142. številka Ljubljana, v soboto 23. junija 1900. XXXIII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 3t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st 85. najčrnejši mej črnimi klerikalnimi narodnjaki. „Prim. List" pa je razglasil, da imajo na Goriškem — „katoliško-n arodno stranko", ki nastopa v javnosti najprej s — „Centralno posojilnico". Ob enem se je „P. L." preselil pod isto streho z „Gorico", kar je bilo sklenjeno že lani, ali je to namero še preprečil kardinal M i s s i a. Danes ni nobene ovire več, in tako zastopajo ..katoliško-narodno stranko" v javnosti trije listi: „Gorica", Pri m. List" in „Narod", dočim ima narodno-napredna stranka „Sočo'1 in ..Primorca". Katere stranke je bodočnost, ne more biti nikakega dvoma. Ako je dosegla narodno - napredna stranka na Goriškem v tako kratki dobi že toliko vspeha, kaže, da ima še veliko lažji boj nego mi na Kranjskem. In kakor smo mi gotovi konečne zmage na celi črti, tako in morda še poprej jo izbojuje naša posestrima na Goriškem. Le vstrajnosti je treba in poguma, ne oziraje se na osebne napade in ne na — kazenska preganjanja, ki so se v enakih razmerah še povsod izjalovila. Saj so peli spočetka kazenski paragrafi celo na Kranjskem, pa so dosegli ravno nasprotni vspeh — zatirani pravici pa so pripomogli do sijajnega zadoščenja. W ubEjfani, 23. junija. K položaju. Razen cele vrste že imenovanih nemških poslancev se je izrekel tudi slovenski štajerski državni peslanec Robič na volilnem shodu pri sv. Barbari poleg Maribora, da naj se izpremeni državnozborski opra-vilnik. Razpust državnega zbora se mu zdi, da bi bil za Jugoslovane samo ugodnih posledic, ker bi se njihovo število v parlamentu povečalo. Vendar pa ni verjetno, da bi oil državni zbor razpuščen, ker so proti temu Poljaki, konservativci in liberalci. V Solnogradu sta se izrekla takisto za izpre r j levica s svojim sovraštvom. Mi — pravijo „Nar. Listy" — ne bomo svetovali Koerberju ; sam mora vedeti, kaj je njegova naloga, in kar je na njegovo korist. Sodili ga bomo le po njegovih delih, mirno čakali ter potem izvajali svoje zaključke. Kriza v italijanskem ministrstvu. General Pelloux se je z razpustom italijanskega parlamenta sila vrezal. Opozicija se je pomnožila z radikalci in število zmernih poslancev v centrumu se je jako zmanjšalo. Izprevidel je, da tudi s tem parlamentom ne opravi ničesar, in podal je demisijo. Kralj je naročil senatnemu predsedniku Saraccu, da sestavi nov kabinet. Saraco, rodom Piemontez, je bil minister v kabinetu Crispija 1. 1887 in 1. 1893 je bil minister javnih del. Lani je postal predsednik senata ter vživa baje kot dober gospodar, odkritosrčen in značajen „Katol.-narodna stranka" na Goriškem. „Slovenski Narod" je že pred par leti „đregal v sršenje gnezdo", in trdil, da Goriška se potaplja v morju klerikalizma. Kakošne odgovore smo dobivali tedaj v „Soči", bo morda marsikomu še v spominu. Po dogodkih zadnjega leta se nič več ne čudimo, zakaj je »Soča" tako rezko odbijala naše trditve. Ako bi tega ne bila storila, bi se bil gotovo že tedaj pokazal razkol, samo morda ne s tolikim uspehom za porajajočo se „narodno-napredno stranko", kakoršen vidimo v kratki dobi jednega leta. Ali kar je ,Narodu trdil že pred dvema letoma, so nam v polni meri potrdili dogodki zadnjega leta na Goriškem. — Veliko je bilo rodoljubov, ki so verjeli ob začetku goriškega razkola, da tu nimamo opraviti z načelnimi nasprotji, marveč le z — osebnostmi. In v fesnici se bije od jedne strani z najsilovitejšo brezobzirnostjo boj proti — dvema osebama, na katerih ne puste ne ene poštene dlake, in kateri preganjajo celo s kazenskimi pravdami od strani — državnega pravdništva. V resnici pa se bije boj, ki se mora dobojevati v visenj kniiuruera svetu, in ki se tudi Slovencem ne izogne (za Kranjsko je prišla na vrsto že sosednja Goriška), t. j. boj med klerikalnim nazadnjaštvom in med svobodomiselni življi, ki so se združili prej na Kranjskem in letos na Goriškem pod zastavo »narodno-napredne stranke". Boj proti dvema osebama na Goriškem je le bojna taktika po zloglasni moralki sv. Alfonza Liguorskega, ki dopušča moralno in materialno uničenje ^nevarnih oseb". In kdor pozna razmere na Goriškem, mora reči, da bi bili klerikalci zares že danes izključni gospodarji položaja na Goriškem, ako bi onemogočili samo — dve osebi, kajti nikdo bi se ne upal, nastopiti njiju dedščino po tako groznem uspehu klerikalnega despotizma. „Soča" je že lani izjavila, da je bilo „Xarodovo" prerokovanje resnično, t. j., da jedina in „zjedinjena" politična stranka LISTEK. Iz tedna. Minoli teden je bil teden smodnika. Z gradu, ki ostane brez vspinjače in modernega hotela zopet samo žalostna kaznilnica, so grmeli že na vse zgodaj in brez prestanka iz topa streli za streli, da se je miroljubnemu človeku zdelo, da je v obleganem mestu ter je klel patra Schwarza, ki je znašel tisti strašni, samo smrt, škodo, smrad in nervoznost šireči smodnik. Ta najslavnejša katoliška iznajdba je imela v odslovljenem tednu prav posebno veljavo, saj se je gromko streljalo po vsem katoliškem svetu v zrak „na čast Bogu", v južni Afriki so bučali topovi in so žvižgale puške na vrste čokatih junakov Burov in bledih plavolasih, Angležev, v severni Afriki so šnofali smrtonosni duhan sanskilotski črni Ašantijci, na Kitajskem pa rumeno-koži boksarji, a žal tudi v naglici zbobnani Evropejci in v prvi vrsti naši bratje Rusi . . • Pokanja, grmenja, smrti, smradu in nervoznosti je bilo torej minole dni po vsem starem svetu več kot preveč. In vendar se je, g. urednik, našel dopisnik .Slovenskeg^ Naroda", ki je — bes ga „Sloge" jadra pod klerikalni jarem. In res smo videli v „Slogini" stranki tudi privržence Mahničeve s „Primorskim Listom" na Čelu, kar je že samo na sebi zadosten dokaz, da stranka se prej ali slej mora javno priznati za klerikalno . . . Nasproti tej stranki pa se je prav na hitro roko organizirala svobodomiselna, odločno protiklerikalna stranka, ki je nastopila že ob letošnji dopolnilni volitvi 3. januvarja za deželni zbor in 29. za državni kot — „Sočina" stranka. Pri prvi volitvi je zmagala, pri drugi pa je dobila 133 glasov za politiškega novinca proti 120 glasov „Slogine" stranke za grofa Coroninija. Potrebna je bila ožja volitev, pri kateri je zmagal vsled raznih vzrokov Coronini. — Ali mlada stranka je moralno zmagala. Klerikalni listi so kar tajili obstanek kake nasprotne stranke, a te številke so pokazale, da dežela Goriška hiti z občudovanja vredno naglostjo v objem — svobodomiselnih, protiklerikalnih, naprednih teženj! Šele 8. marca se je oficijelno proglasila na shodu zaupnih mož v Gorici — „narodno-napredna stranka". Resolucije smo objavili tudi mi. Reči moramo, da so jasne in tako trezno sestavljene, da jih v polnem obsegu odobruje čudi „narodno -naprecina stranka." na Kfan'sk9m. Osebnostni boj, kakoršnega kmalu še ni bilo, po morali sv. Alfonza Liguorskega proti dvema prvakoma „narodno-napredne stranke" sicer še ni ponehal, ali vendar so tudi nasprotniki te stranke le prekmalu pokazeli svoje ultraklerikalne rožičke. Nastal je boj za „Goriško ljudsko posojilnico, v katerem smo videli združene vse klerikalce in „Slogine" ostanke v boju proti — naprednjakom, ki