646 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) – med drugim – pravo ve‘bali{~e za razli~ne hipoteze, med katerimi je poleg zrnja tudi veliko plev. To stanje raziskav je sku{al Paul Gleirscher v svoji knjigi povezati v sinteti~ni pregled, pri ~emer je optika njegovega pogleda {iroka, umirjena in uravnote‘ena. Ker je avtor po izobrazbi in profesiji arheolog, stoji v ospredju povsem razumljivo arheolo{ka podoba obravnavanega ~asa in prostora. Za ne-arheologa je prav v tem velika vrednost knjige, saj ga ob bogatem slikovnem in kartografskem gradivu na najbolj kompetenten na~in uvaja in vodi po bogatem koro{kem arheolo{kem gradivu pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Njegova slika pri tem, kot re~eno, ni enostransko ozka ampak uravnote‘eno {iroka, saj je izpovednost arheolo{kega gradiva ves ~as povezoval z najnovej{imi ugotovitami historiografskih, umet- nostnozgodovinskih, jezikoslovnih in drugih raziskav. Tudi to je pomembna kvaliteta knjige. Vsebinsko je knjiga razdeljena na {est sklopov-poglavij. Prvo je izrazito histori~no, napisano prven- stveno na osnovi zgodovinskih (pisanih) virov in literature in nudi pregled nori{ko-karantanske zgodovi- ne od Dioklecijana do Karla Velikega in njegovih dedi~ev. Drugo poglavje je namenjeno poselitveni zgodovini koro{kega prostora v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, v kateri je prav tako prihajalo do velikih sprememb v njeni podobi in ki je zelo izpovedna za pomembno vpra{anje razmerja med romanski- mi staroselci in slovanskimi novoselci. Ni~ manj zanimivo ni naslednje poglavje “Mrtvi razlagajo”, ki prina{a zaklju~ke in opazovanja, pridobljena iz raziskav grobi{~ in grobnih pridatkov umrlih in ki seveda veliko povedo predvsem o `ivljenju posameznika pa tudi skupnosti. ^etrto poglavje je posve~eno razvoju kr{~anstva in Cerkve, medtem ko peto obravnava sledove slovanskega verovanja, njihovih kultov in sveti{~. Tudi tu je omeniti izjemno najdbo, marmornato reliefno glavo s tremi obrazi, ki je {ir{e poznana {ele nedolgo tega in je bila najdena v pokopali{kem zidu v kraju St. Martin am Silberberg ter prejkone predstavlja slovansko bo`anstvo Triglav. Knjigo zaklju~ujeta kratek povzetek in seznam literature. Skrat- ka, na knji`ni trg smo dobili odli~no delo kompetentnega poznavalca. Peter [tih Heinz Dopsch, Karl Brunner, Maximilian Weltin, Die Länder und das Reich. Der Ostalpenraum im Hochmittelalter . Wien : Ueberreuter, 1999. 620 strani. (Österreichische Geschichte 1122–1278). Pri~ujo~a knjiga je iz{la v okviru velikega projekta “Avstrijska zgodovina”, ki ga kot izdajatelj vodi neumorni Herwig Wolfram, profesor srednjeve{ke zgodovine in pomo`nih zgodovinskih ved na Univerzi na Dunaju in direktor tamkaj{njega In{tituta za avstrijske zgodovinske raziskave. Prvotni cilj projekta je bil v desetih monografskih zvezkih, ki naj bi jih napisalo deset avtorjev, predstaviti avstrijsko zgodovino – se pravi zgodovino dana{njega avstrijskega prostora in tisto zgodovino, ki je povezana s pojmom Avstrija in ki je pod Habsbur`ani dobil povsem novo dimenzijo (Haus Österreich) – od poznoanti~nega 4. stoletja pa do najnovej{ega ~asa (1990). S ~asom in z napredujo~im delom, je bil projekt modificiran na na~in, da sta bila prvotnim desetim zvezkom dodana {e dva, ki obravnavata prazgodovinska obdobja in rimsko dobo v avstrijskem prostoru. Knjiga, ki