Podravje Črna kronika Ptuj  Pod Sveti Tomaž  kakšnimi pogoji se Moški vabil bomo upokojevali najstnico v prihodnje v svoj avto  Stran 7  Stran 24 Ptuj, torek, 7. oktobra 2025 Letnik LXXVIII  št. 78  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Danes prilogi Slovenija  V sedmih mesecih uvozili za 23 milijonov evrov krompirja Brez uvoza bi nam že pozimi zmanjkalo krompirja V Sloveniji smo lani pridelali okrog 75.000 ton krompirja, porabili pa smo ga več kot dvakrat toliko. Večina krompirja na slovenskih krožnikih je uvoženega; največ iz Egipta, od koder ga trgovci pripeljejo tudi Aktualno za manj kot 20 centov po kilogramu. Več na strani 9. Ormož  Gostinka Ines: »Če ne bi sama delala, bi že zaprla«  Stran 3 Podravje Ptuj  Obnova graj- skega kompleksa: mesto čaka, čas teče!  Stran 6 Zdravstvo Slovenija  Katere Foto: Črtomir Goznik zobozdravstvene storitve so po no- Gradnja na Potrčevi  Ormož vem brezplačne  Stran 8 Šport Rešitev za mlade Zaradi podora že leta Nogomet  Šumarji skoraj izvedli brez stanovanj ali brez dostopa dva objekta, popoln načrt za presenečenje naložba za dobiček? občina sanira drugje  Stran 3  Stran 2  Stran 13 , e        Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. torkova izdaja wwwwww..tteeddnik.si 2 Aktualno torek  7. oktobra 2025 Ormož  Plazovita območja na Humu občanom ne dajo miru Zaradi podora že leta brez dostopa dva objekta, a občina sanira drugje Takšen je pogled na plaz pod Jurkovičevo hišo. Foto: MH Na Humu pri Ormožu v bližini nekdanjega kamnoloma domačinom že leta ne da miru obsežen podor, ki je prak- tično odrezal del občinske ceste in onemogočil dovoz do hiše in vikenda. Medtem ko Stanko Jurkovič, lastnik hiše, ki jo plaz vse bolj ogroža, že dolgo časa neuspešno opozarja občino in upa na rešitev, je pred dnevi presenečeno ugotovil, da se je ta lotila obsežne sanacije povsem drugega plazu v bližini. Že večkrat smo poročali o lana so bila geomehanska poročila 2018, ko je bil največji podor, počil Slednji po njegovem nikakor ne plazovitem območju, ki vse bolj in meritve, tudi občina je opravila temelj, čeprav so ogromne skale predstavlja tolikšne nevarnosti: ogroža tudi Jurkovičevo zgornjo več ogledov, a do danes se – ra- padle več deset metrov vstran. Z »Ta plaz ni od včeraj. Star sem 60 hišo. Podor je od nje oddaljen le še zen tega, da so že pred časom občine je prišla na ogled delega- let in odkar pomnim, se je cesta na približno dva metra. Vsake toliko postavili zaščitno ograjo in znak cija, a tudi iz tega ni bilo nič. Sam tem delu posedala in počasi lezla po strmem pobočju spolzi kakšna za prepoved prometa – ni zgodilo sem saniral zadevo in uredil teme- diagonalno mimo stanovanjske gmota. Do večjega podora je priš- nič. Posluha ni. Še vedno nimam lje s podpornim zidom.« Jurkovič hiše, ki je oddaljena približno 50 lo že leta 2018, ko je polzenje tako dostopa do hiše, ki smo jo obnovili je sicer zgornjo hišo kupil pred leti. ali 60 metrov in po mojem sploh napredovalo, da se je del območja za sina. Izjavili so celo, da bo cene- Kot domačin je poznal problemati- ni ogrožena. Občina je ta del pred z občinsko cesto, ki vodi do dveh je, če jo podrem in zgradim drug- ko plazovitega območja in neureje- nekaj leti tudi enkrat že sanirala. Foto: MH hiš, odtrgal. Pred dvema letoma je novo. Ja, kdo mi bo pa zgradil nosti tega dela ceste, a ker je cesta Poleg ceste, ki se počasi pomika, Stanko Jurkovič pred cestno zaporo in hišo, ki jo po letih opozarjanj še pa je s strmega pobočja zgrmelo novo hišo?! V celoti je renovirana. v občinski lasti, je pričakoval, da bo so ogrožene samo brajde in gara- vedno ogroža plaz. več velikih skal; ena je prestavila V njej je tudi ena najstarejših tu- občina to vendarle uredila. ža. Medtem ko za sanacijo podora, sosedovo drvarnico pod podorom. kajšnjih kleti, ki datira v leto 1862. ki ogroža naše hiše, enostavno ni kamioni. Cesta je že sedaj na več Humu, kar je vidno na posedanju Domačini se bojijo zlasti pomladi in Brez dovoza je zaradi podora tudi Že drugič sanacija posluha. Ne zdi se mi pošteno,« je mestih razpokana. Obnova naj bi tlakovcev. Plaz posledično ogroža močnejšega deževja, ko voda izpi- sosed, a si je sedaj na lastno roko in iste ceste vznemirjen dejal in kritično dodal: trajala približno leto dni. Kakšna hišo. Vidno je, da ima pobočje pod bo cesta do takrat, si lahko samo ra zemljino v skalah, luknje se vse svoje stroške z druge strani uredil »Kolikor mi je znano, so za plaz pri cesto številne narivne in odlomne mislimo,« je še poudaril. bolj večajo, nato pa pride do odlo- Toda kot pravi, ga vselej odpra- dovoz. Človek bi pričakoval, da bo Dornikovih dobili državna sredstva robove. Obstaja nevarnost, da bo mov posameznih gmot. vijo z besedami, da gre za preve- za to poskrbela občina, ki je izda- na račun zadnjih poplav in sedaj iz- ob močnem deževju nastalo več lik fi nančni zalogaj. Zato ga toliko Hiša ogrožena, odlomnih robov, ki se bodo odpi- la gradbena dovoljenja,« je razo- vajajo sanacijo, ker je denar treba Jurkovič: »Posluha ni« bolj preseneča sanacija drugega nekje porabiti. Po videnem sodeč sanacija bo stala več rali, zatekanje vode vanje pa lahko čarano dejal Jurkovič, ki ima tudi plazu, nekaj metrov naprej na nikakor ne gre za majhen fi nanč- kot 430.000 evrov povzroči dodatno širjenje plazu »Obračal sem se na občino, pisal na spodnji strani, pod podorom, spodnji strani, pri Dornikih, ki se ni zalogaj. Glede na nevarnost bi proti hišam. Takšno premikanje na ministrstva, inšpektorate, izde- hišo, v kateri živi: »Na tej hiši je leta je je občina lotila pred kratkim. pričakoval, da bodo vendarle pris- Odgovore smo poiskali tudi na tal lahko dolgoročno ogrozi stabil- topili k sanaciji zgornjega podora, ormoški občini. »Problematika nost ceste še v večjem obsegu.« potem pa se zgodijo taki projekti, nam je znana. Gre za projekt velikih Sanacijo izvaja ormoška komu- kot je ta, kjer bodo za pol milijo- razsežnosti, ki ga občina z lastnimi nala, pogodbena vrednost del je na evrov uredili nek studenček in sredstvi ni sposobna izvesti. Vse- okoli 436.000 evrov. V celoti jo plaz, ki ne ogroža nikogar.« skozi si prizadevamo, da bi skupaj bo fi nancirala država, natančnejše s pomočjo države uredili proble- ministrstvo za naravne vire in pros- Cesta že poškodovana matiko,« so zatrdili glede plazu tik tor, ki je zagotovilo denar v okviru ob Jurkovičevi zgornji hiši. ukrepa odprave posledic po 4. av- Ob tem je opozoril še na težke Kar se tiče sanacije plazu pri Dor- gustu 2023. Kot so še dodali, gre za tovornjake, ki zaradi sanacije ome- nikovih, ki je v teku, pa so poudari- velik poseg, saj je treba pripeljati njenega plazu vozijo po cesti in jo li, da je zadeva še kako resna, saj ogromno materiala. Zato je pove- uničujejo. »Cesta, po kateri dosto- poleg ceste ogroža tudi hišo: »Av- čan promet po občinskih cestah. pajo, ima dovoljeno osno obre- gusta 2023 je prišlo do večjih de- Pri tem krajane prosijo za strpnost. menitev največ 7,5 tone. Tukaj pa formacij ceste, saj se je pojavil večji Z izvajalcem so se tudi dogovorili, dnevno drug za drugim prevažajo odlomni rob na treh delih ceste. da bo vso škodo, ki bo nastala na kamioni, polni materiala, težki 30 Da je bila cesta varna, smo jo spro- teh cestah, moral sanirati sam. A do 40 ton. Na občini so mi dejali, ti krpali. Plazina pa se še naprej kot pravijo krajani, o tem, po izkuš- Foto: MH da so jim izdali dovoljenje, a ne premika. Odlomni rob se širi proti njah sodeč, dvomijo. Tako poteka sanacija drugega plazu v bližini, ki se je je lotila občina. vem, zakaj ne vozijo z manjšimi stanovanjski hiši Dornikovih na Monika Horvat Slovenija  Zadolženost na ravni lokalnih skupnosti strukture, spodbujanju podjetni- ških dejavnosti in trajnostnemu Ptujčani brez novih kreditov razvoju občin, kar posledično po- zitivno vpliva na rast BDP ter dol- goročno spodbuja konkurenčnost v blaginji lokalnih skupnosti,« so 1,3 milijarde evrov so zadolžene vse slovenske občine, občinski zavodi in podjetja. V primerjavi z letom 2023 se je lani zadolženost na ravni občin povečala pojasnili na fi nančnem ministrstvu, za dobra dva odstotka BDP oziroma za 61 milijonov evrov. ki ga vodi Klemen Štefančič. V spodnjepodravski regiji ima »Stanje dolga občin na zadnji »Ugotavljamo, da obseg skupne najvišji dolg Mestna občina Ptuj, dan leta 2024 je približno milijarda zadolženosti občin in pravnih oseb ki se zadnja tri leta več ni zadol- evrov, stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v ževala. Višina dolga se je po po- javnega sektorja na ravni občin pa letu 2024 ni skrb vzbujajoč. Občine jasnilu županje Nuške Gajšek z 21 351 milijonov evrov,« so navedli na (tudi) s pomočjo zadolževanja iz- znižala na 17 milijonov evrov. Gaj- ministrstvu za fi nance. vajajo ciljno usmerjene investicije, škova najema novega posojila v Povprečni skupni občinski dolg katerih namen je ustvarjanje novih prihodnosti ne izključuje, vendar na prebivalca v letu 2024 je znašal delovnih mest, izboljšanje življenj- izključno za investicije, ki bodo po- 660 evrov, od tega je znašal dolg skih pogojev prebivalcev ter kre- menile dodatno vrednost okolju. občin na prebivalca 489 evrov in pitev gospodarske razvitosti na V letošnjem proračunu MO Ptuj je dolg pravnih oseb javnega sek- lokalni ravni. za odplačilo dolga namenjenih 1,7 torja na ravni občine 172 evrov na Takšne investicije prispevajo Foto: ČG milijona evrov. prebivalca. k vzpostavitvi kakovostne infra- MO Ptuj je bila pred leti zadolžena za rekordnih 21 milijonov evrov. Zadnja tri leta ji je uspelo dolg zmanjšati. MZ torek  7. oktobra 2025 Aktualno 3 Ormož  V starem mestnem jedru že leta vztraja edina gostilna Gostinka: »Životarimo. Če ne bi sama delala, bi že zaprla« V času, ko se mestna središča praznijo, trgovinice zapirajo, ljudi pa je vse manj, v Ormožu na Kerenčičevem prodamo okoli 50 malic, preostalo trgu še vedno vztraja ena sama gostilna. Restavracija Center, kjer obiskovalci še lahko dobijo topel obrok, dob- vozimo ven. Naši gostje so večino- ro kavo in znan obraz za pogovor, kljubuje vse manjšemu prometu in upadajoči frekvenci mimoidočih. ma različnih generacij, a so redni. Priznanje KS Poleg stalne malice – dunajskega Za dolgoletno delo, vztrajnost s prilogo – imamo vsak dan še dva A kot odkrito pove najemnica različna menija, da popestrimo po- in pomemben prispevek k lokala Ormožanka Ines Podplatnik: nudbo.« ohranjanju živahnosti in »Danes – kot sama rečem – tukaj gostoljubnosti mestnega životarimo. Če ne bi sama delala, Gostilne ne želi zapreti središča je vodstvo Krajevne bila popolnoma predana gostin- skupnosti družini Podplatnik stvu in čustveno navezana na lo- Kot prav Ines, si ne more in Restavraciji Center podelilo kal, bi ga že morala zapreti.« predstavljati življenja brez resta- priznanje. »To mi veliko Restavracija Center je med Or- vracije: »Res si ne želim, da bi jo pomeni. Poplačilo za ves trud možani poznana kot Tima. Lokal kdaj morala zapreti. Zato kljub vse- v preteklosti in vzpodbuda za z dolgoletno tradicijo že 25 let mu še vedno vztrajam in upam, da naprej. Hvaležna sem, da so obratuje v danes napol prazni bodo prišli boljši časi in bo mesto prepoznali naše delo,« je ob tem prepoznavni zgradbi Ormoža spet zaživelo.« dejala Ines Podplatnik. sredi mesta, nekdanji Mercator- Rešitev vidi predvsem v oživitvi jevi blagovnici – prostoru, ki je bil Kerenčičevega trga z različnimi nekoč pravo središče nakupova- dejavnostmi ter ponovni zapol- nja in druženja. Vodi jo družina nitvi nekdanje blagovnice. »Vsaka Podplatnik. Kot pove gostinka in vsebina bi bila dobrodošla. Super najemnica lokala Ines Podplatnik, bi bilo, če bi se za nakup zgradbe je z gostinstvom rasla od zgodnje- odločila občina in bi jo znova oži- ga otroštva. Že kot dijakinja je na- vila, pa tudi prenovila. Prav tako mreč pomagala v tej gostilni, ki sta bi bilo zelo koristno, če bi na trgu jo najprej vodila njena starša. Od uredili tri do štiri parkirna mesta za dobrih starih časov so, kot pravi začasno parkiranje in kolesarsko sama, prišli do točke, ko danes do- polnilno postajo. Obiskovalci, ki besedno životarijo. niso iz Ormoža, namreč pogosto ne vedo, kje lahko parkirajo v mes- Vsako zaprtje močno Foto: MH tu, hkrati pa v času sezone k nam občutijo Restavracija Center je edina gostilna v mestnem jedru, ki še živi. prihajajo z električnimi kolesi, da jih nato napolnijo na podaljške v Nekoč je bilo središče mesta Nato pa se je frekvenca ljudi na gostinka in nadaljuje: »Če ne bi pogodbe, v restavraciji pa zraven lokalu,« razmišlja. Foto: MH živahno, ljudje so prihajali po na- Kerenčičevem trgu postopoma še sama z užitkom delala v lokalu, se pijače strežejo le še tople malice v Ines Podplatnik živi z in za gostilno. kupih, opravkih, se ob tem ustav- zmanjševala. Prav vsako zaprtje trudila in kramljala z gosti ter bila dopoldanskem času: »Promet je v Za spremembo ljali pri njih na topli malici, pici ali dejavnosti na trgu občutimo zelo res navezana na to restavracijo, ki primerjavi z zlatimi časi upadel na drugih jedeh ter popili kavo. V močno. Lani je svoja vrata zaprla je del mene, bi bilo danes obrato- približno četrtino. Na drugi strani prometnega režima principu skupnega prometnega zlati dobi so imeli zaposlena kar Delavska hranilnica, grozilo je celo vanje nemogoče.« pa so stroški precej visoki – najem Strinja se z načrti občine o oze- prostora, kjer bodo tako kolesar- dva kuharja in pestro ponudbo zaprtje živilske trgovine, kar se na lenitvi trga, kjer bi spremenili tako ji kot pešci in avtomobili enako- jedi, danes je realnost popolnoma srečo zaradi prevzema ni zgodilo. Komaj četrtina prostorov mesečno znaša 1.300 evrov, kar skupaj s tekočimi stro- videz kakor tudi prometni režim. vredni. A pri tem poudarja, da je drugačna. »Dejansko se je število V nasprotnem primeru bi to za nas nekdanjega prometa ški nanese 3.000 evrov na mesec. Načrtovano je, da bi bile prome- nujno zagotoviti nekaj parkirnih obiskovalcev drastično zmanjšalo gotovo pomenilo konec. Vztraja Poleg nje so še trije redno za- Pred leti je bila sicer najemnina še tne površine v isti višini kot preos- mest. že pred leti, ko se je zaprla Tima. nas le še peščica,« iskreno pove posleni in dve preko podjemne višja. V prostorih lokala dnevno tali del, brez voznih pasov, in po Monika Horvat Ptuj  Gradnja na Potrčevi naj bi zahtevala pet milijonov evrov Rešitev za mlade brez stanovanj ali naložba za dobiček? Cena gradnje poslovno-stanovanjskega objekta, ki ga mestna občina (MO) Ptuj načrtuje na podlagi javno-zasebnega visoko ceno stanovanj. »Vemo, da partnerstva, po kvadratnem metru presega 3.000 evrov. Ker je zemljišče za tako velik objekt relativno majhno, nima niti Je projekt predrag za bo investitor s prodajo stanovanj 900 m², bo problem tudi s parkiranjem. pričakoval dobiček, torej lahko pri- javni interes? čakujemo, da bo cena za stanova- »Vse cene so ugibanja,« je odgo- Mestna občina Ptuj želi objekt temu delu mesta, z novimi stano- evrov razdelimo s površino objek- dejal Sergej Ivanuša. Dodal je, da nje 300.000 evrov. vorila županja Nuška Gajšek. »Ko na Potrčevi cesti, v katerem imata vanji bi ponudili višjo raven bivanja, ta (1.545 m²), pridemo do zneska v načrtu ureditve pogreša zunanje Pri takšni ceni ne vem, ali lahko bomo imeli točen stroškovnik na prostore Četrtna skupnost Center s poslovnimi prostori in manjšo 3.100 evrov za m². Takšna cena je prostore za druženje. Ne strinja se, govorimo o reševanju stanovanj- mizi, se bomo tudi odločali. Stavba in Društvo upokojencev Ptuj, po- dvorano pa boljše pogoje za delo bila razlog, da so nekateri mestni da bi bilo vseh 19 parkirnih mest skega problema mladih družin. ČS Center je neuporabna. Streha rušiti ter zgraditi novega. Ideja je, četrtnih skupnosti Center in Ljud- svetniki privzdignili obrvi. »Podpi- namenjenih stanovalcem. »Ampak Občina bo za vložek 810.000 evrov pušča, skozi okna piha, centralno da bi občina šla v javno-zasebno ski vrt. Objekt je sodobno zasno- ramo gradnjo stanovanj, a je zade- kje? Na plačljivem parkirnem mes- dobila 280 m², bo to 2.900 evrov/ ogrevanje ne dela. Hkrati bi reše- partnerstvo. V grobem povedano van in bi bil za bivanje nedvomno vo treba pogledati z več strani,« je tu?« je poudaril ter izpostavil še m²,« je bil kritičen. vali še prostore ČS Ljudski vrt, ki bi bi zasebnik zgradil nov poslovno- privlačen. jih prav tako preselili v novi objekt. -stanovanjski projekt, na trgu pro- To pomeni, da se nam sprosti ne- dal stanovanja, občini pa poslovne Stanovanja za 300.000 premičnina pri Rimski peči, z njeno prostore. Pri tem bi se vložek obči- evrov prodajo bi lahko pokrivali investici- ne poračunal. MO Ptuj bi v projekt jo. Danes ne vemo, kakšna bo cena vložila zemljišče vrednosti 164.000 Gradnja z vsemi stroški od A do Ž bi po tekočih cenah stala blizu za kvadratni meter. To bo znano, evrov, priskrbela del dokumenta- pet milijonov evrov (gre seveda za ko bomo imeli ponudnika in ses- cije (45.000 evrov), plačala grad- oceno). Predvidoma bi začeli gra- tavljali investicijsko dokumentaci- beno-obrtniška dela v vrednosti diti naslednje leto in končali v 2027. dobrega pol milijona evrov ter jo.« Strošek gradbeno-obrtniških del opremila prostore za potrebe de- Glede prostora za druženje na za gradnjo pritličja, nadstropja in lovanja lokalne skupnosti v znesku prostem je Gajškova povedala, da mansarde so po kvadratnem me- 60 tisočakov. Vse skupaj bi javni vlagajo v sosednje zemljišče, kjer tru ocenili na dobrih 1.800 evrov, vložek v projekt znašal dobrih 800 so že nadstrešnica, balinišče in igri- gradnja kletnih prostorov bi bila tisočakov. Prispevek zasebnika je šče. Območje bi v prihodnje uredili po kvadratnem metru približno po tekočih cenah ocenjen na štiri 200 evrov dražja. Gre za zneske, kot park in prostor za rekreacijo. milijone evrov. Za vstop v javno- ki predstavljajo izključno gradbena »Zagotovo krajani in četrtna skup- -zasebno partnerstvo je zainteresi- dela. Stroški celotnega projekta, nost ne bodo oškodovani. Sedaj na ranih pet podjetij: Cestno podjetje od rušitve, nadzora, dokumenta- primer niti nimajo sejne sobe, kjer Ptuj, Tames, JP Montage, Marko- cije, same gradnje ter nazadnje še bi lahko imeli sestanke. Še enkrat: Foto: ČG Mark Nival in Allumen partnerji. urejanja parkirišč in okolice bodo Na slabih 900 m² veliki parceli bi stal dvonadstropni objekt s kletjo in mansardo, skupne velikosti 1.500 m² z 12 v investicijo bomo šli pod pogo- Na občini so prepričani, da bi presegli 3.000 evrov. Če vrednost stanovanji, dvorano za sto ljudi, sejno sobo, dvema pisarnama za potrebe ČS Center in ČS Ljudski vrt, skladiščem, jem, da bo za MO Ptuj vzdržna.