr. in Mrs. Frank Alpner, Softh 5th St., Mr. in Mrs. Fred J. Cukljati, West Bruce St. in Mr. in Mrs. August Kopatič, So. 31st St Pri družini Mr. in Mrs. Louis Kozak na West Highland Ave. so pa pustile krepkega fantka. Poroka v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Pi,ed kratkim sta se v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda poročila Mr. Joseph Ku-par in Miss Pauline Virant Ženinovi starši so poprej vec •et živeli v Sheboyganu, sedaj so pa v Jugoslaviji. Nevesta Je pa hči pozrianih Mr. in Mrs. John Virant na New York Ave. — Obilo sreče v nove® stanu. Oropan rojak Cleveland, O. — Tukajšnji rojak Mr. Dominik Krašovec, ki ima gostilniške prostore v Grdinatcvi dvorani in Twilight Garden v Chagrin Fallsu je bil pred kratkim oropan. Medtem ko je Mr. Krašovec spal v Chagrin Falls, so prišli v njegove prostore trije lopovi 111 ga ustrahovali s puško in dvema samokresoma ter mu P0' brali v gotovini in smodkah i-a $400.00. Pod avtomobilom Cleveland, O. — Pretekli teden je neki zdravnik z avtomobilom do smrti povozil letnega Josepha Znidaršiča-ko je fant šel po St. Clair Ave-Zdravnik je izjavil, da je zil za nekim trukom in tako 111 videl fanta. Zadel ga je ta^ močno, da je fant odletel p°d poulično karo, ki se je sicer takoj ustavila, vendar so rali priti ognjegasci, da so £a, močno poškodovanega izvlek izpod kare. Umrl je v bolnih1* d. Zlati jubilej Calumet, Mich. — ?ref{ kratkim sta tukaj slavila jubilej poroke tukajšnja sta' naseljenca Mr. in Mrs. Joh Turk. — Mr. Turk živi na lumetu že 60 let, njegova proga pa 55 let. Oba sta d. m'a iz okolice Črnomlja. V z® konu se jima je rodilo otrok, od katerih jih živi '»sem. H še Star naseljenec umrl ^ Sheboygan, Wis. — \r^ kratkim je tukaj na svc.l ., domu po daljši bolezni >z dih"11 rojak Joseph Versey (VerŠaJ^ ki je bival v Sheboygan11 ^ let. Poleg soproge zapušča kaj še štiri hčere in eri<\e, brata, v starem kraju Pa stro. Jeff Bigger jo kar naprej streljal v "divjega moža" kateri, kot se je njemu :delo, je ugrabil Marv, ko he je ta kopala v reki. Na srečo je bil Jeff zelo nervozen in rozdažen, zlasti vsled nenavadnega dogodka ki ga je odkril in tako so krogle frčale sanu> mimo Tarzandvcga ušesa, ne da bi ga zadele. Na katerega je skrivnostni strelec' Streljal, nanj ali na deklico, tega Tarzan ni mogel ugotoviti. Bilo pa tudi ni časa za to, da bi se o tem prepričal, ampak, čim je deklica bila rešena i/, nevarne reke, je 1'arzan gledal na to, da jo reši v džunglo, kajti neznancu, ki je streljal nanj, ni mogel zaupati. Zato je krepko prijel onioteno deklico v naročje in izginil z njo v džungli ... — Ko je Jeff videl da niso njegovi streli imeli nobenega uspeha, ga je to zelo potrlo. Prepričan je bil, da je ugrabitelj, ki je odvedel Marv strašen stvor, soroden opicam, kateri bo sedaj obdržal Mary v suženjstvu. Jezilo ga je, da ni mogel divjaka zadeti in tako rešiti Mary, katero je hotel imeti, za se. "Ce je jaz. ne morem imeti," si je govoril "je tudi nihče drugi ne bo imel!" Zato .se je portal tudi on v džunglo za ugrabiteljem, da bi ga kje zasledil in ustrelil. Zato je imel puško v vedui pripravljenosti. Jte^ii ait^sta. l,93j. •AMER1KANSKI SLOVENEC Stran Š Nedeljski kotieek J. M. Trunk. ŽEL. NESREČA NA JAMAIKI Četrta nedelja v avgustu . Crknjene muhe kazijo pri-]e;ost mazila" (Pridig. 10, 1). Malenkostno je,' če pogine v balzamu, a najdražje je s tem le pokvarjeno. U(« t! nisi več tako čednosten "moder v očeh božjih, ako m delaš male grehe, dasi w zdijo pogostoma brez po-*«*. Neštevilni mali grehi si-ne morejo zadati duši smrt-"»ne, na pot v smrt pa jo le kol? P0lag0ma Privesti. Red- kdo h/- 81 PaČ Sliša1' da bi bil v D1vlskoma in hipoma zdrknil JrS"e globočine; navadno l T c^0Vek Po malem do veli- odl\, 0 brezskrbno preziraš greh> neopazljivo "Jsuješ strah pred grehom Pred hudim ' vobče; milost duše • ^ Zmanjšu.ie- moč tvoje ina t'" °dp0r ZOper greh P°-ie-kre'cwa Predrznost Postaja vedi Za zakon h02-!1 se manj zmeniš in strast Podobi m strah n "H ff' Kd°r izgubi Hi 2„ pred hudim in se ne zme- imL ,arnost> ki mu tudi pri nima v a" Preti> pade Prvi- ker zadostne obrambe in uspe- šne zaslombe. Vest mu postaja manj nežna, končno celo kosmata. Kje je meja med odpustlji-vim, malim in težkim, smrtnim grehom? Kdaj je greh le odpust-ljiv, kdaj smrten? V posameznem slučaju se to ne more vselej takoj določiti. Ker je toraj težko povedati, kje in kdaj mali greh jenja in se začne smrtni greh, se lahko in pogostoma dogodi, da je smrtni greh že v srcu, ko se človek tega niti prav ne zaveda. Resnične so in ostanejo besede sv. Duha, ki pravi: "Kdor se boji Boga, ne zanemarja ničesar" (Pridig. 