jo predstavljamo, je ‘e osmi zvezek Avstrijske zgodovine, ki se je tako kot projekt ‘e krepko prevesil v drugo polovico, z dobro perspektivo, da bo v relativno kratkem ~asu tudi zaklju~en. Dosedaj iz{li zvezki so bili posve~eni prazgodovini (Ottto H. Urban, Der lange Weg zur Geschichte, Die Urge- schichte Österreichs) poznoanti~ni in zgodnjesrednjeve{ki zgodovini (Herwig Wolfram, Grenzen und Raume, 387–907), ve~jemu delu visokega srednjega veka (Karl Brunner, Herzogtümer und Marken, 907–1156), koncu srednjege veka (Alois Niederstätter, Jahrhundert der Mitte, 1400–1522), 19. stoletju (Helmut Rumpler, Eine Chance für Mitteleuropa, 1804–1914), najnovej{i dobi (Ernst Hanisch, Der lange Schatten des Staates, 1890–1990), ter gospodarski zgodovini (Roman Sandgruber, Ökonomie und P olitik. Wirtschaftsgeschichte). Projekt naj bi bil zaklju~en ‘e do konca leta 2002, ko naj bi iz{li {e preostali trije redni zvezki (Alois Niederstätter, Die Herrschaft Österreich, 1278–1411; Thomas Winkelbauer, Ständefreiheit und Fürstenmacht, 1522–1699; Karl Vocelka, Glanz und Untergang der höfischen Welt, 1699–1815) in {e eden dopolnilni (Ekkehard Weber, Limes und Provinzen, Die Geschichte des österrei- chischen Raumes in der Römerzeit). 647 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) @e od izida prvih dveh knjig, Brunnerjeve leta 1994 in nato Wolframove leta 1995, je dobila Avstrijska zgodovina v o~eh strokovne javnosti pomen novega in sodobnega standardnega dela za naslednja deset- letja. To, pravzaprav najvi{jo oceno, ki si jo tak{ne projekt lahko ‘eli in za katero so zaslu‘ni predvsem njeni kompetentni in v stroki ugledni avtorji in ki jo je mogo~e verificirati tudi s citiranostjo posameznih knjig, so potrdili tudi vsi kasneje iz{li zvezki. Pri tem mislim, da ni potrebno posebej poudarjati in izpostavljati pomembnosti in uporabnosti tega projekta tudi za slovensko zgodovinopisje in slovensko zgodovino v celoti. Tu ne gre samo za to, da sta bili avstrijska in slovenska zgodovina dolga stoletja med seboj povezani kot dva siamska dvoj~ka ali pa dve vezni posodi in da je {lo v marsikaterem pogledu, ki jih tu pa~ ne moremo elaborirati, za eno in isto oziroma skupno zgodovino, ampak tudi za to, da lahko slu‘i Avstrijska zgodovina slovenskim zgodovinarjem in zgodovinopisju kot izziv in orientir hkrati za podoben in nujno potreben projekt Slovenska zgodovina, ki je zaenkrat {e deziderat (v nastajanju). ^e sedaj po teh nekaj splo{nih informacijah preidem k v naslovu omenjeni knjigi, je potrebno najprej opozoriti, da ima v nasprotju z dosedanjo prakso namesto enega kar tri avtorje. Odstop od dosedanjega pravila je utemeljil njen prvi avtor Heinz Dopsch, profesor za primerjalno de‘elno zgodovino na Univerzi v Salzburgu ter avtor in izdajatelj {tevilnih, tudi pri nas dobro poznanih del, ki je napisal tudi veliko ve~ino knjige, z dejstvom, da sta oba soavtorja pa~ najbolj{a eksperta na svojem podro~ju in zato najbolj poklica- na, da napi{eta poglavji, ki se tikata “njunih” podro~ij. Tako je Karl Brunner, profesor za srednjeve{ko zgodovino in pomo‘ne zgodovinske vede na Univerzi na Dunaju in direktor akademijinega In{tituta za realije srednjega in novega veka v Kremsu ter hkrati tudi ‘e avtor drugega zvezka taiste Avstrijske zgodovine, napisal obse‘no (skoraj sto strani dolgo) uvodno poglavje o kulturni in dru‘beni zgodovini. Maximilian