« nov objekt nedvomno dal pečat celotne investicije 4,8 milijona prostorom za orodje ter čajno kuhinjo. V kletni etaži so predvidena pokrita parkirna mesta. Mojca Zemljarič 4 Podravje torek  7. oktobra 2025 Cirkulane  Denarja za obnovo terase na gradu Borl ni Država bo sanirala grajske zidove, na pa tudi terase Obnova terase na gradu Borl se vse bolj odmika. Gre za naložbo, ki bi po mnenju številnih pomembno nadgra- dila turistično ponudbo in na grad privabila še več obiskovalcev. Terasa bi poleg izjemnega razgleda lahko služila kot privlačen prostor za različne dogodke, tudi na višji ravni. Brez odgovora in uspeha Na problem opozarjajo tudi številni okoliški prebivalci. Po Direkcija RS za infrastrukturo besedah nekaterih lokalnih podjetnikov trenutna ponudba gradu bo v sodelovanju z Ministrstvom Borl obiskovalcev ne spodbuja k večkratnim obiskom, razen v za kulturo predvidoma letos ali primeru kulturnih in drugih dogodkov. »Poslovne partnerje bi prihodnje leto začela sanacijo graj- radi večkrat peljali na grad, a po enkratnem obisku, ko si ogledajo skih zidov nad državno cesto. A prostore in spijejo kavo, zanimanja za ponovni prihod preprosto ni obsežen poseg ne vključuje uredi- več,« pravijo. tve terase, kar je za lokalno skup- Prepričani so, da bi urejena terasa pomenila prelomnico. »Z nost nerazumljiva odločitev. razgledno ploščadjo bi partnerje lahko večkrat pripeljali na Marsikomu se zdi nelogično, da grad, jim pokazali čudovit pogled na Dravo in Ptujsko polje ter ob tako zahtevni investiciji, ko bo jih resnično navdušili. To bi bila priložnost ne samo za sklepanje vsa mehanizacija že na lokaciji, ne poslov, ampak tudi za promocijo celotne destinacije,« dodajajo. bi hkrati uredili tudi razgledne plo- ščadi. Kot slikovito pravijo domači- ni: to je podobno, kot da bi preno- vili temelje in fasado hiše, potem pa pustili balkon povsem dotrajan in neuporaben. Na Ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je projekt razdeljen v dve fazi. Prva faza, za katero so sredstva v višini 1,3 mili- jona evrov že zagotovljena, predvi- deva sanacijo zidov grajske terase. Namen teh del je predvsem zago- tavljanje varnosti državne ceste pod gradom. V drugi fazi projekta Foto: ČG pa je predvidena izgradnja nove Grad Borl še vedno čaka na obnovo terase, še bolj vprašljiva pa je obnova preostalega dela gradu. zaščitne in razgledne ploščadi. Ta naj bi dolgoročno varovala arhe- se prva faza neposredno navezuje Županja razočarana dediščine, vendar če terasa v dog- ološke ostanke grajskega stolpa, na drugo, razdelitev v dva dela pa lednem času ne bo obnovljena, ne Foto: DgB obenem pa obiskovalcem omogo- bo projekt zelo podražila, saj bo Županja Antonija Žumbar je ob vemo, kako dolgo bomo še lahko Tako je bilo na borlski terasi leta 2017. čila razgled na reko Dravo in Ptu- treba gradbene stroje in mehani- informaciji, da terase gradu Borl ne fi nancirali delovanje javnega zavo- jsko polje. »Za drugo fazo projekta zacijo na grad pripeljati dvakrat. bodo urejali sočasno s sanacijo zi- da Belana,« opozarja županja. pa sredstva še niso zagotovljena,« Ploščad je sicer zamišljena kot sa- dov, razočarana. Občina si namreč Občina Cirkulane je letos iz pro- širili. Ključni del te ponudbe bi bila ške zaposlenih, kar bistveno olajša so pojasnili na ministrstvu. Projek- mostojna jeklena konstrukcija nad vse od ponovnega odprtja gradu računa za zavod namenila 60.000 tudi terasa, ki bi lahko služila pod- delo in nadaljnji razvoj. tna dokumentacija je bila priprav- zidovjem. V času raziskav so bile v lanskem letu prizadeva, da bi evrov. Po besedah županje pa to jetjem in drugim ustanovam kot Občina Cirkulane si že dlje časa ljena že leta 2020, a državi v petih v tem delu grajskega kompleksa prostor zaživel v čim večji meri. Za na dolgi rok zelo verjetno ne bo reprezentančni prostor,« opozarja prizadeva za sanacijo terase in re- letih ni uspelo zagotoviti dovolj odkrite ostaline iz bronaste dobe ta namen je ustanovila tudi Javni vzdržno. »Kljub prizadevanjem za- županja. Poudarila je tudi, da je v dno pošilja pozive Ministrstvu za sredstev, da bi lahko hkrati izvedli ter iz romanskega in baročnega zavod Belana. Po njenih besedah poslenih se bojimo, da Javni zavod primeru enega izmed obnovljenih kulturo, a doslej brez odgovora in tako sanacijo zidov kot tudi terase. obdobja, kar dodatno potrjuje izje- je terasa nujno potrebna. »Priza- ne bo mogel pozitivno poslovati, slovenskih gradov Javni zavod uspeha. To je še toliko bolj nerazumljivo, saj men pomen gradu Borl. devamo si za ohranjanje kulturne če ponudbe na gradu ne bomo raz- ustanovila država in prevzela stro- Estera Korošec Sveta Trojica  Po sanaciji zahodnega nasipa Trojiškega jezera veliki načrti za prihodnost Spomladi nov pomol in začetek gradnje vrtca Na Trojiškem jezeru so nedavno zaključili sanacijo zahodnega nasipa, ki naj bi zagotovila, da se v naslednjih dveh ali treh desetletjih voda tudi ob največjem deževju ne bi prelivala iz tega zadrževalnika. »Če bi redno vzdrževali zadrževalnike, Na občini Sveta Trojica so ob tamkajšnjo občutljivo krajino. »Gre z drugimi investicijami v občini. Že Poleg omenjenega pomola so med bi potrebovali manj novih« tem sicer prepričani, da bi morala za največkrat nagrajenega arhitek- vseh sedem let mojega županova- njimi še ribiška ploščad, čolnarna, Župan Svete Trojice David Klobasa ob zaključeni sanaciji država obstoječe vodne zadrževal- ta na investicijah, kakršno načrtu- nja pri občinskih projektih odlično skupnostni paviljon, sprehajalna zahodnega nasipa Trojiškega jezera opozarja, da iz jezera zadnja nike veliko bolje vzdrževati in da jemo sami. Študenti prvih in drugih sodelujemo s fakulteto,« pojasnju- pot in razgledna ploščad. Projekt tri desetletja tudi niso odstranjevali mulja. »Na to sem opozarjal bi bilo kar nekaj še treba postoriti letnikov so se ukvarjali z umestitvi- je Klobasa. Skupno gre sicer za so zaključili maja lani. tudi na Trojiškem jezeru. A sami, že, ko se je voda prelivala iz jezera. Država gre v investicije v jo lesenih inštalacij ob jezero, štu- osem lesenih intervencij, od ka- Občina je že začela pridobivati pravi tamkajšnji župan David Klo- denti tretjih in četrtih letnikov pa terih je šest umeščenih ob jezero. potrebna soglasja Direkcije RS za nove zadrževalnike vode. Hkrati pa ne skrbijo za tiste, ki jih že basa, lahko na to le opozarjajo in imamo. Samo v Slovenskih goricah imamo celo vrsto jezer, ki apelirajo na pristojne. niso bila sanirana desetletja. Eno od teh je tudi Trojiško jezero. So pa zato toliko bolj aktivni Treba bi bilo predvsem odstraniti mulj, slediti bi morala sanacija pri načrtovanju ureditve okolice vzhodnih brežin. Z rednim vzdrževanjem obstoječega bi po jezera. Že spomladi si tako želijo mojem prepričanju potrebovali tudi bistveno manj nekih novih uresničiti prvo od šestih lesenih investicij.« intervencij na tem območju, pred- vidoma trikotni pomol, ki bi ponu- jal razgled na tamkajšnjo cerkev. vode, Zavoda RS za varstvo narave, za katerega jim je po letu in pol in Ocenjujejo, da bo vrednost celot- ministrstva za naravne vire, okolje številnih zapletih letos spomladi le ne investicije okoli 100.000 evrov. in prostor. Klobasa: »Začeli smo uspelo pridobiti gradbeno dovolje- V marcu pa naj bi končno le začeli pridobivati soglasij za vseh šest nje. Gre za pritlično, 1.800 kvadra- tudi izvedbo dolgo pričakovane in predlaganih inštalacij. Začeli bomo tnih metrov veliko osemoddelčno daleč največje investicije – novega z realizacijo tistega, za katerega enoto, ki bo omogočala sprejem vrtca. bomo prvega dobili soglasja. Saj do 176 otrok. Celoten projekt naj Načrtovane lesene intervencije imamo za projekt že dogovorjeno bi bil vreden okoli šest milijonov so plod dela študentov Fakultete tudi partnerstvo z enim od večjih evrov. Trenutno čakajo na rezul- za arhitekturo Univerze v Ljubljani lesnopredelovalnih podjetij.« tate novega razpisa ministrstva za (UL FA), ki so se v okviru medna- vzgojo in izobraževanje. Pričakuje- rodne delavnice pod vodstvom Za vrtec naj bi na jo, da bi na razpisu lahko pridobili gostujočega španskega arhitekta razpisu pridobili okoli okoli 1,7 milijona evrov. Carlesa Enricha ter v sodelovanju z arhitektoma in pedagogoma 1,7 milijona evrov Gradnjo želijo začeti marca pri- Foto: Povezani z vodo hodnje leto, dela pa zaključiti v Mojco Gregorski in Matevžem Za- Ob Trojiškem jezeru naj bi predvidoma kot prvo od šestih lesenih instalacij zgradili trikotni pomol z razgledom Premika pa se tudi pri načrtova- letu in pol. larjem ukvarjali z izzivi posegov v na cerkev. ni gradnji novega vrtca ob jezeru, Hojka Berlič torek  7. oktobra 2025 Podravje 5 Ptuj  Brezplačni tečaji za mlade Markovci  Most na jezu ni zaprt po volji župana, ampak zaradi DEM Glasba, šivanje in lončarstvo Mladi Ptujčani se lahko naučijo igrati kitaro, lončariti ali ši- Cesta ostaja zaprta za promet tudi po obnovi vati – in to brezplačno. Tečaje organizira CID. Mostovi v občini Markovci burijo duhove. Ker so v začetku septembra zaradi sanacije zaprli most proti Novi vasi, so nekateri krajani prišli na idejo, da bi znova odprli most na jezu. To pa je spodbudilo govorice, da je zaprtje tega mostu odredil žu- pan Milan Gabrovec in da bo most ostal zaprt, dokler bo on na čelu občine. Govorice so postale tako glasne, da je na zadnji seji občin- skega sveta o tem vprašanje zasta- vil svetnik David Gabrovec. »Te moči jaz nimam, saj je vsa infrastruktura na tem območju v lasti Dravskih elektrarn Maribor,« je zatrdil župan Milan Gabrovec. Spomnil je, da so pri DEM cesto na potopno steno, kot se uradno imenuje, zaprli zaradi rekonstruk- cije zapornic, kar naj bi trajalo predvidoma do leta 2027. Drugi Foto: ČG razlog za zaprtje pa so prebivalci, Mladi Ptujčani se lahko naučijo šivati, lončariti ali igrati kitaro. ki živijo ob cesti od cerkve proti Od 10. do 12. oktobra bo potekal začetni tečaj šivanja, ki je že polno jezu. Ti so celo zbirali podpise, da zaseden, namenjen pa je tistim, ki želijo pridobiti osnovno znanje bi se prehod čez kanal v tem delu šivanja. Tečaj vodi Sabina Hameršak Zorec, sicer znana ptujska modna za avtomobile zaprl. »Res je, da sta Foto: ČG oblikovalka. V treh dneh se bodo udeleženci spoznali z osnovnimi se kasneje našla dva ali trije obča- DEM bo saniral cesto nad potopno steno v Markovcih, promet pa zaradi varnosti ostaja zaprt. šivi, izdelavo robov, šivali večnamenske vrečke in toaletne torbice z zadrgo, ter osnovnimi šiviljskimi popravili, kot so ročno šivanje ni, ki so zbirali podpise za ponov- mimo čebelnjaka proti Novi vasi dostop za njegovo odstranjevanje. gumbov, krajšanje hlač ali krpanje. Na mostu ni bilo no odprtje, vendar večina tega ni in nato preko zapornic v sosednjo Cesta, speljana preko potopne ste- Še vedno pa je nekaj prostih mest na osnovnem tečaju lončarstva, delavcev podprla. Če so ljudje zadovoljni, ne občino Videm. »Ne vidim prav no- ne, se uporablja izključno za potre- ki se začne 11. oktobra in bo potekal ob sobotah dopoldne. Tečaj vidim prav nobenega razloga, da benih težav, obvozi so dobro ure- be vzdrževanja,« so sporočili. je namenjen popolnim začetnikom in bo udeležencem omogočil Rekonstrukcija mostu bi to cesto znova odpirali za pro- jeni,« je še dodal župan. Dodali so, da zaradi ozke zasno- spoznavanje osnov oblikovanja na lončarskem vretenu ter ročnega Markovci–Nova vas naj bi met. Poleg tega je bilo tam pred ve cesta ne omogoča dvosmer- oblikovanja. Poleg tega se bodo seznanili z različnimi vrstami gline, sicer potekala po terminskem zaprtjem zelo prometno, nekateri Na DEM niso prejeli nega prometa, prav tako pa ni barvanjem z engobami in glazurami. Mentorica Janja Repina Potočki planu, a domačini so v zadnjem so vozili prehitro in celo divjali,« je poziva za odprtje bila projektirana za vključevanje v bo končane izdelke spekla v lončarski peči, da bodo pripravljeni za času opazili, da je na mostu dodal župan. lokalno cestno omrežje, saj bi to uporabo. Za občane MO Ptuj do dopolnjenega 35. leta starosti je malo gradbenih delavcev. »O Na vprašanje, ali bi bilo morda Na DEM so pojasnili, da do zdaj lahko predstavljalo varnostno tve- udeležba na tečaju brezplačna. Cena za ostale udeležence znaša od 70 smiselno, da bi bila cesta odprta niso prejeli nobenih pozivov za po- ganje ob večjem številu osebnih do 85 evrov. tem smo opozorili DEM in jim povedali, da če je most že zaprt, vsaj v času sanacije mostu proti novno odprtje ceste nad potopno in tovornih vozil. Uporaba ceste Ob torkih med 15.30 in 16.15 bo potekal individualni tečaj kitare za Novi vasi, je Gabrovec odgovoril, steno v Markovcih, prav tako o bo tudi po sanaciji, ki bo potekala mlade navdušence pod vodstvom Mitje Novaka. Tečaj je primeren tako naj se dela tudi izvajajo. Zdi da se mu takšna rešitev ne zdi tem ne razmišljajo. Kot so pouda- v sklopu projekta rekonstrukcije za popolne začetnike kot tudi za tiste, ki že imajo nekaj predznanja, se, da gre vse skupaj iz dneva najprimernejša. »Cesta je namreč rili, potopna stena s pripadajočo hidroelektrarne Formin in obnove prvo srečanje pa bo 7. oktobra. Novak je strokovnjak za družino v dan nekoliko prepočasi. v zelo slabem stanju, zato ti pozivi cesto ni namenjena osebnemu ali dovodnega kanala, dovoljena le za brenkal, saj ob kitari obvlada še banjo, mandolino, pedal steel kitaro, Obljubili so, da bodo dela trenutno niso na mestu. Še ved- tovornemu prometu z motornimi pešce, kolesarje ter voznike koles špansko lutnjo, ukulele, resonator kitaro, sitar in še mnogo drugih. pospešili,« je povedal župan no je sicer možen prehod peš, s vozili, z izjemo motornih koles, saj z motorjem. Sanacija zapornic pre- Tečajniki se bodo pod njegovim vodstvom podali na glasbeno Milan Gabrovec. kolesom ali motorjem, žal pa ne z gre za del hidroenergetske infra- ko pretočnih polj pa bo predvido- popotovanje, nadgradili svoje znanje kitare in spoznali raznolik svet Zapora bo trajala avtomobilom,« je pojasnil. Ob tem strukture. »Njena osnovna funkcija ma končana v prvem četrtletju leta brenkal. Vsi tečaji potekajo v MKC Stara steklarska na Ptuju. predvidoma do 30. junija 2026. je dodal, da so uredili obvoz po je preprečevanje vstopa plavja v 2027. Estera Korošec na novo zgrajeni cesti ob kanalu, dovodni kanal, hkrati pa omogoča Estera Korošec Ptuj  Kaj je Čuševe svetnike zmotilo v prometni strategiji »Ali res moramo požegnati vsak šmorn?« Čeprav sta svetnika Čuševe liste Milan Klemenc in Sergeja Puppis Freebairn nad dokumentom Celostne prome- sestankov s področja prometa, ukvarja s to cesto (Ormoško), smo tne strategije MO Ptuj negodovala, so jo svetniki potrdili. Klemenc je kljub pripombam zanjo dvignil roko, saj operira s kakovostnejšimi podatki prišli do vprašanja, ali sploh ima in analizami, kot pa jih pripravijo uporabno dovoljenje. Glede na to, da gre za dokument, od katerega bo odvisno črpanje denarja za projekte s področja prometa. tisti, ki so za to plačani. »Pravočas- da za vsako garažo potrebujemo no in korektno smo opozorili na sto in eno dovoljenje, ga verjetno »Dokument na oko izgleda zelo nedoslednosti ter podali predlo- za cesto imajo. Ampak zanimivo lepo, to pa je tudi vse. Vsebinsko ge, ki jih niso vključili.« pa je, da ga ne pokažejo … Zato je prazen, poln fl oskul in balasta, Svetnica je med drugim izposta- bomo podatke zahtevali preko in- stroškovno šibak, s pomanjkljivimi vila, da se kolesarske steze in ploč- formacijskega pooblaščenca. In še in zastarelimi podatki. Izdelovalec niki gradijo na območjih, kjer to ni enkrat bom poudarila, da ljudje iz si je pripravil teren, da bo izdelal nujno, medtem ko se jih tam, kjer Budine in Spuhlje ne bodo dovolili, še osem dokumentov in zanje za- jih dejansko potrebujejo, ne zgra- da se jim bo mimo domov valilo še računal 300.000 evrov. Strategija di. Na primer na relaciji Ptuj–Spuh- več prometa. Podatki Arsa kažejo, je kot brošura. Ali pripravljavec lja, za katero sta bila pločnik in da hrup ob Ormoški cesti presega tega ni dal na junijsko sejo, ker bi kolesarska steza pred 20 leti (!)do- zdrave in varne meje glasnosti. mu dokument zavrnili in bi ga mo- govorjena v pogodbi Cero Gajke. Tudi merilna postaja kakovosti zra- ral popravljati? Stisnil nas je v kot, ka v Spuhlji beleži bistveno slabše da lahko samo dvignemo roke. Po- Tranzit, hrup, podatke kot postaja v mestu, ki leg tega je dal prednost državnim slab zrak in Ormoška je pri bolnišnici. Te problematike cestam. Res moramo požegnati vsak šmorn, ki nam ga izdelajo?« spregledani v strategiji ne najdemo, kot tudi ne možnosti rešitev. Obžalujem, je spraševal Klemenc ter opozoril »Strategija ne naslavlja proble- da strategija ne vključuje dobrih na v strategiji zastarele podatke. ma tranzita. Z njim je najbolj obre- rešitev, ki smo jih predlagali na de- »Plačali smo jim, pa so nam servi- menjena Ormoška. Niti ne vem, lovni skupini za obvoznico, to so rali tri leta stare podatke!« je bil ali se zavedate, kaj pomeni, ko se bile rešitve za več območij Ptuja. V ogorčen. bo odprla nova cesta Ormož–Mar- strategiji so opisali samo pomanj- Sergeja Puppis Freebairn je kovci. Prav bi bilo, da bi povabili kljivosti minulih let. Kaj pa rešitve dejala, da je strategija eno veli- Foto: ČG predstavnike države in naj odgo- za naprej? Pri glasovanju se bom ko razočaranje. Poudarila je, da Avtorji v strategiji opisujejo stanje in probleme, ne ponudijo pa rešitev, sta opozorila mestna svetnika Milan vorijo na naša vprašanja. Zdaj, ko vzdržala, potrditi je ne morem.« civilna iniciativa, ko se udeležuje Klemenc in Sergeja Puppis Freebairn. se civilna iniciativa podrobneje Mojca Zemljarič 6 Podravje torek  7. oktobra 2025 Ptuj  Obnova grajskega kompleksa: mesto čaka, čas teče! Obnova stoletja ali fiasko desetletja? Gradbeni stroji na pobočju ptujskega gradu letos ne bodo zahrumeli. Razpis za iz- biro izvajalca osemmilijonskega projekta obnove žitnice bo Ministrstvo za kulturo objavilo naslednje leto. Štiri milijone evrov težak projekt krajinske ureditve graj- skega pobočja je medtem v fazi idejne zasnove, na ministrstvu sicer objavo razpisa za izvajalca in začetek del prav tako napovedujejo za leto 2026. Čeprav je denar za oba projekta po zagotovilu odgovornih priprav- Čeprav ministrstvo verjame v uspešno izvedbo do leta 2027, ljen, je dejstvo, da se premikata po bo ključna preizkušnja leto 2026, ko morajo steči konkretna polžje. Zato upravičena skrb, da bi ju lahko povozil čas. Vezana sta gradbena dela. Zamude pri razpisih in zahtevna statična obnova namreč na evropska sredstva in pa pomenijo, da bo projekt treba izredno natančno spremljati in programsko obdobje. Morda zav- redno preverjati napredek. lačevanje tudi ni naključno, med drugim so naslednje leto kar dvoj- ne volitve: spomladi državnozbor- turnega spomenika take velikosti, Prepričani, da jih čas ne ske in jeseni lokalne. je pomembno, da v razpis stopimo Razpis za izbiro izvajalca obno- s trdno podlago. Predvidoma ga bo povozil ve žitnice je kulturno ministrstvo bomo objavili v začetku leta 2026,« Časovnico izvedbe projekta Foto: ČG napovedalo za čas letošnjega po- so odgovorili na ministrstvu. so si na ministrstvu zastavili zelo Če bodo obljubljena projekta na ptujskem gradu izvedli, bo to največja investicija v starem mestnem jedru v zad- letja. Poletje je minilo, smo sredi Obnova žitnice je nedvomno ambiciozno. Medtem ko bi komaj njih desetletjih. Oba projekta skupaj sta ocenjena na 12 milijonov evrov. jeseni, začela se je kurila sezona, kompleksen projekt. Stavba veli- naslednje leto objavili razpis, bi ki naznanja zimo. Kje je razpis? Za- kosti 4.000 m² se nagiba, statična projekt v 2027 po njihovem pred- janja javnih projektov v Sloveniji pa no rešitev za žitnico in muzejske kompleks in so v lasti države. Sa- kaj ga ni bilo in kdaj bo? »Razpisa sanacija je neizogibna. Na spodnji videvanju že bil končan. Torej: iz- si upamo zapisati, da je malo ver- zbirke. Trenutno delo je osredo- nirali bodo vse oporne zidove, nismo objavili zaradi dodatno zah- strani objekta bo po pojasnilu mi- vedena zahtevna statična sanacija, jetno. Bomo spremljali in poročali. točeno na zadnje tehnične uskla- izvedli zasaditve dreves in grmov- tevanih preveritev soglasodajalcev nistrstva potrebno dodatno teme- obnovljeno poslopje s celotno no- Na ministrstvu v začrtano časov- ditve, med drugim z Zavodom za nic, uredili sprehajalne poti ter in s tem povezanih usklajevanj pro- ljenje in utrjevanje. »Gre za enega tranjo ureditvijo in nameščeni ek- nico sicer verjamejo: »Veseli nas, varstvo narave. Naš cilj je, da bo namestili urbano opremo. Za zdaj jektne dokumentacije. Ker gre za najzahtevnejših projektov statične sponati. V letu dni? Ne trdimo, da da nam je projekt uspelo prenesti kulturna dediščina obnovljena, na- je projekt v fazi idejne zasnove, so zelo zahteven primer prenove kul- sanacije v Sloveniji,« so navedli. ni možno, glede na dinamiko izva- v program kohezijske politike in ravne vrednote pa ohranjene.« razložili na ministrstvu. »Idejni pro- s tem zagotoviti sofi nanciranje iz jekt in nalogo za celovito krajinsko Evropskega sklada za regionalni Sanacija opornih zidov, ureditev ptujskega grajskega griča razvoj (ESRR). To nam zagotavlja hidrant in obnova izdeluje podjetje Landstudio015 v fi nančna sredstva za izvedbo del v skladu z visokimi strokovnimi grajskih hiš partnerstvu z zunanjimi strokov- njaki. Idejna zasnova bo zaključena zahtevami in standardi. Časovnica Ministrstvo za kulturo na Ptuju letos in bo prvič celovito povezala izvedbe je s prenosom v ESRR re- načrtuje tudi krajinsko ureditev krajinsko in arhitekturno ureditev alno prilagojena zahtevnosti pro- grajskega griča. Za ta namen so ptujskega grajskega hriba. Projekt jekta. To pomeni, da bomo imeli rezervirali štiri milijone evrov. V smo razdelili na več faz, dela bomo dovolj časa za kakovostno izvedbo sklopu projekta bodo na grad med izvajali postopoma, glede na njiho- del, ob tem pa zagotovili tudi do- drugim pripeljali požarno vodo (hi- vo pomembnost in prioritete, kar datna sredstva. Obnova bo konča- drant) ter obnovili hiše na vznožju omogoča učinkovito razporeditev na v letu 2027 in bo pomenila traj- griča, ki prav tako sodijo v grajski sredstev in optimalno izvedbo po- sameznih faz. V drugi fazi je tudi predvidena obnova objektov. Raz- Po nareku Ministrstva za kulturo je Pokrajinski muzej Ptuj- pis za izvajalca del bo objavljen po Ormož, ki je upravljavec gradu, že lani poskrbel za selitev pripravi investicijske dokumentaci- je, torej v 2026, izvedba bo stekla muzejskih eksponatov, ki so bili skladiščeni v žitnici. Preselili so v istem letu. Cilj je, da grajski grič 5.400 različnih predmetov zgodovinske vrednosti, prostor zanje s prenovo postane varnejši, odpor- so našli v enem od skladišč v industrijski coni Talum in v dvorcu nejši na vremenske ujme in hkrati Štatenberg. Selitev je stala 100.000 evrov, prostor za najem sta Foto: ČG še dostopnejši in privlačnejši za Žitnica bi zaživela kot arheološki muzej, med drugim z zbirkami iz obdobja rimskega mesta. V muzej bi med Talum in Impol, ki je lastnik Štatenberga, zagotovila brezplačno. obiskovalce.