so pa zmagali z velikansko veČino nad 600 glasov. Po tem občnem zboru se je politiško nebo popolnoma zjasnilo, da je vsakdo zdaj prepričan, s koliko hinavščino je nastopala klerikalna stranka Proti „Goriški ljudski posojilnici", je bila je lansko poletje ustanovljena „Centralni posojilnica", takrat na čelu jej grof Coronini, ki je pa začela poslovati letošnjega junija pod načel-stvom — dr. Jož. Pavlice, ki je vendar plentaj! — dvignil svoj glas ter slovesno interpeliral naš slavni občinski svet, zakaj vendar že ne vpelje vsakdanskega grmenja iz topa. Biagor temu Vašemu dopisniku! Njega se še ni lotila naša moderna nervoznost, ki protestira najslovesnejše proti tako pogostemu in toli glasnemu uporabljanju Schwarzove črne in neutajljivo katoliške iznajdbe. Tisto je pa že res, da je povzdignilo takole razgrajanj3 in streljanje iz topov že itak prav vojaški značaj letošnjih procesij. Tu so namreč koračili pod raznovrstnimi zastavami in banderi kar celi polki z različnimi medaljami in svetinjami na prsih. Ljubljanski škof je vsul na tretjerednice in tretjerednike pravcato ploho kolajn, privezanih na živobojnih trakovih; iz Rima so romarji in romarice tudi prinesle par sto papeških „redov" in svetinj, Marijina bratovščina pa ima takisto svoje kolajne na višnjevih, zelenih in rudečih pentljah. To je bila torej v resnici cela povodenj medajl, cela armada vojnikov proti — liberalizmu. Starci, starke, mladeniči, mladenke in otroci, ravni in grbavi, zdravi in bolni. .. vse je imelo bojevito okrašene prsi. Seveda zategadelj nekdaj toli slavni in vedno senzacijo bađeči tercijalski „Škrniceljferajn" ni prišel letos do nobene veljave več, dasi j d bilo v belih pajčolanih nekaj prav zelo sumljivih krščanskih devic. Tudi katoliški socialisti s svojim slokonogim, posrebrenim Mihelom na čelu, katerega sta spremljala kot adjutanta Gostinčar in Štefe, niso letos prav nikomur več imponirali. Vse je gledalo in štelo le medajle belih, modrih, ze lenih, rudečih in rumenobelih trakov na ;zsušenih in tudi jako prijetno bujnih prsih m. prsicah. Zanimanje pa je vzbujalo letos tudi lijaštvo srednjih šol v svojih brezkončnih vrstah. Koliko naraščaja slovenske inteligence! Koliko bodočih delavcev na polju slovenske prosvete! Koliko novih boriteljev za napredek in svobodomiselnost! — Da, ta lepa mladina s svojimi idealnimi srci in s svojimi inteligentnimi slovenskimi obrazi, je naša nada . . . Toda, stojte, gospod urednik, kaj je pomenilo to, da so držali vsi dijaki v rokah zaprte mašne bukvice? Čemu to vsiljivo paradiranje? Kakšen namen naj imajo te zaprte bukvice? Ali naj dokažejo, da so dijaki tako alojzijansko brumni in pobožni, da jedva čakajo prvega senčnega prostorčka, ko morejo, dasi pred občinitjjbm, hitro zopet moliti? — Taka demo .'jtrativna pobožnost in taka javna molitev pač pred Bogom nima nobene vrednosti, saj je učil baje Kristus, da ka- dar hočemo moliti, naj se zapremo med štiri stene, da nas ne vidi nihče . . . Zdi se mi vsekakor, da se je začelo na nekaterih naših srednjih šolah s čudnimi sredstvi vplivati na slovensko mladino. Neki rimski doktorji, ki ne trpe nanosnikov, niti modernih kravat in zavratnikov, za-ukazujejo večdnevne eksercicije, sv. obhajila en masse, nositev masnih bukvic po ulicah itd. Vzlic temu pa — tako trdno upam! — naše talentirane mladine ne spravijo v klerikalno malho. Za netalenti-rance se itak ne pulimo! Ta klerikalna malha pa je sploh jako obširna, in napolniti se ne da nikdar, dasi jo polnijo že skoraj dve tisočletji. Pri nas so začeli basati vanjo sedaj z vso silo še našo narodnost. Slovenske narodne pesmi pehajo iz narodnih društev, češ, da so — klafarske, — našo krasno narodno nošo nazivljajo maškarada — narodna društva — čemu se sploh silijo!? — ne smejo k procesijam in celo pobožne slovenske pesmi se že prepovedujejo na cerkvenih korih. Kam plovemo ? — Toda to ni dovolj. Sv. Cirila in Metoda je Rim po intrigi škofov degradiral na tako nizko stopinjo, na kakoršni ne stoji n. pr. niti famozni Bsvetnik" Liguori, ki je v svoji moralni instrukciji spovednikov učil pre- mož, ki spoštuje vse stranke, mnogo vpliva. Ako bo hotel Saracco odnehati se bo moral pomoči desnice odreči ter prido biti del ustavoverne opozicije; ako pa bo hotel nadaljevati bojevito politiko s sabljo in puško rožljajočega Pellouxa, mu bode treba mnogo neizprosne energije, česar pa je pri 80letnem možu teško pričakovati. Doslej še ni sestavil kabineta, nego obrav nava z Gallom in Soninom. 'Za zunanjega ministra bi rad pridobil starega Visconti Venosto ter podadmirala senatorja Morina za mornaričnega ministra. Ako se mu trnd ponesreči, pozove kralj Rudinija ali pa zopet Pellouxa. • Revolucija na Kitajskem, -i4 Cela p4oha brzojavk je došla o do ^fH&h na-Kitajskem, a vzlic vsemu si ni \nožno napraviti prave slike o usodi E vro pejcev in drugih tujcev v Pekinu in v Tsi-entsinu. Francoski zunanji minister Delcasse je sicer povedal, da je podadmiral Sevmour v Pekinu.Jj ter da so poslaništva in tujci izven nevarnosti, toda najnovejša poročila trdijo baš obratno, da se je bati najhujšega, kajti o usodi tujcev v Pekinu ni že več dnij nobenih vestij in Sevmour je bil baje celo prisiljen iz Pekina zopet umakniti se v Tsientsin. Sevmourju se sploh očita, da je ravnal kakor njegovi rojaki generali v Južni Afriki. Šel je iz Tsientsina, ne da bi bil poznal teren, ne da bi se bil zavaroval s predstražami ter je tako zašel v nastavljeno past. Ako tudi je morda Sevmour v Pe kinu, ni s tem tujcem dosti pomagano, kajti ogromna kitajska armada more pičle Sevmourjeve čete zajeti ter prisiliti, da kapitulirajo. Sevmour nima s Tsientsinom nobene zveze ter je docela odrezan od sveta. Utemeljen je torej strah zanj na vsak način, naj li je že v Pekinu ali ne, tembolj pa, če je pred Pekinom ali celo na begu nazaj v Tsientsin. Glede Tsientsina se poroča, da so Kitajci pomorili 1500 tujcev ter porušili in uničili vse naselbine v predmestju. Nasprotno pa se tudi javlja, da so boksarji sicer 15. t. m. res zgrabili Tsientsin z dveh stranij ter streljali na mesto, zlasti na predmestje tujcev kar z 12 stranij. Postajo pa je branilo 2000 Rusov z 10 topovi, ki so boksarje, ko so se približali, nenadoma zgrabili s 50 salvami iz topov, ubili 300 boksarjev, 200 ranili. Mednarodno brodovje pred luko Taku je baje jako poškodovano. Japonska je zategadelj mobilizirala kar 18 ladij, med temi večinoma bojne. Li-Hung Čang, ki bi bil nedvomno v Pekinu pomirjevalno vplival na Kitajce, ne sme iz Kantona, ker se je bati tudi ondi revolucije. Kanton je največje kitajsko mesto ter šteje okoli 21/, mil. ljudi. Kitajsko časopisje v Šanghaju poroča, da vlada na pekinškem dvoru nesloga, da so člani dinastije Mandžu sprti, in da namerava ce-sarica-vdova pobegniti. Vsekakor je položaj temen, poročila docela nezanesljiva, zato pa so skrbi velesil povsem utemeljene. Vojna v Južni Afriki. Z bojišča v Južni Afriki ni skoraj nobenih poročil več. Tam doli imajo sedaj zimo, ki zavira operacije Burov in Angle žev. Najnovejše brzojavke javljajo, da je Buller prenesel svoje taborišče dve milji za šestniške zakonce in nezveste zaročence lagati ter krivo prisegati. Sv. Ciril in Metod sta, ker sta Slovana, ponižana na