Weltin iz Spodnjeavstrijskega de‘elnega arhiva v St. Pöltnu, odli~en poznavalec srednjeve{ke zgodovine avstrijskega Podonavja, ki je ob naslonitvi na Otta Brunnerja in njegovo danes ‘e klasi~no delo Land und Herrschaft v celi vrsti razprav “demontiral” obi~ajno predstavo o oblikovanju de‘ele Avstrije, pa je bil najbolj poklican, da je sliko njenega nastanka sestavil na novo. Prav tako izpod njegovega peresa je poglavje, posve~eno dana{nji Gradi{~anski v visokem srednjem veku. Kronolo{ko je knjiga zamejena z dvema letnicama, ki imata seveda lahko predvsem orientacijsko in ne absolutno vrednost: 1122 in 1278. Prva se nana{a na sklenitev Wormskega konkordata med cesarjem in pape‘em, katerega pomen je bil predvsem univerzalen, ~eprav je bilo njegove posledice, zvezane s koncem boja za investituro, {e kako ~utiti tudi v vzhodnoalpskem prostoru. S tem je bolj ekskluzivno povezana druga letnica, ki je z bitko pri Dürnkrutu in smrtjo ~e{kega kralja Otokarja II. PVemysla odprla pod v Podonavje in Vzhodne Alpe Habsbur‘anom, ki so nato v tem prostoru vladali kar 640 let. Knjiga tako ~asovno obravnava pribli‘no poldrugo stoletje, ki ga je na ravni Cesarstva zaznamovala staufovska dinastija od Friderika I. Barbarosse do Friderika II. in ki spada v drugo polovico tistega obdobja, ki ga obi~ajno imenujemo visoki srednji vek. Prostorsko delo seveda ni moglo biti tako strogo omejeno kot kronolo{ko. Prvi~ zato, ker prostor dana{nje Avstrije takrat ni predstavljal nobene politi~ne ali dr‘avne celote in drugi~ zato, ker je bila takratna Avstrija omejena samo na ozemlje ob Donavi. V tem oziru je moralo biti delo fleksibilno do te mere, da je sledilo tedanjim politi~nim mejam in histori~nim danostim ter npr. pri obravnavi oblikovanja de‘ele in vojvodine [tajerske upo{tevati tudi tisti njen “spodnje{tajerski”del, ki se danes nahaja v Sloveniji in je na jugu segal vse do Save. Dejstvo pa~ je, da za v knjigi obravnavan prostor v visokem srednjem veku {e ni obstajala neka skupna in enotna oznaka; {e najbolj ga pokriva pojem “vzhodnoalpski prostor”, ki pa zopet predstavlja samo geografsko, ne pa tudi politi~ne celote. Obravnavani ~as v vzhodnoalpskem prostoru pomeni tisto odlo~ilno obdobje v zgodovinskem razvoju, v katerem je pri{lo do oblikovanja posameznih struktur na dolgi rok, od katerih so se nekatere ohranile vse do danes. Tu imam v mislih predvsem de‘ele, ki so se takrat bolj ali manj izoblikovale in na katerih {e danes temelji dr‘avnost avstrijske zvezne dr‘ave. Potem ko so se morali 1156 Babenber‘ani odpovedati vojvo- dini Bavarski, ni iz mejne grofije Avstrije nastala samo vojvodina, ampak tudi de‘ela. Podoben cilj so dosegli v poznem 12. stoletju v marki ob Muri (Karantanski marki) tamkaj{nji mejni grofje Otokarji iz Steyerja ter ustvarili de‘elo in vojvodino, ki je po njih dobila ime [tajerska. Na Tirolskem je ob koncu obravnavanega obdobja tamkaj{nji knez, gori{ko-tirolski grof Majnhard II., uspe{no uresni~eval svoje sanje o lastni de‘eli; nekaj, kar je imel pred o~mi tudi koro{ki vojvoda Bernhard Spanheimski, ki pa dalje od tega, da se je samozavestno imenoval de‘elni knez, princeps terrae, ni pri{el. Podoben cilj so na svojih “gospostvih in teritorijih” zasledovali tudi salzbur{ki nad{kofje in nenazadnje je tudi za Kranjsko, ki v knjigi na ‘alost ni posebej obravnavana, veljal znameniti stavek Otta Brunnerja “Mark ist werdendes 648 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Land” in kjer je prav v 13. stoletju pri{lo do prvih poskusov uveljavitve de‘elnokne‘je oblasti in povezo- vanja plemstva na de‘elni ravni. Do podobnih daljnose‘nih strukturnih sprememb je pri{lo v 12. in 13. stoletju tudi v dru‘bi in gospodarstvu. Najbolj opazno spremembo je predstavljal nastanek mest in me{~anstva kot nove dru‘bene skupine in ekonomske sile. Oboje je v temelju spremenilo tradicionalno agrarno fevdalno dru‘bo, ki je ‘ivela v precej uniformirani mre‘i cerkvenih in posvetnih zemlji{kih gospostev, znotraj katerih je ‘ivelo skorajda vse prebivalstvo, vklju~no s plemstvom. Z nastankom mest in hitro napredujo~o kolonizacijo, ki je z novopridobljeno obdelovalno zemljo in novimi vasmi ustvarjala za ‘ivljenje primerno okolje, je novo podobo dobivala tudi kulturna krajina, ki se v naslednjih stoletjih nato ni ve~ bistveno spreminjala. Do velikih sprememb pa je prihajalo tudi na pode‘elju. Kme~ko prebivalstvo, ki je bilo po svojem pravnem polo‘aju in odvisnosti (ne-svobodi) od gospoda zelo diferencirano, se je za~elo izena~evati v bolj ali manj enoten dru‘beni stan podlo‘nikov. Oblikovanje de‘el, ki je bilo v veliki meri rezultat skupnega delovanja in interesa de‘elnega kneza in de‘elnega plemstva pa je ustvarilo tudi “novo plemstvo”. To se je v veliki meri izoblikovalo iz povzpetnikov iz vrst ministerialnega plemstva in je predstavljalo vse do za~etka 20. stoletja dominirajo~i politi~ni razred. To so bili, ob {e {tevilnih drugih stvareh, temeljni procesi, ki so se odvijali v vzhodnoalpskem prostoru v visokem srednjem veku. Za njih je zna~ilno, da so se prepletali med seboj in tudi, da so isto~asno potekali na razli~nih nivojih – od dr‘avnega, preko regionalnega do lokalnega – tako, da vse skupaj bolj spominja na zapleten klob~i~, kot pa na neko urejeno in jasno pregledno zadevo. Pred avtorje se je tako postavljala ni~ kaj preprosta naloga, kako ta klob~i~ predstaviti bralcu na na~in, da bo videl posamezne segmente in prepleteno celoto hkrati. Glavni avtor Heinz Dopsch, ki je moral knjigo tudi vsebinsko koncipirati, se je problemu pribli‘al na na~in, da je ponudil takoreko~ dvojni pogled na eno in isto dogajanje. Eden je bolj “pti~ji” in obravnava vzhodnoalpski prostor znotraj {taufovskega cesarstva. V njegovem ospredju je tako v prvi vrsti razmerje med vladarjem in knezi vzhodnoalpskega prostora. Temu pogledu je namenjenih skoraj sto strani knjige in na njih lahko spremljamo visoke politi~ne igre na ravni cesarstva, kjer je npr. {lo za tak{ne stvari, kot je bila poravnava med [taufovci in Welfi, ki je posledi~no 1156 pripeljala do “manj{ega privilegija” in povzdiga Avstrije v vojvodino, za umor kralja Filipa [vabskega 1208, ki je pristrigel Ande{kim peruti v trenutku, ko so se jim prvi~ resneje pokazale mo‘nosti ustvariti si v Alpah svojo “gorsko” kne‘evino, ali pa za neuresni~en na~rt iz 1245 o povzdigu Babenber‘ana Friderika II. v kralja in njegovih teritorijev (Avstrija, [tajerska, Kranjska) v kraljestvo znotraj cesarstva. Drugi pogled na vzhodnoalpski prostor je bolj “`abji” in posku{a na posamezne stvari gledati bolj od spodaj oziroma od znotraj. V njegovem vizirju so posamezni politi~no in gospostveno organizirani terito- riji v obravnavanem prostoru, katerih razvoj nato spremljamo na ve~ kot dvestotih straneh. V