« drugim preselili Orfejev spomenik in postavili rekonstrukcijo enega od mitrejev. Mojca Zemljarič Slovenija  Koliko bodo to zimo stale vozovnice na slovenskih smučiščih ljudi, in vsaka tehnična napaka ima lahko katastrofalne posledice. Pa- Slovenska smučišča letos spet nekoliko dražja dec s 50 metrov je nekaj, česar si nihče ne želi. Kot je že omenil Kovač, je po- letna sezona tudi pri nas postala Na splošno žičničarji za letošnjo zimsko sezono ne napovedujejo korenitih podražitev. Kot Povprečna starost so predvideni na 10 do 15 let, nato zelo pomemben del posla, poleti pravi sekretar združenja žičničarjev Ernest Kovač, bodo cene višje za do dva evra, kolikor žičnic je 30 let spet na dve do pet let,« pojasnjuje so prepeljali od 250 tisoč do 300 ti- narekuje infl acija, ponekod pa jih sploh ne bodo spreminjali. Kovač in dodaja: »Zavedati se mo- soč potnikov. Zima pa je tista, ki »Povprečna starost žičniških ramo, da imamo pri nas v nekem dejansko odloča o dobrem poslo- Na Pohorju so že začeli predpro- tarife so nekaj višje, v predprodaji Na Golteh bo treba za sezon- naprav v Sloveniji je 30 let, koncesi- trenutku v zraku toliko potnikov, vanju upravljavca, saj takrat naš- dajo sezonskih smučarskih vozov- tako dnevna smučarska vozovni- sko vozovnico za nihalko odšteti je pa se dodeljujejo za dobo 40 let kot jih je v sodobnem potniškem tejejo do 1,2 do 1,5 milijona potni- nic. Za zimski termin od novembra ca stane 41 evrov, sezonska 609 125, za celoletno pa 220 evrov. Za in se jih lahko nato podaljša za po- letalu.« kov na sezono. Poletje torej krije dalje stane vozovnica 589 evrov evrov (ta ne velja za vikende), pol- prevoz psa zaračunajo pet evrov, lovico prvotne koncesije. Prvi te- To pomeni, da prepeljejo v do- približno četrtino zimske sezone, za odraslega, za KKŽ-vzpenjačo za na sezonska pa 1309 evrov. enako za prevoz športne opreme. meljiti pregledi pri novih napravah ločenem trenutku od 400 do 500 a enak trend opažajo tudi v tujini. enosmerno vožnjo pa zahtevajo 10 Na Starem vrhu tudi še niso Po podatkih združenja žičničar- ali povratno 16 evrov. objavili zimskih cen; poleti je po- jev pri nas center Vogel poleti in Na Rogli bo dnevna vozovnica vratna vozovnica za šestsedno se- pozimi prepelje približno enako od decembra stala 47 evrov za dežnico stala sedem evrov za odra- število potnikov, ker pa so del Tri- odraslega, v predprodaji je za pet slega, pohodniki pa so se pogosto glavskega narodnega parka, ne evrov cenejša. Ponujajo pa tudi odločili za enosmerno vozovnico morejo smučišč zasnežiti s tehnič- vozovnice za različne termine, od po ceni pet evrov. nim snegom in so še bolj odvisni dveh do štirih ur ali od dveh do od vremena. sedmih dni in še kaj. Nov sistem na Golteh A podatek o 100.000 potnikih V Kranjski Gori cenika vozovnic na Vogel v poletnih mesecih govo- za sezono 2025–2026 še niso obja- »Za nov sistem dnevnih smu- ri, da je pohodnikov v naših gorah vili, dnevna za odraslega je bila lani čarskih vozovnic so se odločili na vse več, in to lahko žičničarje rešu- vredna 47 evrov, na Krvavcu pa so Golteh. Tam je cena zdaj enotna, je pred slabimi zimami. Poleti so za poleti za povratno vožnjo z gon- 20 evrov, ne glede na starostne nihalko zaračunali 33 evrov za od- dolo zahtevali 18 evrov, v to ceno skupine. Povratna vožnja z nihalko raslo osebo, za jesen in zimo cen so vključili še eno vožnjo s štirise- tako za vse stane 10 evrov,« še pra- še niso objavili. dno sedežnico Tiha dolina. Zimske vi Ernest Kovač. A. Zupančič Foto: Saša Dragoš torek  7. oktobra 2025 Podravje 7 Podravje, Slovenija  Sindikalisti na terenu o pokojninski reformi Pod kakšnimi pogoji se bomo upokojevali v prihodnje »Pokojninska reforma gre najbolj na roko delavcem, ki so se zaposlili zelo mladi in več ali manj opravljajo težja fizična dela. Z dodatnimi odstotki in olajšavami bodo lahko ob upokojitvi zbrali tudi čez 80-odstotni odmerni odstotek za izračun pokojnine,« je na posvetu s član- S pokojninsko dobo stvom na Ptuju poudarila Lučka Böhm, svetovalka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS). uspešni, ne pa tudi z Po drugi strani bo nasploh pri upokoje- delitvijo prispevka vanju večine manj ugodno, da se bo za iz- Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije račun pokojnine vključilo večletno obdob- je v pogajanjih pred pokojninsko reformo je (postopoma do 35 let, danes je 24), bo uspelo ubraniti 40 let pokojninske dobe za pa izračun nekoliko popravil višji odmerni upokojitveni pogoj. Predlog delodajalcev odstotek (po novem bo 70, zdaj je 63,5 je bil 42, a so bili sindikati v tem primeru odstotka). S pokojninsko reformo se dvi- močnejši. Če sedanja pokojninska reforma ga meja za upokojitev za tiste delavce, ki ne bodo zbrali 40 let delovne dobe. »S se- ne bo sprejeta, se bo pokojninska doba po danjih 65 na 67 let,« je pojasnila Böhmova. oceni Lučke Böhm z naslednjo reformo Dodala je, da 80 odstotkov delavcev zbere prav gotovo dvignila na 42 let. polno pokojninsko dobo 40 let. Zavezanci Ni pa sindikalistom uspelo, da bi se lahko odločijo tudi za dokup let, trenu- delodajalci in delavci plačevali vsak tno je to okrog 6.000 evrov za leto, doku- polovico prispevka za pokojninsko varnost. pijo lahko največ pet let. V primeru dokupa Zdaj je tako, da delavec plača dve tretjini, delavcem ne pripadata olajšavi za otroke delodajalec tretjino. Predlog sindikatov in služenje vojaškega roka. je bil razdelitev stroška na polovico, a se Foto: MZ Upokojitev pri 55 letih tudi v prihodnje Predsednik ZSSS Andrej Zorko delodajalci s tem niso strinjali, na njihovo ne bo možna, četudi bi delavec pri tej sta- stran je stopila tudi vlada. rosti že imel 40 let pokojninske dobe. Bo črpanje denarja iz Načrta za okrevanje in pa po novem vsekakor na boljšem, saj se odpornost, drugi pa vzdržnost pokojnin- Foto: MZ mu bo odmerni odstotek za vsako nadalj- ske blagajne. »Prispevki, ki se plačujejo za »Leta 2033 bo v Sloveniji število starejših od 65 let dvakrat višje od števila otrok, mlajših od V Avstriji, Poljski, Švedski, Španiji in Švici nje delovno leto zviševal za tri odstotke, 15 let,« je poudarila svetovalka pri ZSSS in pogajalka pri pokojninski reformi Lučka Böhm. pokojninsko zavarovanje, se neposredno ter še nekaterih drugih državah po svetu, doslej je to bilo 1,4 odstotka. Ženske se izplačujejo za pokojnine. Gre za pretočni med njimi so Mehika, Nova Zelandija, Ja- bodo lahko najhitreje upokojile pri starosti starejših od 65 let. Leta 2030 bo v Sloveni- Delavci, ki bodo izpolnili 40 let pokojnin- sistem, ta denar nikjer ne leži, ampak gre ponska in Kanada, je povprečna upokojit- 57 let, moški 58. ji četrtina prebivalcev, starejših od 65 let, ske dobe in bodo ostali zaposleni, bodo za takoj za izplačilo pokojnin,« je poudarila vena starost 65 let in se v prihodnje prav torej upokojencev, od leta 2055 pa že kar vsako dodatno leto pridobili tri odstotke tako ne bo zviševala. Družba se bliskovito hitro Böhmova. »Sprejem pokojninske reforme tretjina oziroma 32 odstotkov. Podvojil se višjo odmero. Korekcija v plus bo v skladu stara je nujen, sicer lahko glede na demograf- bo tudi delež starejših od 80 let. Leta 2010 s pokojninsko reformo tudi za invalidsko Kaj je ZSSS dosegel in kaj so sko sliko v prihodnje kolapsira. Prišla bodo jih je bilo odstotek in pol, v 2030 jih bo 3,3 upokojene in delovne invalide, pokojnine Pokojninska reforma je nujna iz dveh leta, ko bo ogromno upokojencev in malo odstotka.« in plače bi predvidoma zrasle za 22 od- še cilji razlogov. Prvi je zaveza Evropski uniji za plačnikov. Zelo hitro se povečuje delež stotkov. Prav tako naj bi zvišali pokojnine Pred članstvo na Ptuju je stopil tudi Novi upokojenci raje v pokoj obstoječim upokojencem, ki so invalidsko predsednik ZSSS Andrej Zorko. Izpostavil Povprečna starost pri upokojitvi naslednje leto upokojeni. je nekaj temeljnih premikov, ki so jim uspeli Država Danes V prihodnosti Böhmova je na posvetu na Ptuju pove- Se bodo Italijani v zadnjih letih. »Nedvomno je to sprejetje pravilnika o premeščanju bremen, za kate- dala, da tistim, ki letos izpolnijo pogoje Slovenija 62 62 res upokojevali pri rega moramo sicer še doseči, da ga bodo za upokojitev, ni treba hiteti in se ad hoc upokojiti. Sedanji upokojitveni pogoji se sedemdesetih? delodajalci dosledno upoštevali. Uspešni Danska 65 74 smo bili s predlogi za delo na vročini – da Italija 67 71 jim bodo ohranili in se bodo lahko v skladu Zveza svobodnih sindikatov je zbrala imajo delavci pravico do dodatnih odmo- z njimi upokojili kadarkoli v prihodnosti. Nizozemska 66 71 podatke o upokojitveni starosti v drugih rov, zdaj moramo podobno urediti še za Zaenkrat se jim celo splača malo počakati. državah. V članicah združenja OECD se delo na mrazu. Uspeli smo s kar nekaj ukre- Združeno kraljestvo 65 68 »Ker lahko pričakujejo višji znesek pokoj- delavci v povprečju upokojujejo pri staros- pi, ki so izboljšali položaj delavcev. Seveda Norveška 67 67 nine, se jim bo bolj splačalo upokojiti po ti 64 let, v Sloveniji pri 62, podobno mejo ni bilo narejeno vse, eden od izzivov ostala ZDA 66 67 1. januarju 2026. Veljati bodo začele spre- kot Slovenija imata samo Luksemburg in inšpektorat za delo. Ne morejo inšpektorji membe na bolje pri odmeri pokojnine. Turčija. V prihodnje bi se povprečna staro- vnaprej napovedati nadzora, saj se lahko Nemčija 65 66 Višji določeni odmerni odstotek (70 %) bo stna meja upokojevanja v članicah OECD do njihovega prihoda marsikaj priredi in Grčija 62 66 sicer v naslednjih letih »pobralo« daljše dvignila na 66 let, na Danskem naj bi zrasla popravi. Zadovoljni smo, da smo uspeli z Avstrija 65 65 referenčno obdobje, ki se bo postopoma celo na 74 let, v Italiji, na Nizozemskem in dvigom nadomestila za čas brezposelnosti, zviševalo na 35 let. Pokojninska reforma Estoniji pa na 70. V Sloveniji se bistveno naj prizadevamo si tudi za dvig plačila malice.« Madžarska 63 65 se bo v celoti uveljavila leta 2035.« ne bi zviševala. Mojca Zemljarič Vir: ZSSS, povzeto po OECD Podravje  V ZD Ptuj proti covidu in gripi še ne cepijo Hajdina  Novost v na pokopališču Oktobra manj bolnih kot konec septembra Prostor za raztros pepela Še pred prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, bo na hajdinskem V jesenskih dneh se tradicionalno poveča pojavnost respiratornih bolezni, med drugim gripe in covida. Na pokopališču odprt nov prostor za raztros pepela. Ptuju ne proti enemu ne drugemu še ne cepijo, bodo pa začeli kmalu. »Gre za pomembno pridobitev, s katero občina sledi sodobnim trendom pogrebne dejavnosti in željam občanov po različnih možnostih slovesa od »Imamo jasna navodila Nacionalnega in- obolelih, ki pri nas še ni zabeleženo. Cepil- Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstve- pokojnih. Novi prostor je zasnovan spoštljivo in estetsko ter omogoča mirno in štituta za javno zdravje, da je treba začeti ni termini bodo kmalu objavljeni, tako za nega doma Ptuj. dostojanstveno slovo od bližnjih,« je to investicijo predstavil župan Stanislav Glažar. cepljenje, ko je doseženo določeno število covid in gripo kot pljučnico,« je pojasnila V nekaterih slovenskih krajih, kot je Slo- Projekt je zasnoval arhitekt Marjan Berlič iz podjetja Umarh, samo izgradnjo so venska Bistrica, so cepljenje začeli minuli po sklopih izvajala tri podjetja, in sicer Avdi, MZ gradbeništvo in Ekotal. Vrednost teden, v številnih bodo konec tega mese- izgradnje znaša 70.000 evrov. Letos so v novejšem delu pokopališča uredili še ca. dodatne vodnjake in razsvetljavo. DK »Ker je bilo precej bolnih zadnje tedne, seveda svetujemo upoštevanje dobro po- znanih higienskih priporočil. K sreči se je sicer po velikem porastu konec septembra stanje v zadnjem tednu nekoliko umirilo in beležimo manj obolelih. Nadejamo se, da bo tak trend ostal tudi v prihodnje,« do- daja Metka Petek Uhan. Cepljenja bodo v Spodnjem Podravju predvidoma začeli ko- nec tega meseca, svetujejo jih predvsem kroničnim bolnikom, starejšim ... Polne roke dela kot zmeraj v tem le- Foto: ČG tnem času imajo tudi pediatri, ki beležijo Na srečo so nekoliko ugodnejše temperature v minulih tednih prispevale k manjšemu šte- veliko različnih respiratornih obolenj. Foto: ČG vilu tistih, ki zaradi bolezni potrebujejo zdravniško pomoč. Dženana Kmetec Investicijo so izvajali fazno, skupaj je vredna 70.000 evrov. 8 Zdravstvo torek  7. oktobra 2025 Slovenija  Zobje so nas lani stali 221 milijonov evrov javnih sredstev Odstranitev zobnega kamna in bela zalivka (za nekatere) brezplačno Neverjetnih 221,1 milijona evrov je celotna vrednost vseh zobozdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v preteklem letu. Zneski vidno naraščajo, v sedmih letih se je vrednost s 133,6 milijona povečala za več kot 66 odstotkov. Od letošnjega leta na tem Od 2026 bele zalivke področju veljajo nova pravila, po katerih so nekatere zobozdravstvene storitve za zavarovane osebe še dostopnejše. brezplačne za vse Obvezno zavarovanje za določeno sku- Od julija letos spremembe veljajo pri Bele zalivke bodo od julija 2026 pino ljudi po novem krije strošek bele za- nekaterih zobnoprotetičnih pripomočkih, brezplačno pripadale vsem zavarovanim livke (za preostale jih bo od naslednjega kjer so pri fi ksni protetiki v sklopu obve- osebam na vseh zobeh, torej tudi leta), v določenih primerih tudi odstrani- znega zdravstvenega zavarovanja na voljo starejšim od 26 let, ki imajo danes to tev zobnega kamna ni več samoplačniška boljši materiali, denimo pri prevlekah in pravico le za zobe v vidnem sektorju. storitev. Brez doplačil so po novem na vo- mostičkih, kjer je po novem na voljo celo A pozor, na ZZZS opozarjajo: ljo še nekatere zobnoprotetične storitve porcelan. »Zamenjava obstoječe sive oziroma materiali. (amalgamske) zalivke z belo ni S spremenjenimi pravili imajo zavarova- Mlajši od 26 let upravičeni do pravica iz obveznega zavarovanja, če ne osebe več pravic iz zdravstvenega za- brezplačnih belih zalivk. Kaj je obstoječa zalivka še funkcionalna varovanja. Posamezne storitve, ki so bile pa drugi? – v takem primeru je storitev doslej samoplačniške, so zdaj brezplačne. samoplačniška. Amalgam se bo A ne za vse in ne pod enakimi pogoji. Za zavarovane osebe, mlajše od 26 let, še naprej uporabljal, vendar le iz Na Zavodu za zdravstveno zavarova- je zalivka iz kompozita v stranskem (nevi- zdravstvenih razlogov, če bo to nujno nje Slovenije (ZZZS) so predstavili ključne dnem) sektorju pravica od januarja naprej. potrebno.« novosti, ki veljajo od letošnjega leta. Spre- Že pred tem pa je bila pravica za nosečnice Strošek nove bele zalivke bo torej membe se nanašajo na Pravila obveznega in doječe matere ter za osebe do 15 let. V krila zavarovalnica, ne glede na starost, zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo prvih osmih mesecih tega leta so izvajalci zamenjava starih amalgamskih pa pomembne novosti pri zobozdravstvenih obračunali 67.568 tovrstnih zalivk, ki se bo (v nekaterih primerih) še vedno storitvah: »Z uvedbo novih standardnih krijejo iz obveznega zdravstvenega zava- samoplačniška. materialov želimo izboljšati kakovost sto- rovanja. Eno zalivko zavarovalnica plača ritev in zagotoviti enako dostopnost do 47 evrov, skupaj to torej znese okrog 3,17 sodobnejših rešitev – brez dodatnih dopla- milijona evrov. terialnih stroškov povprečno 12 evrov na čil. Vzpostavljen je posodobljen seznam Nekateri zobozdravniki sicer menijo, zalivko cene ZZZS v popolnosti dosegajo standardnih materialov, ki se uporabljajo da je znesek, ki ga dobijo za to storitev, Foto: Freepik oz. pri dvoploskovni zalivki celo presegajo pri zobozdravstvenih in zobnoprotetičnih prenizek. Na ZZZS na to odgovarjajo: Na področju pravic iz zobozdravstva se tudi naslednje leto obeta nekaj novosti. samoplačniške cene izvajalcev,« vztrajajo. storitvah. Zavarovane osebe imajo pravico »Cena kompozitne zalivke v obveznem do teh materialov brez doplačil, če imajo zdravstvenem zavarovanju je realna, saj Za zobe iz državne blagajne urejeno obvezno zdravstveno zavarova- je izdelana na podlagi stroškovne analize nje.« ter analize samoplačniških cen in je tudi Brezplačni pregledi v petek vedno več denarja tudi na Ptuju in Juršincih Izdatki za zobozdravstvo so enormno visoki. Celotna vrednost vseh zobozdra- Komu pripada brezplačno V Sloveniji je še vedno zelo veliko ljudi brez izbranega zobozdravnika. vstvenih storitev iz obveznega zdravstve- Prav zato bodo številne ambulante ta teden v petek, 10. oktobra, ponovno po nega zavarovanja je v letu 2024 znašala odstranjevanje zobnega vsej državi opravljale brezplačne zobozdravstvene preglede, na katere pa 221,1 milijona evrov, največjo vrednost kamna? se je potrebno predhodno naročiti. V Spodnjem Podravju so to ambulanta predstavljajo protetične storitve, njihova Verice Šućur (Ptuj), v Zdravstvenem domu Ptuj Nuša Kolenko, v Juršincih vrednost je znašala 68,4 milijona evrov. Odstranjevanje zobnega kamna je pa Sandra Janžekovič. V Mariboru bo sprejemala le ena zobozdravnica, kar »Vrednost storitev v zobozdravstvu je pravica iz obveznega zdravstvenega pomeni, da so v podravski regiji vsega skupaj štiri, največ pa jih je v osre- vsako leto večja. Tako se je letna vrednost zavarovanja pri otrocih, mladostnikih dnjeslovenski. zobozdravstvenih storitev v zadnjih sed- do 19. leta ter študentih, in sicer se lahko mih letih (v obdobju 2017 do 2024) pove- opravi kot del preventivnih storitev, ki jih čala za 87,5 milijona evrov, kar je za 66 % krije obvezno zdravstveno zavarovanje. primerljiva s samoplačniškimi cenami v cena, ki jo krije ZZZS, popolnoma primer- več, in sicer s 133,6 milijona evrov v letu Pri odraslih je odstranitev zobnega Sloveniji.« ljiva. ZZZS plača 47 evrov za eno zalivko 2017 na 221,1 milijona evrov v letu 2024,« Po glasnih pritožbah o podplačilu so na eni ploskvi, kar je blizu povprečja javnih opozarjajo na ZZZS. kamna brezplačna oziroma jo krije ZZZS, aprila letos ponovno preverili tržne cene zavodov in koncesionarjev, ki zaračunajo Trenutno imajo pogodbo z 58 javnimi ko gre za eno od oblik parodontalne kompozitnih zalivk pri izvajalcih, vključili okrog 50 evrov. zdravstvenimi zavodi za skupno 695 am- bolezni. V primeru, ko je odstranitev Foto: Pexels so 34 javnih zavodov in 72 koncesionar- »Cene zalivk ZZZS z upoštevanimi doda- bulant v zobozdravstvu in 520 zasebnih kamna narejena izključno kot Določene zobozdravstvene storitve so oziro- jev, kar je skoraj polovica vseh timov v tnimi materialnimi stroški za leto 2025 do- izvajalcev s koncesijo za skupno 543,9 am- preventivni poseg, je ta samoplačniški. ma bodo po novem brezplačne za zavaro- zobozdravstvu za odrasle. Trdijo, da so segajo samoplačniške cene v deležu od 94 bulante (tima) v zobozdravstvu. vane osebe. povprečne cene izvajalcev potrdile, da je % do 108 %. Z upoštevanjem povečanja ma- Dženana Kmetec Podravje  Prvo nadstropje urgentnega centra naj bi uredili do sredine leta 2027 Čez poldrugo leto operacije v novih prostorih? Ob odprtju Urgentnega centra (UC) Ptuj je bila urejena le pritlič- Urgentni center, ki so ga na nek način za zdravje in drugimi državniki. Z njim je Država temu sprva ni bila na etaža, medtem ko je bilo prvo nadstropje zgrajeno, a je ostalo na Ptuju »izsilili« občani, politika in pred- bolnišnica dobila sodobne prostore, ki so naklonjena ... stavniki bolnišnice, je bil zgrajen po dolgih bili nujni za izboljšanje dostopnosti do nuj- prazno. Razpis za ureditvena dela tega dela objekta je objavljen, pogajanjih z več predstavniki ministrstva ne medicinske oskrbe v regiji. Ob odprtju je bilo urejeno le pritličje, z sredstva zagotovljena, časovnica pripravljena. obljubo, da se bo urejalo tudi prvo nad- stropje. Danes prazni prostori bodo izbolj- šali pogoje za delovanje te zdravstvene »Zelo veseli smo, da je razpis za izvedbo nadstropja urgentnega centra Ptuj je 15,5 ustanove. To bolnišnici daje nove možnosti gradbeno-obrtniških del objavljen. To je milijona evrov, denar je ministrstvo za za razvoj in učinkovito obravnavo pacien- pomemben korak naprej k izvedbi te inve- zdravje zagotovilo iz evropskih sredstev. tov. V prvem nadstropju bodo uredili ope- sticije. Še vedno sprejemamo vprašanja, ki Računajo, da bodo birokratski postopki racijski blok s štirimi operacijskimi sobami, jih je kar nekaj. Interesa je precej. Rok za in razpis zaključeni še letos, delo bi tako s pridruženimi prostori, opazovalnico po oddajo ponudb se izteče 11. novembra,« je lahko začeli v letu 2026. Najverjetneje operacijah, fi ltri in vsem potrebnim. Soča- časovnico predstavila direktorica Splošne bodo nove prostore v prvem nadstropju sno bodo prenovili kirurški trakt v prvem bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Už- namenu – seveda, če ne bo zapletov pri nadstropju, pa prostore za centralno ste- mah. izbiri izvajalca ali izvedbi del – predali v rilizacijo, posodobili medicinsko opremo ... Sočasno z gradbeno-obrtniškimi deli sredini leta 2027. S takšno časovnico so v V bolnišnici imajo z gradnjo samega bodo nabavili tudi vgradno medicinsko bolnišnici zadovoljni. Želijo si, da se stro- objekta urgentnega centra Ptuj dobre iz- opremo, premično opremo pa bodo kupili ji čim prej poženejo. Po mnenju mnogih kušnje Upajo, da bo tako tudi tokrat. Če na ločenem razpisu. »Dokumentacijo smo poznavalcev je prav urejanje urgentnega upoštevamo, da prvotni državni načrt nad- pridobili, sredstva so zagotovljena, kar centra, zdaj pa še prvega nadstropja tega zidave ni predvidel, kar bi dolgoročno one- je za nas izjemno pomembno. Investicija objekta predstavljalo pomemben mejnik Foto: ČG mogočilo optimalno delovanje ustanove, lahko steče,« so zadovoljni v ptujski bolni- v prid ohranitve statusa ptujske bolnišni- Trenutno so prostori še prazni, kmalu naj bi jih začeli urejati in opremljati, da bodo v so doslej dejansko dosegli velike premike. šnici. Ocenjena vrednost urejanja prvega ce. naslednjih letih primerni za izvedbo operacij. Dženana Kmetec torek  7. oktobra 2025 Podeželje 9 Slovenija, Podravje  V prvem polletju uvozili največ egipčanskega in izraelskega krompirja Brez u voza bi krompirja zmanjkalo že do konca zime Po letih upadanja se domača poraba krompirja v zadnjih treh letih znova pove- čuje. Lani smo ga porabili okoli 166.000 ton, kar je sicer še vedno manj kot pred 25 leti, a skoraj četrtino več kot pred petimi leti. Kljub temu pa je, žal, na slovenskih krožnikih večinoma krompir s tujih polj – Slovenija na tem področju že vrsto let ni samooskrbna. Trend zmanjševanja krompirja Iz uvoza po 15 centov mo zadovoljni, ker je izjemno niz- v setveni sestavi njiv, ki je v Slove- ka, posledica tega pa je dumpinški niji opazen že vse od leta 2000, ko Poznavalci pravijo, da naj bi od- uvoz krompirja. S prodajno ceno smo bili še več kot 80 % samooskr- kupovalci tuj krompir uvažali že za ne pokrivamo niti polovice proi- bni s to poljščino, se je v zadnjih 15 centov po kilogramu, medtem zvodnih stroškov.