stopinjo, na kateri ne stoji niti Karol Veliki, ta vzor katoliškega Nemca, ki je dal v enem samem dnevu posekati 8000 Slovanom glave. Da, celo čudni „svetnik" papež Gregorij VII. uživa večjo imenitnost, saj ostane spomin tega ustanovitelja prisilnega celibata in intimnega prijatelja grofice Matilde v zgodovini neizbrisen; sv. Ciril in Metod pa morata izginiti v kratkem. Neke vrste rimskokatoliških duhovnikov že rujejo proti njima. V Trstu je morala bela zastava sv. Cirila in Metoda po ukazu župnika Hrovatina ostati skrita v kotu, kaplan Ramovš v Laščah pa je nagovarjal ljudstvo z lece, da naj ne kuri kresov niti na večer pred sv. Janezom Krstnikom niti pred praznikom sv. slovanskih apostolov, nego že v četrtek na čast sv. Jezusovemu srcu. In res jelgorelo v četrtek zvečer po hribih mnogo kresov, iz česar sklepam, da je več takih — Ramovšev. Naše ljudstvo je pač suženjsko poslušno ukazom črnih brezdomovincev! Morda še doživimo, da ti brezvestni fanatiki ne bodo hoteli krstiti naših otrok na imeni slovanskih svetnikov, nego nam bodo vsiljevali rajši imena svojih vzorov: Liguorjev, Gregorjev in Karolov!? reko Zand, severno ođ Volksrnsta. 187 Burov v tem okraju se je 20. t. m. udalo. „Reuterjev Burean" poroča iz Hammonije 19. t. m.: Precej močan oddelek Burov je zasedel ponoči osamljeno stoječo goro, da bi ondi odrezal patrulje veomanrijskih polkov. Bure pa je topničarstvo generala Rundla pregnalo. Roberts poroča iz Pre torije: Kolona Hamiltonova je dospela do Springsa ter je na potu v Heidelberg, da stopi v zvezo z Bullerjem, ki je 21. t. m. dospel v Paardekop Kolona bo mogla zve-zati Pretorijo z Nataiom ter zabraniti, da bi se združili trans vaalski Buri z oranje-skirni. „Times" javlja, da je transvaalska vlada v denarnih stiskah, in da Ki tiger ne more dobiti pri občinstvu več posojila. Dopisi. Iz Maribora, 21. julija. Zadnjo ne deljo je govoril polanec R o b i č pri Sv. Barbari pri Mariboru o ravnanju deželnega zbora in odbora nasproti slovenskim vinogradnikom Izvedeli smo prav zanimive reči. Dosedaj se je oddajalo po mnogih okrajih ubožnim vinogradnikom trsovje za nove nasade brezplačno. Za naprej je naročil deželni zbor deželnemu odboru ravnati tako-le: »Brezplačna oddaja trsovja se v bodoče opusti, v kolikor ne obstoji posebna zavezanost nasproti državi; rezniki in ko-renčniki se naj dajejo maaj premožnim po nizki, deželnim stroškom približni ceni, premi žnim po 6 oziroma po 20 K od tisoč cepljenci manj premožnim po 160 K, premožnim po 240 K od tisoč. V bodoče torej ubogi vinogradniki ne bodo več dobivali trsovja brezplačno. Ker pa si na lastne stroške ne morejo nakupiti trsovja, se to pravi, da so ubogi vinogradniki izročeni popolnemu propadu. Vsakemu ubožcu se pomaga, le vinogradnikom se bo odslej odrekala primerna pomoč. Deželni odbor dobro ve, zakaj to dela. Na Spodnjem Šta-jarju, kjer se pred vsem goji vinarstvo, so ubogi vinogradniki skoro izključnosloven-s'^ga rodu. zato naj propadejo. Pri dovolitvi brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov se je izmed Slovencev že sedaj slišalo mnogo pritožeb, ker so se podpirali kaj radi meščani, tudi bogati meščani. Noki Mariborčan, ki ima okoli 60.000 prei d-ženja, je z ozirom na svoje veliko uboštvo dobil brezobrestno posojilo. Gotovo je, da bo odslej še slabše, kajti navodila se gla sijo: „Pri dovolitvi brezobrestnih posojil naj veljajo sledeča pravila, o katerih se ima deželni odbor z vlado porazumeti : Dotične prošnje stanujočih v področju mest z lastnim statutom ima mestni urad kot politična oblast I. instance sprejemati, pregledovati in predlagati." Ta točka je namenoma narejena za Mariborčane, Ptujčane in Celjane. Ti bodo pri svojih uradih brez-dvomno kaj lahko dobili priporočilo. Na deželi stanujoči vin gradniki pa bodo morali vsi letati k svojim okrajnim glavarstvom. Druga točka se glasi: »Politične oblasti I. instance nnj podpira v pregledovanju in odobravanju došlih prošenj zaupni mož, kojega ima imenovati deželni odbor za vsak sodnijski okraj" Deželni Saj fanatizem in impertinenca naš h ^katolikov" ne pozna meje, kar sta dokazala tudi versko nestrpna škofa Jeglič in Stadler, izstopivši iz krasnega vseslovanskega društva „Tr^bevića" in začenši gonjo proti vrlim bosenskim frančiškanom. Blazni fanatizem je pokazal te dni tudi najmlajši rimskokatoliški doktor Terzit ali Lampetov Evgenček, ki je, „vino onustus", kolovrati! po ljubljanskih ulicah ter pljuval na slo vensko stranko, ki ima za kulturni in gmotni prospeh Slovencev n jvečjih zaslug. Nestrpni fanatizem je pokazal taisti Lampe tudi na Dobrovi, hujskajoč narod proti sre dišču dežele, proti liberalni Ljubljani . . . Zares, daleč so prišli! In ko vidim vse to narodno početje, ko čitam o pohujšanjih nekaterih naših kaplanov in župnikov po deželi, ko slišim o neštetih sodnih tožbah različnih duhovnikov z raznimi rodoljubi in listi, ko zasledujem vso besno gonjo naših dervišev proti narodnim trgovcem in učiteljem na Kranjskem, Goriškem in Istrskem . . . tedaj se moram vprašati: kam-li še pridemo, če pojde tako dalje? Ali nismo že na konca? — In ali je možno še danes govoriti s temi ljudmi o kaki spravi, o kaki slogi, o kakem miru?! „Mir ...! Koli vzvišen pojm, velik cilj, odbor bo torej imenoval tudi zaupne može deželni odbor, ki pač pozna nemške politike na Spodnje-Štajarskem, ne pa dobre poznavalce naših vinogradov. Podpore se bodo torej določevale po naših nasprotnikih, in slovenski vinogradniki že naprej ved<5, kaj jim je pričakovati. — Tretja točka: „K posvetovanju in sklepanju o rešitvi došlih prošenj se naj privzame eden ud deželne vinorejske komisije in dva od deželnega odbora imenovana zaupna moža.' Zopet ista nakana, kakor pri prejšnji točki. Vidi se, da je deželnim očetom mnogo ležeče na nemštvu, na prospe vanju vinogradništva pa le toliko, v kolikor je v nemških rokah. Najbolj pametna je določba v četrti točki: „Za visokost pri podelitvi posojil velja pravilo , da se daja kot najvišji znesek od orala posojilo 600 K, in da se daje za eno osebo posojilo k večjemu za dva orala." V vsej svoji nagoti pa se prikazuje brezobzirna nemška nakana v zadnji točki, ki se glasi: „Pri razdelitvi brezobrestnih posojil se naj na uboge in revne mestne prebivalce primerno ozira." To je nečuveno, da si deželni odbor in zbor sploh upata kaj takega pokazati pred javnostjo. Revni mestni prebivalci, ki imajo vinograde, se torej naj podpirajo! Kdo pa pozna revnega meščana, ki ima vinograd ? V resnici ubogi in revni meščani nimajo vinograda. Ta določba je samo za nemške meščane; in da se to nekoliko pokrije, postavili so za »uboge in revne" meščanb. Občinski svet ljubljanski, V Ljubljani, 22. junija. Seji je predsedoval župan Hribar, ki je, otvorivši sejo, prečital dopis, ki mu ga je poslala dež. vlada z ozirom na magistra-tovo vlogo glede vračevanja potresnih po-napredščin in posojil. Iz dopisa je razvidno, da se prošnji, naj se sploh vsem hišnim posestnikom podaljša rok za vračevanje po-napredščin in naj se jim dovolijo olajšave, ne bo ugodilo, ampak da bo moral vsak posameznik vložiti posebne prošnje in bo vlada glede njih razsojala po osebnih razmerah prošnjikovih. Po nasvetu podžupana dr. viteza BI e i-w e i s a se je vršila