7, 19). Iz malega vzraste veliko, to velja v dobrem, pa velja enako tudi v hudem, in prav pri hudem je nevarnost tem večja, ker tu polagoma pojenjajo moči za obrambo, dočim pri dobrem rastejo, se krepijo. Ne zanemarjaj ničesar, če se ti zdi še tako malenkostno in na sebi neznatno. Prav pri hudem pride lahko tako do nekaj velikega, ki te podere. iz GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE Dcločiia o moki in kruhu sPričo ČaSa ima;io v Galiji skega avtarhičnega gospodar- stvo tu? strogo nadzor-ftii pot ' "ad vsemi življenjski-Had n/! inami in posebno Vol ij0 kruha" 0dkar je Votll 1111 v svojem znanem go-kk da bo Italija sku- i2t«jirie rajn°Sti omeJ'iti uvoz stv0 2 ' Se Pričelo gospodareč^ 6roni bolJ razvijati po so iftfej.^Pomoči. Glede žita tev tak- "1 S1"eČ0' da je bila že" se - niso : akršne doslej vobče iijarisvi ,segli- Res so lani ita- ^^ kmetovalci to: iim kompiekse sv°-J SC> kakor nhira-inn posejali z ži- ker Jim limi kakor običajno, ščitnik;Je državna oblast z za- ei'^imiCarnami' raznimi na" Uradn0 d a cijaini' primernimi drugimj oiocenimi cenami in z v"godnostmi zagotovila !a imfel; CJv dobiček, kakor bi Od drugih • - - C:-bili tudi tie kakov pridelkov, sicer pri ži- na Uwpri Pšenici, tako gle->st ( dobri. -vuv0st Tno kakor glede na ^o d.u Seženi rezultati iz- ^ni lnilJjonov° I Italijf Pridelali 84 stotov pšenice, torej celo V 1Ca^o Si°ne več> kakor ga a ie V f ljo v enem letu. Nžek , daj odredila, da se t za T °dproda, nego pri-?a Pa iT? dni0 let0- Pole* J: bi v zgodnji jese- T zita fe loga prihranjene- l* ukrenila-l * Za pek0 i« teste- b* ^ kor Jati pše- ka 3e moke. Spočet- li ~ J ---»v«. upuut u- HK iz 00 meganica sestav- da v zadnjih letih so jo melio-rirali, tako zlasti v občinah Fo-Ijanu in Škocjanu na Soči. Žetev je sedaj v teh krajih v polnem teku. Po podatkih, ki so jih zbrali ob priliki zadnjega inšpekcijskega potovanja tržaškega prefekta Rebue, bo letos žetev v tržaški pokrajini zelo dobra, boljša od lanske. Lani je znašala 57.000 stotov pšenice, letos jih bo 62 do 63 tisoč. Tudi po svoji specifični teži bo žito boljše. Hektoliter pšenice tehta povprečno 80, stot lanskega pridelka pa je tehtal 72 kg. V vsej pokrajini je bilo letos 3100 ha zemlje posejane s pšenico, tako da odpade povprečno po 20 stotov pridelka na ha. -o- Tržaško vseučilišče Poročali smo že o nameri italijanske vlade, da v Trstu že letos ustanovi pravno fakulteto, kakor je to sporočil Tržačanom prosvetni minister Bottai o priliki svojega poslednjega inšpekcijskega potovanja po tržaški in istrski pokrajini. Tržaška in druge večje občine v deželi so se kmalu nato obvezale prevzeti del stroškov za novo fakulteto, ki naj bi skupno z visoko šolo za trgovinske gospodarske vede postala osnova za popolno univerzo v Trstu. Bottaijevi izjavi so kmalu sledili konkretnejši ukrepi. Na eni izmed svojih zadnjih sej je italijanska vlada določila 5 milijonov lir za gradnjo Nedavno se je na otoku jamaiki pripetila strahovita železniška nesreča ena največjih, kar jih je ta otok doživel. V njej je izgubilo življenje 60 oseb in ranjenih je bilo okrog 70. Slika kaže prevriijene in razbite vozove. novih vseučiliških poslopij, ki jih nameravajo zgraditi v prihodnjih dveh letih. Gradbena dela naj bi se pričela že bližnje jeseni. Na Školjetu je bilo določeno zemljišče, na katerem bodo zgradili, kakor napoveduje "Piccolo",. kar celo vseučiliško naselje. Zemljišče občega 8 ha sveta. Listi menijo, da se bodo že v bližnjih letih ustanovile v Trstu še ostale fakultete. Zato bodo že sedaj na Školjetu gradili nova vseučiliška poslopja po občnem načrtu za vse vseučiliško naselje. -o- Kaznovani trgovci V zadnjem času se je v pul-ščini močno poostrila kontrola nad trgovinami na drobno. Kaznovanih je