« letih le ustavil. Tako smo krompir v ko je proizvodni strošek pridelave letu 2024 pridelovali na skoraj 2,9 slovenskega krompirja po izraču- V tretjih državah v tisoč ha njiv, pridelali okrog 75.000 nih Kmetijskega inštituta Slovenije ton, porabili pa vsaj dvakrat toli- 27 centov po kilogramu. Slednje rabi škropiva, ki so v ko. Poraba tako presega pridela- velja ob povprečnem pridelku 40 Sloveniji prepovedana Foto: Pixabay vo. Slednje ni presenečenje, pravi ton po hektarju. Letos naj bi bil pri- V Sloveniji smo lani pridelali okrog 75.000 ton krompirja, manj kot polovico letne potrošnje. Slovenija je bila pred eden večjih pridelovalcev krompir- delek zaradi suše manjši, in sicer so Konkurenca iz tretjih držav pa 25 leti 83 % samooskrbna s krompirjem, lani je stopnja samooskrbe padla na 41 %, razkrivajo podatki SURS. ja z Dravskega polja. Razlogi pa naj ponekod izgube od 60- do 80-od- naj bi bila še posebej problematič- bi bili v zahtevnejši pridelavi v pri- stotne, pravi Janez Okorn, pred- na zaradi rabe zaščitnih sredstev, sredstev (FFS), temveč tudi rabe. trgovinah ni, in dokler bo na voljo konkurenčen, se bodo odločili za merjavi z ostalimi poljščinami, tudi sednik Kmetijske zadruge Cerklje. ki so v EU prepovedana, dodaja Uprava za varno hrano, veteri- zadostna količina glede na povpra- drugega. Žal, ampak tako je.« v odnosu zadrug, ki so opustile Posledično se je nezadovoljstvo Robert Golc iz Kmetijskega zavoda narstvo in varstvo rastlin je lani v ševanje, bomo ponujali izključno predelovalno industrijo, in seveda nad prenizkimi odkupnimi cenami Kranj. Problematična ne le z vidi- treh primerih (9 % vseh vzorcev) slovenskega. Ob tem bi želeli po- Kako pridelati krompir v odkupnih cenah. še povečalo: »Z odkupno ceno nis- ka raznolikosti fi tofarmacevtskih uvoženega krompirja iz Egipta jasniti, da je nabavna cena sloven- za 15 centov?! ugotovila presežene vrednosti fi - skega krompirja višja od številk, ki V sedmih mesecih uvozili za 23 milijonov evrov krompirja tofarmacevtskih sredstev. Te poši- se omenjajo v javnosti." Že zaradi stroškov semena, ljke krompirja so bile zadržane ob zaščite in dela proizvodnja po taki voznic v Slovenijo 2024 2025 (januar–julij) uvozu in niso dosegle slovenskega Mali pridelovalci ceni ni vzdržna, zagotovo pa so pri Pet največjih u ina v potrošnika. prodajo na domu, večji kmetih še rezerve, meni. »Najprej Uvoz v Količina v Uvoz v Količ Države EUR tonah EUR tonah S kmetijskega ministrstva kme- tom odgovarjajo, da je za zatira- iščejo svoje trge bi morali urediti namakalne sis- teme za večji pridelek, potrebu- Egipt 13.845.291 35.191 7.319.285 18.180 nje glavnih bolezni in škodljivcev Manjši pridelovalec krompirja iz jemo skladišča, da bomo lahko Francija 4.894.350 13.438 2.727.615 7.236 krompirja zagotovljena ustrezna Velike Nedelje pravi, da krompir krompir skladiščili tudi po izteku Nizozemska 4.137.578 6.670 3.773.895 4.793 pokritost s FFS. proda na domačem pragu. »Le- zimskih mesecev in predelavo. Izrael 3.895.476 5.201 4.721.707 16.071 Ob nedavnih opozorilih o pre- tošnja letina je bila dobra, a zgolj Subvencije pa bi morale delno Hrvaška 2.375.678 4.592 1.354.525 2.229 nizkih odkupnih cenah in poplavi zaradi namakanja. Ko je bila suša, kriti razliko med odkupno in pro- uvoženega krompirja na domačem smo krompir namakali vsake štiri izvodno ceno,« našteva rešitve. Države – SKUPAJ 33.799.641 72.724 23.475.350 54.352 trgu pa so kmete ponovno pozvali Vir: SURS dni. Sadimo pa sorto marabel, ki je Iskanje krivca za trenutno stanje le k povezovanju v zadruge. zahtevnejša, a iskana in med kupci na strani trgovcev pa komentira: V Trgovinski zbornici Slovenije zelo priljubljena. Pridelamo toliko, »Pred 20 leti in več smo bili s krom- so v odzivu na navedbe o poplavi kot nam uspe prodati doma.« Na pirjem skoraj samooskrbni, zadru- krompirja iz uvoza odgovorili: "Na domačem pragu se namreč cene ge so imele praktično monopol, področju pridelave slovenskega gibljejo okrog evra, medtem ko nato pa niso odigrale svoje vloge. krompirja se v letošnjem letu be- naj bi bile odkupne cene pri odku- Posledično so si morali resni pri- leži ogromen izpad zaradi suše, povalcih vsaj dvakrat nižje, pa je delovalci krompirja poiskati svoje zato slovenskega krompirja za vse povedal pridelovalec z Dravskega trge, vzpostaviti svoja skladišča, potrebe potrošnikov, enostavno polja. Slednji nad cenami ne jadiku- pakirne linije in predelavo. Uvoza na trgu ni." je, saj so večji pridelovalci odvisni pa ne bomo omejili, kajti sloven- Iz Spara pa so dodatno pojasnili: od razmer na trgu: »Trgovci so go- skega krompirja imamo na razpo- Foto: Pixabay "V Sparu smo junija letos sprejeli spodarski subjekti in temeljijo na lago za vsega štiri mesece. Po šti- Po zadnjih podatkih SURS, to je iz leta 2018, je povprečna poraba krompirja na člana gospodinjstva v 2018 odločitev, da na svojih policah po- tržnih cenah krompirja. Slovenski rih mesecih pa krompirja ne bomo znašala 21,1 kilograma letno, medtem ko je pred 25 leti dosegala 48,3 kilograma. Ti podatki ne vsebujejo porabe nudimo samo slovenski krompir. krompir bodo vzeli, če je kakovos- jedli?« krompirja v restavracijah ali gostilnah. Od takrat tujega krompirja v naših ten in ugoden. Če cenovno ne bo Mojca Vtič Podravje  Tudi do 100-odstotne razlike v ceni svežih kostanjev Sveži kostanji že po 2,5 evra, a prodajati jih ne sme kar vsak Spremljevalec jeseni je vonj po pečenih kostanjih. Na ptujski mestni tržnici bodo ti zadišali predvidoma v petek, 10. oktobra, ko bo peko jesenskega sladkastega sadeža sedaj že tradici- onalno začela ptujska Kmetija Črešnik. Turistična kmetija Črešnik z šest evrov), v trgovini, preko sple- katerih kostanje nabirajo, o letini Mestnega Vrha že skoraj desetle- tnega oglasnika, kjer so jesenski pa pravijo, da je primerljiva z lan- tje skrbi, da se vonj pečenih kosta- plodovi na voljo že za nekaj evrov, sko. njev širi po ptujskih ulicah. »Gre ali pa si jih naberejo v gozdu. Pravi Prodaja kostanjev je sicer omo- za dodaten zaslužek, promocijo, oz. domači kostanj namreč najde- gočena vsakomur, ki priglasi obenem pa imamo možnost ponu- mo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo osebno dopolnilno delo. Slednje- diti tudi druge izdelke s kmetije,« Koroške, nabiranje pa dopušča ga mora posameznik priglasiti na pravijo. Mošt, gobe z jajcem in se- tudi pravilnik o varstvu gozdov, a Ajpes ter kupiti vrednotnico za veda kostanji bodo tudi v letošnji le do dveh kilogramov na dan za mesec, v katerem bo opravljal delo ponudbi, cenik pa še vsaj v začetku lastne potrebe. Prekoračitev ko- (cena je 13,73 evra). V okviru oseb- meseca ni bil znan. Naj pa bi bila ličin lahko nabiralca stane od 200 nega dopolnilnega dela je treba cena podobna lanski, ko je bilo tre- do 400 evrov. izdati še račun za vsako prodajo in ba za malo merico pečenih kosta- Številni v nabiranju gozdnih fi nančni upravi mesečno sporočati njev (maronov) odšteti štiri evre in plodov prepoznajo tudi možnost prihodke. Ob tem pa na fi nančni za veliko šest evrov. dodatnega zaslužka. Na spletu upravi opozarjajo: »Pomembno mrgoli oglasov za prodajo svežih je, da se kostanj in gobe prodajajo Po kostanje za dodaten kostanjev, cene v Spodnjem Pod- v osnovni obliki, brez predelave. zaslužek ravju so bile v začetku oktobra od Kakršnakoli predelava (sušenje, Foto: Črtomir Goznik 2,5 evra do pet evrov za kilogram. mariniranje ipd.) ni več dovoljena Na ptujski mestni tržnici je ponudba pečenih kostanjev predvidena od 10. oktobra do 11. novembra, vse dni v tednu, Številni pa si kostanje pripravijo Kostanje prodajajo posamezniki, v okviru osebnega dopolnilnega razen na praznična dneva 31. oktober in 1. november ter v primeru dežja. Izvajalec peke, Kmetija Črešnik, je za sami. Kupijo jih na tržnici (na ptu- ki so redkobesedni (molčeči) gle- dela.« dovolnino za peko kostanjev odštel 450 evrov brez DDV. Cena pečenih kostanjev bo podobna lanski, ko je bila jski je cena za kilogram kostanjev de prodaje in lastništva gozdov, v Mojca Vtič cena za malo merico štiri evre in za veliko šest evrov. Ob kostanjih pa tudi letos napovedujejo dodatno ponudbo. 10 Podravje torek  7. oktobra 2025 Ptuj  Živahno dogajanje v Knjižnici Ivana Potrča Podlehnik  Ponovno odprtje občinske prometnice je praznik za domačine S kulturno dediščino povezali generacije Odprtje ceste z jedačo, pijačo in obilo hvaležnosti Slavnostni prerez traku s kulturnim programom, govori, zahvale, obvezen blagoslov in za nameček še pogostitev V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so pripravili medgeneracijske so pripravili domačini in občasni stanovalci (vikendaši) ob odprtju obnovljenega odseka v Sedlašku oz. v zaselku delavnice in koncert Dediščina povezuje. Z antičnimi rimski- Frmije. "Ponovna prevoznost pomembne povezovalne ceste je za nas domačine praznik, zato takšen dogodek. mi jedmi, Orfejevim mitom, risanjem, srednjeveškimi plesi in Obenem pa smo hvaležni občini, da je zajeten projekt izpeljala," je dejal domačin Marjan Koren. rock glasbo so povezali osnovnošolce, dijake in starejše. Ceste ostajajo eden ključnih proračunskih izzivov vseh haloških občin – od rednega vzdrževanja in prenov do zimske službe. V zadnjih letih pa se kot vse večja težava kažejo tudi plazovi, predvsem za- radi visokih stroškov sanacije. V Podlehniku so pred dnevi zaključili 780.000 evrov vredno investicijo z uradnim odprtjem obnovljenega cestnega odseka v Sedlašku od t. i. Mlakarjeve grabe do transforma- torja. Cesta, poškodovana v neurjih maja 2023, je zahtevala najprej stabilizacijo terena, popravilo in podaljšanje obstoječih podpornih konstrukcij, ureditev odvodnja- vanja, za večjo varnost pa so bile Foto: Melita Zmazek postavljene tudi varnostne ograje. Likovna delavnica Investicijo je izvedlo mariborsko podjetje H. S. Nizke gradnje, fi - Dogodek so pripravili v sklopu prireditev ob obeležitvi 70-letnice Foto: Občina Podlehnik nančno pa podprlo ministrstvo za Odprtje cestnega odseka so pripravili prebivalci zaselka Frmije, tako stalni kot občasni. Povezanost jih tudi sicer uspešnega delovanja Mladinskega oddelka ptujske knjižnice. naravne vire in prostor. "Resnično krasi. "Resnično smo složni. Složnost smo dokazali pri otvoritveni slovesnosti, kažemo jo tudi pri drugih dogodkih Sočasno so potekale štiri medgeneracijske delavnice na temo smo zadovoljni, da je cesta, ki do- – moram izpostaviti čistilno akcijo," je dejal domačin Marjan Koren. kulturne dediščine. Prva delavnica je bila posvečena rimski kuhinji. mačine in imetnike vikendov pove- Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj- zuje z dolino, ponovno prevozna. povezanosti. Z oblikovanjem sa- Gruškovju, kjer je vrednost del oce- toda kjer so bili plazovi sanirani, Ormož sta predstavili zgodovino antične rimske kuhinje. Članice Ta prometnica je za nas izjemno mostojnih občin pred več kot njena na nekaj manj kot dva milijo- je zadeva trajna, kar pomeni, da Društva žena in deklet občine Hajdina se tej tematiki posvečajo že pomembna, saj je najpreglednejša dvema desetletjema so se stvari na evrov, ter na Rodnem Vrhu, kjer obstajajo trajne rešitve." Žal pa ob- več let, kuharske recepte rimske kuhinje so pred leti izdale v knjigi in tudi pozimi najvarnejša izbira začele premikati na bolje. Mnoge naj bi sanacija stala okoli 300.000 čine tako obsežnih investicij same Nekaj dobrega. Del svojega znanja so na delavnici prenesle dijakom proti avtocesti oz. Podlehniku. Z makadamske poti so se spreme- evrov. ne morejo fi nancirati, zato se zana- Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj. Skupaj so ustvarili novimi varnostmi ograjami pa je nile v asfaltirane ceste, posledič- šajo na pomoč države. Slednja je hladne rimske jedi, ki so jih na pokušini ob zaključku delavnic tudi sedaj še mnogo varnejša. Resnič- no so postale Haloze privlačnejše So plazovi nikdar zaradi naravne nesreče v avgustu predstavili. no smo hvaležni in veseli," pravi za domovanje, na drugi strani pa končana zgodba? 2023 na široko odprla proračunsko Koren. občinam kljub stalnim investicijam malho, žal sofi nanciranju odprave Drugo delavnico so posvetili mitu v cestno infrastrukturo dela ne V luči vseh infrastrukturnih iz- posledic neurij v drugih obdobjih ni o Orfeju in Evridiki Podlehničani čakajo na zmanjka. Poleg rednega cestne- zivov, ki krepko presegajo prora- tako naklonjena. "Če bi bili naši pla- zeleno luč države ga programa, v okviru katerega v čunske zmožnosti občin, se pora- zovi posledica avgustovskih neurij, Sanja Selinšek je v uvodu predstavila zgodbo, ozadje in zgodovino Podlehniku vsako leto prenovijo ja vprašanje: kako naprej? Župan bi že videli luč na koncu tunela, saj mita. Dijaki Gimnazije Ptuj so predstavili svoj medpredmetni projekt Haloze so pred desetletji bele- nekaj krajših odsekov, si občina Podlehnika Sebastian Toplak ne bodo občine, ki so beležile plazove Po poteh antičnega Ptuja z Orfejevo liro. Roman Aksinje Kermauner žile množično izseljevanje – pred- prizadeva tudi za čimprejšnjo vidi druge rešitve kot v ustrezni v sklopu teh neurij, lahko črpale in Silvestra Vogrinca z naslovom Orfejeva lira so ustvarjalno povezali vsem zaradi pomanjkanja delovnih odobritev državnega fi nanciranja sanaciji plazov. "Morda nekateri denar še do leta 2029." z znanjem o antičnem Ptuju. Po tematskem pogovoru so se dijaki mest in izjemno slabe prometne za sanacijo dveh večjih plazov – v menijo, da gre za Sizifovo delo, Mojca Vtič skupaj s članicami Bralnega kluba Onkraj zarje, ki deluje pod okriljem ptujske knjižnice, sprehodili do Orfejevega spomenika. Po poti so izpostavili še druge antične mite: o Meduzi, Seleni in Serapisu. Podravje  V vrtcih in šolah številne aktivnosti ob Tednu otroka Prosim in hvala – dve najpomembnejši besedi »Prijaznost ti bo krila dala – vedno reci prosim in hvala.« To je sporočilo ob Tednu otroka, se otroci najlažje učijo z zgledom ki ga letos obeležujemo od 6. do 12. oktobra. V vrtcih in šolah bodo v teh dneh za otroke odraslih. Ko starši, učitelji in vzgoji- telji pokažemo, da drobna dejanja pripravili številne dejavnosti. štejejo, jih tudi najmlajši z vese- ljem posnemajo. Nasmeh, drobna Teden otroka bodo na OŠ Hajdi- Poleg številnih prijetnih dejav- učilnicah in na igriščih bodo učitelji pomoč ali prijazna beseda drugim na začeli s sprejemom prvošolcev nosti bodo v Tednu otroka nekaj in vzgojitelji posebno pozornost gradijo svet, kjer se vsakdo počuti v šolsko skupnost. Vsak izmed njih več časa namenili tudi sporočilu: namenili temu, da se besedi pro- sprejetega in spoštovanega,« pou- bo dobil tudi svojega prijatelja iz »Prijaznost ti bo krila dala – vedno sim in hvala čim pogosteje slišita. darjajo na Zvezi prijateljev mladine devetega razreda. V tem tednu reci prosim in hvala.« Otroke bodo Otroci pa bodo imeli priložnost, Slovenije, ki je prvi Teden otroka bodo več časa namenili dejavno- v Tednu otroka spodbujali k prijaz- da izrazijo, komu so hvaležni v svo- izvedla pred 71 leti. stim, ki so pri učencih priljublje- nosti in hvaležnosti. V igralnicah, jem bližnjem okolju. »Prijaznosti Estera Korošec ne. Učenci od prvega do petega razreda se bodo odpravili v kino, Foto: Melita Zmazek Koncert, mlada glasbena skupina Rockmantika devetošolci pa obiskali podjetje Intera na Ptuju. Učenci OŠ Cirkula- V tretji delavnici so se posvetili likovnemu ustvarjanju. Člani ne-Zavrč si lahko nekoliko oddah- Likovne sekcije dr. Šte e Cobelj DPD Svoboda Ptuj in dijakinje Šole nejo, saj v tem tednu ne bo testov za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj so pod vodstvom mentorjev in spraševanja. Izvedli bodo dneve Jožeta Foltina in Franca Simoniča iz omenjenega društva risali dejavnosti, obiskali gledališče, de- motive na temo kulturne dediščine. Ustvarjali so s svinčniki, ogljem vetošolci pa bodo za en dan prev- in pasteli. Na delavnici nastala dela so razstavili v spletni klepetalnici zeli vlogo učiteljev. Na šoli prav ptujske knjižnice. tako že vrsto let izvajajo projekt V četrti delavnici so zaplesali srednjeveške plese. Člani društva Mali in veliki prijatelji, v okviru ka- Cesarsko-kraljevi Ptuj se trudijo ohranjati zgodovinske običaje terega prvošolci dobijo svojega mesta in gradu na Ptuju, tudi plesno dediščino. Na delavnici so v prijatelja iz devetega razreda. Ti jih zgodovinskih kostumih prikazali ceremonial sprejema v viteški stan spremljajo, jim pomagajo, so jim in srednjeveške plese. Učenke Osnovne šole Olge Meglič so naučili vzorniki in zgled. dveh renesančnih plesov in na zaključku zaplesali skupaj. Podobne aktivnosti v Tednu Druženje so popoldan sklenili z rock koncertom, prav tako otroka pripravljajo tudi na drugih medgeneracijskim. Nastopili so glasbeni veterani v novi zasedbi osnovnih šolah in v vrtcih Spodnje- United Hallucinations in mlada glasbena skupina Rockmantika. ga Podravja, marsikje bo dišalo po Foto: ČG Eva Milošič pečenih kostanjih. V Tednu otroka bo več pozornosti namenjene prijaznosti in hvaležnosti. torek  7. oktobra 2025 Izobraževanje 11 Podravje  Prakse nagrajevanja dobrih učencev v osnovnih šolah so podobne Ali je v šolah res preveč ploskanja najboljšim učencem? Osnovne šole Spodnjega Podravja ob koncu šolskega leta nagradijo učence, ki še posebej izstopajo – bodisi po nadpovprečnem učnem uspehu bodisi po dosežkih na tekmovanjih, predvsem državnih. Nekatere šole izbirajo naj učenca posameznega razreda ali celo naj učenca šole, drugje učence nagradijo z vključitvijo v sprejem pri županu, zlatimi peticami ali z vpisom v knjigo odličnjakov. Prakse so zelo različne in se od vse – ne da bi eni postali manj, zato kulturnika in naj bralca, podeljujejo šole do šole razlikujejo – vsaka da bi drugi postali več,« je pojasnil pa tudi priznanja za posebne do- sledi svoji fi lozofi ji nagrajevanja. Vidovič. sežke. Vse prejemnike priznanj in Ob tem sicer nekateri posamezni- Na OŠ Hajdina imajo po bese- zlate odličnjake nagradijo s prak- ki opozarjajo, da je v šolah veliko dah Vidoviča zelo dobro razdelan tičnimi nagradami, kot so športni neopaženih učencev, ki ostajajo v sistem glede podeljevanja priznanj rekviziti, knjige, šolske potrebšči- senci pohval, ploskanja in slavlje- in nagrad, prav tako so razširili na- ne … Poleg tega zanje organizirajo nja odličnjakov in zmagovalcev bor kategorij na več področij, kar še ekskurzijo. tekmovanj. je bilo sprejeto izjemno pozitivno. Med njimi je tudi Katarina Gori- Naj učenca razreda ali šole ne izbi- Na OŠ Markovci imajo čan, gimnazijska profesorica, ki je rajo, so pa na primer uvedli prizna- Foto: ČG mnenja, da se neopaženi učenci šolskega »oskarja« nje za naj prostovoljca, kjer niso v Mestna občina Ptuj v sodelovanju s šolami vsako leto pripravi prireditev za izjemne učence. borijo s svojimi tesnobami, stiska- ospredju učni uspeh in priznanja s Na Osnovni šoli Markovci izbira- mi in boji, velikokrat zaradi raz- tekmovanj, ampak pomoč drugim. jo naj učence šole – to so vsi, ki do- Mestna občina Ptuj ličnih zdravstvenih težav, kot sta Poleg zlate knjige, v katero se vpi- segajo povprečje nad 4,5. Ti učenci Aspergerjev sindrom in ADHD. Ne- pa dobijo šejo učenci, ki so bili vseh osem let se udeležijo sprejema pri županu, Kakšno priznanje izbira naj učenca vseh kateri izmed njih so izgubili koga odlični, so uvedli še knjigo dosež- zlati odličnjaki pa prejmejo poseb- prijazni učenci? ptujskih osnovnih šol izmed bližnjih in ne zmorejo do- kov. Ob koncu šolskega leta tako no priznanje – županove zlate pe- segati najboljših ocen. Vsaka troj- izbirajo naj znalce od šestega do tice. Že tradicionalno na šoli pode- »Veliko sem razmišljala o tem, ali naj izbiramo naj učen- Mestna občina Ptuj ima sprejet ka pa je zanje zmaga, ki je vredna devetega razreda, kjer štejejo do- ljujejo tudi generalno nagrado za ca šole ali ne. Kje pa so potem vsi tisti učenci, ki so prijazni, Pravilnik o podeljevanju priznanj in vseh pohval. »Če slavimo le tiste, sežki s tekmovanj in raziskovalnih posebne dosežke učencu ali učen- strpni do sošolcev, ki pomagajo drugim. Kakšno priznanje pa nagrad osnovnošolcem, športni- ki blestijo in so najboljši, učence s nalog. Znalci lahko osvojijo prvo, ki 9. razreda. Poimenovali so jo oni dobijo? Pa menim, da so danes vse te vrline veliko po- kom osnovnih šol, učencem glas- tem učimo, da je njihova vrednost drugo in tretje mesto. Med učen- markec, pri izboru pa upoštevajo membnejše kot vsa druga priznanja in znanje,« je poudarila benih šol, dijakom in študentom, le v ocenah, medtem ko pogum, ci od prvega do petega razreda točno določene kriterije, kot so do- Urška Jaroš, ravnateljica OŠ Destrnik-Trnovska vas, na kate- kjer so določeni pogoji in postopki vztrajnost in edinstvenost tistih pa izberejo enega znalčka. Poleg sežki na tekmovanjih, obnašanje, ri izbirajo naj športnika, ne pa tudi naj učenca šole. Lani so za dodeljevanje. Kot je zapisano v "na robu" tonejo v pozabo,« je po- tega izbirajo še naj športnika, naj odnos do sošolcev, učiteljev. Na- sicer imenovali briljantnega učenca, ki pa je resnično izsto- pravilniku, je namen nagrajevanja udarila Goričanova. pal v svoji generaciji. spodbuda k še večji zagnanosti in Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Haj- volji po doseganju uspeha. »Us- dina, se sicer strinja, da mora šola pešnost naših osnovnošolcev je videti in slišati vse učence, tudi grada je v obliki skulpture – alumi- ši – če si je nagrado zaslužil, mu jo v interesu občine, saj so znanje, tiste, ki svoj vsakdan bijejo s tiho nijastega koranta – in predstavlja moramo priznati.« ustvarjalnost in talent elementi, ki vztrajnostjo in neizmernim pogu- šolsko različico "oskarja". Letošnja Osnovna šola Gorišnica ne izbira so vedno večje zagotovilo za uspe- mom, a pogosto ostajajo v sen- prejemnica te časti je Nina Selič. posebej naj učencev. Župan orga- šen razvoj mesta v prihodnosti.« ci. Po njegovih besedah ni prav Učenci se za naziv prijavijo sami, nizira sprejem za učence z odlič- Nagrade podeljujejo osnovnošol- ustvarjati vtisa, kot da je svet črno- saj so vnaprej seznanjeni s kriteriji. nim uspehom in jim podeli župano- cem, ki so dosegli odličen uspeh -bel. »Uspešni učenci, ki zablestijo O podelitvi odloča posebna komi- vo petico, prav tako imajo knjigo v vseh razredih osnovne šole. Po- z znanjem, umetnostjo, športom, sija. Glede nagrajevanja najboljših odličnjakov. Kot poudarja ravna- vedoželjnostjo – tudi ti potrebu- je ravnatelj Ivan Štrafela pojasnil: telj Milan Šilak, je vodilo šole jasno: leg tega ima vsak ptujska šola naj jejo priznanje in podporo. Mar »Učenci, ki se trudijo in dosegajo »Mi kot šola moramo ponuditi širi- učenca oz. učenko. Med drugim naj zato, ker nekateri ne zmorejo izjemne rezultate, morajo biti na- no, da vsak otrok najde svoje moč- razglasijo tudi naj učenca oz. učen- enako, te uspehe zanemarimo ali grajeni. To je tudi pomembna mo- no področje – naj bo to glasba, ko mestne občine Ptuj, ki prejme celo utišamo? Bi res želeli vzgaja- tivacija. Strinjam se, da so nekateri šport ali kaj drugega. Pomembno denarno nagrado v vrednosti 300 ti mlade, ki bi se raje skrili, kot pa zaradi svojih sposobnosti nekoliko je, da se lahko vsi učenci najdejo evrov. Dobitnike nagrad izbira ko- razvijali svoje potenciale – samo privilegirani, a dejstvo je, da se pač in razvijajo svoj potencial.« Dodaja legij ravnateljev ptujskih osnovnih zato, da se kdo drug ob tem ne vsi ne rodimo enaki. Ti učenci so tudi, da je prav, da so tisti, ki vla- šol, kriteriji pa so jasno določeni bi počutil slabše? Sistem mora biti Foto: ČG se za svoje dosežke trudili, vlagali gajo več truda in energije v šolsko Vsako leto izberejo tudi najboljše dovolj zrel, da hkrati slavi odličnost V osnovnih šolah je po mnenju nekaterih še veliko neopaženih učencev, ki svoj čas in delo. Ne moremo gleda- delo, prepoznani in izpostavljeni: športnike in učenca glasbenih šol. in občutljivost. Da zna poskrbeti za bi si zaslužili pozornost. ti z ljubosumjem, če je nekdo bolj- »Uspešni učenci so ogledalo šole.« Estera Korošec Podravje, Slovenija  MVI povečuje štipendije za pedagoške programe posebnih potreb. Štipendija za po- sameznega kandidata znaša 300 evrov mesečno in se izplačuje 12 Zanimanje za učiteljske štipendije raste mesecev. Prijave je možno oddati do 14. oktobra 2025. Lani podelili 292 štipendij Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je pred leti uvedlo štipendije za študente, ki se nju v pedagoških študijskih progra- denim obsegom delovnih mest na izobražujejo na programih, kjer je največja potreba po dodatnih učiteljih. Letos in prihod- mih, kjer je zaznati neskladje med področju vzgoje in izobraževanja. V preteklem študijskem letu trenutnim in prihodnjim številom To so področja matematike, fi zike, je štipendijo prejemalo 337 štu- nje leto bodo za štipendije namenili 840.000 evrov. Zanimanje zanje iz leta v leto narašča. razpoložljivega kadra ter predvi- kemije, računalništva, tehnike in dentov, vključno s tistimi, ki so jo Za študijsko leto 2025/26 so število razpisanih štipendij povečali s prvotnih 100 na 200. pridobili na preteklih razpisih. Na Število prvih štipendistov v letu 2024/25 ministrstvu so z odzivom zado- Predvidoma 150 štipendij bo na- voljni, saj se je število štipendis- menjenih za skupino naravoslov- Število štipendistov po smeri Prvič štipendisti tov v primerjavi s preteklimi leti ja, približno 50 pa za programe s občutno povečalo. V študijskem Fizika 64 področja posebnih potreb. Kot so letu 2022/23 jih je bilo 41, leto kas- Kemija 64 pojasnili na MVI, so v razpisu uved- neje pa 46. »Pri dvopredmetnih Matematika 93 li tudi nekaj ključnih sprememb. pedagoških študijskih programih Računalništvo 2 Štipendist se lahko zaposli na po- lahko študenti izberejo tudi drugi Tehnika 4 dročju vzgoje in izobraževanja ob predmet, ki ni bil razpisan, na pri- Inkluzija 21 hkratnem mirovanju štipendijske- mer biologijo. V takih primerih se Socialna pedagogika 31 ga razmerja za obdobje do dveh ta prav tako upošteva. Ker pa se Inkluzivna pedagogika 0 let. Poleg tega prijava na Zavod štipendisti, vključeni v dvopred- Biologija 36 Republike Slovenije za zaposlova- metne študije, beležijo dvakrat, je Logopedija 5 nje ni več potrebna, merilo študij- število podeljenih štipendij manjše Specialna in rehabilitacijska pedagogika 18 skega uspeha pa je poenostavlje- od skupnega števila štipendistov,« no, saj upoštevajo povprečje vseh Surdopedagogika 0 so pojasnili na ministrstvu. Skupno zaključenih ocen. Glavni namen Skupaj 338 Vir: MVI so tako v študijskem letu 2024/25 razpisa je po besedah ministrstva Foto: ČG *Podatki so ponekod podvojeni, ker so prejemniki eno- in dvopred- prvič podelili 292 štipendij. spodbujanje mladih k izobraževa- Šolsko ministrstvo želi v učiteljske vrste privabiti mlade s štipendijami. metni študenti. Dejansko število podeljenih štipendij je bilo 292. Estera Korošec 12 Križem kražem torek  7. oktobra 2025 Piše: Aljoša Toplak Tipa v Iranu Beg iz Irana (15) Avtobus potrebuje šest ur, da naju iz Teherana pripelje do turške meje. Tam pišem amba- sadorju: »Prispela sva.« On pa odpiše: »Vsi držimo pesti.« Ko se pomikava skozi dolgo strani zaprašene pešpoti, ki eno zagrabijo kakšno stvar iz prtljage, reko Afganistancev, ki se vije pred državo loči od druge. Tam naju jo z vso silo zabrišejo v zid, moža- iransko carino z upi na lepše živ- pričaka okrogloličen možakar v karji pa se s solzami krčijo vase. ljenje v Turčiji, mi po mislih rojijo policijski uniformi in nama z izrazi- Na vse to se komaj uspem od- obrazi kolegov, ki sva jih pustila to nemškim naglasom v angleščini zvati, ker nama okroglolični mo- za sabo. –»Vedeli smo, v kakšno zakliče: »To pa bosta naša avan- žakar neumorno besediči o tem, nevarnost se spuščamo,« reče Fa- turistična Slovenca! Dobrodošla, kako lepa je Slovenija, kako rad zeh in si briše solze. »Zdaj je konec kar naprej, kar naprej, za menoj!« ima Luko Dončiča, kako je nekoč te zgodbe, postalo je preveč. Hva- Spustimo se po dolgem hodni- potoval na Bled in tudi to poletje la, da sta posnela našo zgodbo, ku, kjer se je v zide zagrizla vlaga, bi z veseljem prišel, morda bi se upam, da bo nastal lep fi lm. Nasrin in prehodi v njih mi vsake toliko ob otočku lahko dobili na kavi. Ne- in Saeed sta skregana, ker je ona odprejo pogled na kvadratne sobi- umno prikimavam vse do prehoda, jezna, da vaju je izdal policiji. Jaz ce. Martin hodi pred menoj in pred kjer nas ustavijo mejni uslužbenci. bom šla živet nazaj k svoji mami. njim stopa okrogloličen možakar »To sta naša slovenska kolega, daj- Aljoša Toplak Dovolj je bilo sanjarjenja o tem, da v uniformi; obrnem se v sobico na te no,« jim reče okrogloličen mo- Turško mesto ob iranski meji, kjer sva z Martinom pričakala let do doma. Turistični model tega mesta je privabiti bi v tej državi še obstajala kakšna levi, niti pol diha ne traja moj pog- žakar, oni pa zahtevajo, naj Martin Irance v svoje »disko klube«, polne glasbe in alkohola. umetnost …« led, ko jo že zakrije zid. Pogledam odpre torbo. »Ah,« reče možakar, 7? Kakšna mašinca, ojej. Vesta kaj, Nazdravimo in nato z Martinom zavoham neprijeten vonj, oči dvig- Brez vsakršnih težav prečkava na desno, še ena sobica. Komaj si »vesta, samo dva fotoaparata na nekaj časa na slepo postopava nem v bleščečo čistino okoli sebe iransko carino, skoraj nejeverno uspem predočiti, kaj sem videl – osebo sta dovoljena. Sveti Bog, ker sta ravno vidva, za dobre od- naokoli in brcava pesek. Okoli – vse okoli ležijo mrtvi psi. Ker že se spogledava, ko prikorakava do možje klečijo na tleh in vojaki jim vidva pa imata šest fotoaparatov! nose, bomo pogledali skozi prste. nas se dvigujejo goli hribi, niti ene zalivam suho zemljo pod sabo, ogromne turške zastave na drugi brcajo v nahrbtnike. Vsake toliko A to prav vidim, je to Sony Alpha Kaj pravite, kolegi?« Ostali mrko skomignejo in nas spustijo naprej. same trave ni na vidiku. Martin mi sem ujet v tem prizoru in skušam V potna lista nama stisnejo štam- reče: »Ne morem verjeti, da sva uganiti, kako za vraga se je to zgo- piljki, okrogloličen možakar pa jih vse to preživela,« jaz pa kimam, dilo. Pa še nekaj drugega me zmo- prelista in pomežikne: »Nobene »ja, odslej je vsak dan darilo, ki ga ti. Midva z Martinom sva se rešila. iranske štampiljke ne vidim, dobro morava na polno izživeti.« Ta misel Koliko ljudi pa nima te možnosti, sta se to odločila, kolega.« naju nasmehne in potem grem za da bi se kdaj rešil? Nato naju vodi do izhoda, kjer čajnico, da bi si olajšal mehur. Ko Konec. plapola turška zastava: »No, pa vso srečo vama želim. Javita svojemu gospodu ambasadorju, da sta var- no prispela, no. Da ga ne bo skrbe- lo, ko pa se je tako potrudil za vaju, prav?« Pokimava in se sprehodiva med kombiji, nemarno postavlje- nimi po prašni čistini pred carino. Med njimi stoji iz lesa in pleha zbita čajnica, in ko od naju nočejo spre- jeti dolarjev, evrov ali tomanov, do naju pristopi nek možakar in naju potreplja po ramenih: »Azad, nalij jima čaja! Dobrodošla v Kurdista- nu, prijatelja. Prosim, pustita, da vama izkažemo svoje gostoljubje. Vaju lahko naučim, kako se pozdra- Aljoša Toplak Aljoša Toplak vi človeka po kurdsko? Čavani, pri- Iranec v Turčiji uživa v dveh stvareh, ki jih ne more početi v svoji državi – Še zadnji pogled na iransko družbo – ženske v obveznem hijabu jatelja, čavani. Na zdravje.« pitje alkohola in ples v javnosti. Hajdina, Ptuj  Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Srečanje z likovno razstavo o tajnih skladiščih orožja Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so 30. september kot spominski dan prevzema ptujske vojašnice iz roka JLA leta 1991 obeležili s srečanjem na Hajdini. V občinskem razstavnem pro- orožja, ki so v svoji sestavi zadržali arhivskega in drugega gradiva o storu so ob tej priložnosti odprli več kot 30.000 kosov orožja in ve- slovenski osamosvojitvi in vojni za tudi likovno razstavo upokojenega like količine streliva. Velika večina Slovenijo, da ne bo nikoli pozablje- brigadirja Slovenske vojske, ljubi- OŠ TO ni mogla ukrepati, saj je no. teljskega slikarja Franca Koračina, orožje že tako imela v objektih, ki Ogledali smo si tudi prvi mitrej ki je upodobil 13 tajnih skladišč jih je nadzorovala jugovojska. „Vse na Hajdini, z njegovo zgodovino orožja, po eno iz vsake od 13 po- orožje, ki ni bilo predano, in tisto, so nas seznanile članice TD Mitra krajin teritorialne obrambe. ki je bilo skrivoma izvzeto iz skla- Hajdina. Spomnili smo se tudi dveh Pozdravil jih je župan občine Haj- dišč JA, smo skrivali na tajnih loka- svojih članov, ustanovnega člana dina Stanislav Glažar, predsednik cijah, ki jih je bilo po Sloveniji več Alojza Canjka ter častnega pred- OZVVS Ptuj Vlado Žgeč pa je spom- kot 500. V spomin na te dogodke sednika in predsednika Stanka nil na dogodke v letih 1990/91, ko smo tudi odprli omenjeno likovno Žitnika te jima prižgali svečko,“ je so preprečili razorožitev TO RS, in razstavo, ki si jo bo sedaj mogoče povedal Vlado Žgeč. na to, da 16 občinskih štabov TO ogledati tudi v avli Supernove na Spominski dan so zaključili s pri- Foto: zasebni arhiv in 30. razvojna skupina takrat ni Ptuju. V ZVVS že od vsega začetka jetnim druženjem. Likovno razstavo o tajnih skladiščih orožja upokojenega brigadirja SV Franca Koračina si bo mogoče ogledati tudi upoštevalo ukaza RŠ TO o predaji namenjamo veliko skrb zbiranju MG v Supernovi na Ptuju. Fotografi ja je z odprtja razstave na Hajdini. KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ‹”‡–‘”‹…ƒǣ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘”‘懅ǡ ‘Œƒ‡”Ž‹« –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ  ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒˆ‹«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ Nogomet Rokomet Videm in Hajdina vztrajata v Do zmage s pomočjo dobri seriji izkušenj Stran 14 Stran 14 Rokomet Nogomet Prvi poraz rokometašev Ormoški derbi spremljalo Drave blizu 500 gledalcev Stran 14 Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 11. krog Šele tretji remi Šumarji skoraj izvedli popoln načrt za presenečenje šumarjev v Stožicah Olimpija in Aluminij sta doslej v 1. ligi odigrala 34 medsebojnih tekem, bistveno Nogometaši Aluminija so najbolj nevarnih napadalcev. uspešnejši so Ljubljančani, ki bili zelo blizu tega, da bi Nedvomno je nekaj zmede v so zmagali 21-krat, Kidričanom vrste Olimpije s svojimi menjavami pokvarili slavje Olimpijine je to uspelo devetkrat, štirikrat vnesel tudi Jura Arsić, ki je vztra- pa sta se ekipi razšli z remijem. navijaške skupine Green jal pri igri z dvema napadalcema Še bolj porazna je statistika Dragons, ki je praznovala 37. (v prvem polčasu Sule, Saitoski, v šumarjev za tekme v Stožicah, rojstni dan. Tudi z remijem drugem Sule, Bloudek), visoko je bil saj so tam ob 13 porazih slavili tudi Feta. Če bi Sule bolje zaključil zgolj enkrat – leta 2020 z go- proti visoko favoriziranemu protinapad v 59. minuti, ali Jagić v lom Mihaela Klepača, trener je tekmecu pa so seveda lahko 75. minuti, potem bi taktični načrt bil Slobodan Grubor. Ob tem zadovoljni. šumarjev lahko uspel v popolnosti so še dvakrat remizirali: pod … V zagovor obema omenjenima vodstvom Oskarja Drobneta Za Kidričane je bilo najpomemb- je treba podati, da sta opravljala leta 2021 (2:2) ter pod vod- nejše to, da glede na prvo medse- zelo težko delo v fazi obrambe in je stvom Roberta Pevnika leta bojno tekmo (poraz 0:3 v Kidriče- posledično zmanjkalo nekaj svežine 2023 (0:0). Jura Arsić se je kot trener podpisal pod tretjega. REZULTATI 11. KROGA: pri zaključkih akcij. Olimpija – Aluminij 1:1 (1:1); strel- Vztrajno pa se približujejo težave ca: 1:0 Durdov (9.), 1:1 Feta (42.). igralcev Aluminija s kartoni. Sule jih Prvenstvo v 1. ligi se bo nadalje- Mura – Bravo 1:1 (0:0); strelca: 1:0 je zbral že šest (enkrat je že pavzi- valo po reprezentančnem premoru Proleta (52.), 1:1 Nuhanović (91.); ral), Simonič ne bo imel pravice (Slovenija igra v kvalifi kacijah za SP Maribor – Domžale 3:0 (2:0); nastopa na naslednji tekmi proti v petek, 10. 10., ob 20.45 s Kosovom strelci: 1:0 J. Repas (13.), 2:0 Rekik Muri (4 kartoni), po tri imajo Zeljko- v gosteh in v ponedeljek, 13. 10., ob (35.), 3:0 Mbina (81.). Rdeči karton: vić, Jagić, Koderman, Kočar in Kosi. 20.45 s Švico doma), Aluminij bo v Nwankwo (90., Domžale); Te težave so obenem priložnost za Foto: Martin Metelko / m24.si petek, 17. 10., igral z Muro. Primorje – Koper 2:1 (1:0); strelci: Olimpija in Aluminij sta se v Stožicah razšla z remijem. igralce, ki jih bodo nadomestili. Jože Mohorič 1:0 Rafi u (28.), 2:0 Demirović (59.), 2:1 Rimac (76.). Rdeči karton: Nego- vem) pokažejo napredek v samem Ko so šumarji pretrpeli nekaj kri- O mladem Makedoncu smo v uai (61., Koper); Šumarjem se je pridružil nekdanji član Kalcer Radomlje – Celje 0:3 (0:2); pristopu in seveda igri. To jim je tičnih minut, so se postavili tako, zadnjih številkah prelili že kar ne- nedvomno uspelo, čeprav je bil kot si je trener Jura Arsić želel pred Maribora strelci: 0:1 Josifov (23.), 0:2 Kvesić kaj črnila, tudi tokrat je pokazal, da (26.), 0:3 Vuklišević (89.). uvod v rezultatskem smislu zelo po- tekmo – agresivno v obrambi, s povsem upravičeno. Njegov prispe- V prejšnjem tednu je Aluminij predstavil naslednjega novinca, to je doben – za zgodnje vodstvo Olimpi- tesnim pokrivanjem njihovih naj- vek k dobrim rezultatom ekipe je 1. CELJE 11 10 1 0 36:9 31 postal Luka B ožičković. Gre za 22-letnika bosanskih korenin, rojenega je je po veliki napaki Ivijana Svržnja- bolj kreativnih igralcev, obenem pa neprecenljiv in lepo nadaljuje serijo 2. MARIBOR 11 6 2 3 22:15 20 v Nemčiji. Svojo kariero je začel v Nemčiji, kjer je bil član mlajših se- ka poskrbel Ivan Durdov. pripravljeni za hitre prehode v na- dobrih napadalnih predstav ekipe, 3. BRAVO 11 5 3 3 24:18 18 lekcij Hamburga. V Sloveniji smo ga spoznali na začetku leta 2022, ko Odziv pa je bil tokrat drugačen. pad. Prav to se je zgodilo pred pol- ki so jo doslej v sezoni vzdrževali 4. KOPER 11 5 2 4 21:18 17 je prestopil k Mariboru. Za vijoličaste je v letu in pol odigral 11 tekem. 5. OLIMPIJA 11 5 2 4 16:16 17 „Ja, tokrat nismo razpadli kot eki- časom, ko je izjemno delo opravil Emir Saitoski, Wisdom Sule in Adria- Naslednja postaja je bila Romunija, ekipa FC Voluntari, nato pa je sledil 6. ALUMINIJ 11 5 2 4 16:18 17 pa, ampak smo stopili skupaj. Plod kapetan Tomislav Jagić, ki je žogo no Bloudek. S tem rdeče-beli prido- odhod v BiH k Slogi Meridian. V lanski sezoni se je vrnil v Slovenijo in je 7. RADOMLJE 11 4 1 6 13:24 13 tega je bil naš izenačujoči zade- odpeljal iz svoje polovice globoko v bivajo širino igralcev, ki so nevarni za Nafto v 1. ligi odigral 32 tekem. 8. PRIMORJE 11 3 2 6 16:21 11 tek,“ je dejal branilec Aluminija Rok napad, sledila je podaja do Beharja za gol tekmecev, ti pa imajo posle- Luka Božičkovič je bil tudi član mlajših selekcij BiH, za reprezentan- 9. MURA 11 1 4 6 8:15 7 Schaubach, ki je po tekmi odšel na Fete, ki si je žogo z desnice namestil dično vedno večje težave pri analizi co do 21 let je vknjižil pet nastopov. 