dopolnilna volitev v razne odseke z aklamacijo in so bili izvoljeni obč. svetniki: Prosencv finančni odsek, dr. vitez Bleiweis v direktorij mestnega vodovoda, Maly v direktorij mestne elektrarne, Ter din a v kanalizačni odsek, Kozak v kopališki odsek in Komove v nadzorovalni odsek za gradnjo mestne jubilej ske ubožnice. O načrtu začasnega dogovora z delniško družbo za plinovo razsvetljavo v Ljub ljani je poročal obč. svet. dr. Tavčar. V svrho poravnave mej občino in plinarno se je vršila posebna enketa. Uspeh ni bil v obče neugoden, ali plinarna se pri tej en-keti ni vdala, da bi plačevala za porabo mestnega sveta prizna valno najemščino. Naposled se je doseglo začasno sporazumljenje in se je sklenilo, sprejeti provizorno pogodbo za šest let, s katero se dovoljuje plinarni poraba mestnega sveta s pogojem, da pla- po katerem mora stremiti vsakdo, ki ima čuteče srce v sebi! Mir ljudem na zemlji! — tako so peli že angelji v višavah, ko se jc rodil Oa, ki je ustanovitelj naše Cerkve ! Mir nam je prinašal Krist-odrešenik ! In za mir naj bi ne delali oni, ki so Njegovi apostoli, voditelji cerkve Njegove?!! Ravno njim v prvi vrsti, rji m je v sveto dolžnost, da store vse, kar more pospeševati mir med ljudmi, ravno oni morajo žrtvovati vse za oni veliki cilj, ki so ga oznanjevali angeli v višavah: za mir na zemlji! Ravno oni, voditelji Cerkve, morajo modro ubirati le tista pota, ki vodijo do miru!--Umikati se, zatajevati samega sebe, odjenjavati v ta namen, da koristimo medsebojnemu miru: to je lepo, to priča o blagem srcu, to časti onega, ki modro odjenjuje, ali umikati se radi ljubega miru pred ljudmi, ki nočejo miru, in ki nosijo le sovraštvo v svojem crcu, tojezmota — greh!!" (Gl. .Edinost" št. 136.) Da, resnica je: pred sovražniki naroda umikati se, to bi bil greh, — to bi bilo izdajalstvo! — Resnica pa je, da je naše duhovništvo, da je klerikalni brezdomo-vinski fanatizem zašel že do skrajnosti, ako mu to mora povedati celo — tržaška .Edinost" i rhs čaje plinarna od cevi, ki jih na novo položi, priznavalno najemščino, in da mestni občini da glas in sedež v upravnem svetu, in da mora za občino deponirati 20.000 kron kapitala, od katerega bo občina dobivala dividendo in superdividendo, a končno mora plinarna od vsakega metra cevi na leto plačevati po 10 vin. priznavalne najemščino. V prepirih ne bodo več sodili razsodniki, nego bodo pristojna redna sodišča. O vladnem razpisu v zadevi ljubljanskih uličnih napisov je poročal obč. svet. Plan ta n. Razpis naznanja, da ministrstvo ni ugodilo pritožbi mestne občine zoper odredbo, da se morajo napraviti dvojezični napisi. Poročevalec je povdarjal, da se je čuditi, da ministrstvo neče priznati avtonomnemu obč. svetu pristoječih mu pravic, oziroma ne prepusti, da bi se jih posluževal. Vlada je že sama priznala, da spada vprašanje o uličnih napisih zgolj v področje avtonomnega delokroga. To je tudi že priznalo upravno sodišče. Po poročevalčevem predlogu se je sklenilo, vložiti zoper ministrsko naredbo pritožbo na upravno sodišče. O gradnji cesarja Franc - Jožefovega mostu mesto sedanjega mesarskega mostu je poročal župan Hribar, mej tem ko je prevzel predsedstvo podžupan dr. vitez Bleiweis. Magistrat je pozval razne firme, naj predlože načrte. Podani načrti za železni most so izdatno dražji nego načrti za betonski most. Razni tehniki so priznali, da je betonski sistem jako dober in priporočljiv. Zupan je vrh tega sklical še posebno enketo, katere se je tudi vdeležil nadinžener južne železnice Gurke, ki že 20 let zida mostove za južno železnico. Tudi ta enketa se je izrekla ugodno za betonski most. Po vsestranskem pojasnilu cele zadeve je poročevalec župan Hribar nasvetoval, naj se sklene: Mesarski most je nadomestiti z betonskim mostom in se oddajo dela firmi Pittel & Brausevetter, ki prevzame garancijo za tri leta. Začasni leseni most naj napravi tesarski mojster Lehner za 2000 kron, za nadzorstvo naj se dovoli 2500 kron, za odškodnino pa 18600 kron. Na vprašanje obč. svet. Turka je župan pojasnil, da bo most še letos gotov, če se hitro izvrši vodopravna obravnava, in ne 30 treba čakati razglasilnega termina. Če se začno dela začetkom julija, bo most koncem oktobra gotov. Obč. svet. P r o s e n c je predlagal, naj se naprava provizoričnega mostu odda konkurenčnim potom, kar je obveljalo. Obč. svet. dr. Stare pa je nasvetoval, naj se opusti več projektovanih kandelabrov, kar se je vzelo na znanje z ozirom na to, da se itak okrasba nekoliko premeni. Obč. svet je sprejel vse nasvete poročevalca s Prosenčevim predlogom. O zadevi odstranitve stopnic pri hiši Marije Rutarjeve na sv. Petra cesti št. 51 je poročal obč. svet. dr. H u d n i k. Lastnica zahteva 1000 kron odškodnine, delo pa bi veljalo 1200 kron. Sklenilo se je, da se odstranitev stopnic opusti. Obč. svet. Šubic je poročal o stavbnem programu za prihodnjo državno obrtno šolo. Obč. svet. se je izrekel v prvi vrsti za svet, kjer je stala stara bolnica, v drugi vrsti za kak prostor v šentjakobskem ali trnovskem okraju, določil, da se za načrte razpišeta dve nagradi po 800 in 400 K in končno odobril program. Obč. svet. dr. Star e je pripomnil, da sn mora najprej rešiti vprašanje, kje bo šola stala, potem se morejo šele načrti delati. Župan Hribar je pripomnil, da je pri nasvetu radi nagrad imel v mislih prostor stare bolnice in Mirje. Župan bi dal Mirju prednost, da se temu okraju, ki izgubi vse urade, da neka odškodnina. Podžupan dr. vitez Bleiweis je želel, naj se preiščejo tla na Mirju, obč. svet. Velkavrh je pritrdil dr. Staretu, poročevalec pa je vzdržal svoj predlog, po katerem se naj načrt naredi najprej za prostor stare bolnice, in če bi tam ne bilo izhajati, se bo vpoštevalo Mirje. Sprejet je bil odsekov predlog s pod-županovim dostavkom. O zadevah ljudske kopeli je poročal podžupan dr. vitez Bleiweis. Strojniku F. Bitencu in njegovi ženi, ki bosta upravljala kopel, se je določilo skupno 75 gold. na mesec nagrade. Stroški bodo znašali na leto 9000 kron. Ker občina od kopeli neče imeti dobička, naj se določi cena za prsno kopel Ožg" Dalje v prilogi. TgSft Narodu" št 142, dne 23. junija 1900. Priloga »Slovenskemu na 10 vin., za kopel v banjah pa na 30 vin. in to z milom in perilom vred. Obč. svet Senekovič je predlagal, naj to pristojbino plačajo samo tisti, ki pri-neso perilo seboj, za tiste obiskovalce prSne kopeli, ki ne prineso perila seboj, pa naj se določi pristojbina na 14 vin. Obč. svetnik Velkavrh je temu pritrdil, toda obč. svet je ta predlog odklonil in je sprejel poročevalčeve predloge. Ostale točke dnevnega reda se bodo rešile v prihodnji seji. Dnevne vesti V Ljubljani, 23. junija. — Osebna vest. Nad uči tel j gospod J. Jeglič v Sv. Križu pri Litiji je imenovan nadučiteljem na Rakeku. — Pekoča resolucija. Ko je zadnjič .Slovenec" opravičeval dr. Lampeta, češ, da ni bil pijan, ko se je vračal s shoda v Vo dicah, ampak se je popolnoma trezen tako obnašal, kakor se obnašajo samo pijani ljudje, razkril je tudi vzrok, zakaj smo tega možička tudi nekoliko pokrtačili. To se zdi .Slovencu8 tudi popolnoma nemogoče, da bi se mogel kdo samo ob neprimernem obnašanju kacega duhovnika spodtikati. Vzrok mora na vsak način biti drug. Kanonik Kalan je