sredi{~u tega osrednjega poglavja knjige je seveda oblikovanje posameznih de`el, ki ga tu nima smisla povzemati in je bilo zgolj ilustrativno ozna~eno `e zgoraj. Bistveno pri tem poglavju in pogledu je, da sku{a nastanek posameznih de`el razumeti in razlo`iti iz novega temeljnega spoznanja, ki se je ob recepciji Otta Brunnerja izoblikovalo Maximilianu Weltinu v njegovih raziskavah nastanka de`ele Avstrije. To spoznanje razume de`elo kot zvezo oseb, Personenverband, ki se oblikuje in funkcionira na osnovi konsenza med de`elnim knezom in plemstvom, ne pa na osnovi njunega permanentnega konflikta, kot je mislilo {e polpreteklo zgodovinopisje. Zaradi razli~nosti, posebnosti in tudi individualnosti v histori~ni situaciji in razvoju posameznih de`el, je ta novi pogled pri{el najbolj do izraza pri obravnavi de`elnega razvoja Avstrije in [tajerske, pri ostalih nekoliko manj. ^e odmislimo skoraj stopetdeset strani obse‘en dodatek na koncu z opombami, seznamoma virov in literature, registrom ipd., knjigo zaklju~uje poglavje o epohi ~e{kega kralja Otokarja II. PVemysla, ki je uspel v tretji ~etrtini 13. stoletja za kratek ~as zdru‘iti pod svoje ‘ezlo ve~ino kasnej{ih habsbur{kih dednih de‘el (Obe Avstriji, [tajerska, Koro{ka, Kranjska) in zavladati na prostoru od zgornje Labe in Odre pa do severnega Jadrana. S te, in samo s te ozemeljske perspektive deluje njegova dr‘avna in oblastna tvorba kot predhodnica habsbur{ke podonavske monarhije. Otokar je bil prvi kralj, ki je vladal v velikem delu vzhodnoalpskega prostora in kateremu je negativno podobo tujega vladarja naslikalo {ele (pro)habsbur{ko zgodovinopisje. Ironi~no pri tem je, da je taisto zgodovinopisje ozna~ilo za “avstrijski interregnum” prav obdobje, ko je prvi knez s kraljevskim naslovom vladal v vzhodnoalpskem prostoru. V celoti gledano je knjiga predvsem sprehod skozi politi~no zgodovino vzhodnoalpskega prostora v drugi polovici visokega srednjega veka, pri ~emer s tem {irokim pojmom razumem tudi ustavno-(u)pravno, 649 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) teritorialno in de‘elno zgodovino, nekoliko manj pozornosti je posve~eno ekonomski in po mojem mnenju zlasti premalo dru‘beni zgodovini: me{~anom npr. ni namenjeno niti podpoglavje, v katerih je sicer skromno (v obsegu ene do treh strani) predstavljeno plemstvo, kmetje, Judje in ‘enske. Neglede na to pa je knjiga Die Länder und das Reich povsem na nivoju visokih meril, uveljavljenih v projektu Avstrijska zgodovina. Z njo smo dobili {e eno standardno delo, s katerim avstrijsko zgodovinopisje, tako kot s celotnim projektom, potrjuje svoj visoki ugled. Peter [tih A Mura mente és a trianoni békeszerzodés/Pokrajina ob Muri in trianonska mirovna pogod- ba. Lendava, 2000. 211 strani. (Lendavski zvezki/Lendvai fuzetek ; 17). Leta 1997 je ista zalo‘ba objavila knjigo Tiborja Zsige Od Prekmurja do Trianona (prim. Z^ 1997, {t. 3, letnik 51), ki je polna napak in tehni~no-dokumentarno neznanstvena. Ker sem z osmimi nadaljevanji in ve~ posameznimi ~lanki o knjigi v sobo{kem V estniku ter drugod zbudil precej polemi~nih odzivov, so lendavski Mad‘ari sklicali 20. novembra 1998 “posvetovanje ... katerega cilj je bil vzbuditi za zahodno- panonski prostor itak zna~ilno vzajemno zaupanje” (iz Predgovora, 7). V zborniku, ki ga predstavljamo, je zastopanih 14 avtorjev in le dve sta Slovenki (Metka Fujs in Marija