10. DOMŽALE 11 1 1 9 8:26 4 priprave reprezentance U-21. na levico in zadel za izenačenje – 1:1. igre šumarjev in zapiranju njihovih Rokomet  Liga NLB obrambi ni uspelo ponoviti podob- predvsem igralcem ter se zahvalil ne predstave in smo prejeli kar 20 navijačem za super podporo. Gre- Ormožanom se je odvalil velik kamen golov. Nismo bili daleč od uspeha, mo naprej, čaka nas še veliko dela.“ odločala sta dva strela v eno ali dru- Uroš Krstič, trener Radovljice: go stran ali pa kakšna naša napaka „Na tekmi z 'mojim' Ormožem preveč.“ sem se moral domala celotno tek- Frankstahl Radovljica – čen v 53. minuti (23:23), to je bilo 17. ekip. Tekma bila je dobra in napeta snili' v obrambi in v napadu zabili Marko Bezjak, trener Ormoža: mo brzdati, da mi na lica ni prišla Jeruzalem Ormož izenačenje na tekmi. do konca, z veliko dobrimi obram- pomembne gole.“ kakšna solza. V prvem polčasu smo Jure Lukman in Žan Korže Les- bami vratarjev, na srečo smo mi Jaka Kamenicki, Radovljica: „V „Zmage smo si vsi v klubu že moč- odigrali tako, kot smo se dogovo- 27:30 (12:10) jak sta nato poskrbela za vodstvo tisti, ki se veselimo prve zmage v prvem polčasu smo prejeli le de- no želeli in končno nam je uspelo - rili, v drugem pa smo predvsem v 23:25, ki ga Prleki niso več izpustili sezoni. Na koncu smo vendarle 'sti- set zadetkov, v drugem pa nam v občutek je vsekakor lep. Čestital bi obrambi odigrali preslabo – mučijo Šesti krog je prinesel težko iz rok. Domača vrsta se je do konca nas predvsem številne nepotrebne pričakovani obračun med trudila izid poravnati (24:25, 25:26, izključitve. Imamo mlado ekipo, Radovljico in Ormožem. 26:27), a ji je to z dvema obramba- za katero je vsaka tekma dragoce- ma 7-metrovk v končnici preprečil no nabiranje izkušenj. Upam, da Posebna pozornost je bila vratar Aleš Zemljič. Ko so Ormoža- bomo v optimalni formi od marca namenjena Urošu Krstiču, ki ni v 59. minuti prvič povedli za tri do maja.“ je ravno proti svoji nekdanji (26:29), je bila tekma vendarle od- Jože Mohorič ekipi na klopi Radovljice ločena. Liga NLB prvič nastopil v vlogi V domači ekipi je Martin Dr- novšek dosegel osem zadetkov, REZULTATI 6. KROGA: Frankstahl glavnega trenerja ekipe pri gostih pa je strelsko izstopal Radovljica – Jeruzalem Ormož 27:30 v 1. A-ligi (med tednom je Jure Lukman z devetimi goli, šest (12:10), Riko Ribnica – LL Grosist dosedanji glavni trener Jaka jih je dodal Žan Korže Lesjak, dva Slovan 24:25 (12:9), Celje Pivovarna Keše odstopil). Nedvomno pomembna je v končnici zabil še Laško – Škofl jica 46:35 (23:18), Krka debi, ki si ga bo kljub porazu Gašper Hebar. Ormožanom se je po – Slovenj Gradec 28:27 (13:14), Go- prvem slavju v sezoni odvalil velik renje Velenje – Trimo Trebnje 23:26 zapomnil za vse življenje … kamen ... (11:13), Sviš Cugelj okna Iv. Gorica – Tekma je bila pričakovano ize- Ormoška ekipa bo že v sredo, Ško a Loka 28:28 (16:14). načena, saj sta obe ekipi v neza- VRSTNI RED: LL Grosist Slovan, vidljivem položaju in sta iskali po- 8. oktobra, ob 19.00 gostila Trimo Trebnje 11, Krka 9, Celje Pivo- membne točke v boju za obstanek. Celje Pivovarno Laško. varna Laško, Slovenj Gradec, Riko V prvi polovici tekme si nobena eki- Žan Korže Lesjak, Ormož: „Tek- Ribnica 7, Ško a Loka 5, Jeruzalem Foto: RK Radovljica pa ni priigrala več kot dveh golov ma je potekala v zelo dobri atmos- prednosti. Nazadnje je bil izid izena- Ormožani so se na Gorenjskem veselili prve zmage v sezoni. Ormož, Sviš Ivančna Gorica 4, Fran- feri, ki so jo pripravili navijači obeh kstahl Radovljica 2, Škofl jica 1 točka. 14 Šport torek  7. oktobra 2025 Nogomet  3. SNL - vzhod saj so bili Prleki na Hajdini trd tek- REZULTATI 8. KROGA: Zavrč – mec za njegovo moštvo. ZASE Videm 0:4 (0:1), Hajdina HIŠA Hajdina je povedla že v 3. minu- DARIL – Ljutomer 2:1 (1:1), Čarda Martjanci – IBLO Podvinci 3:0 (1:0), Videm in Hajdina ti, ko je Ljubec izkoristil napako v ožji obrambi Ljutomera in zadel Rače – Fužinar Ravne 0:0, Brežice iz razdalje. Igra v nadaljevanju je 1919 Terme Čatež – Premium Do- bila raztrgana, priložnosti ni bilo brovce 3:0 (1:0). Tekma Šmartno vztrajata v dobri seriji veliko. Gostje so izenačili z avto- 1928 – Rogaška je bila prestavljena golom Bojneca, ki mu je žoga od- na 15. 10. skočila in pristala v mreži – 1:1. Za 1. ZASE VIDEM 7 5 1 1 20:8 16 Zavrč – ZASE Videm 0:4 (0:1) izkazali za pretrd oreh. Najprej je storjeno napako se je oddolžil v 2. BREŽICE ČATEŽ 7 5 1 1 13:8 16 STRELCI: 0:1 B. Cesar (28.), 0:2 v 56. minuti Cesar s približno 25 drugem polčasu, ko je lepo zapos- 3. HAJDINA HIŠA DARIL 8 4 3 1 15:11 15 Petek (56.), 0:3 Ž. Plajnšek (77.), 0:4 metrov zadel vratnico, po podaji lil Kolednika, ki je s še lepšim stre- 4. IBLO PODVINCI 7 4 1 2 11:7 13 Lovenjak (80.) Lovenjaka iz kota pa je Žan Petek lom premagal nemočnega vratarja 5. ŠMARTNO 1928 6 3 2 1 13:10 11 iz bližine zadel za 0:2. Domačini Ljutomera – 2:1. 6. ČARDA MARTJANCI 8 3 2 3 12:9 11 Tekma med Zavrčem in Vidmom so v naslednjem napadu zahtevali velja za pravi haloški derbi, temu Ian Emeršič, Hajdina: „Po na- 7. ZAVRČ 7 3 1 3 12:12 10 11-metrovko po domnevnem igra- primerno je bilo tudi vzdušje na pornem ritmu in nekaj poškodbah 8. KOROTAN PREVALJE 7 2 3 2 6:5 9 9. ROGAŠKA 7 2 2 3 11:9 8 nju videmskega branilca z roko, stadionu v Zavrču, kjer se je zbralo smo že na petkovem treningu 10. RAČE 7 1 4 2 10:10 7 200 gledalcev. Domačini so tekmo a jih sodnik ni uslišal. Gostje so zaznali rahel upad tempa v igri, 11. DOBROVCE 8 1 1 6 7:26 4 odigrali brez Jaše Bojneca, Nejca brez težav tekmo pripeljali v mir- kar se je na igralno zelo zahtevni 12. FUŽINAR RAVNE 7 0 4 3 3:8 4 Bohaka (poškodbi) in Marcela Ko- no končnico, za nameček je Žan podlagi videlo tudi na tekmi. Kljub 13. LJUTOMER 8 0 3 5 7:17 3 rena (kartoni), kar se je v sami igri Plajnšek po podaji Luka Šalamuna temu smo izkoristili našo prednost 14. DRAVA PTUJ 0 0 0 0 0:0 0 nedvomno poznalo. povišal na 0:3, piko na i pa je pos- v zadnjem obdobju – to je moč sla- čilnice, pri čemer mislim predvsem prvič v sezoni Podvinčani niso do- Gostje so od samega začetka tavil najboljši igralec tekme Luka Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so v Zavrču povsem zasluženo prišli do visoke prijateljstvo igralcev in domačnost segli zadetka. Za domačine je dvak- tekme pritisnili proti golu Trajko- Lovenjak v 80. minuti, ko je zadel za končnih 0:4. zmage. rat v polno meril Adis Emruli, ki je v vskega, po uvodnih priložnostih okolja. V težki tekmi tekmecem nis- mo dovolili resnejšega strela na gol. dresu Beltincev v preteklih sezonah Ferčeca in Šalamuna, ki sta ostali Miha Leskovar, trener Zavrča: „Videmčanom čestitam za povsem naše serije zmag, upam, da se kma- dobro energijo v ekipi, pridno nabi- zbral več kot 60 nastopov v 2. ligi. neizkoriščeni, pa so povedli v 28. Po vodstvu 2:1 bi s kakšno mirnejšo minuti. Takrat je Luka Lovenjak zasluženo zmago, bili so boljši v lu vrnemo na zmagovita pota.“ ramo točke in upam, da bomo tako zaključno podajo lahko rezultat še Gostujoči trener Aleš Čeh je mo- poslal iz prostega strela uporabno dvobojih, agresivnejši v obrambi, Luka Lovenjak, Videm: „Zavrč nadaljevali čim dlje.“ povečali, a je bilo tudi to dovolj za ral že v 29. minuti prisilno opraviti žogo pred gol, kjer jo je Blaž Cesar konec koncev pa tudi zelo učinkovi- je za nas vedno težko gostovanje, nove tri točke.“ menjavo, saj se je pri doskoku huje preusmeril v gol – 0:1. Domačini so ti. Z naše strani danes nisem začutil Hajdina HIŠA DARIL – pravi lokalni derbi visoko motivira- Čarda Martjanci – IBLO poškodoval Rok Svenšek. Dolga pre- bili najbližje izenačenju v 32. minuti, tiste prave energije, ni bilo pravih nih tekmecev. Nanj smo bili tokrat Ljutomer 2:1 (1:1) kinitev (prihod rešilnega avtomobila Podvinci 3:0 (1:0) ko je Milojković odvzeli žogo branil- idej v igri, preveč je bilo napak pri dobro pripravljeni, že od začetka STRELCI: 1:0 Ljubec (3.), 1:1 M. in priprava na transport v bolnišnico) cu Vidma, nato pa nekoliko preveč podajah, v obrambi smo stali pre- smo 'stisnili na polno' in smo bili Bojnec (40., ag.), 2:1 Kolednik (75.). STRELCA: 1:0 Emruli (36.), 2:0 je nedvomno vplivala na njegove okleval v zaključku, tako da so go- daleč od tekmecev, vedno nam je za to nagrajeni s tremi točkami. Po „Strah me je tekme z Ljutome- Emruli (55.), 3:0 Ružič (69.) soigralce, ki jim ni uspelo povezati stje žogo še pravočasno izbili. nekaj zmanjkalo … Ne želim iskati prvem golu smo nadaljevali v svo- rom, ki ima malo točk, a sploh ne Nogometaši Podvincev so v Prek- niti igre. Morda bi bilo drugače, če V drugem polčasu so domačini izgovorov, a se nam je vsekakor jem ritmu, tudi fi zično smo dovolj igra slabo,“ je že pred tednom dejal murju doživeli drugi poraz v sezoni, bi gostje pri izidu 0:0 izkoristili 100 % želeli s takojšnjim pritiskom obrni- močno poznala odsotnost trojice dobro pripravljeni, da smo zadržali trener Hajdine Tomislav Grbavac. po Dobrovcih jih je premagala še priložnost, a se to ni zgodilo ... ti tok tekme, a so se gostje tokrat igralcev iz prve postave. Konec je visok tempo vse do konca. Imamo Njegovi strahovi so bili upravičeni, Čarda. Tokrat je bil poraz prepričljiv, Jože Mohorič Rokomet  1. SRL (ž) Nogomet  Lige MNZ Ptuj Makole Bar Miha – Rogoznica 4:0 (3:0); strelca: 1:0 Kapun (7.), Do zmage s pomočjo izkušenj Ormoški derbi spremljalo 2:0 Kenda (16.), 3:0 Kenda (25.), 4:0 Kenda (48.). 1. APAČE 7 6 0 1 17:6 18 2. ORMOŽ 7 5 1 1 29:10 16 ŽRK Ptuj – ŽRK Millennium nekaj žog pri prehodih v napad in so 3. MAKOLE MIHA 7 4 1 2 23:10 13 36:32 (16:16) tako omogočile Millenniumu precej blizu 500 gledalcev 4. STOJNCI 7 4 1 2 15:12 13 „lahkih zadetkov“. ŽRK PTUJ: Korpar (3 obr.), Kan- Gostje so skozi celotno tekmo na Super liga kadrom, v Markovce so prišli z dva- 5. MARKOVCI 7 3 3 1 16:9 12 cler (3 obr.), Gep (1 obr.); Krasnič Ekipe iz zgornjega dela lestvi- najstimi. 6. BOČ POLJČANE 7 3 2 2 11:11 11 preveč enostaven način prihajale 3, Geč 2, Štelcer, Anžel, Petrovič 9, 7. GORIŠNICA 7 3 0 4 15:17 9 do zaključnih strelov, izstopali sta ce so v tem krogu pridno zbirale Zanimiv dvoboj je potekal v Urbančič 4(2), Kaloh, Puž 4, Špes, leva zunanja igralka Špela Rožman točke, le v medsebojnem dvoboju Stojncih, na koncu pa sta domača 8. GEREČJA VAS 7 3 0 4 11:20 9 junaka postala Rene Murkovič in 9. GRAJENA ANPRO 7 2 1 4 12:19 7 L. Kolenko 2, Jambriško, Turk, M. z 11 in organizatorka igre Melisa sta si jih ekipi Markovcev in Boča Primož Pernek, ki sta zabila po dva 10. ROGOZNICA 7 2 1 4 12:21 7 Kolenko 12(3). Trener: Nedjeljko Domajnko z osmimi zadetki. razdelili. V edinem dvoboju spo- Potočnjak. gola – prvi iz igre, drugi iz penalov. 11. BUKOVCI 7 2 0 5 10:13 6 Z nekaj obrambami vratarke Kla- dnjega dela lestvice pa so proti 12. SREDIŠČE 7 0 0 7 3:26 0 Ptujske rokometašice so se mo- re Kancler in uspešnimi zaključki je Bukovčanom daljšo potegnili igral- REZULTATI 7. KROGA: rale kar pošteno potruditi, da so Ptujčankam v drugem delu le uspe- ci Gerečje vasi. Grajena ANpro – Apače 0:2 (0:1); 1. liga MNZ Ptuj: derbija prišle do novega para točk proti ne- lo pobegniti na varno razliko petih Najbolj pestro, a obenem tudi strelca: 0:1 Rumež (40., z 11-m), 0:2 Dornavi in Zgornji Polskavi popustljivi ekipi Millenniuma. V tej golov (25:20 v 40. minuti). To pred- enosmerno je bilo v Ormožu, kjer se Kurež (80.); Ekipa Dornave ostaja najbolj je kar nekaj igralk, ki so v preteklosti je na sosedskem obračunu s Sredi- Markovci – Boč Poljčane 2:2 nost so z bolj umirjeno in nadzoro- prepričljiva ekipa lige, tokrat so v igrale za Ptuj (Špela Rožman, Meli- vano igro ter učinkovitimi zaključki ščem zbralo več kot 400 gledalcev. (0:1); strelci: 0:1 Ciglarič (3.), 0:2 Hajdošah domačinom že v prvem sa Domajnko, Nuša Ledinek, Lija akcij obdržale do konca tekme. Gostje so v obrambi zdržali do po- Turšič (47.), 1:2 Veličkovič (75.), 2:2 polčasu nasuli štiri gole. Zgornja Brumen, Anej Grnjak, Nika Kuri). Bezjak (80.); Foto: Črtomir Goznik lovice prvega polčasa, nato pa se je Polskava je do zmage prišla na veli- Ekipa iz Svetega Jurija ob Ščavnici Sara Petrovič (ŽRK Ptuj) Skozi celotno tekmo je v Ormož – Središče 8:1 (3:0); strel- začela golijada domačinov. Nekaj ko težji način, saj je drugi polčas od- je imela – podobno kot domača – napadu ponovno največ ci: 1:0 Borko (24.), 2:0 Kirič (25.), 3:0 pospeška je dodala še izključitev na igrala z igralcem manj. Kljub temu dobro podporo s tribun, tako da je Prapotnik (32.), 4:0 Petrinec (56.), Vem, da smo sposobne veliko bolj- odgovornosti prevzemala strani gostov, a tudi brez tega so Podlehniku ni dopustila preobrata. bilo zanimivo tako na parketu kot 5:0 Baš (58.), 5:1 Jakl (61.), 6:1 Jau- še igre, upam, da bomo to pokazale nase Minea Kolenko, ki bili domačini veliko premočni. na tribunah. šovec (72.), 7:1 Kirič (85.), 8:1 Kirič REZULTATI 7. KROGA: že na naslednji tekmi proti Velenju.“ je skupno zabila kar 12 Makolčani so proti Rogoznici (89.). Rdeči karton: A. Janežič (54., Zgornja Polskava – Podlehnik Ena najboljših posameznic v Skupno 68 doseženih zadetkov vse dvome o zmagovalcu razrešili Središče); 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Berisha (6.), domači ekipi je bila krilna igralka obeh ekip kaže, da obrambi nista zadetkov. Med tistimi, ki so v prvih 25 minutah, Luka Kenda je Gerečja vas – Bukovci 4:0 (3:0); 2:0 Smogavc (68.), 2:1 Vinko (69.). Sara Petrovič, ki je po tekmi dejala: bili pravi, medtem ko je v napadu pozitivno izstopale s svojim vpisal tudi hat-trick. Nekaj več so strelci: 1:0 Leljak (2.), 2:0 Leljak Rdeči karton: A. Bericha (45., Zg. „Prvi polčas smo odigrale zelo pod šlo nekoliko bolje ptujskim rokome- strelskim izkupičkom, je bila morali za zmago vložiti igralci Apač (14.), 3:0 Pobežin (30., ag.), 4:0 Polskava); pričakovanji, medtem ko smo drugi tašicam. V prvem polčasu se niso Sara Petrovič, saj je zabila v Grajeni, a so tudi z ohranjeno „čis- Šešo (77.). Rdeči karton: U. Ruis Polskava avtop. Grobelnik – Cir- polčas odigrale nekoliko bolje. Za mogle stabilizirati v svoji igri in so to mrežo“ opravili dobro delo. (68., Bukovci); kulane 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Kolonjak zmago so bile odločilne naše izku- zastreljale veliko čistih situacij. Prav devet golov. Markovčani so bili proti Boču na Stojnci – Gorišnica 4:2 (2:1); strel- (1.), 2:0 Gosak (29.), 3:0 Tomanič šnje dolgoletnega igranja v prvi ligi. tako so nespametno izgubile kar David Breznik robu poraza, a so bili po izenačenju ci: 0:1 Kosec (11.), 1:1 Murkovič (19.), (43.), 4:0 Posteržin (49.), 5:0 Millich v 80. minuti v zaključku tekme celo 2:1 Pernek (26., z 11-m), 2:2 Zlatnik (86.); Rokomet  1. B SRL (m) blizu popolnemu preobratu. Boč (54.), 3:2 Murkovič (72.), 4:2 Pernek Tržec – Slovenja vas SMS sana- ima še naprej težave z igralskim (85., z 11-m); cija 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Svenšek (18.), 0:2 Drosk (80.); Prvi poraz rokometašev Drave Leskovec – Pragersko 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Potisk (10.), 0:2 Veselaj (21.), 1:2 Orlač (44.), 2:2 Zupanič Dol TRK Hrastnik – Drava tatsko izenačena, medtem ko smo na strani Drave izključen Staš Koci- (90.). Rdeči karton: Ž. Vindiš (68., Pragersko); Ptuj 32:28 na koncu naredili nekaj napak, igral- jančič (pri spuščanju je v obrambi ci so zastreljali nekaj čistih situacij nenamerno zadel domačega igralca Hajdoše – Dornava Digitalpar- Po treh prvenstvenih za zadetek, kar je Hrastnik izkoristil v glavo in to je po novih pravilih av- tner.si 2:5 (0:4); strelci: 0:1 Ficjan (16.), 0:2 Jurič (18.), 0:3 Jurič (23.), zmagah so rokometaši za zmago,« je po tekmi dejal trener tomatski rdeči karton, op. a.), kar je Drave v soboto gostovali Drave Uroš Šerbec. imelo velik vpliv na potek tekme, saj 0:4 Klinger (43.), 0:5 Zagoršek (54.), 1:5 Zupanič (75.), 2:5 Brodnjak (79.). v Hrastniku, kjer jih je v Ptujski rokometaši so pokazali gre za vrhunskega igralca v obram- pravi pristop in veliko želje po uspe- bi in nepopustljivega borca. To je 1. DORNAVA 7 6 0 1 25:11 18 dvorani Dolanka ugnala hu, a sta jih pri tem z nerazumljivimi bil pravi šok, ki so ga Ptujčani nekaj 2. ZG. POLSKAVA 7 6 0 1 18:13 18 domača ekipa. Ptujčani so na 3. HAJDOŠE 6 4 0 2 20:13 12 odločitvami prevečkrat zaustavi- časa še nevtralizirali, saj je bil rezul- 4. POLSKAVA A. G. 7 4 0 3 16:11 12 gostovanje odšli brez pomoči la sodnika Miloš Turnšek in Dejan tat do 45. minute tekme še izena- 5. PODLEHNIK 6 3 2 1 11:7 11 mladincev, z le 12 igralci Čretnik. V prvem polčasu so imeli čen na 24:24. V končnici se je vedno 6. PRAGERSKO 7 2 2 3 11:10 8 (od tega tremi vratarji), in gostje nekaj dobrih trenutkov in so bolj poznala „kratka klop“ in Hra- 7. SLOVENJA VAS 6 2 2 2 8:8 8 tekme niso odigrali na nivoju celo povedli s 4:8. Domačini so jih stničani so ponujeno izkoristili. Pri 8. LESKOVEC 6 2 1 3 12:15 7 ulovili in do sredine drugega polča- Dravi je nekoliko zatajil tudi strelski 9. CIRKULANE 6 1 1 4 10:16 4 prejšnjih treh. Foto: Črtomir Goznik sa so imeli minimalno prednost ali je učinek, česar kljub veliki borbenosti 10. SKORBA 6 1 0 5 11:19 3 „Odločali so detajli in naša krajša bil rezultat poravnan. niso mogli nadoknaditi. Nogometaši Markovcev so se proti Boču šele v končnici tekme izvili 11. TRŽEC 6 0 0 6 3:22 0 klop. Dolgo časa je bila tekma rezul- V začetku drugega polčasa je bil David Breznik iz primeža poraza. Jože Mohorič torek  7. oktobra 2025 Za kratek čas 15 Skrinja domačih viž – Ansambel Fekonja Večglasno petje in energični nastopi Ansambel Fekonja iz Prlekije, „Navdušile so nas čudovite ulice tega natančneje iz Krapja, je družin- mesta, ki so se izkazale kot popolna ski ansambel, ki ga sestavljajo dva kulisa za romantične prizore para na brata in dve sestri iz družine Feko- zmenku. Poseben čar so dodali pri- nja. Jan (19 let) igra harmoniko, zori ob Dravi in na mostu. Nekaj Miha (23 let) kitaro, Anja (25 let) kadrov smo posneli tudi v cvetličarni bas kitaro, Kaja (17 let) pa je voka- Roža. Ptuj je s svojo lepoto in ra- listka. Vsi tudi pojejo. znolikostjo hitro izpolnil vse zahteve „Bolj zares smo začeli delovati v našega scenarija,“ je povedal Miha. letu 2023. Vodja ansambla je Miha, Kmalu bo izšla že njihova tretja av- skupaj s Kajo skrbita za socialna torska pesem, do konca leta pa mor- omrežja, občasno jima pomaga tudi da še kakšna „Želimo si veliko nasto- Anja, Jan pa poskrbi za ostale teh- pati, nabirati kondicijo in izkušnje. nične zadeve in pomaga Mihi pri Cilj je ustvariti čim več avtorskih ozvočenju nastopov. Vsi se še šola- pesmi, s katerimi bomo tudi sami mo, Anja in Miha študirata, Jan in dodali kamenček v mozaik sloven- Kaja pa obiskujeta srednjo šolo. Vsi ske narodno-zabavne glasbe,“ so o smo člani folklornih in različnih svojih načrtih povedali člani ansam- glasbenih skupin, Kaja rada in zelo bla Fekonja, ki že tudi razmišljajo o lepo riše, Anja dobro kuha, Miha Foto: zasebni arhiv Ansambel Fekonja svojem prvem festivalskem nastopu in Jan sta animatorja na oratoriju v v letu 2026. Tudi ptujskega imajo Ljutomeru, v prostem času pa se rada Ker je Jan igral harmoniko in Miha Njihov repertoar sestavlja širok sebej sestavijo, na odru pa prilagajajo je bo prišlo nazaj na oder. V tret- v mislih; le primerno vižo morajo ukvarjata s športom. Vse se je začelo, kitaro, sta skupaj začela igrati na dru- nabor slovenske narodno-zabavne po občutku glede na odziv publike. jem letu svojega delovanja so pričeli izbrati. Za mlade narodno-zabavne ko je mama kupila kitaro in nam ob žinskih druženjih. Takrat je Miha do- glasbe, od starejših Slakovih in Av- Na odru se ves čas trudijo pesem oz. ustvarjati tudi avtorske pesmi. Prva ansamble so festivali zelo pomemb- večerih pela slovenske pesmi. Kasneje bil idejo, da bi ustvarili narodno-za- senikovih legendarnih viž, do mo- glasbo čim bolj približati občinstvu pesem z naslovom Super si punca ni, da se lahko predstavijo občinstvu, smo se vsi vpisali v glasbeno šolo in bavni ansambel. Velik zgled so nam dernejše narodno-zabavne in pop in ga prepričati, da to, kar pojejo, je izšla julija, druga z naslovom Veš, ki rad posluša in spremlja nove sku- jo zaključili. Prvi stik z narodno-za- že na začetku bili Modrijani,“ so se glasbe. Pogosto ga obnavljajo in ga tudi mislijo. Verjamejo, da kolikor kako me mika septembra, za kate- pine ter festivale sploh. bavno glasbo so bile gasilske veselice. predstavili mladi glasbeniki. pridno širijo. Za vsak nastop ga po- energije gre z odra med ljudi, toliko ro so videospot posneli na Ptuju. MG Sudoku  Lažji Od torka do torka Sudoku  Težji Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Ljubezen Posel Denar Zdravje 9 5 8 7 Oven   €€  1 3 4 8 8 3 2 9 5 Bik   €€€  7 6 8 3 Dvojcka   €  5 4 8 Rak   €  8 2 1 7 4 7 6 8 3 2 Lev   €€€  Devica   € 5 4 9 6 8  1 4 8 Tehtnica   €€  9 1 5 8 2 Škorpijon   €  5 2 1 9 6 Strelec   €€€  8 3 5 9 6 1 Kozorog   €€  3 5 9 6 8 7 1 Vodnar   €  7 2 6 1 4 Ribi   €€  6 4 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 1 4 7 5 6 Velja za teden od 7. do 13. septembra 2025. 