svoje možgančke toliko časa napenjal, da ga je našel. Vzrok, da smo malega Lampeta nekoliko za ušesa prijeli, je tista pekoča resolucija za katoliški shod, ki jo je na Lampetov predlog sklenil ,shod" v Vodicah. To pa to! Kalan jo je pogodil! Ta resolucija nas peče kakor hudičevo olje. Kako veselje mora nad tem razkritjem vladati v katoliškem taboru! Lampe je vendar nekaj našel kar nam gre do živega. In res je! Naše duše nimajo pokoja. Vemo sicer, da bi bilo treba samo migniti, in napredna Ljubljana bi pokazala, da v njenem ozidju ni prostora za katoliške shode; samo besede bi bilo treba, in kakor Levstikov ubežni kralj bi bežali dušni naši pastirji na vse strani — a ne smemo, ker se moramo ozirati na gmotno korist obrtnikov in trgovcev. To je strašna stiska, iz katere si ne vemo pomagati.Udati se nam je! Jedina tolažba naša je, da bodo takrat obrtniki in trgovci veliko zaslužili, v prvi vrsti seveda gostilničarji. Koliko se bo takrat popilo! In ker v katoliških krčmah na noben način ni prostora za toliko gostov, kakor jih privabi katoliški shod, mora nekaj odpasti za naše somišljenike. In da je mej prečastito duhovščino mnogo hudo žejnih natur, to vedo vsi, ki so se vdeležili prvega katoliškega shoda. Takrat se je pošteno popivalo, celo na starem strelišču, kjer se je vršil shod. V tem, ko so v slavnostni baraki različni blagoslovljeni in neblagoslovljeni gospodje otrobe vezali, so prečastiti vdeležniki za plankami tako zalivali, da nekateri še vedeli niso, kako jim je ime. Take izvrstne kupčije, kakor jo sme pričakovati Ljubljana, seveda ne moremo pokvariti. Lampetova resolucija, ki mora biti, sodeč po „Slovencu", odločilnega pomena za katoliški shod, nas sicer hudo peče, a pomoči ni nobene. Bodi torej! Samo na nekaj opozarjamo vse pre-častite vdeležnike bodočega katoliškega shoda: Mica Kovačeva naj ostane doma. V tem oziru sicer jako tolerantna Ljubljana ne pozna šale! — ,,Kresovi na čast presv. Src* Jezusovega." SinoČni „Slovenec" poroča z velikim zadovoljstvom, da so predvčerajšnjim po raznih krajih slovenske domovine goreli kresovi, in da se jih je samo z ljubljanskega gradu videlo 35. Umejemo „Slo-venčevo" veselje, ali veseliti se ž njim ne moremo. Tudi v tej stvari se namreč kaže konjsko kopito klerikalne stranke. Klerikalcem se gre za to, da bi odpravili starodavni, iz poganskih časov ohranjeni običaj šentjanških kresov. Ta lepi, poetični, eminentno narodni običaj jim ne ugaja, saj svedoči, da ljudstvo vzlic tisočletnemu klerikalnemu jerobstvu še vedno ni tako temeljito „pokristijanjeno", kakor si to želi klerikalizem. Ko se je oživil spomin na slovanska blagovestnika Cirila in Metoda, so se klerikalci močno zavzemali za to, naj bi se prižigali na čast tema blagovest-nikoma kresovi. Mi smo jih podpirali, ker smo vedeli, da bi bile to narodne priredbe, pri katerih bi se oživljala narodna zavednost. Zdaj so klerikalci zopet nove kresove uvedli, in sicer take, pri katerih ni prav nobenega narodnega momenta, kresove v čast presv^Srca^^Jezusovega^ Tako mislijo, da iztrebijo poganski običaj, ki ima naroden značaj in ga premene v čisto cerkven običaj. Hitro pač ne pojde. Ali sčasoma se vse doseže. Kaj se da iz ljudi napraviti, to se je pokazalo prav povodom te najnovejše cerkvene slavnosti. Ljudje so v cerkvi Jezusovega srca pre Čepeli dolge ure in so toliko molili, da so postali kar neumni. — Uspehi duhovniškega ščuvanja mej posli. Ljubljanski pohajkovaleč nam piše: Kdo jih ne pozna, tisti cvet ljubljanskih tercijalov in tercijalk, ki hodi zlasti ob nedeljah zvečer v stolno in v Šentjakobsko cerkev Boga in svetnike z očmi drezat, zunaj cerkve pa svojega bližnjega opravljajo in mu kradejo čast kar se da? Ti ljudje, ki smatrajo vsacega kaplančka za kako viSje bitje, so seveda zapriseženi sovražniki .Slovenskega Naroda". Oh, s kako radostjo bi ti ljudje znašali drva in snhljad, ako bi vas, gg. uredniki .Slovenskega Naroda", kdaj na grmadi sežgali. Za zdaj seveda se morajo zadovoljevati s tem, da vas grde kakor sploh vsacega liberalca, kar gotovo nikogar ne spravi iz duSevnega ravnotežja. Duhovniško ščuvanje zoper .Slovenski Narod" je kajpak tudi te plemenite dnSe pod kurilo in se trudijo na vse načine, da bi Vašemu listu kaj škode provzročili. Direktno to seveda ni mogoče. Skuša se torej indirektno, in sicer na ta način, da se Sčujejo posli zoper gospodinje in gospodarje. Tercijalci in tercijalke odgovarjajo posle, naj ne služijo tam, koder imajo naročen .Slovenski Narod". V istem smislu se deluje tudi po spo-vednicah in sicer tako, da so nekateri posli že poskušali terorizovati svoje gospodarje. Znanih nam je več slučajev, da so posli nagovarjali svoje gospodarje, naj opuste „Slovenski Narod", in da so se naravnost branili iti po list Seveda so to izjeme. Toda to tercijalsko in duhovniško ščuvanje dela zdražbe in nemire po hišah, in je že marsikateri posel izgubil svojo službo, ker je začel zanemarjati svojo službo in laziti po cerkvah. Vsled duhovniških in tercijalskih vplivov je postalo izhajanje s posli prav težko. Kolikor bolj se širi tercijalstvo mej posli, toliko manj je dobrih poslov. — Iz St. Vida nad Ljubljano se nam piše: Pri nas se govori, da sta gosp nad učitelj Ž i r o v n i k in gosp. kaplau E r k e r zaradi znane pridige sklenila pri c. kr. sodišču tako poravnavo, da plača g. kaplan vse stroške, in pošlje v .Slov. Narod" in „Slovenca" izjavo, da on v svoji pridigi dne 27. maja ni imel namena kazati na g. Žirovnika in ga žaliti. Če je pa ljudstvo njegovo pridigo tako umelo, da je merila na g. Žirovnika, tedaj jo je napačno umelo. — Če je gosp. kaplan to podpisal, tedaj je podpisal očitno laž. Ljudje se kar debelo pogledujejo ter zgražajo nad takim počenjanjem tega dušnega pastirja. Saj vendar pri nas že skoraj vsak otrok ve, da so bile ponav-Ijalne učenke klicane .kaplani j o k pričevanju, da jim je gospod nadučitelj priporočal .Slov. Narod". Drug učitelj ga ni mogel priporočati, ker je le gosp. nadučitelj učil v ponavljalni šoli in še te le eno samo uro! — V Dravljah, — kjer se baje iz podloženih jajec najhitreje izležejo debele race — že stare ženice govore, da gosp. Žirovnik „drugo vero" uči. Po Št. Vidu pa farovški hlapci stikajo glave, si skrivnostno pomi skuje ter si šepetajo na uho o tajnostnih, katere ima g. kaplan pripravljene, in katerih eno sama, če jo pove, bo gosp. nadučitelja Žirovnika kar .pihnila" iz Št. Vida. Lagal je torej ta božji namestnik, da je g. Žirovnik „Slov. Narod" priporočal v šoli in sedaj zopet laže, (če je tako izjavo res podpisal) da njegova pridiga ni merila na g. nadučitelja Žirovnika !!! — — Potem mu pa res ne bomo mogli druzega več verjeti kakor besede, katere izgovarja pri maši pred sv. obhajilom: Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho. — Op. uredništva: Tako izjavo je gosp. kaplan Ferdinand Erker res podpisal in jo objavljamo na 4 strani med inserati današnje številke. — Iz klerikalnih konsumnih društev. Iz dobrepoljske okolice se nam piše: V toli hvalisani Jakličevi kmetijski zadrugi v Dobrepoljah nslužbena sta bila Klavs senior in iunior, to je oče in sin kot prodajalca, oziroma trgovska pomočnika. Da sta v tej stroki dobro izvežbana, razvidi se iz tega, ker je senior ob jednem bil cestar Junior je na študiral . (1237) Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ada Dolžanova V Toplicah na Dolenjskem dobiček pri kegljanju vesele družbe na Taboru 5 K in poznani narodnjak g. S. R. pod geslom: „v Toplicah zasluženi denar" 2 K. — G. Vikt. Presl, Girknica 8 K 24 vin., nabrala dražestna gospica Julika Krajčeva iz Grahovega o priliki izleta tamb. društva „Struna" v Cirknici na cirkniško jezeru. — Skupaj 15 K 24 vin. — Živele vrle nabiral ke in vstrajni darovalci! Fotografični aparati za diletante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografijo, ta za-nimajoč šport, ki se ga vsakdo lahko nauči, od 1. 