bilo že mnogo mlekarjev, ki bi naj bili primeša-vali mleku vodo, precejšnje število gostilničarjev, ki so baje prodajali vino z nižjo stopnjo alkohoda, kakor to dopušča zakon. Koncem preteklega tedna pa so listi objavili tudi cel seznam imen pulskih in medulin-skih mesarjev ter drugih trgovcev, ki so bili kaznovani zaradi prekrškov odredb pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad cenami. Med drugimi so bili kaznovani Anton Rančič, Peter Kidrič, Josip Rodoševič, Gregor Grakalič, Luka Kirac, Katarina Pri vrat in Ivan Šebel, ki so jim začasno odvzeli trgovske in obrtniške liste, ter jim zaprli prodajalne za dobo treh do šest dni. Nesreča v rudniku V krapanskem rudniku sta se smrtno ponesrečila rudarja POm'až Juričič od Sv. Martina in Marijan Cekič iz Zminja. V POSREDOVALEC NA ČEŠKEM iClle in 7« Utežnih delov pše-°v koruzne mo- >r£lPa so šle oblasti v ,i,e *eZa]inah še dalje in jn Ijena anipn ^ m Hena'-r, ki je bila se-iti ue,ltJa n01delov pšenične %>PirjevP dd0V koruzne > Jeite ^oke. Nekaj fižolOVoP^ešal0 tudi 0 moko. Ž Pokv j šimi 3icer ,"„dela P riževo ;et*v S?aŠka Pok?'H Pokrajini bi bila rispel iz Anglije na Čehoslovaško, da vrši posredovanje med tamkajšnjo vlado in nemško manjšino. Slika ga kaže z njegovo ženo. < nekem rovu sta v družbi Več drugih rudarjev postavljala o-porno tramovje. Nenadno pa se je strop rova usedel in podrl pod sabo tramovje in oba rudarja. Takoj so priklicali na pomoč reševalce, ki jim je po 4 urah napornega dela uspelo odkopati cba ponesrečenca. Toda Cekič je bil že mrtev, juričič pa je podlegel poškodbam kmalu po pr,evozu v la-binjsko bolnišnico. Avto ga je povozil Sredi poti iried Kanifanarom in Rovinjem se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Tovorni avto, ki je bil natvorjen z bavksitom, je do smrti povozil 15 let starega Ivana Per-kovica iz Matokancev, ki je gnal nekaj živine na pašo. Fant je- živino baš prignal iz hleva na cesto, ko se je v sm,eri od Kanfanara pojavil avtomobil. Naglo se je pastir pognal proti živini,, da bi jo slavil na desno stran ceste, a že ga je voz podrl in povozil. Poklicali so zdravnika, ki mu pa ni mogel več pomagati. -o- KRATKE NOVICE Utonila v vodnjaku. V Zar-ščini pri Kanalu je 24 letna Velicita Pregljeva padla v vodnjak na domačem dvorišču in v njem utonila. Nesreča je v vsej vasi in po vsej okolici napravila globok vtis. Nesrečna Pregljeva je bila v vs(ej soseščini zelo priljubljena. * Strela ubila vasovalca. V Pregorjah v slovenski Istri je strela ubila 24 let starega Ivana Markežiča. Fant se je zvečer oglasil pri svoji nevesti Mariji Vajgerjevi. Med tem pa je nastala nevihta in sredi hudega naliva je nenadno udarila strela v hišo posestnika Vaj-gerja. Švignila je skozi dimnik in v pritličju predrla steno ter oplazila nesrečnega fanta. Dekle je zračni pritisk treščil v vežno steno in je nezavestno obležalo. Fanta pa je strela ubila. V Grljanu pri Trstu se je do smrti pobila 13 letna Anica Furlanova s Proseka. V družbi več d;eklet se je prišla kopat. Na nekem prav plitvem mestu je skočila v vodo ter z vso silo zadela s hrbtom ob kamenje na dnu vode. Pri tem si je nevarno poškodovala hrbtenico. Nemudno so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, vendar ji zdravniki življenja niso mogli več rešiti. Ponoči je umrla. V Bujah nameravajo zgraditi novo radijsko oddajno postajo. Občinska uprava je te dni, kakor poroča "Piccolo della sera", odstopila pristojnim državnim oblastem večje zemljišče za to gradnjo. * Krava ubila pastirja. V Dolnji Tribuši je 53 letni pastir Anton Škvarča gnal na pašo čredo živine. Ena od krav pa je med potjo zbezljala in pastirja nevarno nabodla. Moža so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa j'e podlegel poškodbam. Nagrade za dvojčke. Zadnje čase dele po Julijski Krajini prav pogosto nagrade za dvojčke. Zanimivo je, da prejemajo te nagrade v veliki večini domačini, tako po deželi kakor po mestih. Le redkokdaj se v seznamu nagrajencev najdejo tudi tuja imena. Tako je prejel podobno nagrado Andrej Rutar v Zatolminu,, ki mu ie žena pred dnevi redila krepka dvojčka. * V Trbižu so otvorili vojašnico za železniško fašistično milico. Poleg krajevnih oblasti se je svečanosti