SLOVENSKI VESTMK CELOVEC PETEK 24. MAR. 1989 Letnik XL!V. Štev.23 (2446) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P.b. b. Greenpeace v umazani Dravi Varovatci okotja sumijo, da iz tovarne ceiuioze v Magdaienu pri Beijaku odteka več odpiak kot to izkazujejo uradni podatki. Zato so aktivisti Greenpeace v sredo hoteti vzeti vzorce vode za primerjavo anatize vode v Dravi z odptakami v tovarniškem kanatu. Gasitci sojih ovirati, direkcija pa jim ni dovo-tita do odptak v tovarni, tntervenirat je dežetni gta-var Ambrozy, tako da bo primerjava anaiiz mogoča po vetiki noči. „Opmsceni!" „Obtoženi so v vseh točkah oproščeni!" je včeraj na koroškem deželnem sodišču sporočita sodnica dr. Anneliese Goritsch-nig-Fritsch odločitev porotnikov, ki so odločati o krivdi Lotte Weinberger-Popprath, Greti Hribernik in Mirku Messnerju. Vse tri so prej obtoževali, da so 10. decembra 1987 v Celovcu v okviru protestne prireditve z naslovom „Nemškokoroška inkvizicija" na sovražen način oskrunili koroško deželno himno. V več kot šest ur trajajoči raz- pravi so k očitkom zavzeli stališče trije obtoženci, spregovorila je vrsta prič. Državni tožilec je bil dr. Harald Bacher, odvetnik pa je bil dr. Georg Zanger, ki je v svoji briljantni obrambi prepričljivo razložil, da na osnovi obstoječih dokazov ni mogoče zaključiti, da so obtoženci zakrivili skrunitev deželne himne. Nihče pa ni zavrnil trditve dr. Mirka Messnerja, da je četrta kitica himne nemškonacionalna (Več v prihodnjem Slovenskem vestniku). Vese!e velikonočne praznike žeiita uredništvo in uprava Siovenskega vestnika Odpor pmH Haiderju narašča Zvezna koatidja v nevarnosti! Politične odločitve na Koroškem po presentljivem izidu volitev so preložene na teden po veliki noči. Kljub temu pa v zadnjih dneh ni manjkalo izjav, tako na koroški kot tudi zvezni ravni, ki so svarile pred koalicijo med OVP in FPO in izvolitvijo Haiderja za novega deželnega glavarja. Tako je predsednik najmočnejše socialistične deželne organizacije Mayr (Dunaj) zvezni OVP in Mocku odkrito zagrozil, da bi v PREBERITE 2 Šolstvo: Oblasti zaostrujejo ločevanje Puč študentov v Gradcu 3 Mednarodni obzornik 4 Diese Woche im Slovenski vestnik 5 Koroška v zrcalu Občni zbor SPD Danica Knjige o Urbanu Jarniku 6 Koledar prireditev 7 Ta teden v radiu in na televiziji 8 Kovček za učenje slovenščine Šport: Veliki finale skakalcev v Planici tem primeru njegova organizacija od SPO zahtevala razdrtje velike koalicije in nove državnozborske volitve. Dan prej pa je - kot smo že poročali - šef zvezne SPO, kancler Vranitzky govoril o „resni situaciji za veliko koalicijo", če bi Haider s podporo OVP postal novi deželni glavar. Koroška SPO je medtem objavila rezultat ankete inšti-' tuta OGM, po kateri se je na vprašanje o koroškem deželnem glavarju 49 odstotkov vprašanih izreklo za dr. Petra Gospodarski pogovori Ambrozyja, 35 odstotkov za dr. Jorga Haiderja in samo 5 odstotkov za dipl. trg. Haralda Scheucherja (OVP), 36 odstotkov anketiranih je podprlo koalicijo SPO in OVP, 17 koalicijo SPO/FPO in samo 9 odstotkov je za koalicijo med FPO in OVP. Koroška OVP je imela v preteklih dneh vrsto „kriznih sej" in presenetila z napovedjo, da bo sicer prišlo do konference funkcionarjev, da pa