1854. obstoječo specialno hišo fotografičnih potrebščin firme A. HOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9, ter da pregledajo njen ilustrovani cenik, ki se na željo pošilja brezplačno. a (11-6) Umrli so v Ljubljani: Dne20. junija: Melhior Gašper Kalan, krojač, 58 let, Martinova cesta št. 11, jetika. Dne 21. junija. Marija Krasna, zasebniba, 7.> let, Dvorni trg št. 3, kap. V otroški bolnici: Dne 19. junija: Marija Kušar, delavčeva hči, leta, vodenica v glavi. V deželni bolnici: Dne 17. junija: Ivana Mlinar, služkinja, 10 let, jetika. ,, , . _ Dne 18. junija: Gregor Koblar krojaC 61 let, jetika. - Jurij Šmon, mlinar, 65 let, vnetje prsne mrene. Meteorologićno poročilo. Vlita« n»d morjem 808 » m. Srednji aračnt tlak 788 0 mm. Junij 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. !•» U Vetrovi Nebo 11 is 22 9. zvečer 7339 20 3 sr. szahod del. jasno S 23 7. zjutraj 737 6 140 sr.svzhod dež CD i ■ 2. popol. 7361 15*2 ar. svzhod i oblačno Si Srednja včerajšnja temperatura 221', nor-; 18 5°. Po noči nevihta. *0-o.ra.a.3s"b:a. borza dne 23. junija 1900. -Skupni državni dolg v notah .... 97 90 Skkpni državni dolg v srebra .... 97 45 Avstrijska zlata renta....... 115 50 avstrijska kronska renta 470 .... 97 65 Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 50 Ogrska kronska renta 4%..... 91 10 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1741 — Kreditne delnice . - • • • • 693 — London vista.......... 24230 Vemfiki drž.bankovo 3ft 100 mark . . 11865 80 mark............ 23 72 20 frankov........... 19 31 italijanski bankovci........ 90 75 C. kr. cekini........... 1133 naravna alkalična kislina najboljša namizna in okrepčujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih. "V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—4) 2ahvala. }{ranjsk4 m. zjutraj, ob 1. nri 5 m. popoludne, ob 6. nri 55 m. zvečer. — Prihod v .ILJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža, Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, lila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. nri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste:na, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11 uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Rodoljubi pozor! Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgii pri Ložu ustanovilo je prvo parno mlekarno in sirarno po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji ter priporoča vsakovrstne mlečne izdelke, kakor sir« zlasti surovo maslo po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti. Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru. Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje. Za. načelstvo s (1179-2) Franjo PetSChe, ravnatelj. ob b« »a >*♦♦»" \ um u M mM mm me n mg j oderce ;•; najnovejše facone, £i najboljši izdelek y priporeča 27 IfT 1*1 *#*Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. # 5ooooooooooooo©cX !*! Alojzij Persche Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 27 !»«» najnlž|lli cenah. Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. olieitator popolnoma Izvežban v vseh zadevah išče službe. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „J. C."_(1201-3) Oprava in stelaže za špecerijsko trgovino se kupijo. Ponudbe pod ,,stelaže" na upravništvo „Slov. Naroda". (1206—3) 7) Narodni dom . V nedeljo, 24. junija 1900 vrtni vojaški koncert. Godba si. c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 7. uri. Konec ob 11. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. za osebo. Otroci prosti. Izborno plzensko pivo "WJM5eSi po ■ -£ kr. K obilni udeležbi uljudno vabi Ludovik Masarvk (1243) restavrater. Srajce, kravate, svilnate blago * se popolnoma sukneno, platneno in drugo manufakturno blago po polovičnih cenah nepreklicno le do konca julija t. L prodaja (1178—4) na Sv. Petra nasipu št. 2. Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbe: 28. junija Statendam 2-00 popoldne. 5. julija Spaarndam 6*30 dopoldne. 12. julija Rotterdam 1'00 popoldne. 19. julija Maasdam 6-oo dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (696—12) Cene v prvi kajiti od 288 K naprej \ izprista-drugi kajiti od 204 K j nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolovvratring 10; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. IMa prodaj je dvonadstropna hiša tj Ptuju (1229-D v kateri se nahaja starodavna cvetoča trgovina z manufakturnim blagom. Dopisi na upravništvo „SI. Naroda". Solicitator samec, popolnoma izvežban v vseh zadevah, posebno pa v konceptu zemlpško knjižnih in eksekucijskih stvarij, želi svojo službo čim preje premeniti ter v Ljubljano priti, bodisi kot solicitator ali pa kot, kon-ceptni uradnik. (1219—2) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". Hiša z mlinom v Lescah št. 24, s travniki, jezerom itd., četrt ure od kolodvora oddaljena, se proda iz proste roke. (1242—i) Več pove lastnik Tomaž Pre-šern, v Lescah št. 94. Družbenik (Compagnon) za razširjenje zelo ugodnega in dobrega, že več let obstoječega podjetja se sprejme takoj. Potrebni kapital 900 do 1300 gld. (1118-4) Ponudbe pod naslovom: ,,Družbenik zelo ugodno" poste restante Ljubljana. Elpti sinja s 4 sobami in s 3 sobami z udobnimi pri-tiklinami se oddajo za termin f. avgusta t. 1. na Marije Terezije cesti in Novi ulici v I. in III. nadstropji — Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici št. 3. (755—11) VABILO tamburaškega zbora Viško-Glinške čitalnice „Krim" kateri bode v nedeljo, dne 24. junija t-1. na vrtu gostilne na Martinovi cesti št. 32, Začetek ob 3. uri. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem Fran Poljšak (1241) gostilničar. nasproti c. kr. gozdnega vrta na Tržaški cesti (1244-D se iz proste roke proda. Pojasnila daje tvrdka F. P. Vidlc & Gomp. Prešernove ulice. r „THE MUTUAL" zavarovalna družba za življenje v New-Yorku. Popolnoma vzajemna. Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Honerne številke bilance za leto 1898: Denarno stanje . . ................., 1,369.676,693-29 kron. Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150 168,487-79 „ Prebitek na račun lastnikov polic............~~" 219408,20560 kron. Zavarovalno stanje, vštevSi telesne rente.......... 