udeležil tudi glavni poveljnik železniške milice general Raffaldi. Nesreča vipavskega zidarja. V Vipavi se je ponesrečil 48 let stari zidar Franc Premru. Pri delu mu je nenadoma postalo slabo in je omahnil z visokega ogrodja ob neki stavbi. Padel je več metrov globoko na trda tla, si nalomil hrbtenico in prebil lobanjo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegove poškodbe so smrtno nevarne. CIO ZAVRAČA MAYTAG POGOJE Newton, Ia. — CIO unija delavstva v tukajšnji Maytag ' tovarni je zadnjo sredo enoglasno sklenila, da se predlogi družbe zavrnejo, zlasti tisti, ki zahteva 10 odstotno znižanje plač. Vendar pa bo unija pod protestom nadaljevala z delom. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. DENARNE POŠIUATVE B odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom polšte. Včeraj so bile naše cene: V..Jugoslav!jo: | Za: Din: $ 2.SS________ 100 $ S.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50________ 100 $ 12.25________ 200 $ 30.00_______ 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $=5.00 pošljite..............$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ...............$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1&49 We~2 Cermak Road CHICAGO, ILL. Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov (ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala I DR. JOHN J. SMETANA i ^ OPTOMETRIST * J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) kar celi dan, pred in po pobož-nostmi. Bilo je tako lepo, da se je človeku srce tajalo veselja. Rafaelova družba je pa nas vse Američanke povabila na 9. julija v frančiškansko dvorano v Ljubljani na akademijo, ki je bila prirejena v počast članic Ženske zveze. Udeležili so se te prireditve prevzvišeni škof Rozman, gospod Dr. Adlešič župan ljubljanski, gospa banica, č. g. Pater K. Zakrajšek in še več drugih odličnih gostov. Prevzvišeni so zopet v njim prirojenih lepih besedah opisali iskrenost in lepoto rojstne domovine, pohvalili izseljence v Ameriki, in navduševali za prisrčno prijateljstvo med domovino in Ameriko in ohranitev slovenskega jezika v tujini. Bili so zopet prav tako prisrčno preprosti, kakor jih mi Američani poznamo še iz njihovega obiska v A-meriki. Govorili so tudi č. g. Pater Zakrajšek, naš prejšnji župnik chicaški, ki so tudi v vznesenih besedah poudarjali pomen matere v Ameriki, kako zelo je na materah, na članicah Zveze, ležeče, kako dolgo še bodemo obstali na površju v Ameriki. Akademija pa je bila proizva-jana kot je še nisem videla; De-klamacije preprostih vsakdanjih pesmi, večina tožbe človeka v tujini, ki so bile spremljane s lepimi telovadnimi kretnjami, so meni šle tako do srca,da ni se bilo moči zdržati soiz. Oj hišica očetova, Tiha luna jasno sije, Gor čez jezero, se mi niso še nikdar preje videle tako prisrčno čuteče, kot to pot v Ljubljani. Več ameriških potnic in potnikov je pa šlo drugi dan v Polhov Gradec, kjer se je obhajala slavnost stoletnice rojstva pre-vzvišenega pokojnega škofa Trobca. Ker pa je bila na soboto prav huda vročina v Ljubljani, a kar čez noč pa je potegnila mrzla sapa in še deževati je začelo, pa jaz zaradi lahke obleke, ki sem jo le imela seboj, nisem upala v Polhov Gradec, zato, ža-libog, ne morem o tej slavnosti nič poročati. Pa, saj so čitatelji gotovo že tudi čitali o tem. — Nikomur pa menda ni bilo s tem, da nisem šla v Polhov Gradec bolj ustreženo, kot moji materi. Saj me žele iiheti le doma, pri sebi, kar jamrajo, če kam grem; pravijo, Bog se vsmili, vsaj teh par mesecev bodi pri meni, ko te potem ne bom nikoli več videla. Enkrat pozneje, ko sem bila v Ljubljani, sem tudi obiskala našega nekdanjega borovniškega gospoda nadučitelja August Pirca. Sedaj imajo že čez 70 let, in sp — kot nekdaj, dober učitelj, sedaj častitljiv starček. Gospa Pirčeva so umrli že pred več leti, za katero gospod še vedno močno žalujejo. Starejša hčerka je sestra Uršulinka, predniea na angleški misijonski postaji v Bangkok-u, Siam. Druga hčerka, Stana, poročena na Viču; tretja, tudi redovnica-Ur-šulinka profesorica, se je pa tu- di sama sprosila, da gre k svoji rodni sestri redovnici v Siam. Gospod Pire, oče, so se ravno tisti dan ko sem bila tam, poslovili