bo deželno vodstvo samo odločalo o vrsti koalicije in ne Ob avstrijskem dnevu na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani so se v torek srečali gospodarstveniki Koroške in Slovenije in razpravljali o gospodarskem sodelovanju obeh široka baza, kot je bilo to napovedano. Občni zbor OVP pa bo šele 20. maja, torej po sprejetju odločitev. Predsednik mlade OVP Lexer pa je na tiskovni konferenci napovedal ustanovitev nove stranke, če bi se njegova stranka odločila za podporo FPO in Haiderja. Teden po veliki noči bo brez dvoma razgiban, saj so na programu tudi prvi uradni razgovori med strankami. sosednjih držav. Delegaciji sta vodila predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc (2. z leve) in predsednik Koroške trgovinske zbornice Karl Baurecht. Slovenci danes pri Lončarju! Jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar bo danes v Beogradu sprejet detegacijo koroških Stovencev. V njej bodo predstavniki NSKS in ZSO, gtavne točke razgovora pa bodo potožaj stovenske narodnostne skupnosti po uvedbi točitvenega šoiskega zakona, memorandum zvezne vtade, stanje izpotnitve 7. čtena ADP ter poti-tični potožaj na Koroškem po dežetnozbor-skih votitvah. Sejem Alpe-Adria v Ejubijani Kljub gospodarski krizi v Jugoslaviji se je izvoz med Avstrijo in Jugoslavijo povečal v obe smeri. Avstrija je povečala izvoz v Jugoslavijo za skoraj 15 odstotkov (vrednost znaša 7,7 milijarde šilingov), Jugoslavija pa izvoz v Avstrijo za 19% (v vrednosti 4,6 milijarde šilingov). Na avstrijskem dnevu sejma Alpe-Adria v Ljubljani v torek pa je predsednik slovenske gospodarske zbornice izjavil, da so pogodbe Slovenija papirja in Leykama za prevzem Magdalena in Obirja že zrele za podpis. Odprto naj bi bilo le še vprašanje ,v kakšni obliki in višini naj bi prevzeli dolgove Magdalena. Sejma Alpe-Adria se je letos udeležilo 49 avstrijskih firm, od tega 13 s Koroške. fvan Lukan KO M E NT AR dr. KR/S71J4JM SCHELM/VDR/l PO KOLE/V/H ^EVPOPSKO SKOPFVOSr Oblasti zaostru jejo ločitev - N< /Ve Jamo za.seJaaye zaaa-ayZJ mZa/jfror ES m EEP/1 v Jfra.s7ya je po mnenju fe/a fvl-rar.sAe JZp/omacZ/e JaprZaes/o J Aonca ..napačni/; apan/ m ZzmZf/yaay" aeAafcrZ/; AnnJZ-Jafor za r.sfop v E.S. To /e ena Joj/e/ aay7r.fl/: ocen /ozaJer-a/J jfrem/yeay Je/a arjfrZ/.sAZJ po/ZfZAor. A7eJfea; Ao ye fe prej a;cjecl po neAnfer/J ocena/; JZ/a večina /1 r.sfrZ/cer za prl-jop A EV, so je v zaJa/em čaja poveča// JvomZ v smZje/ao.sf ,.erro-er/or/y'e". Daaa/.sAZ poJžapaa /a roJ/a jocZa/Zsfor A7ayr je ye aeJroamao opre-Je/Z/ prof; pr/jfopa, pa faJZ Aaac/er VraaZfzAy y'e ZzyarZ/, Ja fe a/ oJ/očeao, če Jo „pl-jmo" v Braje// jp/oJ oJpoj/a-ao. PoJAaac/er A/ocA pa jro/o j/epo zazrfojf v EV očlfao aega/e Aof oJrefl/ao JJAo za /ajfao prežlref/e a a po/oža/a preJjeJaZAa Z/aJ.sAe jfraaAe. Pom/j/eAe zaraJ/ aerfra/-aojfl jo porjem jasno /zrazJe že fferZ/ae Jržare J$vtca, EZa-jAa, Vor/ef.sAa zveza) Za Aom-pefeafae o.seJaojf; ZpreJ.seJ-aZA Aom/jZ/e E.S De/orj, JZvfZ aemfAZ Aaac/er VcJmZJf, ffe-vZ/aZ JragZ po/ZrZAZ Za pravaZ-AZj, Ja je je freJa prav čaJZa' fZ.sflm Arogoa; v JržavZ, AZ fe 9. a:arca jo Zn/e v GraJca ro/Zfre, aZč manj pomen; Jae oJ Ježe/aozJorsAZ/; /2. marca. .S/ovea.sAZ ffaJeaf/e Za ffu-JeafAe jo Zz vo/Z/Z/e