4,795.509,175 81 Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „ Q33T Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerialnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—18) L generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr. 08655234 V najem se da prodajalnica v Filipovem dvorcu (proti Ljubljanici) (1223—2) in sicer takoj. Povpraša naj se pri J. C. Mayer-ju. XJr«tđj=LO ca.ovoljeia.st (1240) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 takoj : vee zasebnih, *;ostl I niskih in arrajshih kuharic za tu in drugod; gospodinjo, katera mora znati kuhati, k posameznemu gospodu v Gradec; ice navadnih in boljših deklic za otroke, k 1—3 otrokom; vospodleno k 2 večjima otrokoma za Ljubljano, jako dobro mesto; « grajska mšmgm; koel-Jain za Gorico in Tirolsko; snazitelja Jedilnega orodja in konjske strežnike za Ljubljano; oženjenega oHkrbnlka za na deželo, 26—30 gld. plače; nosllea Jedil za Celovec, fina restavracija, dober zaslužek. Priporočam spretno natakarico z letnimi spričevali, sposobno za največjo gostilno. lev s 4 konjskimi stajami, prostorno kolnico, shrambo za krmo in sobo za kočij a ž a se da v najem s prvim avgustom. Kolnica se eventnvelno lahko porabi za skladišče blaga, ker leži transito. Stanovanje za samca. 2 meblovani sobi z balkonom, predsobo, služniško sobo, posebnim vodovodom, električno razsvetljavo se odda s 1. avgustom ali tudi takoj. Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici št. 3. (962—7) Urarski obrt se takoj proda v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4. Ob enem se istotam prodajajo ure in zlatnina po jako nizki ceni. (1121—3) ipretnega trgovskega pomočnika in lKvežbi prodajalko ki je zmožna voditi filijalko z mešanim blagom, v m prej me takoj (1215—3) trgovec na Jesenicah, Gorenjsko. Hiša št. 36 z zraven spadajočim vrtom v Kranju (Savsko predmestje) proda se prostovoljno. (1175—3) Hiša stoji ob Savi in je pripravna za usnjarsko ali kako drugo obrt. Več pove lastnica Marija Pollak. Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opekarno uvedel delovanje s parao silo in da izdelujem vsakovrstno opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd. Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno jamstvo. Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke cene. Ludovik Herzmann (1234-2) opekarna s parno silo. Lepo stanovanje pritlični. 3 sobe s pritiklinami, odda se po niski ceni v najem z mesecem avgustom tega leta. Poizve se na Domobranski cesti št. 1, prvo nadstropje. < 1200-3) Že 36 let z najboljšim uspehom poslujoča gostilna z vrtom ležeča v sredini mesta je zaradi starosti posestnikov iz proste roke na prodaj z vso gostilniško opravo in tudi ves fundus instruktus. (1135—3) Več se izve pri lastniku Ivanu Vukir-11 v Karlovcu na Hrvatskem. Razglas. (1226-3) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točnu in dobi-o izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(110) vani caniki zastonj. (24) V konknrzno maso Engelberta Zieskovec, bivšega trgovca v Vodmatu, spadajoče špecerijsko in kolonijalno blago v cenitni vrednosti 3451 K 51 vin., proda se temeljem odobrenega sklepa upniškega odbora en bloc proti takojšnjemu plačilu in odpeljanju Pismene ponudbe, katerim je priložiti 10% varščine v gotovini, podati je do 30. t. m. na roke podpisanega upravnika kon-kurzne mase. Inventarni zapisnik je na razpolago v pisarni podpisanega vsaki dan med navadnimi uradnimi urami, istotam naj se zglasi, kdor želi pregledati blago. V Ljubljani, dne 21, juniji 1900. Advokat dr. Kari Triller upravnik konk. mase Engelbert Leskovec (Kolodvorske ulice, hiša Štrukelj) Opr 8t. Firm. 170. Posam. II. 41 1, Razglas. Pri c. kr. deželni kot trgovinski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis tvrdke: „Vencelj Arko, trgovina z mešanim blagom in Venceljna Arko, trgovca in posestnika v Smartnem pri Litiji" kot imetelja te tvrdke v register za posamezne tvrdke ter ob enem tudi vpis ženitne in dedinske pogodbe z dne 13. septembra 1898, sklenjene med zakonskima Venceljnom Arko in RozalijoJArko, rojeno Tolazzi, oba v Smartnem pri Litiji. C. kr. deželna kot trgovinska sodnija v Ljubljani _odd. m. dne 18. junija 1900. (1235) Mesne konserve juhine konserve prepečenec cognac (1228-1) za potnike, lovce in turiste se dobivajo pri Ljubljana, KongTesni trg. Zajamčeno iz pristnega vina izdeluje (434-9) Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi CHOCOLAT SUCHARD. Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—22) Dobiva se povsod na prodaj. vinski jesih ALBERT ECKERT v Gradcu. Dobiva se v vseh boljših špecerijskih ir delikatesnih prodajalnicah. na novo zidana v Konjicah se radi bolezni ugodno proda. Oddaljena je 5 minut od žel. postaje Konjice-Polčane, ter ima 3 sobe, kuhinjo, klet in drvarnico; zraven je 525 □ sežnjev prostoren vrt s sadnimi drevesi ter sočivjem. Za upokcjenct ali gospe je hiša jako sposobna. Več pove lastnik Vinccnc Potočnik, v Konjicah, Štajersko. (1211—3) V K $mr Izdatna obrt ^ je izdelovanje likerjev. Vsakdo lahko napravi z vporabo mojih velikokrat premi-ranih esenčnih specijalitet zares dobre in zajamčeno neškodljive likerje in žganja. Ni treba strokovnih znanostij, nobenega truda in nobene zamude časa. — Glede kompletne uredbe takšnega izdelovanja likerjev, za kar ni potreba ne večjega kapitala, niti večjih lokalitet, daje prospekte in pojasnila Emanuel Allina (1239-1) tovarna esenčnih specijalitet in etablisement kompletnih uredeb za tovarne likerjev Dunaj 11/2, Franzensbriickenstrasse 3. M Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda 2D\xxi3,j Z. Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko in Koroško Gradec, "fcJallliansg-asse* 1. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (1139—3) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c. kr. ^Hai priv. povso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- SPW Oi PppfrfilpndA sti pazi naj se natančno na moje ime fgkW *»»■■■ vAMW*w*AUw. £0«i««o^«»eooooaooooo«oooaooooooooo I Josip Sirca v Žalcu g tit tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor jČJ S „Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia" g mht potem ti rušili raznovrstnih x novimi In z najnovejšimi iznajdbami j£l ■J« opremljenih, garantiranih koles. 55 q TP^ Gena od 80 gld. naprej. £ ft j^^r^K * VJ^*515^ I^astna iiopravljalnica. J j? / \\ Zaloga posameznih kolesnih del in kolesar- ? S 11 ^^jjgp \\ /' skin potrebščin. (Brjo-9) J* ^Točna in kuiantna postrežba. Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Aiianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter Imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1899 3,033.054 krone L.' 1899 se Je na podlagi 1225 smrtnih slučajev Izplačalo^ 378-992-22 kron. Od 1. 1890— 1900 se Je Izplačalo 2,714.425-24 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov iu pobotnice za premije plača družba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovance dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (747-iD Glavni sastop za Kranjsko: v Ljubljani, Stari trg št. 28. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura. FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (697-5) "V JLijut>lja.ni: Ntacu, vKranji: JF1. Dolen UBRA I/SPORNA KUCMHE Maggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1232) Prodajalka izurjena v vseh trgovskih strokah na Kranjskem in Štajerskem, želi spremeniti svojo sedanjo službo takoj ali po dogovorjenem Času. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda" (1221—2) Oeno se proda lepa, nova vila v Kranju. Natančneje poizve se pri (1097—7) Jožefu Fuso v Kranju. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika s ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—26 ter se dobi za predplačilo 1 «ld. 50 l*.r., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thlir 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. _(946—7) Styria-kolesa so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi! Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—16) Styria-kolo se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku. ,Styria4-Fahrrad-Werke Joh. Pucsi & Comp., Gradec. Zastopnik: Fran. OuLd.erL trgovec s kolesi v I ,jul>Ij:iui. L LnseF oiž za telo. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===========. som, žuljem itd. itd. ===== Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. z,ttr Luser-jeY~ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—16) ^ž*a&8^":£? 4 Vv;".; V jako priljubljenem in dobro obisko-vanem letovišču ob velikem jezeru na Koroškem se radi družinskih razmer proda ali da v najem do 1. oktobra dobro poslujoča trgovina (1196—3) z mešanim blagom s sezonsko delikatesno trgovino. Samo jako spretnemu pridnemu trgovcu se daje prednost. Promet 24 do 30.000 gld. Pogodilo se bode prav lahko. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Naroda", pod šifro „2000, spreten trgovec". Stanovanja. Za avgust se oddajo: 2 stanovanji z 2 sobama in kuhinjo 2 „ „ 1 sobo m n za takoj pa: (1146-7) 1 stanovanje z 1 sobo in kuhinjo. Več se izve na Poljanski cesti št. 60. SONCEGNO najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočana od prvih medicinskih avtoritet pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (945—7) Kopališče Roncegno .JMftJk IV4 ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopeij, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu. Mf^ ^^^^^^^^^ ^HHH*^ ^^^^^^^^^^^^^^^ Zahtevajte zares najboljši cigaretni papir in najboljše zavitke sveta Vsak list z zlatim tiskom. Se ne zamasti. Ne ugasne. Ne škoduje zdravju. (1109—4) ■ Grla.-vr2.a- zaloga ^pri Jos. Petriču. Ljubljana. Zaradi opustitvejtrgovine je lepa, novo zidana , hiša v Spodnji Šiški v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instructus-om po primerni ceni in Jako ugodnih pogojih zxsl p>roćLsLj- Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magazin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi so tam trije lepi konji na prodaj. SBBS5S i Vincene Čamernik H kamnoseški mojster jjj v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne). y Izborna zaloga grobnih spomenikov iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov. Naprava kompletnih rodbinskih rakev tu in na deželi. (1014—8) Raznovrstna xr to etroiso spadajoča popravila. Stavbena dela, = Priznano Moliuna in loma postrežba. ===== I I Krni 1 SSS 35» ga-S8B sss Več pove lastnik (1230—1) Jožef Seidl v Spodnji Šiški št. 150 pri Ljubljani. •K c. kr. priv. tovarna ognjegnsnega orodja kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih, strojev in peronospora brizgal ni c itd. R. A. Smekal Czecfi-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespoStovanjem (391—26) Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu. •i$f| Založena 1847. jsg- Jft§| Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 26 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. 53 -S.-E .E iS .0 •— Xfl C Sf n cg a- _o ca N i'UCH Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava ~>h Styria kolesa »f«~ s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu očinstvu vstrezati. o&sr Ceniki poštnine prosti STYRIA" Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem kajti f (123—48) ceno, samo "§2Q Franc Čuden, urar na Velikem trgu nasproti rotovža. Q3 KISLA yi^y* mjr v ~ svetoslavna. krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna roda. VODA . _ +9-,'mW ™1----J--Jf---mmwmJ mmmmrm rt 1 mm* vm. uWM%\sJmm\ Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (573-28) Bodi lepo ali slabo Trene —»?sato nedeljo in praznit KONCERT s PLESOM v gostilni „pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20. Vstop prost« -Xi* K mnogobrojnem obiska uljudno vabi s spoštovanjem (Hii—5) hišni posestnik in krčmar. PEUGEOT-kolesa. Samo novi 1900 modeli. — Jedini zastopnik: ^=?^= (534-15) VIKTOR BOHINEC, Ljubljana. NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani. 11900! STEtnna razstan t Fnizi 1900! i - . ■ - : Kreditna pisma za Pariz ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri (867-9) $ __ _ n K J. Ć. Mayer-ju banka in menjalnica v ILajubljani. i Zanesljivo dobri stroji! Jako nizke cene! « Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 18 priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, kakor: laliko tekoče gepeljne, nilatiliiiec najnovejše sestave in lahko tekoče, tudi take z ležišči na krogljiee (Rugellager) slainio-tresnikc, s pomočjo katerih se pri vsaki mlatilnici prihranita dva človeka, in se lahko na vsako mlatilnico pripravijo, trijcrje za žito čistiti, stroje za kositi in žeti z 1 ali 2 konji, najnovejše amerikanske sestave in lahko tekoče (dajo se tudi na poskušnjo). Potem mline za sadje s kamenitimi valerji, stiskalnice, škropilnice proti peronospori, jeklene pluge, katerih ni treba prav nič držati, brane za travnike, slamoreznice in sploh vse stroje za poljedelstvo, kakor tudi lino kovane, bakrene kotle za žganje kuhati. Za strokovno točno izvršilo vsakega naročila Jamčiva in bodeva zanaprej lahko vsako naročilo še bolj natanko in vestno izpolnila, kakor dosedaj, ker nimava nobenih agentov in zastopnikov, ter celo stvar sama vodiva in nadzorujeva« (1231—i) Vodno čez 200 strojev v zalogi. Vsakdo, kateri namerava kupiti stroj, naj si poprej ogleda najino veliko zalogo. oi m oo Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana E. PIIiHALS-a naslednik priporoča svoj I*, asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbollneum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644-13) Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6. c ST 3 O <_ "5" O oo> Ol ro I Hotel I. vrste f **J s 16 pasažirskimi sobami, velikimi hlevi, ledenico, 3 orale obsezajočim vrtom v velikem provincialnem mestu na Hrvaškem ob železnici se 9 (1236-1) • Slov. Naroda". 9 j!| proda pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. J Vprašanja naj se pod „A. P." pošlje upravništvu 000000000000000000000000000000OOĐ Gričccr Jy[ejač, Ljubljana, Prešernove ulice 3 pzipozocci-tci po znižani ceni jope za dame, plašče in haveloke, jopce in plašče $a deklice, obleke 3ff gospode in dečke, otroške po«-« kostume, površnike, ulstre pristno angleško in tu^emsko sukno ja izdelovanje oblek po meri. in 3svLp\ao© *wm po ra-sijTooljšila. cezisi23_ c. in kr. dvorni dobavitelj (990-6) A. Hofbauer-ja nečak trgovina z rečnimi in morskimi ribami Dunaj, II. 3, Fischmarkt. & Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a ' 2 litra po konkurenčnih cenah. Dalje (589-24) glavno ^asitopstvo I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Vinko Majdiča v Kranju. Anton Ditrich v Ljubljani Telefon št. 109. Marije Terezije cesta št. 2. Telefon št. 109. Lastnina in tis* Narodne Tiskarne".