od hčerke redovnice, najbr-že za vedno. Najmlajša hčerka, Mara, je tudi učiteljica, ki pa živi z očetom, in se posebno še zanima za otroke, katere je sama organizirala v Marijini vrtec. — Med drugim so rekli gospod : Tako torej vidite, smo kar vsi skupaj nekako blizu z Bogom. — Naj še ne pozabim povedati, da gospod Pire prav iskreno pozdravljajo vse svoje nekdanje borovniške učence in učenke, ki se sedaj nahajajo v Ameriki. Rekli so tudi: Najlepši čas mojega življenje, je čas 23 let, ki sem jih prebil v Borovnici. — Kako res je ta naša vas Borovnica nam vsem ljuba. Tudi od njihove hčerke redovnice, č. s. Ksaverije Pire iz Siama sem dobila pismo tik pred mojim odhodom v domovino, kjer mi naroča: Micka, če res greš v Borovnico, pozdravi, pozdravi jo iskreno še zame in vse v njej. Pač sem jo pozdravljala za vse tiste, ki hrepene po njej. Pozdravljam pa tudi sedajle, h koncu tega dopisa, vse moje drage v Chicagi, za katerimi mi je dnevno bolj dolg čas, pozdravljam sorodnike, prijatelje in znance v Chicagu,Waukeganu in drugod, posebno še vse Borov-ničane širom Amerike. Abramova Micka -o- METALEC NOŽEV V Stolnem Belem gradu na Madžarskem se je zgodila nena-' vadna nezgoda. V mestu je gostoval potujoči cirkus, katerega glavna atrakcija je bil metalec nožev, ki je s tridesetimi noži pripenjal obleko svoje to-varišice na leseno steno. Pri eni predstavi pa se je eden izmed nožev tej tovarišici v grozo vseh navzočih zabodel v ičelo namesto v steno ter jo težko ranil. Policijska preiskava je dognala, da je veter odklonil nož iz prave smeri, kajti ta predstava se je vršila na prostem namesto v šotoru. -o--'V List "Am. Slovenec" jfe laat nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," podpira katoliške Slovence v Ameriki. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1938. Predsednik: Leopold Kushian, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E.» 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M'. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. J. F. Seliskar, Jr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. 'ŽIVI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois; Sfran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 23. augustal9£. "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC - POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. »'^»g^ — Uboga Anica — je vzdihnila "sočutno — koliko moraš trpeti! Za naprej ti bom jaz nadomeščala Štefana. Ljubila te bom in ti pomagala. Ali me sprejmeš za prijateljico? V očeh ji je sijala tiha prošnja, ko da bi hotela reči: "ne zavrni moje ponudbe, ker bi mi s tem povzročila veliko žalost." Anica je razumela Minkin pogled. Objela jo je, gorko poljubila in vzkliknila: — Minka, zlata moja Minka, kako si ti dobra! Da, prijateljica mi boš, edina moja prijateljica. In jaz bom tvoja, samo tvoja. Ljubila te bom, kakor te ljubi Štefan. Minka se je močno oklenila Anice in jo je vroče poljubovala. — Ljuba moja Anica, sedaj bom mnogo lažje prenašala svojo nesrečo — je šepetala. — Tvoj zgled mi bo dajal moč . . . Kajne, da te včasih lahko obiščem, posebno, kadar bom žalostna in bom potrebovala tolažbe. — O, pridi, le pridi, četudi vsak dan. Tolažila te bom, ti pa boš meni v tolažbo. Nekaj časa sta obe molčali, — Anica — se je naposled oglasila Minka — ali te smem še nekaj vprašati? — Le vprašaj — je odvrnilo dekle. — Kaj je z Jakobom? Ti je pisal? . Anica je vzdihnila. — Pred enim tednom sem dobila od njega pismo. V Veliki Kaniži je pri konjenici. Ni se pritoževal, a mislim, da se med Madžari ne počuti dobro. Saj so Madžari tako trdi ljudje. Dekleti sta še dolgo stali pred križem. Govorili sta o vsem, kar jima je težilo srca. Kmalu sta spoznali, da sta kakor ustvarjeni za medsebojno tolažbo. Čudili sta se, da tega nista že prej čutili in je šele skupna nesreča odkrila njuno notranjost. Še enkrat sta si obljubili medsebojno pomoč. Sklenjeno prijateljstvo sta potrdili z gorkim poljubom, nato pa sta se ločili in hiteli vsaka proti svojemu domu. IX. Mestece Ungvar leži ob reki Ung, ki izvira nad prelazom Užok in se izteka v Bo-drog. Južna stran je odprta proti velikemu "Alfoldu", na severu in vzhodu pa se opira na izrastke