nov oJJor, AZ y;7; Jo za.sVopa/ v aaj/eJ-ajem /era. PreJjeJaZA Jo A7/ro Po/zer, poJpreJjeJaZAa .S Z/v Za /črZvograJ Za Pepe/Jea-fac, :ay7aca Jo CZ/Aa /VaJoJ-aZA, aamejmZca BarJara Jop, Jva/ežao n:e.sfo J/aga/aZAa Jo oJJrža/ GaJrje/ Z/rZJar. Grajenje Za ffaJeafAe jo JZsAafZra/Z/e o .S/oven.sAen; prazaZAa, o Jeaarja, AZ ga aZ, o lem, Ja JZ je po JražZ/o A/aJ-jAo pZvo, o faAozvaal pač-/ZjfZ, (njene zaJfeve jo JZ/e oJ.slop E. .Sar. yago.s7oraa.sAZ aap/jZ na jažaem BorofAea;. možaojf preaočZfča za grafAe JrezJomce ZfJ.), AZ je ArepAo poJ/eg/a zgoraj omenjen/ /Z.sfZ, o .S/oveasAem par/ameala Za poenofen/a ceafra/aZJ orgaaZ-zacj, o Ježe/aozJorjAZJ ro/Z-fra/:.../ ZaraJZ razao/ZAojfl le J vprafaaj Za ve/ZAega flevZ/a raz/Zča/J mnenj je prer/aJo-va/ AaoJ, AZ ga v GraJca že Jo/go, lo je prav/ fe jp/oJ a/Ao/Z, alsmoZme/Z. /Z.sfZ. AZje oJ lem j fresa/ z g/avo Za jam pr/ seJZ m/j///, Ja flaJealje Za veJao izjavljajo, Ja lo rprafa-aje ne preJjlav/ja proJ/ema. PreJrjem pa je jramolao, AaAo je v4rjfrlya po zaj/ag/ aeAalerZJ po/Zl/Aov na Ao/eaZJ prZ/Zzaje ErropjAZ jAapaojlZ, čeprav jo njen/ preJjlavaZAZ že večAral aamZgaZ/Z, Ja za nove č/aa/ce n/jo Aaj pojeJej zaZalerej/ranZ. Primera iraa-zllaega promela Za nameravane nveJJe viz za jagoj/ovaajAe Jržar//aae v ZB/V jla poAaza/a, AaAo JZ je zaa/o goJZlZ /1 v.slr/j/ po prl-jlopa A E.S. že zJaj č/aalce jAnpnojl/ grozeče JvZgajejo prjle, če aafa Jržava jAafa zajlopalZ/ajlaeZalereje. MeJ-lem Ao je ^vlca, .^veJsAa a/Z E/njAa ne nameravajo poJ-reJZlZ Zalerejoa: jAapaojlZ Za oJgovarjajo z JZaamZčaojl/o /ajlaega gojpoJarjlva, pa je /4 r.sfrl/a z apogajeao JrJle-alco prZ/Zzaje jAapaema irga. Bolje JZ JZ/o, če JZ laJZ aafa Jržava pojpefZ/a razvoj JZlre moJeraZzacZje Za ZaferaacZo-aa/Zzacl/e gojpoJarjfra; laAo JZ /aJAo z ojla/ZmZ aerfra/-almZ JržavamZ Evrope pojla/a jamozavejlea parlaer EvropjAe sAapao.sfZ ler pojreJn/A meJ zaJoJaZmZ JržavamZ Za rejorm.sAo asmerjeaZan jocZa/ZjlZčaZmZ JržavamZ jreJaje Za vzJoJae Evrope. flaJealAe laJZ a/jo več 1/jlZ/e, AalerZ/e jo neAoč JZ/Z/e, je po mojem mnenja mol/ Za noče a/Z pa ne zna razamelZ j/ovea-jA/J flaJealov Za flaJealA v GraJca (laAaj m/j/Zm na čaj-lae gojle Zz Ce/ovca Za GraJca z Izjemo zajlopaZAov /V,S.V^-Daaaj Za Z .SO, AalerZJ jp/oJ aZJZ/o...j Drž/, Ja jo flaJealje Za flaJealAe e/Zla vjaAega aaroJa, laJZ j/oveajAega, a/jo pa aoJeao poJjelje, AZ v GraJca a/Z JragoJ proizvaja ZJeje Za preJ/oge (apr..* „en naroJena po/Zllčaa organizacija "j Za jZJ polem /epo premZf/jeae Za zavile v prl/elea ovlleA pofl/ja v cealra/o v Ce/ovec. Pr/spreminjanja naf/J po/ZlZčaZJ jlraAlar Jomo joJe/ova/Z, če. Jomo jajao agolovZ/Z, Ja /aJAo ačZaAovllo joJe/ajemo Za jooJ/očamo. San;o na lej o-snovZ je Jo IreJa pogovarjal/ naprej. ZVovema oJJora že/Zm ve/ZAo ajpeJa pr/ arejaZčllvZ ajegov/J /Jej Za ciljev. V veje-/je ml Jo, če Jom v Jo Joče /aJAo poroča/ o leJ ajpeJZJ Za fe o čem Jragem. REP Časnikarski referent KS$$-Gradec Primer Šmihe! Ob začetku letošnjega šolskega leta so na šmihelski ljudski šoli uvedli v pouk tudi drugega razrednega učitelja, oziroma v tem primeru učiteljico. Tretji razred poučuje ravnatelj šole Josef Han-schou, ki je ure, ki presegajo učno obveznost ravnatelja, prepustil drugi učiteljici, ki pa