Kozar-Muki~) in {e od teh ena ‘ivi in dela v Sombotelu. Zakaj ni ve~ Slovencev ni pojasnjeno. Nekateri referati so poslovenjeni v celoti, nekateri pa le delno. Poudarjam pa, da je prevod slab, mestoma zelo slab in celó nápa~en, ker vsebuje besede in stavke, ki jih v izvirniku ni, npr. ... so ‘elele ju‘noslovanske republike in ^e{koslova{ka ustvariti neposredni geografski, t. i. slovanski koridor” (3) – pred 1929! (Lektor za slovenski tekst dr. Elizabeta Bernjak.) Tudi lektor bi bil moral – poleg pravilnega jezika – obvladati prekmursko kulturno okolje, predvsem starej{i in sodobni tisk: koledarje, ~asnike, ~asopise. Tako pa se je dogodilo, da najdemo, sme{no, ko bi ne bilo ‘alostno, v prevodu dolgega referata samega urednika zbornika tak nesmisel: “op. 4.) Jo‘e (tako se ni niti sam pisal, niti ga je kdo drug pisal /op. V .N./) Klekl: Prevod (~igav? Kleklov?!) iz edicije Jezusovo srce iz leta 1938 ... “ Imamo [kafarjevo Bibliografijo prekmurskih tiskov, kjer so ob knjigah na{tete tudi vse druge edicije – toda s takim imenom je ne najdemo. ^e pogledamo v izvirnik, najdemo na str. 35 zbornika ta neobstoje~i nesmisel v mad‘ar{~ini takole: “Fortuditás a Jézus Szive 1938. évi kiadványból ... “ Kdor je poznal razmere, ker jim je med mad‘arsko zasedbo Prekmurja 1941–1943 bil pri~a, ve, da so vsi ti “znanstveniki” od T. Zsige dalje imeli isti “zanesljivi vir” v svojem predniku, profesorju sobo{ke gimnazije, ki je povr{nim dijakom dal prevajati na{e slovenske spise, jim samovoljno dolo~al naslove, pod katerimi jih zdaj hrani @upanijski arhiv v Sombotelu, od koder ga njegovi nasledniki nekriti~no prepisujejo in celo tiskajo pod znanstvenim videzom. Poznavalec namre~ ugane, da je to v prekmur{~ini tiskani Kalendar Srca Jezu{ovoga za leto 1938 in v njem neki Kleklov spis, katerega naslov ni naveden v tej opombi, ker ga najbr‘ tudi “prevod” nima. Predale~ bi nas vedlo, ko bi hoteli na{teti vse pomanjkljivosti v opombah, ki so dokumentacija, s katero doka‘emo, od kod je pisec vzel nek podatek ali trditev. Tako npr. je ve~krat le omenjeno ime nekega avtorja, brez naslova spisa, mesta, kjer je bil objavljen in strani, na katerih je navedena trditev. Pri nekaterih prevodih referatov, npr. J. Parádi, Nadzor meje ob Muri ... v zelo skraj{ani obliki ni navedena nobena opomba; toda prevodi so pa~ namenjeni mad‘ar{~ine neve{~im bralcem, ki imajo pravico do navedbe dokumentacije. Tako je tudi pri prevodu naslednjega referata (J. Suba) in pri vseh slede~ih referatih – do konca knjige. Táko ravnanje je nerazumljivo. Prav tako je posledica nemarnega uredni{kega, lektorskega in korektorskega dela (bolje nedela), da so v slovenskem besedilu z malo za~etnico pisana imena narodov, posebno Slovencev, in pokrajin: Prekmur- je celo v naslovih knjig (str. 33, op. 2; Slovencev str. 64 v naslovu! Itn.). Rokopis se zamenjuje s knjigo, ki je ni: na str. 52 je naveden Kleklov mad‘arski rokopis v Arhivu ‘upanije V as (op. 6), nekaj vrst vi{e pa se ta spis kar trikrat ozna~uje z “v svoji knjigi”, “v tej knjigi”, “V knjigi”. Da zamenjujejo osebna (krstna) imena, smo grajali ‘e pri Zsigi, toda tu je spet “[tefan Ba{a” namesto Ivan (str. 54). O “‘upanijskem {kofu” (str. 53) tu prvi~ beremo, prav tako je napa~no “{kofovski arhiv” na str. 62, namesto {kofijski arhiv, ker je last {kofije in vsebuje gradivo o njej, ne pa last {kofa z njegovimi spisi.