Karpatov. V svetovni vojni je igralo mesto važno vlogo, ker je bilo tu zadnje večje postajališče za čete, ki so prodirale proti prelazu Užok. Imelo je več vojašnic, vojaških skladišč za strelivo in živila ter bolnico, ,v kateri se je nudila ranjencem prva pomoč. Jutranje solnce se je še skrivalo za sosednimi hribi, ko je naša četa zapustila vojašnico, v kateri je prenočila. Trdo so odmevali koraki po mestnih ulicah, potem pa po zamrznjeni cesti, ki se je vila ob reki Ung proti severu. Komaj je imela četa za seboj par kilometrov pota, jo je objel nepregleden gozd. Cesta se je dvigala. Na eni strani se je vlekla ob njej globoka zaseka, v kateri ležala struga reke Ung, na drugi strani pa se je dvigal več sto metrov visok gorski greben, ki je bil pokrit z mogočnim bukovjem, hrast-jem, ponekod pa tudi s smrekami, ki so štrlele liki dolge sveče proti nebesom. Molče je korakala četa po zapuščeni cesti. Pot je bila naporna. Vojaki so se morali vzpenjati vedno višje. Ko so naposled dospeli na višji vrh in so se na povelje ustavili, so prosto zadihali. Z vrha" se jim je nudil krasen razgled. Izza visoke Makovice se je liki krvavordeč krog dvigalo jutranje solnce in je obsijalo velikansko snežno morje z rdečim sijajem. Kakor visoka božična drevesa so se svetlikale v solnčnem žaru s snegom pokrite smreke ob rebru sosednega vrha. Še dalje na severu se je dvigal nalik nebotičniku visoki Poprisni. Gorel je v rdečem plamenu solnčnih žarkov. Zamaknjeno so zrli vojaki ta čuda božjega stvarstva.' Za trenutek so pozabili na utrujenost in žalostno usodo. Srca jim je objelo neko posebno čuvstvo. Zdelo se jim je, da so v svetišču, kjer so stoletna drevesa, globoki prepadi, visoki vrhovi, krvavi žar solnca in sploh vse stvari pričale o božji mogočnosti. Kdor je zrl krog sebe ta idilični gorski svet, je moral vzklikniti: "Velik si, Bog, da si mogel ustvariti ta mogočni, krasni svet . . ." Povelje je vzdramilo fante iz zamaknjenosti. Nadaljevati je bilo treba pot. Hrbti so se skrivili, čela oznojila. Prsi so se mu vzburkano dvigale vsled globokega dihanja. Srca so razbijala liki velikanska kladiva. Pot je bila težka. Razorano cesto je pokrival led. Debelo kamenje je štrlelo kvišku. Vojaki so počasi korakali, vkljub temu pa je na ledu marsikateremu spodrsnilo in je moral zbrati vse sile, da ni padel. Govoril ni nikdo. Vsak je imel svoje misli, ki jih ni maral izdati drugim. — Joj!. — je naenkrat odmevalo v zimsko naravo. Glas je izražal grozo. Vzklik je pretresel vojake. V trenutku je četa stala ko pribita. Nudil se je pretresljiv prizor. Po strmini se je valjal s ceste proti prepadu neki vojak. Z rokami je lovil krog sebe, da bi našel kako oporo, toda zastonj." Sneg je bil trd in prstov ni mogel zariti vanj, kakega drevesa ali grma pa ni bilo nikjer. Drvel je v pogin. Nekaj trenutkov še in konec bo njegovega življenja. S strahom so zrli vojaki za njim. V srcih se jim je. vzbudilo sočutje, a pomagati niso mogli. V prepadu je treščilo. Truplo se je ustavilo ob skali, ki se je dvigala ob reki. Vojak se ni zganil. Ležal je z razbito glavo. Sneg je pobarvala rdeča kri. Z grozo v srcu so strmeli fantje v prepad. Smrtni ples se še ni začel, a so že izgubili enega tovariša. Podporočnik je izkazal štirim vojakom, naj se spustijo v prepad in prinesejo ponesrečenca gor. Med njimi je bil tudi Štefan. Poverjena naloga ni bila lahka. Sneg je bil gladek ko steklo in ni bilo mogoče narediti niti enega koraka. Vojaki so sneli puške in so delali s kopiti tir. Ko so dospeli do nesrečnega vojaka, se je Štefan zdrznil. Pred njim je ležal oni Hrvat, s katerim se je v vlaku seznanil. Nepremično je upiral steklene oči vanj. Z ob raza mu je odsevala groza. Štefanu so se napolnile oči s solzami. (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! k. 1849 West Cermak Road, TO IN ONO IZ DOMOVINE Pod voz je padel V Braslovčah, v Savinjski dolini je po nesreči padel pod voz 64 letni posestnik Vincenc Grenko in je dobil pri tem hude poškodbe. Zdravi s'e v celjski bolnici. -o- Usoden padec V Bukovju pri Konjicah je nadel s skednja 50 letni posestnik Egidij Praprotnik in obležal na zemlji s težko poškodbo na glavi. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. -o- Napaden Na sejmu v Velenju je neki moški v prepiru napadel 32 letnega posestnikovega sina Franca Pretnarja iz Braslovč. Udaril ga je s kamnom po glavi in ga hudo poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Ni mu uspelo V prijazni vasici Venišah pod Leskovcem pri Krškem domuje posestnica Frančiška Zupančič s sinovoma Alojzom .'n Vinkom ter hčerjo Albino. Neko noč je sin Lojze, ki je kot po navadi spal na kozolcu, zaslišal kmalu po polnoči iz kokošnjaka neki ropot. Previdno se j'e splazil blizu in o-pazil dva vlomilca, enega na ttrehi z nabito puško, drugega pa ki je ravno lezel v kokoš-njak. Prvega, ki je nameril i.anj puško je ustrahoval s tem, da mu je s kopačo izbil puško, drugi je pa pritekel iz kokošnjaka in kmalu sta bila oba na tleh. Bila sta to Alojz Plankar iz Veniš in mlinar Alojz Kodrič iz Topola. Vloma ni naznanil orožnikom, iz strahu radi maščevania. par pa so sami zanj izvedeli in tako oba tatova prijeli. Sedaj bota namesto kurje pečenke, jedla nekaj časa ričet. -o-- Strokovni izpit Specijalist za očesne bolezni v splošni bolnici v Mariboru Dr. Viktor Tominšek, j'e v Zagrebu z odliko položil državni strokovni izpit. --o- Dve žrtvi nesreč V mariborski bolnici sta umrla 42 letni delavec Franc Ferjančič in 33 letni posestniški sin Ivan Gabrovec iz Vo^ seka pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ferjančič se je že meseca maja ponesrečil in si zlomil hrbtenico. Sedem' tednov je moral ležati samo na vrveh, dokler ga smrt ni rešila trpljenja. -o- Pod avtom Ko se je nekega popoldneva peljala služkinja Angela Medic, stanujoča v Ljubljani, doma iz Straže pri Novem mestu, po Dunajski cesti v Ljubljani, je hotela zaviti v stransko ulico, ne da bi se ozrla. Pri tem jo je podrl neki češki avtombbil in je dobila nevarne poškodbe na glavi. Pisano polje J. M. Trunk II Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-SlovenskafjS Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporJrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. , POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K» Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. ! GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI* Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- < ! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se , | lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni J > in onemoglosti. . . ! K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od 16. do J 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko < za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavnrujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za- j • varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- , ! nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" J ! se plača do $1000.00 posmrtnine. < BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; „$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. I Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše Trste zavaro- prejmejo pripadajočo jim vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko [ rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari čljni in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. [ S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot Če še nisi član ali člani- > ca te mogočno in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, > spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba | je le osem oseb v starosti od 16. do 55. .leta. — Za nadaljna pojasnila | in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago > Street, Joliet, Illinois. Samozavest. Samozavest ni nič napačnega, ako ni podlaga najmanj dvomljiva. Nobena politika ni dogmatična, in pri vsakem političnem naziranje je treba precej previdnosti, ker se samozavest lahko pretvori v neko politično trmo, morda celo v političen fanatizem. Ako je g. Molek samozavesten, je to njegova zadeva. Pravi, da gre 'preko vseh kom-panij'. Malo potoži, da ga potiskajo ali potiskamo sem in tja, v to in ono kompanijo, n. pr. A. S. in tu omenje tudi "Trunkov pai-lor", med komuniste, komunisti ga rinejo med fašiste, Enakopravnost sem, Ameriška Domovina tja itd. Potisne klobuk na vrat in se potrka na prsa, češ: "Urednik Prosvete se pa ne zmeni za vse te kompanije, ki mu jih ponujajo. Urednik Prosvete gre naprej mimo in — preko vseh teh kompanij". Samozavestno, kaj ne? Najmanj pa je v političnih naziranjih taka samozavest malo nevarna, ker hudo politično dogmatična, kakor bi Molkova politična naziranja bila prave in pristne politične dogme, zoper katere ni ugovora. Da gre preko drugih, preko mene ali nas, je pač umevno, saj bodo vsi drugi na krivem, ako je on prav dogmatič-no tudi v politiki na pravem. Ampak v lastnih vrstah je precej pritožb. Me ne briga, kaj imajo med seboj, ker pa sem pri samozavesti tudi jaz udeležen v preziranju, bi skoroda rekel, da je tista samozavest pri somišljenikih, ki se ne strinjajo v tem in onem/na las podobna neki nikakor ne nedolžni samopašnosti, in včasih govorijo tudi o diktaturi, kar je eno in isto. Pri verskih dogmah je samozavest na mestu, ako so te dogme res dogme, neovržene resnice, ampak v politiki je samozavest kočljiva roba, ker prav v politiki je treba velike in široke strpnosti. * Meh za smeh. Milan Medvešek hoče morda res malo dregniti nekega slovenskega duhovnika v Cleve-landu, dasi utegne biti vse le — meh, izmišljeno, ko omenja hudo razpaslo igro "bingo", ki je duhovniku tako prešla v kri ali živce, da je — no — tako — le pravi M. Medvesek: "One day, while he was praying in the pulpit, he was evidently thinking of the previous night's game and ended his prayer with a loud "bingo!" instead of "amen"." Res ali ne res, za smeh je. Vsak čas ima svoje posebnosti, in Cleveland svoj — bingo ves in posledice. V dobi, ko je v starem kraju malo P10®6 vse navezano bolj na dom,13 sta bila povsod župnik in lKJ' telj še eno, so se vsedli po t10'" gih zimskih Večerih skupaj malo kartali. Včasih so pat«® hudo zavlekli, da "je meif odzvonil že dan". Učitelj stregel pri maši, pa zadft^ Župnik ga nalahno dregne, se vzbudi, pa zakliče na glas: "I pass, H err Pfarrer kakor je bil izraz, če kdo imel kart za igranje. Pač ^ za smeh. * Mušice in slom. Znanca je ona, ki sedi,^ neki ljudje precevajo pa požirajo slone. Dva tiso tja je stara, pa se pomav] Jožef Buerckel ima zdaJ bivši Avstriji veliko fresedO' Sušnikovi poroki je rekel ^ ne smatram ju za Por0C'ei ker nemški zakon ne pozna kona po poverilu. Ko sem del, da je grofica Fugger Sušniku v palači Belvedere: iz* f t«t dober katoličan trpeti take sem odredil nisem ®c, nemoralnosti ! da se ju lf šlo Glej, glej,.. kako mu katoliškemu srcu! A'nVpak ^ Nemčija je raztegnila sV°-'.'fi možni zakon o zakonih tuo bo™ avstrijsko ozemlje, i'1 % razporoke na dnevnem re tisočeri, se ne bodo katoliško^1 cerkveno poročili, ne bod<) kveno poročeni, v resnic' % li v konkubinatu, in "dobo toličan" Buerckel bo vse požrl. Zmeda vseh zmed- -o-- Katoliški Slovenci r « rajte svoj list "Amerik Slovenec"! 1 - MQUTVE01 Vsem, ki so nas zadnje11, ce popraševali po moh^ ^ "DUŠNA PASA", ki & je. i sal škof Friderik Baraga > ga izdali preurejenega v s ^ kraju javljamo, da smo J1 bili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA stane........$1.50. V prodajo smo dobili tud> litvenik "SVETE MAŠE' - ^ je sestavil in priredil č. J ta mo Vodušek. Tudi stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki. prejeli te dni v prodajo je J V A GOSPODU" ki stane ?L5°- • . • ✓ Naročilom je pridjati P ni znesek in poslati na: knjigarna amer. slovenj 1849 West Cermak ' CHICAGO, ILL £ CHICAGO, ILLINOIS % i Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavij« o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois M. KlaricSi m sin general contractors and BUILDE^ 'ki) (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavben1 3121 s. Parnell Ave* chicago, ij> Prevzemamo vseh stavbinskih del, novi" Tel. CALumet 6S°9 5t lii«' -■nI ',d" trgovin, tovarn, s01' \\t ' kakor tudi razna P°P.f%jž. in modernizacije stari > ^ Osebno nadzorujemo -jt naše delavce in vse ^ de*o popolnoma B_ar;"'(1iid' mo za kakovost in s jj« nost. — Nasvete, Pr°r' ne in načrte dajem0 zahtevo brezplačno. 9 Naše cene so znief" • ^ naše IME je vaia «8 cija. i*. P. S.: Danes je »V gradite! Zakaj bi P'^te * najemnino — ko nl°r'-.ev»' istim denarjem odp»»^ ti novo hišo. Vse i"10 cije na zahtevo.