nima kvalifikacije za pouk v slovenskem jeziku, in zatorej k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok ne more poučevati tudi v njihovi materinščini, kar je zajamčeno tudi v novem šolskem zakonu. Že novembra so se starši dveh prijavljenih otrok preko odvetnika pritožili na okrajni šolski svet, šolski oddelek deželne vlade in na manjšinski oddelek deželnega šolskega sveta z zahtevo, naj pristojne oblasti to nezakonitost takoj odpravijo. Kmalu za tem so prišli na šolo okrajni šolski nadzornik Thomas Miklau, okrajni nadzornik za slovenščino Franz Wiegele in deželni šolski nadzornik Ernst Weihs, ki so se z ravnateljem dogovorili o rešitvi, ki bi ustrezala zakonskim določilom, saj sta v dvojezičnem razredu poleg ravnatelja poučevala dva pedagoga, ki imata ustrezno kvalifikacijo za dvojezičen pouk. Toda ta rešitev očitno ni ustrezala nameram politikov oziroma vodje šolskega oddelka pri koroški deželni vladi. Le tako je mogoče oceniti dejstvo, da je dr. Wo-schitz zahteval ponovno spremembo razdelitve ur. Tako je na šmihelski šoli po samo enem tednu zakonitega stanja prišlo do ponovne kršitve zakona: zdaj učence, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku spet 7 ur tedensko, poučuje učiteljica, ki nima kvalifikacije za pouk v slovenščini in ki jezika niti ne obvlada. Tako so učenci torej ponovno prikrajšani za zajamčeno pravico do elementarnega pouka tudi v slovenskem jeziku. Zaradi ponovne uvedbe protizakonitega pouka v 3. razredu šmihelske ljudske šole je odvetnik dr. Sepp Brugger v imenu staršev učencev pri državnem tožilstvu v Celovcu vložil prijavo proti vodji šolskega oddelka pri deželni vladi zaradi suma o zlorabi oblasti. Tudi poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta Karl Kircher je v pogovoru za Slovenski vestnik izrazil nezadovoljstvo nad stanjem v Šmihelu. Rekel je, da ob ločevanju očitno niso pomislili tudi na to, da bi potrebovali ustrezne učitelje. Konkretno pa je Kircher dejal, da je v vlogi ..nadzorne oblasti" od šolskega oddelka pri deželni vladi že zahteval, naj šmihelsko zadevo uredi v smislu zakonskih določil. Odgovora ali ukrepa s strani deželne vlade seveda še ni bilo. Torej se bo s tem primerom očitno moral ukvarjati državni tožilec. Upati je, da ne bo obveljal „argu-ment", da za ustrezno ureditev primanjkuje denarja, kakor je to v Šmihelu skušal razlagati vodja šolskega oddelka. Deželna vlada ima sicer za ločevanje očitno dovolj denarja, kakor dokazujeta že primera Globasnice in Kotmare vasi. Primer Giobasnica Skoraj za klasičen primer ločevanja otrok po kriteriju prijavljenosti ali neprijavlje-nosti, kakršnega pač predvideva ločitveni šolski zakon, bi lahko označili primer prvega razreda ljudske šole v Globasnici. Tam je bilo ob začetku šolskega leta vpisanih točno 18 otrok, od teh jih je bilo 9 prijavljenih k dvojezičnemu pouku, ostala polovica pa ne. Tako so razred razdelili na enojezičnega in dvojezičnega, kar so utemeljevali s tem, da novi zakon o manjšinskem šolstvu pač v primeru, da je v vsaki skupini vsaj po devet otrok, predvideva tako ločitev. V ta namen so razne komisije deželne vlade in deželnega šolskega sveta od občine zahtevale, naj da nalog za pregraditvena dela, torej za ločitvene stene. Občinski svet je - kot smo tedaj poročali -tej zahtevi soglasno ugodil, od deželne vlade pa zahteval, da vse stroške poravna iz svojih sredstev. To je deželna vlada zdaj tudi v celoti storila, čeprav je najprej hotela pokriti le stroške za pregrad-njo in zahtevala, naj opremo plača občina. Torej za deželno vlado stroški tudi v tem primeru niso bili previsoki, da je le lahko izvedla ločitev! Zdaj pa se je v Globasnici pojavil nov problem, ki ga ni mogoče razrešiti po zakonski strani: v enojezičnem razredu so enega učenca oprostili šolske obveznosti, to pomeni, da bo ta učenec obiskoval prvi razred šele v prihodnjem šolskem letu. S tem pa je nastala nova situacija, saj v glohaški šoli pravzaprav neupravičeno vodijo dva prva razreda, ko pa je v enojezičnem razredu samo še 8 učencev, zakon pa izrecno govori o številu 9. Tega šolski oddelek pri deželni vladi seveda noče EočZfvea/ fo/jA/ zaAoa ve/ya zJay že več Ao: po/ /era. /zAaza/o je ye, Ja jo JZ/Z pooaj/eA/ Za z/e j/ataye jtroAovafaAov aa/verze v Ce/ovca, j/oveajAZJ ačZte/yev Za jtarfev več Aot apravlčea/. /Va fo/aJ po yaža/ KorofA/ Jaaej a/ mogoče govor/rl o are/eaent poa-Aa, Aay fe/e o tem, Ja JZ (ejcajA/ aArepl Jvoyez/čaZ poaA /zJo//'fa-/Z. V ozaJya aajta/e jZraac:ye, AZ ye zaojtreaa ta JZ zaraJZ aezaAoalt/J razmer aa aeAater/J fo/aJ, pa ye mogoče opazit/ ta JZ jtrateg/y'o prl-jtoy'a/J oJ/ajt/, AZ Jočey'o jtaaye očltao taAo zaojtrltZ, Ja JZ je po aprav/čea/J profejt/J že jamo rea/ZzZraaye zaAoaltega jtaa/a upoštevati, zato je ravnatelj globaške šole dobil nalog, naj razredov ne združi, temveč še naprej izvaja ločitev po jezikovnih kriterijih. Za izgovor jim sicer služi argument, da je v zakonu določeno, daje najnižje število učencev za samostojen razred 7, kar pa ni zapisano v zvezi z ločitvijo po jezikovnih kriterijih, temveč izključno v zvezi z obstajanjem posamezne šolske stopnje. Primer Piiberk Podobna kot v Globasnici je zadeva na pliberški ljudski šoli. Ob začetku šolskega leta je bilo na prvo šolsko stopnjo vpisanih vsega 37 šolarjev, ki so jih razdelili v dva prva razreda: dvojezični razred je obiskovalo 10 prijavljenih učencev, enojezični pa kar 27. Že ta razdelitev kaže, da za uveljavitev ločevanja ne upoštevajo niti splošnih pedagoških normativov, saj so ob sklepanju zakona kot velik dosežek poudarjali znižanje najvišjega števila učencev v razredu na 20. Zakaj tega torej niso upoštevali že kar ob začetku šolskega leta tudi v enojezičnih razredih? Toda stvar se je zapletla tudi v Pliberku in je zdaj postala protizakonita: iz dvojezičnega razreda sta se namreč dva učenca odselila v druge kraje (eden v Beljak, drugi v Dobrlo vas), tako da ga zdaj obiskuje samo še 8 k dvojezičnemu pouku prijav- ljenih otrok, pa tudi v enojezičnem razredu se je število zaradi nekaterih oprostitev šolske obveznosti znižalo na 21. Ravnatelj pliberške šole prevzema odgovornost za to protizakonito stanje nase in pravi, da učencev ni hotel sredi leta ponovno deliti na različne razrede. Šolske obla- ObvestHo bralcem! ZaraJZ vc/ZAoaočaZJ prazaZAov ZzpaJc forAova ZzJaya „S/ovenjAega vejm/Aa". E/jt Joj?eprcye//jper vpefeA, 3/. marca /939. Proj/mo za razamcvaayc. Ere Ja/ffr o Puč v Gradcu? ezakonitosti se kar kopičijo .s/nafraAc Aro? .,