1 7 2 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka  Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio- Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. septembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Tjaša Lozinšek, 2286 Podlehnik Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _____________________________________________ Telefonska številka: _______________________________ Foto: ČG 16 Nasveti torek  7. oktobra 2025 Zeleni nasveti Domača lekarna Špinača, skoraj smo jo pozabili Lešniki za krepko zdravje Špinača zagotovo sodi med super živila, čeprav jo nekako podcenjujemo ali pa pozabljamo nanjo. in razvajanje Lešniki so edini zdravilni in hkrati okusni del leske, čeprav so Vrtna špinača (Spinacia olera- v ljudski medicini nekoč cenili tudi liste, ki so jih uporabljali za cea) je verjetno še vedno najbolj ustavljanje driske in pri prebavnih težavah. poznana. A gre za rastlino, ki v Z njimi so med drugim odpravljali hemoroide in celili številne dolgem dnevu cveti, zato je ne poškodbe kože, ture in razjede. Pri zdravljenju zunanjih poškodb se moremo pridelovati celo leto. Na- tako priporoča uporaba listov, ki se jih skuha v mešanici vode in vina slednja najbolj poznana rastlina pri ter uporablja zgolj kot obkladek. A bolj kot listi so uporabni lešniki. nas je zagotovo mangold ali blitva (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. Vir vitaminov E in B cicla). Blitva je za razliko od špi- Drobni rjavi plodovi, ki se skrivajo za čvrsto olesenelo lupino, nače velika rastlina, botanično pa so pravo bogastvo vitaminov in mineralov. V njih najdemo veliko dvoletnica. To pomeni, da brez vitamina E, ki je med drugim učinkovit antioksidant in krepi srčno- težav prezimi in daje pridelek še žilni sistem ter dihala. Dokazano naj bi lešniki prispevali k lajšanju naslednje leto. Zato naj vam ne simptomov PMS, koristili pri koncentraciji in delovanju možganov pade na pamet, da bi blitvo, ki zdaj ter pri spodbujanju prekrvavitve telesa in krepitvi zdravja dojk. Poleg raste na vrtu, pred zimo uničili. Kar vitamina E v lešnikih najdemo kompleks vitaminov B, ki pomagajo pustite jo in spomladi vam bo dala pri številnih funkcijah v telesu. Izboljšujejo spomin, blažijo migrene vsaj še en pridelek. Pri nas pa je že in prispevajo k dvigu energije. V njih najdemo tudi folno kislino, kalcij nekaj let na razpolago tudi seme in magnezij, bogati so z železom. Že skodelica lešnikov na dan bo vrtne špinače, bolj pravilno bi bilo, pokrila tretjino dnevnih potreb po železu. če jo imenujemo vrtna loboda. Ja, Lešniki so tako kot ostali oreščki vir številnih maščob, kar pa gre za sorodnico dokaj nadležnega povečuje njihovo kalorično vrednost – 15 gramov lešnikov vsebuje plevela, lobode. A izvrstno uspeva okoli 80 kalorij, zato z njimi ni dobro preveč pretiravati. Ne pozabimo tudi v slabih tleh in predvsem v pa na koristne maščobe, med katerimi je oleinska, ki je znana po poletni vročini. To je zdaj skupina, tem, da znižuje verjetnost pojavov srčnih bolezni in raven slabega ki jo uvrščamo v red lobodovk, Foto: Miša Pušenjak holesterola v krvi. Znano je tudi, da že nekaj lešnikov dvigne krvni lobodnic oziroma špinačnic. Ne Blitva ali mangold tlak, zato so odličen in zdrav nadomestek kave. Pomagajo pri pozabite pa, da so del te družine blaženju želodčnih težav in delujejo kot diuretik ter spodbujajo tudi pese, skupaj z našo vrtno rde- A imajo tudi pomembno vlogo potegniti veliko dušika, ki pa ga setev samo rahlo prekrijte z dodat- izločanje urina. čo peso. To je pomemben podatek na vrtu. Včasih so jih uporabljali pogosto zaradi kratkega dneva ne no zemljo. Setev postavite v zave- za načrtovanje ustrezno širokega celo za zeleni podor, saj znajo ve- zmore vezati v rastlinsko maso, je ten prostor, najbolje v rastlinjak. kolobarja. Nekaj prav posebnega zati dušik, da se ne izpere v pod- znana po tem, da včasih vsebuje Sadike so primerne za presajanje je tudi jagodna špinača, rastlina, talnico, ko jih zadelamo v tla, pa je preveč nitratov. Posebej v rastli- po približno petih tednih. S sadi- ki ima v drugi polovici poletja lepe, dokaj hitro na razpolago naslednji njaku se to lahko zgodi. Zato špi- kami bo pridelek višji, bolj zdrav in rdeče plodove. vrtnini. nači res ne gnojite, gnojenje pa je predvsem spomladi zgodnejši. tudi uporaba komposta. Koristnost in Špinača je rastlina Če opazite uši, te bodo težava Špinača potrebuje rahlo, odce- samo v zgodnjih poletnih in poznih uporabnost kratkega, mrzlega dela dno zemljo, zato jo pred setvijo pomladanskih setvah, lahko pot- Ena izmed skupnih značilnosti leta dobro pripravite. Ne sejte je tja, resete po rastlinah pepel, lahko kjer ste poleti nekoliko več hodili naredite pripravek iz pelina, listov vseh rastlin (izjema je rdeča fran- Mnogi so že pozabili, da špinačo po zemlji, v rastlinjaku po poteh. rabarbare ali vratiča, v trgovinah coska špinača) je veliko klorofi la. sejemo samo pozno poleti, najbo- Tam ne bo uspevala. pa tudi najdete nekaj pripravkov, Uživamo liste, v njih pa je klorofi l. lje pa jeseni in ponovno spet samo Špinačo sejemo v vrstice, da ki vam bodo pomagali. Ob uživanju svežih zelenih listov zgodaj spomladi. V dolgem, vro- zemljišče tudi med vegetacijo laž- mnogi pozabljajo na klorofi l. V čem dnevu takoj zacveti. je rahljamo. Med vrsticami naj bo vsaj 25 cm razmaka. Redčenje ni Blitva, odlično njem je pravzaprav skoraj vse, kar Setev lahko začnete v začetku zahtevamo od vrtnin, vitamine K, avgusta, če se vam zelo mudi. potrebno, razen če ste res pretira- nadomestilo za špinačo C, A, E in folno kislino, kalcij, belja- Najbolj je, da pod paradižnikom vali v gostoti setve. Še bolje pa je, Najpogosteje dobim odgovor, kovine, železo in magnezij. Torej naredite dovolj prostora v zastir- da vzgojite sadike. ja mogoče res, a blitve ne maram. minerale, vitamine, antioksidan- ki in posejete prvo setev kar tja. Vzgoja sadik zagotavlja boljše Prednosti mangolda (blitve) pred te… Vse to vsebujejo vse zgoraj Kasneje ji lahko pripravimo samos- pogoje za vznik, manjšo porabo špinačo so velike. Na isti površi- omenjene rastline, nekaj več, ne- tojno gredico. Še bolje pa je, da jo semena, predvsem pa lažje obvla- ni lahko preko poletja pridelamo kaj manj, a vseeno. Kaj nam vse podsejemo pod brstični ali listnati dovanje plevelov. Gredice pripra- Foto: Piaxaby vite istočasno, kakor boste sejali veliko več listov. Gojimo jo lahko to pomaga? Nekje sem prebrala, ohrovt. S tem bo zemlja pozimi špinačo v lončke. Do presajanja bo v loncih na balkonih. Ker je velika Za dobro voljo in manj lakote da je klorofi l zelen biser narave. prekrita, špinača bo tudi pobrala Lešniki niso cenjeni le zaradi zdravilnih lastnosti, temveč tudi Sodeluje pri rasti in obnovi celic vsa odvečna hranila in preprečila vzkalilo veliko plevelov, ki jih bos- rastlina, je njeno nabiranje nitra- te pred presajanjem enostavno tov v listih počasnejše, v poletnem zaradi svoje vsestranske uporabe v kulinariki. Uživamo jih lahko telesa. Pomaga nam v boju proti njihovo odtekanje v podtalnico. surove, pražene, zmlete v moko ali kot del raznovrstnih jedi – od okužbam, ob okužbah celi rane. Špinača sicer potrebuje hranila, uničili. Vzamete lončke premera času pa ni skrbi. Prezimi in liste lah- 3–5 cm, v vsakega posejte do pet ko obiramo še enkrat ali celo dvak- sladic, namazov, do solat in mesnih omak. Zaradi prijetnega, Sodeluje pri čiščenju telesa. To so a najpogosteje jih prav zanjo os- sladkastega okusa so priljubljena sestavina čokolad, pralin in peciva, same osnovne funkcije, ostalih ne taja v zemlji dovolj od prejšnjega semenk, a jih ne štejte. Semena po rat spomladi. Blitva je zelo lepa setvi potisnite v zemljo, potem pa rastlina, obstajajo tudi rdečelistne, a nič manj okusni niso tudi kot preprost samostojen prigrizek. bom naštevala, saj jih je še veliko. posevka. Ker je sposobna iz zemlje rdeče stebelne, pa rumenolistne in Njihova hranilna sestava jih uvršča med živila, ki dajejo dolgotrajno rumeno stebelne sorte, ki so lepe sitost, zato jih priporočajo kot zdravo malico med obroki. celo na okrasnih gredicah. T. Dečman Blitvo lahko pridelujemo preko sadik ali z direktno setvijo. Sejemo jo od začetka marca (na toplem) Recept za domač do konca julija. Ker gre za veliko rastlino, je razdalja med vrstami čokoladno-lešnikov namaz vsaj 50 cm, v vrsti pa 30–50 cm. Po- biramo in sproti režemo mlajše, a Sestavine: 150 g lešnikovih jedrc, 350 g temne čokolade, odrasle liste. Da ne bi koga zavedle 2 žlici lešnikovega olja, 3 žlice sladkorja v prahu, 1 žlica slikice s spleta, v tujini namreč po- grenkega kakava, ½ žličke soli, ½ žličke vanilijeve arome gosto vidimo prodajo celih rastlin. Priprava: Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Plitek Zagotovo jo do začetka oktobra pekač obdamo s papirjem za peko in po njem razporedimo posadimo ali konec septembra po- lešnike ter jih za dobrih deset minut potisnemo v pečico, da sejemo še v rastlinjak. Tako boste se nežno zapečejo. Potem jih prestavimo na kuhinjsko krpo imeli mlade liste vsaj za smutije in in pokrijemo ter z nežnim drgnjenjem z njih odstranimo sveže presne sokove tudi pozimi. tanko rjavo lupino. Ohladimo jih. Prihranimo dobro pest Za razliko od špinače pa zahteva blitva gnojenje. Obožuje organska lešnikov, preostale pa stresemo v mešalnik in meljemo tako gnojila. Najraje ima kompost, do dolgo, da nastane gladka zmes. Damo jo v skledo, dodamo 12 l/m² ga zanjo lahko uporabite. Z sladkor, kakav v prahu, vanilijevo aromo, sol in olje ter gnojem gnojimo jeseni, uporabite mešamo, da spet nastane gladka zmes. Dodamo še pest ga največ do 2,5 l/m². Kupljena or- grobo zmletih lešnikov in čokolado, ki smo jo razpustili ganska gnojila se uporabljajo po na pari, ter še enkrat dobro premešamo. Shranimo v Foto: Miša Pušenjak potrebi. steklenem kozarcu na hladnem. Špinača Miša Pušenjak Naložbeno zlato - naložba, ki ohranja vrednost skozi čas Plemenite kovine, kot so pred- mo lani smo ga kupili približno dijo v zlatu, so vezane predvsem vsem zlato, pa tudi srebro, pla- dve toni v skupni vrednosti nek- na to, da ga imaš na dosegu ro- tina in paladij, že stoletja veljajo je med 250 in 350 milijonov ke, torej doma ali nekje v sefu, za simbol bogastva, stabilnosti evrov. »Letos bodo očitno šte- lahko ga kadarkoli in komurkoli in varnosti. V svetu naložb pa vilke še višje, samo v prvih treh prodaš, poleg tega pa naložbe- predstavljajo eno najbolj zanes- mesecih smo ga v svoje portfe- no zlato ni obdavčeno. Ne gle- ljivih oblik zaščite premoženja lje dodali za celo tono,« pojasni de na to, koliko se njegova cena pred inflacijo, gospodarskimi sogovornica. dvigne, zanj davek na kapitalske krizami in negotovostjo na fi- In kako lahko med naložbe do- dobičke ne velja. nančnih trgih, ki smo ji priča rav- damo tudi plemenite kovine? Prav to se dogaja letos. Med- no zdaj. Možnosti je več, različne fizič- tem ko so analitiki še pred krat- V to očitno verjamemo tudi Slo- ne oblike, torej kovanci, ploščice kim napovedovali, da bo zlato venci, saj imamo med 19 in 20 in palice, indeksni oziroma ETF- konec letošnjega leta doseg- tonami naložbenega zlata. »V -skladi (angleško Exchange Tra- lo ceno 3.100 dolarjev za eno tem pogledu smo prvaki Evro- ded Fund), vezani na te kovine, unčo (31,1 grama), smo to me- pe, na prebivalca imamo ver- seveda pa je mogoče kupiti tudi jo presegli že konec marca! In jetno največ zlata med vsemi,« delnice različnih rudnikov. A naj- upoštevajoč vsakodnevne hitre pravi Irena Moro, lastnica in več ljudi se še vedno odloča za spremembe na finančnih trgih direktorica podjetja Moro. Sa- fizično obliko. Prednosti, ki jih vi- in predvsem gospodarsko ne- predvidljivost lahko ta, vsaj ta- Zlato kaže manjša ložba že od antičnih časov, ven- ko pričakujejo analitiki, še raste. nihanja vrednosti dar je njegova moderna vloga Plemenite kovine, predvsem naložbenega sredstva dobila pa zlato, namreč že desetletja kot druge naložbe, jasno obliko z razvojem zlatega veljajo za varno naložbeno za- sploh recimo standarda in sodobnih finanč- točišče v časih kriz. Ko cene kriptovalute, hkrati nih sistemov. Lidijci (Mala Azija) delnic in drugih instrumentov so recimo že v 7. stoletju pred padajo, zlato običajno pridobi- pa je fi zično sredstvo našim štetjem kot prvi začeli ko- va vrednost. In tako je tudi le- z dolgo zgodovino vati zlate kovance in jih uporab- tos, sploh ker ga pospešeno zanesljivosti. ljali kot standardizirano plačilno kupujejo tudi centralne banke. sredstvo. 1. Likvidnost in univerzalna Glavne prednosti priznanost zlata kot naložbe: Zlato je enostavno prodati ka- Kolofon darkoli in kjerkoli na svetu. Na- Priloga Stotin 1. Ohranjanje vrednosti ložbene oblike (ploščice, palice, oglasna priloga Zlato ohranja vrednost skozi kovanci) so standardizirane in Štajerskega tednika čas, zlasti v obdobjih inflacije in visoko likvidne. 7. oktober 2025 gospodarskih kriz. Od leta 1971 2. Davčne olajšave Urednik priloge: je njegova cena v povprečju V Sloveniji sta nakup in proda- Jože Mohorič V digitalni poslovalnici i.triglav lahko zdaj preverite rasla za več kot osem odstot- ja naložbenega zlata (čistina Avtorji prispevkov: @QGFJK8MCA8;FD8I8QC@õE@DKM<>8EAF;@K<Q8M8IFM8EA< 2. Zaščita pred inflacijo 3. Fizični nadzor nad premože- Fotografije: Zlato lahko deluje kot zaščita njem Črtomir Goznik pred izgubo kupne moči denar- Zlato lahko hranite neposred- Lektoriranje: ja. Kadar valute izgubljajo vred- no v lastni posesti, kar omogo- Lea Skok Vaupotič nost, zlato pogosto raste, kar ča popolno nadzorovanje brez Tehnično urejanje: mu daje posebno mesto pri dol- vpletenosti tretjih oseb ali fi- Jože Mohorič goročnem varčevanju. nančnih institucij. Trženje: 3. Diverzifikacija portfelja 4. Zgodovinska vloga kot var- Marketing družbe Radio Nizka korelacija z delnicami in no zatočišče Tednik Ptuj obveznicami omogoča zmanj- Skozi stoletja je zlato služilo kot šanje tveganja. Zlato običajno zaščita pred geopolitičnimi tve- stabilizira portfelj in zmanjšuje ganji, valutnimi krizami in sis- občutljivost na tržna nihanja. temskimi šoki. 4. Nizka nihanja Sicer pa je zlato služilo kot na- Gibanje cen zlata v Sloveniji v zadnjih petih letih Po podatkih slovenskega ponudnika Center Zlata se je cena zlata v evrih med letoma približno 2020 in 2025 povečala za okoli 98 %, kar pomeni, da se je praktično podvojila. To pomeni, da če bi nekdo pred petimi leti vložil v fizično zlato Vse bo v redu. v standardni obliki (palice, kovanci), bi bila vrednost danes triglav.si skoraj dvakrat večja, pred upoštevanjem stroškov in razlik med nakupno in prodajno ceno. 2 STOTIN, oglasna priloga Štajerskega tednika Vse več starejših ostaja zaposlenih tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev 1. oktober, mednarodni dan sta- upokojitev. To je 1271 več kot v Pogoj pa je, da se znova delov- rejših, je v ospredje postavil nji- enakem obdobju lani in 3304 no aktivirajo. hov prispevek v družbi. Vse več več kot avgusta 2023. Veliko starejših se tudi izobra- starejših ostaja zaposlenih tudi Slovenska pokojninska zakono- žuje. Po Sloveniji deluje 53 po izpolnjenih upokojitvenih po- daja sicer nagrajuje starejše de- univerz za tretje življenjsko ob- gojih. Prav tako jih veliko delu- lavce, ki ostanejo zaposleni po dobje, ki so trenutno sredi vpisa je v prostovoljskih organizacijah izpolnitvi upokojitvenih pogojev, v novo študijsko leto. Strokov- in se dodatno izobražuje. Tudi z izplačilom 40 oz. 20 odstotkov njaki opozarjajo, da je za starej- strokovnjaki izpostavljajo, da je starostne pokojnine, ki bi jo pre- še zelo pomembno, da ostajajo za to starostno skupino zelo po- jeli v primeru upokojitve. aktivni člani družbe, da delajo, membno, da so aktivni. Še dodatno pa je pričakova- se izobražujejo in pridobivajo Po zadnjih podatkih Zavoda za ti dvig števila delovno aktivnih nova znanja. „Če se ne razvija- pokojninsko in invalidsko zava- starejših v okviru sistema dol- jo, postanejo namesto medse- rovanje, ki so za avgust, je de- gotrajne oskrbe, saj lahko tudi bojnega dopolnjevanja breme lovno aktivnih 21.387 starejših, upokojenci pridobijo status os- mlajšim generacijam,“ pravijo ki so sicer že izpolnili pogoje za krbovalca družinskega člana. strokovnjaki. Promocijsko sporočilo Izjemna kakovost pitne vode na Ptuju: sistem, ki zagotavlja vrhunske rezultate Vodooskrbni sistem na Ptuju je izjemen primer ‘†Ž‹«‘•–‹ ƒ ’‘†”‘«Œ— ‘•”„‡ • ’‹–‘ ˜‘†‘ǡ •ƒŒ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ†‹•–”‹„—…‹Œ‘‡‡ƒŒ„‘ŽŒ«‹•–‹Š‹ƒ‘˜‘- •–‹Š’‹–‹Š˜‘†ƒ˜Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ‘†ƒƒ–‡‘„‘«Œ— ƒ”‡«‡’‘–”‡„—Œ‡”‡†‡‰ƒŽ‘”‹”ƒŒƒǡƒ”Œ‡”‡†- ‘•–‡Ž‡˜Ž‘˜‡‹Œ‹ǡ–‡˜‡«–—†‹拔æ‡Ǥ”‹‡”Œƒ˜ƒ «‹‡ǡ†ƒ˜‘†ƒ‘Š”ƒ‹•˜‘Œƒ”ƒ˜‹‘—•‹ƒ‘˜‘•–ǡ ••‹•–‡‹˜†”—‰‹Š†”āƒ˜ƒŠǡŒ‡”•‘”—–‹•‡‘„†‡Žƒ- •Žƒ†‘œƒŒ˜‹æŒ‹‹•–ƒ†ƒ”†‹Ǥ•‡„‘•–Ž‘”ƒǡ‹’‘ ˜‡˜‘†‡•Ž‘”‘ƒŽ‹†”—‰‹‹•”‡†•–˜‹‘„˜‡œ‡ǡ’‘- –‡’‘•–‘’—‘•–ƒŒƒ˜˜‘†‹ǡŒ‡ƒ’‹’‹—’‘”ƒ„‹ƒ ƒā‡ǡƒ‘’‘‡„‘Œ‡˜Žƒ‰ƒŒ‡˜ƒ”ƒ˜‡˜‹”‡Ǥ ’”‹„Ž‹ā‘ͷͶǦ”ƒ–‹āŒƒ‘††‘˜‘ŽŒ‡‡‘…‡–”ƒ…‹Œ‡Ǥ Ž‘˜‡‹ŒƒŒ‡œ˜‹•‘‹†‡Ž‡ā‡’”‡„‹˜ƒŽ•–˜ƒǡ‹’‹Œ‡ ƒ ‘Š”ƒŒƒŒ‡ ‘’–‹ƒŽ‡‰ƒ †‡Ž‘˜ƒŒƒ ˜‘†‘˜‘- ˜‘†‘ ‡’‘•”‡†‘ ‹œ ’‹’‡ǡ •˜‡–‘˜‹ ’”‹‡” †‘„”‡ †‡‰ƒ •‹•–‡ƒ ‹ œƒŒæƒŒ‡ ‘†Žƒ‰ƒŒƒ ˜‘†‡‰ƒ ’”ƒ•‡Ǥ ˜‘†‘‘•”„‹•‹•–‡–—ŒŒ‡‡†‡ƒŒ„‘ŽŒ- ƒƒ˜…‡˜‘˜‘†‹Š•‡ƒ‡ƒ–‡”‹ŠŽ‘ƒ…‹ŒƒŠ˜‘†‹ 拊œ‰Ž‡†‘˜–‡‰ƒ’”‹•–‘’ƒǤ †‘†ƒŒƒ ‘‰ŽŒ‹‘˜ †‹‘•‹†Ǥ ƒ ’‘•–‘’‡ ”ƒŠŽ‘ œ‹āƒ 6LVWHPDWLËQRVSUHPOMDQMHLQYDURYDQMH ,”’ƒŽ‹æ«‡˜‘”„‹ȋ˜‹”ǣ‘—ƒŽ‘’‘†Œ‡–Œ‡–—ŒȌ ’  ˜‘†‡ ‹ œƒŒæƒ –”†‘–‘ǡ ƒ” ’”‡’”‡«—Œ‡ ƒŽƒ- ‰ƒŒ‡˜‘†‡‰ƒƒƒƒ‘–”ƒŒ‹Š•–‡ƒŠ…‡˜‹ ‹ vodnih virov †ƒ˜‘†ƒ‹Ž‡˜ƒ”ƒǡƒ’ƒŒ‡–—†‹‡ƒƒŒƒ‘˜‘- ŽƒŠ‘’”‡’”‡«‹Œ‘‘‡•ƒā‡Œ‡‹†‘Ž‰‘”‘«‘œƒ‰‘- ’‘†ƒŽŒæ—Œ‡ ā‹˜ŽŒ‡Œ•‘ †‘„‘ ‹ˆ”ƒ•–”—–—”‡Ǥ ‘†ƒ- ‘—ƒŽ‘ ’‘†Œ‡–Œ‡ –—Œ •”„‘ ‹ •–”‘‘˜‘ •–‡Œæ‹Š˜†”āƒ˜‹Ǥ –ƒ˜ŽŒƒŒ‘ǡ†ƒ˜‘†‘‘•‹‹‘•–ƒŒƒŒ‘˜‹”«‹•–‡ ‹˜ƒ”‡ ŒƒŒ‡‘‰ŽŒ‹‘˜‡‰ƒ†‹‘•‹†ƒ Œ‡’‘’‘Ž‘ƒ˜ƒ”‘ ‹ —’”ƒ˜ŽŒƒ˜‘†‘˜‘†‹•‹•–‡ƒ–—Œ—‹˜‘‘Ž‹…‹Ǥƒ •‹•–‡— •‡ Ž‡–‘ ‘†˜œƒ‡ ˜‡« ‘– ͷǤͻͶͶ ˜œ‘”…‡˜ ƒ †‘Ž‰‘”‘«‘ ‘Š”ƒŒƒŒ‡ ‹œŒ‡‡ ƒ‘˜‘•–‹ ’‹–‡ ˜‘†‡Ǥ œŒ‡‡ ’‘‡ ‹ƒ –—†‹ •–ƒŽ‘ ˜Žƒ- •Žƒ†‘œ˜•‡‹•–ƒ†ƒ”†‹œƒ’‹–‘˜‘†‘ǡ‘„‡‡ ’‹–‡ ˜‘†‡ Œ‡ ŽŒ—«‘ —«‹‘˜‹–‘ ˜ƒ”‘˜ƒŒ‡ ˜‘†- ‰ƒŒ‡˜œƒæ«‹–‘˜‹”‘˜‹‘„‘˜‘‹ˆ”ƒ•–”—–—”‡ǡƒ” ’ƒœƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒǡ†ƒ˜‘†ƒ‘Š”ƒŒƒ•˜‘Œ‘ƒ”ƒ˜‘ƒ- ˜‘†‡ǡ‹ Œ‹ŠƒƒŽ‹œ‹”ƒŽƒ•–‡ƒ”‡†‹–‹”ƒŽƒ„‘”ƒ–‘”‹Œǡ †‘†ƒ–‘‘”‘‰ͷͶͶ˜œ‘”…‡˜ƒƒŽ‹œ‹”ƒ–—†‹ƒ…‹‘ƒŽ- ‹Š ˜‹”‘˜Ǥƒ ‘„‘«Œ— –—Œƒ Œ‡ –‘ œƒ‰‘–‘˜ŽŒ‡‘ œ ˜ŽŒ—«—Œ‡–‡•‘•‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡œŽ‘ƒŽ‹‹•—’‘•–‹ ‘˜‘•–‹‘—•Ǥ ‹Žƒ„‘”ƒ–‘”‹Œœƒœ†”ƒ˜Œ‡ǡ‘‘ŽŒ‡‹Š”ƒ‘Ǥ‘‰‘•–‘•– ”‡†„‘‘˜‘†‘˜ƒ”•–˜‡‡‘„‘«Œ—œƒ˜‘†‘–‡Ž‘ ‹—’‘”ƒ„‘ƒŒ‘˜‡Œæ‡–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‡œƒœƒœƒ˜ƒŒ‡‹ Trajnostna naravnanost in zavezanost ˜‘†‘‘•‹‘˜”ƒ˜•‘Ǧ–—Œ•‡‰ƒ’‘ŽŒƒǤƒ—”‡†„ƒ ‘†’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡ƒ’ƒ˜‘”‡āŒ—ǤƒƒŽ‹œ Œ‡ ‡† ƒŒ˜‹æŒ‹‹ ˜ †”āƒ˜‹ Ȃ ‹”‘„‹‘Ž‘捋 k izboljšavam ’ƒ”ƒ‡–”‹ •‡’”‡˜‡”ŒƒŒ‘˜•ƒŒ†˜ƒ”ƒ– –‡†‡•‘ǡƤ- †‘Ž‘«ƒ ’‘•‡„‡ ˜ƒ”•–˜‡‡ ”‡ā‹‡ǡ ‹ ‘‡Œ—Œ‡Œ‘ 1HSUHFHQOMLYQDUDYQLYLUğOWUDFLMD œ‹ƒŽ‘Ǧ‡‹Œ•‹ ’ƒ ˜•ƒŒ ‡”ƒ– –‡†‡•‘Ǥƒæƒ †‡Œƒ˜‘•–‹ǡ ‹„‹ ŽƒŠ‘‡‰ƒ–‹˜‘˜’Ž‹˜ƒŽ‡ƒ’‘†- ƒ ‹œ‡† ’‘‡„‹Š ’”‡†‘•–‹ ˜‘†‘‘•”„- in minimalna obdelava vode •”„ œƒ ƒ‘˜‘•– ‹ •–ƒŽ‘ •’”‡ŽŒƒŒ‡ –‡” Š‹–”‘ –ƒŽ‹…‘ǡ˜ŽŒ—«‘œ—’‘”ƒ„‘’‡•–‹…‹†‘˜‹‰‘Œ‹Žǡ‘†- ‡‰ƒ •‹•–‡ƒ –—Œ Œ‡ –”ƒŒ‘•–ƒ ƒ”ƒ˜ƒ‘•– ’”‹ —”‡’ƒŒ‡˜’”‹‡”—‡•Žƒ†‘•–‹•‘–‡‡ŽŒœƒœƒ- Žƒ‰ƒŒ‡‘†’ƒ†‘˜–‡”‰”ƒ†Œ‘‘„Œ‡–‘˜Ǥ ‡Ž ˜‘†‡ ˜ ˜‘†‘‘•”„‡ •‹•–‡— –—Œ •‡ ƒ- —’”ƒ˜ŽŒƒŒ—‹ˆ”ƒ•–”—–—”‡Ǥ‘—ƒŽ‡’‘†Œ‡–Œ— «”’ƒ ‹œ ’Ž‹–˜‹Š ˜‘†Œƒ‘˜ǡ ˜‡«‹ƒ ’ƒ ‹œ ‰Ž‘„‹•‹Š –—Œ•‹’”‹œƒ†‡˜ƒ‘ǡ†ƒ„‹ •”‡†•–˜ƒ ‹œƒ‘”–‹œƒ…‹Œ- ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‡˜ƒ”‡‹«‹•–‡’‹–‡˜‘†‡Ǥ ‹…‡” •‡ ˜ ˜‘†‹ ‘„«ƒ•‘ æ‡ œƒœƒŒ‘‘•–ƒ‹ ’‡- ˜‘†Œƒ‘˜ǡ ‹ •‘ œƒæ«‹–‡‹ ’”‡† ’‘˜”拐•‹‹ ˜’Ž‹- •‹Š†ƒŒƒ–‡˜ ˜ …‡Ž‘–‹ ƒ‡‹Ž‹ œƒ‘„‘˜‘ ‹ ”ƒœ˜‘Œ ‡œ—Ž–ƒ–‹ ”‡†‹ŠƒƒŽ‹œƒā‡Œ‘ǡ†ƒ’–—Œ•ƒ’‹–ƒ •–‹…‹†‘˜ǡƒ–‡”‹Š—’‘”ƒ„ƒ Œ‡˜Ž‘˜‡‹Œ‹ ‹˜˜”‘’‹ ˜‹ ‹ ‘‡•ƒā‡Œ‡Ǥ,‡’”ƒ˜ Œ‡ ˜‘†ƒ ‹œ ‰Ž‘„‹•‹Š ‹ˆ”ƒ•–”—–—”‡ǡƒ”Œ‡’‘‡„‡‘”ƒ–”ƒŒ‘•–‹ ˜‘†ƒ †‘•‡‰ƒ ‹ ’”‡•‡‰ƒ ˜•‡ œƒŠ–‡˜‡ •Ž‘˜‡•‡ ā‡’”‡’‘˜‡†ƒƒǡƒ•‡œ‡æƒŒ‡˜‘†‡‹œ”ƒœŽ‹«‹Š ˜‘†Œƒ‘˜˜˜‘†‘‘•”„‡•‹•–‡—–—Œ ‹œŒ‡‘ ‘•”„‹Ǥ,‡’”ƒ˜Œ‡ƒ‘˜‘•–˜‘†‡ā‡ƒœƒ˜‹†ŽŒ‹˜‘˜‹- œƒ‘‘†ƒŒ‡ ‹ ‡˜”‘’•‹Š †‹”‡–‹˜Ǥ  ƒ•’”‘–Œ— œ ˜‹”‘˜ ’‘•”„‹ǡ †ƒ †‘ —’‘”ƒ„‹‘˜ ’”‹†‡ •Žƒ†ƒ «‹•–ƒǡ ˜•‡„—Œ‡ •Ž‡†‹ ƒ‰ƒƒ ‹ ā‡Ž‡œƒǡ ‹ ŽƒŠ‘ •‘‹ ”ƒ˜‹ǡ ‘•–ƒŒƒ‘ ‘•”‡†‘–‘«‡‹ ƒ †‘Ž‰‘”‘«‡ ‘‰‹‹ †”—‰‹‹ •‹•–‡‹ ‘•”„‡ ’‹–‡ ˜‘†‡ǡ Œ‡” ˜‘†ƒ•«‹ƒŒæ‘˜•‡„‘•–Œ‘–‡Š•‘˜‹Ǥ—†‹‘- ’‘˜œ”‘«ƒ–ƒ ‘„ƒ”˜ƒŒ‡ ‹ ‘–‘•–Ǥ ƒ–‘ •‡ ˜‘†ƒ …‹ŽŒ‡ǡ‘–•‘œƒŒæ‡˜ƒŒ‡‹œ‰—„˜‘”‡āŒ—ǡ懄‘ŽŒæƒ Œ‡Ž‘”‹”ƒŒ‡—Œ‘œƒœƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‡˜ƒ”‘•–‹ǡ˜‘†ƒ …‡–”ƒ…‹Œ‡‹–”ƒ–‘˜’”ƒ˜‹Ž‘ƒ‹•‘˜‹•‘‡ǡ«‡’”ƒ˜•‘ ’”‡† †‹•–”‹„—…‹Œ‘ ’‘‡‘† ƤŽ–”‹”ƒǡ †ƒ •‡ –‡ •‘˜‹ œƒæ«‹–ƒ˜‹”‘˜‹’‘˜‡«ƒŒ‡‡‡”‰‡–•‡—«‹‘˜‹–‘•–‹ ˜ ’–—Œ•‹ ”‡‰‹Œ‹ ‹œƒœ—Œ‡ ƒ” Ϳͻ ά ‹”‘„‹‘Ž‘捑 ˜‘†Œƒ‹ƒ‘„‘«Œ—ǡ‹Œ‡„‹Ž‘˜’”‡–‡Ž‘•–‹‘«‘ ‘†•–”ƒ‹Œ‘Ǥ‘†‹•‡‘„–‡†‘†ƒ‹‹ƒŽƒ‘Ž‹«‹ƒ ’”‹ «”’ƒŒ— ‹ †‹•–”‹„—…‹Œ‹ ˜‘†‡Ǥ ‘˜”•–ƒ ˜Žƒ‰ƒŒƒ —•–”‡œ‘•–˜œ‘”…‡˜ǡ‡†–‡‘˜œ‘”…‹‹œ‰Ž‘„‹•‹Š ’”‡’”‡†‡‘•‡–‹Œ•–˜‘Ǥ ƒ–”‹Œ‡˜‡‰ƒ Š‹’‘Ž‘”‹–ƒǤƒ ’‘•–‘’‡ Œ‡ ƒ–ƒ«‘ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ǡ†ƒ„‘˜‘†ƒƒ–—Œ—‘•–ƒŽƒ‡†ƒŒƒ- ˜‘†Œƒ‘˜†‘•‡‰ƒŒ‘ͷͶͶά—•–”‡œ‘•–Ǥ‘’‘‡‹ǡ ƒ‘ •–”‘‰‹ —”‡’‹ ‹ ƒ†œ‘” ƒ –‡Š ‘„‘«Œ‹Š ƒ†œ‘”‘˜ƒ‹—’‘”ƒ„ŽŒƒŽ‡ƒŒƒŒæ‡‘ā‡‘Ž‹- ‘˜‘•–‡Œæ‹‹˜†”āƒ˜‹–—†‹œƒ’”‹Š‘†Œ‡‰‡‡”ƒ…‹Œ‡Ǥ Kakovost notranjega zraka vpliva na naše zdravje in počutje Raziskave kažejo, da žen notranji zrak blag kognitiv- ciklira in v stanovanju ohranja v povprečju preživimo ni upad in poveča krhkost. To prijetno temperaturo. Seveda približno 90 % svojega zlasti velja tam, kjer za ogreva- je izjemnega pomena tudi re- časa v zaprtih prostorih, nje stanovanj uporabljajo trda dno vzdrževanje prezračevalnih tako doma, v službi, goriva. sistemov, saj s tem zagotovimo šoli, vrtcih, trgovinah, Kot pojasnjujejo na NIJZ, pre- učinkovito delovanje in dolgo ži- zračevanje pomeni zmanjša- vljenjsko dobo. Redno je treba restavracijah in drugod. nje koncentracije onesnaževal čistiti in zamenjati filtre, čistiti iz- Zato je kakovost notran- v notranjem zraku na način, da menjevalnike toplote ter pregle- jega zraka izrednega večja količina zunanjega zra- dovati in čistiti ventilatorje. pomena, saj ima nepo- ka pride v stanovanje. »Prosto- Za vgradnjo prezračevalnih sis- sreden učinek na naše re prezračimo od pet do deset temov z rekuperacijo je moč zdravje. minut večkrat na dan, še po- pridobiti tudi subvencije Eko sebej po kuhanju in prhanju. Kot na svoji spletni strani po- sklada, kar zmanjša končni stro- Vedno dobro prezračimo tudi jasnjujejo na Nacionalnem šek naložbe. po uporabi čistil, detergentov inštitutu za javno zdravje, je ka- in drugih izdelkov, ki sproščajo kovost zraka v naših domovih, kemikalije v zrak, ter v prime- na delovnih mestih in v drugih ru, da je v objektu izmerjena javnih objektih zelo različna, povečana koncentracija rado- odvisno od materialov, upo- na. Na trgu obstajajo napredni rabljenih pri gradnji in opremi sistemi učinkovitega prezrače- prostorov, pa tudi od prisotnosti vanja z rekuperacijo toplote, različnih potrošniških izdelkov, ki so v novejših, predvsem jav- rasti plesni in načina ogrevanja. nih zgradbah, tudi že sistem- Onesnaženost notranjega zra- sko vgrajeni. Prezračevanje z ka lahko povzročijo različni viri, odpiranjem oken in vrat nam kot so odprta kurišča, gradbeni včasih pomaga tudi uravnava- materiali in pohištvo, čistila, sis- temi hlajenja, vlažilniki in osve- ti temperaturo notranjega zra- žilci zraka, prižiganje sveč, kadil ka. Vlažnost zraka v prostorih in kajenje. je priporočljivo vzdrževati med 40 % in 60 %,« so zapisali. V Bistveno bolj kot odrasli so na notranjih prostorih izpostavlje- onesnaženje zraka občutljivi ot- nost delcem zmanjšamo tako, roci, saj so njihove dihalne poti da bivalne prostore temeljito in pljuča še v razvoju – dihalne prezračimo v času dneva, ko poti so ožje, mehanizmi za ob- je izpostavljenost najmanjša, rambo slabše razviti, število vdi- to je običajno v jutranjih urah, hov in izdihov v časovni enoti pred prometno konico. V zapr- pa je večje, kot pri odraslih – ta- ko so tudi bolj izpostavljeni one- tih prostorih ne kadimo in ne snaženemu zraku kot odrasli. prižigamo sveč, priporočljivo Pri starejših povzroča onesna- je, da omejimo ali prenehamo uporabljati peči na trda goriva in kamine z odprtim kuriščem. Kolofon Priporočena je uporaba visoko Pred kurilno sezono, učinkovitih kurilnih naprav, pri oglasna priloga katerih je treba upoštevati na- Štajerskega tednika vodila za pravilno kurjenje. 7. oktober 2025 Če se odločimo za vgradnjo prezračevalnega sistema, je Urednik priloge: najbolje celoten proces prepus- Jože Mohorič titi strokovnjakom. Tako bo pre- Fotografije: zračevalni sistem prilagojen Črtomir Goznik našemu domu in načinu življe- Avtorji prispevkov: nju. Sodobni prezračevalni sis- Jože Mohorič, temi z rekuperacijo toplote so Natalija Škrlec zasnovani tako, da nudijo naj- Lektoriranje: večjo možno energetsko učin- Lea Skok Vaupotič kovitost in minimalno izgubo Tehnično urejanje: toplote. Sistemi namreč toplo- Jože Mohorič to iz izrabljenega zraka vračajo v prostor, kar občutno zmanjša Trženje: Marketing družbe Radio porabo energije za ogrevanje. Tednik Ptuj Toploto, ki bi sicer uhajala sko- zi okna, prezračevalni sistem re- 2 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Zakaj potrebujemo detektor Kako deluje detektor? Naprava neprestano meri kon- ogljikovega monoksida centracijo plina v zraku. Ko ra- ven preseže varno mejo, sproži =9$ 0, /( 7 glasen alarm, podoben tistemu Ogljikov monoksid je pogosto kisik. To pomeni, da telo ostane pri detektorju dima. imenovan »tihi ubijalec«. Je plin brez kisika, kar lahko povzroči brez barve, vonja in okusa, ki na- glavobol, omotico, slabost in ut- Kam ga namestiti? staja pri nepopolnem izgorevanju rujenost. Ob višjih koncentracijah Detektor ogljikovega monoksi- goriv, kot so drva, premog, ze- pa hitro pride do izgube zavesti da je nujno namestiti v prostor, meljski plin, kurilno olje ali peleti. in smrti. Žrtve pogosto sploh ne kjer uporabljate kamin ali peč, Prav njegova neopaznost ga de- zaznajo, da so v nevarnosti. 0,7+259$7PRQWDçDLQåWDODFLMWUJRYLQDLQVWRULWYHGRR priporočljiva pa je tudi namesti- la tako nevarnega – človek ga ne Do zastrupitev najpogosteje pri- tev v prostore, kjer uporabljate more zaznati, dokler ni prepozno. de v stanovanjih, kjer: https://mithorvat.si/ štedilnik ali plinske naprave, ter Zato je detektor ogljikovega mo- - uporabljajo kamine, peči na dr- v bližino spalnih prostorov, da noksida ena najpomembnejših va, plinske grelnike ali pelete, 0217$æ$2*5(9$/1,+92'292'1,+./,0$ vas opozori tudi ponoči. Ideal- naprav za varnost doma. - so prezračevalni sistemi slabo na višina namestitve je v višini ,13/,1292'1,+1$35$9 Zakaj je ogljikov vzdrževani, oči ali nekoliko višje, saj se oglji- - dimniki niso očiščeni, monoksid nevaren? kov monoksid enakomerno po- 32%5(æ-($9,'(035,378-8 - ali pa se uporabljajo plinske razdeli po prostoru. Izogibajte JVP Ko ga vdihnemo, se veže na he- naprave v zaprtih prostorih brez se postavitvi neposredno ob vir moglobin v krvi veliko hitreje kot zadostnega prezračevanja. toplote. Promocijsko sporočilo /*WRSORWQHËUSDONHLQNOLPDWVNHQDSUDYHŋ ]DQHVOMLYDSULKRGQRVWRJUHYDQMD œƒ†Œ‹Š Ž‡–‹Š •‡ Œ‡‘‰”‡˜ƒŒ‡‘«‘ •’”‡‡- œ˜‹æ—Œ‡‘«Ǥ‡œ—Ž–ƒ–•‘ǣ 0RĜQRVWKLEULGQHJDVLVWHPD nilo. Tradicionalni sistemi na fosilna goriva so vse • †‘͹Ͷܐ‹āŒƒ’‘”ƒ„ƒ‡Ž‡–”‹«‡‡‡”‰‹Œ‡ǡ  ’‘—Œƒ‘ā‘•–Š‹„”‹†‡‰ƒ•‹•–‡ƒǡŒ‡”•‡ ƒŒ’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡‹ǡƒ†‘‡æ«ƒŒ‘Œ‹Š’ƒ‡–‡ǡ‡‡”- • ƒŒæƒ‘„”ƒ„ƒ‘’‘‡–ǡ .OLPDWVNHQDSUDYH/*ŋRJUHYDQMH –‘’Ž‘–ƒ«”’ƒŽƒ’‘˜‡ā‡œ‘„•–‘Œ‡«‹˜‹”‘‘‰”‡- ‰‡–•‘ —«‹‘˜‹–‡ ‹ ‘‘ŽŒ— ’”‹Œƒœ‡ ”‡æ‹–˜‡Ǥ‡† • –‹æŒ‡†‡Ž‘˜ƒŒ‡ǡ ˜ƒŒƒǡ ƒ ’”‹‡” • ’Ž‹•‹ ‘–Ž‘Ǥ‘ ‘‘‰‘«ƒ LQKODMHQMHYHQHP ˜‘†‹Ž‹‹ ’‘—†‹‹ ƒ –‡ ’‘†”‘«Œ— Œ‡  ǡ ‹ œ • †ƒŽŒæƒā‹˜ŽŒ‡Œ•ƒ†‘„ƒƒ’”ƒ˜‡Ǥ ˜‡«Œ‘’”‹Žƒ‰‘†ŽŒ‹˜‘•–ǡ•ƒŒŽƒŠ‘—’‘”ƒ„‹‘„‹‹- ‘Ž‡‰–‘’Ž‘–‹Š«”’ƒŽ ’‘—Œƒ–—†‹Ž‹ƒ–•‡ ˜‡Ž‹‘’ƒŽ‡–‘–‘’Ž‘–‹Š«”’ƒŽ‹Ž‹ƒ–•‹Šƒ’”ƒ˜ œ†”—ā—Œ‡ •‘†‘„‡†‹œƒŒǡ ˜”Š—•‘ –‡Š‘Ž‘‰‹Œ‘ ‹ 7LKRGHORYDQMH ”ƒ’”‡†‘•–‹”ƒœŽ‹«‹Š–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‰Ž‡†‡ƒ–”‡—–‡ ƒ’”ƒ˜‡ǡ‹‘‘‰‘«ƒŒ‘ŠŽƒŒ‡Œ‡’‘Ž‡–‹‹œƒ‡•ŽŒ‹˜‘ ’‘‰‘Œ‡‹•–”‘捇‡‡”‰‹Œ‡Ǥ ‘‰”‡˜ƒŒ‡’‘œ‹‹ǤƒŒ‘˜‡Œæ‘‹˜‡”–‡”–‡Š‘Ž‘‰‹- ‹œ‡‘„”ƒ–‘˜ƒŽ‡•–”‘捇Ǥ  ’‘•˜‡«ƒ˜‡Ž‹‘’‘œ‘”‘•–‹—†‘„Œ—Ǥ –‘’Ž‘- Œ‘Ž‹ƒ–•‡ƒ’”ƒ˜‡’‘”ƒ„‹Œ‘‹‹ƒŽ‘‡Ž‡–”‹«- –‡ «”’ƒŽ‡ •‘ œƒ•‘˜ƒ‡ œ †‘†ƒ–‘ œ˜‘«‘ ‹œ‘- /*7KHUPD90RQREORF5ŋ ‡‡‡”‰‹Œ‡‹•‘‘†Ž‹«ƒ”‡æ‹–‡˜œƒ˜‡•‡•‡œ‘‡ (QHUJLMVNDXËLQNRYLWRVW Žƒ…‹Œ‘ ‹ ‘’–‹‹œ‹”ƒ‘ ˜‡–‹Žƒ–‘”•‘ –‡Š‘Ž‘‰‹Œ‘Ǥ QRYDJHQHUDFLMDËUSDON ƒŽ‹ œƒ ‘„Œ‡–‡ǡ Œ‡” ‹ Žƒ•‹«‡‰ƒ ‘‰”‡˜ƒŒƒǤƒ‘ LQVRGREHQYLGH] ƒ˜‡Š”—’ƒ’”‹†‡Ž‘˜ƒŒ—œƒæƒā‡‘†͹͸†ǡƒ” ƒŒ‘˜‡Œæ‡”‡æ‹–˜‡˜’‘—†„‹•‘–‘’Ž‘–‡«”’ƒŽ‡ —’‘”ƒ„‹ œ ‡‘ƒ’”ƒ˜‘†‘„‹ …‡Ž‘˜‹–‘ ”‡æ‹–‡˜ œƒ  ā‡˜‡« Ž‡–ƒ’‘•–ƒ˜ŽŒƒ•–ƒ†ƒ”†‡ƒ’‘†”‘«Œ— Œ‡’”‹‡”ŽŒ‹˜‘œ†‡Ž‘˜ƒŒ‡ŠŽƒ†‹Ž‹ƒǤ‘Œ‡ŽŒ—«ƒ  œ͸ͿͶǤ‹‘†‡Ž‹†‡Ž—Œ‡Œ‘œ‘‘ŽŒ—’”‹Œƒœ‹ŠŽƒ- ˜•‡Ž‡–‡«ƒ•‡Ǥ —†‘„Œƒ †‘ƒǤƒæ‡ –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ‡ •‘ –‡Š‹«‘ ’”‡†‘•–œƒ—’‘”ƒ„‹‡ǡ‹ā‡Ž‹Œ‘‹”Ǥ †‹Ž‹•”‡†•–˜‘͸ͿͶǡ‹‹ƒ‹œŒ‡‘‹œ‡˜’Ž‹˜ †‘˜”懐‡‹‘„Ž‹‘˜‘’”‹Žƒ‰‘Œ‡‡‘†‡”‹’”‘- ƒ‡–ƒ”‡‰—Žƒ…‹ŒƒȂ‘ā‘•–’‘˜‡œƒ˜‡•’ƒ- ƒ‰Ž‘„ƒŽ‘•‡‰”‡˜ƒŒ‡Ǥ ,%/2GbRbRŋOHWVWURNRYQRVWL •–‘”‘Ǥ ‘Ž‡‰ ‡•–‡–•‡‰ƒ ˜‹†‹ƒ ‘‘‰‘«ƒŒ‘ –—†‹ ‡–‹ –‡Ž‡ˆ‘‘ ’”‡‘ ƒ’Ž‹ƒ…‹Œ‡   Š‹ǡ ‘‘„Ž‘͸ͿͶŽƒŠ‘—•–˜ƒ”‹–‡’‡”ƒ–—”‘˜‘†‡ LQWUDGLFLMH ‘„«—–‡’”‹Š”ƒ‡’”‹•–”‘捋Š‘‰”‡˜ƒŒƒǡƒ”’‘- ‘‘‰‘«ƒƒ†œ‘”ƒ†‘‰”‡˜ƒŒ‡–—†‹ƒ†ƒŽŒƒ˜‘Ǥ †‘ͽͻ닐†‡Ž—Œ‡’”‹–‡’‡”ƒ–—”ƒŠ†‘Ȃ͸;λǤ‡” ƒ—•’‡æ‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡‹’‘†’‘”‘Œ‡ŽŒ—«‡’ƒ”- –”Œ—Œ‡Œ‘–—†‹文˜‹Ž‹…‡”–‹Ƥƒ–‹ήήή”ƒœ”‡†ƒǤ =DQHVOMLYRGHORYDQMHWXGLSUL Œ‡‰Žƒ˜‹˜‹”‡‡”‰‹Œ‡ǡ‹Œ‘—’‘”ƒ„ŽŒƒǡƒ”ƒ˜ƒǡœƒ‰‘- –‡”ǤŽ‘˜‡‹Œ‹ā‡˜‡«‘–͹ͶŽ‡–œƒ •”„‹‘˜ QL]NLKWHPSHUDWXUDK tavlja trajnostno ogrevanje z energijskim razredom ’‘†Œ‡–Œ— ǡ †Ǥ ‘Ǥ ‘Ǥ ƒæƒ ‡‹’ƒ Œ‡ •‹‘‹ œƒ 0RQREORNLQVSOLWL]YHGEHŋ ήήήǤ ‡ƒ–‡”‹ ‘†‡Ž‹ †‘•‡‰ƒŒ‘ ͷͶͶǦ‘†•–‘–‘ ’”‘ˆ‡•‹‘ƒŽ‘•–ǡ ”‡•‘•– ‹ –”ƒ†‹…‹Œ‘Ǥ ‘—Œƒ‘ SULODJRGOMLYRVW]DYVDNGRP   –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ‡ •‘ —•–˜ƒ”Œ‡‡ œƒ ‡˜”‘’•‘ ‘«–—†‹’”‹Ȃ͸ͶλǤ …‡Ž‘˜‹–‡ •–‘”‹–˜‡ Ȃ ‘† •˜‡–‘˜ƒŒƒ ’”‹ ‹œ„‹”‹ ’”ƒ˜‡   –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ‡ •‘ ƒ ˜‘ŽŒ‘ ˜‘‘„Ž‘ ‹ ’‘†‡„Œ‡Ǥ ƒ‡•ŽŒ‹˜‘ †‡Ž—Œ‡Œ‘ –—†‹ ’”‹ œ—ƒŒ‹Š ƒ’”ƒ˜‡ǡ ƒ‘˜‘•–‡ ‘–ƒā‡ †‘ œƒ‡•ŽŒ‹˜‡‰ƒ •’Ž‹–‹œ˜‡†„‹Ǥ –‡’‡”ƒ–—”ƒŠ†‘Ȃ͸ͻλǡ‘‰”‡˜ƒŒ‡ –‘”‡Œ‹˜’”ƒ- 5LQ5ŋUD]OLNDPHG •‡”˜‹•ƒǤ”ƒ˜œƒ–‘Œ‡ ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡā‡–”‹†‡•‡–Ž‡–Œƒ 掌‹˜‘‹–‹˜ƒŒŠŽƒ†‡Œæ‹Š†‡ŠǤ«‹‘˜‹–‘•–•‹•–‡- Ȉ ‘‘„Ž‘ œ†”—ā—Œ‡ ˜•‡ ŽŒ—«‡ ‘’‘‡–‡ KODGLOQLPLSOLQL œƒ—’ƒŒƒ˜”‡†‡ƒ•Ž‘˜œƒ˜•‡ǡ‹ā‡Ž‹Œ‘†‘Ž‰‘”‘«‘ ƒ‘•–ƒŒƒ˜‹•‘ƒǡƒ”œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ•–ƒŽ‘—†‘„Œ‡Ǥ Ž‡˜œ—ƒŒ‹‡‘–‹ǡƒ”’‘‡‹ŽƒāŒ‘˜‰”ƒ†Œ‘‹  ’”‹–‘’Ž‘–‹Š«”’ƒŽƒŠ—’‘”ƒ„ŽŒƒŠŽƒ†‹Ž‹•”‡†- ”‡æ‹–‡˜‘‰”‡˜ƒŒƒǤ ƒŒ’”‘•–‘”ƒœ‘–”ƒŒ•–ƒ˜„‡ȋ”ƒœ‡’”‹‘†‡- •–˜‹͹͸‹͸ͿͶǤ   –‘’Ž‘–‡ «”’ƒŽ‡ ‹ Ž‹ƒ–•‡ ƒ’”ƒ˜‡ so Ž‹Šœ͸ͿͶȌǤ Ȉ ͹͸Œ‡ŠŽƒ†‹Ž‹’Ž‹‘˜‡‰‡‡”ƒ…‹Œ‡ǡ‹Œ‡‡‡”- †‘ƒœǡ†ƒŒ‡‘ā‘œ†”—ā‹–‹˜”Š—•‘–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‘ǡ Ȉ ’Ž‹– ‹œ˜‡†„ƒ ‘‘‰‘«ƒ ˜‡« ƪ‡•‹„‹Ž‘•–‹ǡ •ƒŒ ‰‡–•‘ —«‹‘˜‹– ‹ ‹ƒ „‹•–˜‡‘ƒŒæ‹ ˜’Ž‹˜ —†‘„Œ‡‹•”„œƒ‘‘ŽŒ‡Ǥƒ’”‡†‹‹Žƒ•–‘•–‹ǡ •–ƒ‘–”ƒŒƒ‹œ—ƒŒƒ‡‘–ƒŽ‘«‡‹Ǥ‘’‘‡- ƒ‘‘ŽŒ‡‘–•–ƒ”‡Œæ‹ͺͷͶǤ ‘–•‘ ‹˜‡”–‡”‘’”‡•‘”ǡ –‹Š‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡ǡ‘†’‘”- ‹ –‹æŒ‡†‡Ž‘˜ƒŒ‡˜’”‘•–‘”— ‹‘ā‘•–˜‡«Œ‡ Ȉ ͸ͿͶ’ƒŒ‡ƒ”ƒ˜‘ŠŽƒ†‹Ž‘•”‡†•–˜‘ǡ‹•‘”ƒŒ ‘•– ƒ ‹œ‡ –‡’‡”ƒ–—”‡ ‹ —’‘”ƒ„ƒŠŽƒ†‹Ž‡‰ƒ ‘††ƒŽŒ‡‘•–‹œ—ƒŒ‡‡‘–‡‘†‘„Œ‡–ƒǤ ‹ƒ˜’Ž‹˜ƒƒ‰Ž‘„ƒŽ‘•‡‰”‡˜ƒŒ‡ȋ ̵͹ȌǤ •”‡†•–˜ƒ͸ͿͶǡ ’‘—Œƒ”‡æ‹–˜‡ǡ‹•‘’”‹’”ƒ˜ŽŒ‡‡ ‘Ž‡‰ –‡‰ƒ Œ‡ †‘Ž‰‘”‘«‘ •–ƒ„‹Žƒ ”‡æ‹–‡˜ǡ •ƒŒ ƒ’”‹Š‘†‘•–Ǥ ,QYHUWHUNRPSUHVRUŋPDQMĄDSRUDED —•–”‡œƒ’”‹Š‘†Œ‹‘‘ŽŒ•‹œƒŠ–‡˜ƒǤ †‘Ž‰‘Ž‡–‹’ƒ”–‡”Œ‡ ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ’ƒ‹ƒ ”…‡˜•ƒ‡ –‘’Ž‘–‡«”’ƒŽ‡Œ‡‹˜‡”–‡”‘- ƒœŽ‹ƒ Œ‡ ’”‡†˜•‡ ˜ ‡‘Ž‘捇 ˜‹†‹— Ȃ ͹͸ —’‡…œƒ‰‘–‘˜‹Ž‘ǡ†ƒ„‘’”‡Š‘†ƒ•‘†‘„‘‘‰”‡- ’”‡•‘”ǡ ‹ •‡ †‹ƒ‹«‘ ’”‹Žƒ‰ƒŒƒ –”‡—–‹ ’‘- Œ‡ –”‡—–‘ 拔‘‘ —’‘”ƒ„ŽŒ‡ •–ƒ†ƒ”†ǡ ͸ͿͶ ’ƒ ˜ƒŒ‡’”‡’”‘•–ǡ•–”‘‘˜‡‹œƒ—’ƒŒƒ˜”‡†‡Ǥ –”‡„ƒ ‘‰”‡˜ƒŒƒǤ ƒ‡•–‘ †ƒ „‹ †‡Ž‘˜ƒŽ ˜‡†‘ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒƒ•Ž‡†Œ‹‘”ƒ˜–”ƒŒ‘•–‡‘‰”‡˜ƒ- ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ‹ƒ”•‹–”‰͹ǡ͸͸ͻͶ–—Œ • ’‘Ž‘‘«Œ‘ǡ ‘’”‡•‘” •ƒ‘†‡Œ‘ œ‹ā—Œ‡ ƒŽ‹ Œ—Ǥ ™™™Ǥ‹„Ž‘Ǥ•‹ PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 Promocijsko sporočilo Toplina jeseni – kako se ogrevati v prehodnem času 2*5(9$-026(9$5o12 1$6752¦.(/$+.293/,9$026.83$- ƒ”«ƒ‹—«‹‘˜‹–ƒ’‘”ƒ„ƒ‡‡”‰‹Œ‡Œ‡naloga vsehǡ–ƒ‘†‹•–”‹„—–‡”Œƒ–‘’Ž‘–‡‘–‘†Œ‡ƒŽ…‡˜Ǥ ’‘•‘†‘„‹–˜‹Œ‘‘–Ž‘˜‹…‡ƒ‘Ž‡”Œ‡˜‹…‡•–‹•‘•‡•–”‘捋œƒ‘‰”‡˜ƒŒ‡œ‹āƒŽ‹ǡ•ƒŒ•‡˜ƒŒ˜‡«Œ‹‘ā‹ ‡”‹‹œ‘”‹æ«ƒ‘˜‘–‡ŽƒŽ‡•‘„‹‘ƒ•‘ǡ‹Œ‡–ƒ–”‡—–‡…‡‡Œæ‹‡‡”‰‡–Ǥƒ‘•‡’ƒ•‘˜ƒ‡‡”‰‹Œƒ ’”‘‹œ˜ƒŒƒ‹œŽ‡•‹Š•‡ƒ…‡˜ǡ‘„‹œ‹Šœ—ƒŒ‹Š–‡’‡”ƒ–—”ƒŠ‹’‘˜‡«ƒ‹Š’‘–”‡„ƒŠ‘‰”‡˜ƒŽ‡‘«‹ •‡Œ‹’”‹†”—ā‹æ‡’Ž‹Ǥ”‘‹œ˜‘†‹˜‹”Œ‡Ž‡†‡Ž…‡Ž‘–‡‰ƒ•‹•–‡ƒ†ƒŽŒ‹•‡‰ƒ‘‰”‡˜ƒŒƒǡœƒ–‘‘”ƒ‘ ˜ƒ”«‹’‘”ƒ„‹‡‡”‰‹Œ‡’”‹•’‡˜ƒ–‹˜•‹Ǥ Jesenski dnevi so lahko prav Udobje brez pomeni občutne prihranke,« nepredvidljivi – jutra in veče- pretiranih stroškov pravijo energetski svetovalci. ri so hladni, čez dan pa sonce Poleg tega se priporoča zrače- še prijetno ogreje prostore. V Strokovnjaki opozarjajo, da je nje v kratkih, intenzivnih inter- takšnem prehodnem obdob- ravno v prehodnem obdob- valih, da toplota ne uhaja po ju se marsikdo sprašuje, kako ju pomembno ogrevati premi- nepotrebnem. smiselno ogrevati dom, da ne bi šljeno. Centralno ogrevanje za Tako lahko z nekaj preprostimi po nepotrebnem trošil energije zdaj lahko še počaka – dovolj rešitvami v jesenskem času oh- in denarja. Za centralno ogre- je, da ogrejemo le prostore, kjer ranimo prijetno toploto doma, vanje se zdi prezgodaj, a obču- se največ zadržujemo, in da ne ne da bi ob tem prehitro poseg- tek mraza v bivalnih prostorih dvigujemo temperature po ne- li po celodnevnem centralnem .$-/$+.26725,026$0, je vseeno neprijeten. Na voljo potrebnem. »Že stopinja manj ogrevanju. Ǥ‘†‡˜‹•‡’”‹’‘”‘«ƒ–‡’‡”ƒ–—”ƒ‡†͸Ͷ닐͸ͷ je nekaj priročnih rešitev, ki so λ˜’”‘•–‘”‹ŠǡŒ‡”•‡œƒ†”ā—Œ‡‘ƒŒ˜‡««ƒ•ƒǡ’‘‘«‹’ƒŒ‡’”‹’‘”‘«ŽŒ‹˜‘œ‹āƒŒ‡ƒͷͼ놑 energetsko učinkovite in eno- ͷ; λǡƒ”’”‹•’‡˜ƒ„‘ŽŒæ‡—•’ƒ…—‹‡‡”‰‡–•‹—«‹‘˜‹–‘•–‹Ǥ stavne za uporabo. ‘•”„‹‘ǡ†ƒ•‡’”‘•–‘”‹stalno (minimalno) ogrevajoǡ–—†‹‘•‘‘†•‘–‹Ǥƒ•‡–‘- Ogrevanje s ”‡Œ’‘‘«‹‹˜ƒæ‹‘†•‘–‘•–‹‡‘ŠŽƒ†‹Œ‘’”‡˜‡«ǡ•–‡•‡ŽƒŠ‘œƒŒæƒ’‘”ƒ„ƒ–‘’Ž‘–‡‹ klimatsko napravo ‘«‡‰ƒ•–”‘捃Ǥ Sodobne klimatske naprave omogočajo tudi gretje in so po- ”ƒ˜‹Ž‘’”‡œ”ƒ«—Œ‘’”‘•–‘”‡ǣ‘„”ƒ–‘–”ƒŒ‡‹–‡œ‹˜‡’”‡œ”ƒ«‡˜ƒŒ—„‘„‹•–˜‡- sebej primerne za prehodne ‘ƒŒ‹œ‰—„‘–’”‹†‡Ž‘‘†’”–‹Š‘‹Š†ŽŒ‡«ƒ•ƒǤ mesece. Prednost je hitra odziv- ‘‘«‹œƒ‰”‹‘œƒ˜‡•‡ǡ•’—•–‹‘”‘Ž‡–‡‹āƒŽ—œ‹Œ‡ǤŠŽƒ†‹Š‘«‡Š•‡•‘œ‹‘ƒ‹œ- nost – prostor segrejejo v nekaj ‰—„‹˜‡Ž‹‘–‘’Ž‘–‡Ǥœƒ’”–‹‹”‘Ž‡–ƒ‹ǡāƒŽ—œ‹Œƒ‹‹œœƒ‰”Œ‡‹‹œƒ˜‡•ƒ‹ŽƒŠ‘–‘’Ž‘–‡ minutah, delujejo pa po princi- pu toplotne črpalke zrak–zrak, ‹œ‰—„‡œƒŒæƒ‘–—†‹†‘͹ͶάǤ kar pomeni, da so energijsko ”‡˜‡”‹‘ǡƒŽ‹˜‡–‹Ž‹ƒ”ƒ†‹ƒ–‘”Œ‹Š†‡Ž—Œ‡Œ‘’”ƒ˜‹Ž‘Ǥ,‡œƒœƒ‘–‡āƒ˜‡ǡŒ‹Šœƒ‡ŒƒŒ- precej učinkovite. Klimatsko ‘•–‡”‘•–ƒ–•‹‹˜‡–‹Ž‹ǡ•ƒ–‡”‹‹„‘‘’”‹˜ƒ”«‡˜ƒŽ‹†‘;ά‡‡”‰‹Œ‡ǡ’‘–”‡„‡œƒ‘‰”‡- ogrevanje je primerno pred- ˜ƒŒ‡Ǥ‡†‘˜œ†”ā—Œ‘‘‰”‡˜ƒŽ‹•‹•–‡Ǥ vsem za dnevne prostore, kjer se največ zadržujemo. Pri tem ƒ˜‡†ƒŒ‘•‡ǡ†ƒ•‘˜˜‡«•–ƒ‘˜ƒŒ•‹•–ƒ˜„‹†‡Ž•—’‘•–‹Ǥƒæ‡˜‡†‡Œ‡‹ƒ˜’Ž‹˜ƒ pa ne gre pozabiti na redno či- •‘•‡†‡‹‘„”ƒ–‘Ǥ•‹skupaj smo odgovorniœƒ˜ƒ”«‘’‘”ƒ„‘‹œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‡’‘‰‘Œ‡˜œƒ ščenje filtrov, saj se le tako oh- „”‡œŠ‹„‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡•‹•–‡ƒǤ ranja dobra kakovost zraka. Infrardeči (IR) paneli 32'$/-¦$17(03(5$7851,5(½,0 IR-paneli prostor ogrevajo na ”œŽ‹Š†‡Šǡ‘„‘’‘–”‡„ƒ’‘‘‰”‡˜ƒŒ—˜‡«Œƒǡ•‡„‘—˜‡†‡Ž’‘†ƒŽŒæƒ”‡ā‹‘‰”‡- nekoliko drugačen način – ne ˜ƒŒƒǤ‰”‡˜ƒŒ‡•–ƒ˜„•‡„‘œƒ«‡Ž‘’”‡†˜‹†‘ƒ‘„–”‡–Œ‹—”‹œŒ—–”ƒŒ‹‘«ƒŽ‘‘„’‘Ž‘«‹Ǥ segrevajo zraka, temveč pred- „’‘†ƒŽŒæƒ‡”‡ā‹—‘‰”‡˜ƒŒƒ•‡‹–‡”‹‘‰”‡˜ƒŽ‹•‹•–‡‹’‘•Ž‡†‹«‘•–ƒ˜„ƒ‡‘ŠŽƒ†‹ mete in ljudi v prostoru, podob- ’‘’‘Ž‘ƒǡ˜•–ƒ‘˜ƒŒ‹Š•‡˜œ†”ā—Œ‡‘•–ƒ–ƒ –‡’‡”ƒ–—”ƒǡœƒ–‘‹’‘–”‡„‡’‘‘˜‹ no kot sonce. Toplota je zato œƒ‰‘‹’‘˜‡«ƒƒ‘«‘‰”‡˜ƒŒƒǤ–‡•‡•–”‘懍‘‰”‡˜ƒŒƒœƒ‘«‡—’‘”ƒ„‹‡‡œ˜‹- prijetna in enakomerna. Upo- rabljajo se lahko kot dopolnilni 旌‡ǡ–‡˜‡«†‡Œƒ•‘œ‹ā—Œ‡Ǥ vir ogrevanja, idealni pa so za Termostatski ventili ’”‹–‡‹‰”ƒŒ‘ŽŒ—«‘˜Ž‘‰‘Ǥ,‡œ†ƒ•‡–‡”‘•–ƒ–•‹˜‡–‹Žƒ•–ƒ˜‹ƒ•–‘’Œ‘ prehodne mesece, ko ne potre- ͹ȋ‘†ͻȌǡ˜‘«‡”‡ā‹—’ƒ’”Ǥƒ•–‘’Œ‘͸ȋ‘†ͻȌǤƒ–ƒƒ«‹œƒ†‘•–‹‘’‘‰‘Œ—ǡ†ƒ•‡’”‘•–‘”‹ bujemo velike moči, temveč le ‘•–ƒ–‘‘‰”‡˜ƒŒ‘Ǥ prijeten občutek toplote. Njiho- va prednost je tudi enostavna ‡‡”‰‹Œ‘”ƒ˜ƒŒ‘‘†‰‘˜‘”‘Ǩ‰”‡˜ƒŒ‘•‡…‡‡Œ‡ǡ—«‹‘˜‹–‡Œ‡‹–”ƒŒ‘•–‘Ǥ montaža in tiho delovanje. 22 Poslovna in druga sporočila torek  7. oktobra 2025 :RPHQLQ%XVLQHVVNOXE2EPRËQHREUWQRSRGMHWQLĄNH ]ERUQLFH3WXMRUJDQL]LUDVWURNRYQLIRUXP Ŋ½(16.232'-(71,¦792ʼn RNWREHUREXULJUDQGKRWHO3ULPXV3WXM ƒ–‡”‹Š–‡ƒŠ„‘‘‰‘˜‘”‹Ž‹ǫ Ǧƒ—’ƒ˜ƒ•‡ǨǦƒæƒ‹•‹‡†Ž‡” Ǧ~‹˜ŽŒ‡•ƒœ‰‘†„ƒ‡Œƒƒƒ˜…ƒǦƒ–ƒæƒ‹‡Œƒƒ˜‡… Ǧ‘捃’ƒ‡–ǡ•–ƒ†—’’”‡†•–ƒ˜ƒǦ‹†ƒŽ‹« Ǧ˜‡Ž‹ƒ‘†ƒ”‡˜‹ŒƒǦ’”‡†•–ƒ˜‹–‡˜–”‡†‘˜œƒŒ‡•‡Ȁœ‹‘͸Ͷ͸ͻ Ǧ†”—ā‡Œ‡’‘†Œ‡–‹…˜Ž—„— ‡‹ƒ Ǥ Prijava na dogodek: prijave sprejemamo v pisni obliki na e-naslov: zdenka.skerget@ozs.si. ’”‹Œƒ˜‹ƒ˜‡†‹–‡ƒœ‹˜’‘†Œ‡–Œƒ‹ƒŽ‹•–‡«Žƒ–—Œ–‡”‹‡‹’”‹‹‡—†‡Ž‡ā‡Ǥ‘–‹œƒ…‹Œƒœƒ —†‡Ž‡ā„‘ƒ†‘‰‘†—œƒæƒ͹ͶȀ‘•‡„‘œƒ«Žƒ‹…‡–—Œǡ’ƒ”–‡”‡«Žƒ‘˜–—Œ–‡”˜‘†‹Ž‡ œƒ’‘•Ž‡‡˜’‘†Œ‡–Œ‹Šǡ˜•‡’”‡‘•–ƒŽ‡—†‡Ž‡ā‡‡†‘‰‘†ƒ’‘”ƒ˜ƒŒ‘‘–‹œƒ…‹Œ‘˜˜‹æ‹‹ͽͶȀ‘•‡„‘Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘†‘‰‘†—ƒ™™™Ǥ‘‘œǦ’–—ŒǤ•‹Ǥ ‡•‡Ž‹‘•‡•”‡«ƒŒƒœ˜ƒ‹Ǩ , e        ‹•–‡ƒ”‘«‹e–ƒŒ‡”•‡‰ƒ–‡†‹ƒǡ ƒ„‹–‘”ƒ†‹’‘•–ƒŽ‹ǫ ‘–‡Œ‡•‡†ƒŒ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ•ƒŒ•‘œƒ ˜ƒ•’”‹’”ƒ˜‹Ž‹’”‹˜Žƒ«‘ƒ‰”ƒ†‘Ǥ •‹ǡ‹•‡„‘•–‡˜«ƒ•—–”ƒŒƒŒƒƒ…‹Œ‡ ƒ”‘«‹Ž‹ƒe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹ǡ „‘•–‡’”‡Œ‡Ž‹ǣ Ǧ͗Ž‡–‡ƒ‡”‹æ‡„‘”‘˜‹…‡͖‘•ƒ Ǧ‰‘Œ‹Ž‘ ‘‡‘‰ƒ”†‡œƒ‘”‰ƒ•‡ „‘”‘˜‹…‡͕  Ǧ˜‡«ƒ‡•ƒƒŽƒ‘–‹ƒ Ǧ˜‡Ž‹ƒ’”‡‘’ƒŽ‘’ƒ–ƒ ƒ‰”ƒ†‘ŽƒŠ‘’”‡˜œƒ‡–‡˜–”‰‘˜‹‹~‹˜‡šȋƒ”‹„‘”•ƒ…‡•–ƒ ͗ǡ–—ŒȌǤ‘‰‘Œœƒ’”‡˜œ‡ƒ‰”ƒ†‡Œ‡’‘–”†‹Ž‘ǡ‹˜ƒ‰ƒ„‘‘ ’”‹’‘”‘«‡‘’‘•ŽƒŽ‹’‘’‘æ–‹ƒ†‘Ǥ ‡« ‹ˆ‘”ƒ…‹Œǣƒ”ŒƒƒǤ’‹ŠŽ‡”̷”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ǡ ͔͖Ȁ͛͘͝ ͗͘ ͕͚Ǥ ’Ž‡–ƒ’”‹Œƒ˜ƒǣ™™™Ǥ–”ƒƤƒ͖͘Ǥ•‹Ȁƒ”‘…ƒŒ‡Ȁ•–ƒŒ‡”•‹Ǧ–‡†‹ ‘–‘‰”ƒƤŒ‡•‘•‹„‘Ž‹«‡ torek  7. oktobra 2025 Oglasi in objave 23 P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V Mali oglasi Vsako človeško življenje je dar, STORITVE četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, PRODAJAMO razcepljena bukova ki bo za vedno živelo v naših srcih. drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- (E. Simma) no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HOR- VAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. PRIJATELJU V SLOVO ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglav- cev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka. Možnost odkupa tudi na panju in spravilo Včeraj smo se poslovili od lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Roga- ška Slatina. Tel. 041 785 318. Aleksa Jurša KMETIJSTVO IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 73 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- Spomini so kot pesem, ki v srcih odzvanjajo, spomini so kot cvet, ki nenehno poganjajo, spomini so terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik svetloba, ki dušo oblivajo, spomini so ljubezen, ki v srcih prebivajo. za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. Ohranili te bomo v trajnem spominu. V NAJEM vzamem zemljo v okolici Pod- gorci–Savci–Sodinci, najemnina 300 IZ evrov na hektar. Tel. 031 685 830. NOVE Tvoji prijatelji ŠTEVILKE PRODAM odojke in prašiče od 30 do 40 www.reporter.si kg, možnost dostave. Tel. 031 542 318. EKSPLOZIVNA GOLOBOVA VPREGA Rad imel si ljudi okrog sebe, Ni te več na vrtu, ne v hiši, Obvezna božičnica lahko politično reši ali pokoplje Roberta Goloba jih razveseljeval in spoštoval, nič več glas se tvoj ne sliši, INTERVJU: MARJAN ŠAREC, EVROPSKI POSLANEC sovraštva in zlobe nisi poznal. če lučko na grobu upihnil bo vihar, Če imaš nekaj v denarnici, je potem tudi lonec poln Toda ni besed več tvojih in več v naših srcih je ne bo nikdar. JEZIČEK BREZ TEHTNICE stiska tvojih rok, Brez Prebiliča ne bo levosredinske vlade, a lahko prestopi na desno stran ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. INTERVJU: LUKA NOVAK, ZALOŽNIK, PISATELJ V SPOMIN Evropska unija postaja del problema SPOMIN 6. oktobra je minilo žalostnih pet let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča 9. oktobra mineva 10 let, odkar smo se morali posloviti od tebe, dragi mož, oče, dedi in tast Terezija Valentan Janez Kukovec IZ ŠERONOVE ULICE 4 NA PTUJU Z MESTNEGA VRHA 89 PTUJ Iskrena hvala vsem, ki jo nosite v spominu z lepimi mislimi ob njenem grobu. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo Umrli so Ivan Pezdirc, Lešje 18, roj. 1957 – umrl 23. septembra 2025; Franc Maroh, Dobrina 2, roj. 1940 – umrl 23. septembra 2025; Franc Veselič, Gorišnica 161, roj. 1941 – umrl 23. sep- tembra 2025; Janez Veber, Orešje 114, roj. 1953 – umrl 25. septembra 2025; Danilo Hvalec, Radeče, Starograjska ul. Glasba, 47, roj. 1963 – umrl 26. septem- bra 2025; Frančiška Lajh, roj. ki vas sprosti. Toplak, Zabovci 91a, roj. 1937 – umrla 28. septembra 2025; Marija Vilčnik, roj. Vilčnik, Novinci 21, roj. 1940 – umrla 28. Klasik Radio je na voljo septembra 2025; Alojz Gajšek, po vsej Sloveniji prek Gorca 23, roj. 1942 – umrl 28. septembra 2025; Alojz Trunk, DAB+, po vsem svetu prek Gorišnica 127, roj. 1943 – umrl Radioplayerja in na spletni 29. septembra 2025. strani klasikradio.si. Iz preprostega, a znanstveno utemeljenega spoznanja, da glasba umiri telo, ˨ˣˢ͝˔˦ˡ˜˥˜˧˘ˠ˜ˡ˭˕˜˦˧˥˜ˠ˜˦˟˜ʟˢ˕˟˜˞˨˝˘ˠˢ˥˔˗˜˝˦˞˜ˣ˥ˢ˚˥˔ˠʟ˞˜˩˔˦ˠ˘˛˞ˢ˩ˢ˗˜ˢ˗ ˦ˣ˥ˢ˦˧˜˧˩˘˗ˢˢ˦˥˘˗ˢ˧ˢ͝˘ˡˢ˦˧˜ϛ˜ˡˡ˔˭˔˝˞˦ˣ˥ˢΡ͝˘ˡˢ˦˧˜ʡ Program na Klasik Radiu je raznolik in smiseln: od simfonij in komorne glasbe do ˞˟˔˩˜˥˦˞˜˛ˠ˜ˡ˜˔˧˨˥ʟ˔˥˜˝ʟ˭˕ˢ˥ˢ˩˜ˡˣ˥˘ˣˢ˭ˡ˔˩ˡ˜˛˙˜˟ˠ˦˞˜˛˨˦ˣ˘Ρˡ˜˖ʡ ˉ˭˔˞˟˔˗ˡ˜˖˜˦˩˘˧ˢ˩ˡ˘˚˟˔˦˕˘ϛˢ˗ʻ˔ˬ˗ˡ˔ʟˀˢ˭˔˥˧˔ ˜ˡʵ˘˘˧˛ˢ˩ˡ˔˗ˢʷ˘˕˨˦˦ˬ˝˔ϛˡ˔ˠ˘ˡ˝˔ˠˢˣˢ˦˘˕ˡˢ ˠ˘˦˧ˢ˦˟ˢ˩˘ˡ˦˞˜˚˟˔˦˕˜ʭʼˣ˔˩˖˘ˠ˔ʟΠ˞˘˥˝˔ˡ˖˨˜ˡʾˢ˭˜ˡ˜ ˧˘˥˦ˢ˗ˢ˕ˡ˜ˠ˨˦˧˩˔˥˝˔˟˖˘ˠʟ˞˜˭˩ˢ˞ˡ˔Ρ˘˗ˢˠˢ˩˜ˡ˘ ˡˢ˦˜˝ˢ˩˦˩˘˧ʡ ʾˢ˦˘˥˔˭ˣˡ˘ˢ˥˞˘˦˧˘˥ʟˣ˥˜˦˟˨˛ˡ˘ˠˢ ʵ˘˥˟˜ˡ˦˞˜ˠ˙˜˟˛˔˥ˠˢˡ˜˞ˢˠ˜ˡʷ˨ˡ˔˝˦˞˜ˠ ˙˜˟˛˔˥ˠˢˡ˜˞ˢˠ ˧˘˥˗˥˨˚˜ˠ˩˥˛˨ˡ˦˞˜ˠ ˗ˢˠ˔͝˜ˠ˜ˡ˧˨˝˜ˠ ˢ˥˞˘˦˧˥ˢˠʡ ˀˢ˦˧˩˦˘˗˔ˡ˝ˢ˦˧˚˥˔˗˜ˠˢ˧˨˗˜˦˙˜˟ˠ˦˞ˢ ˚˟˔˦˕ˢ˦͝˔˥ˢ˕ˡ˜ˠ˭˩ˢ˞ˢˠʽˢ˛ˡ˔ˊ˜˟˟˜˔ˠ˦˔˧˘˥ ˭˗ˢˠ˜Ρ˟˝˜˝˦˞˜ˠ˜˦˩˘˧ˢ˩˜ʻ˔ˡ˦˔ˍ˜ˠˠ˘˥˝˔ʟʴˡμ˘˧˔ ˅ˢ˭ˠ˔ˡ˔˜ˡ˗˥˨˚˜˛˦ˢ˗ˢ˕ˡ˜˛˨˦˧˩˔˥˝˔˟˖˘˩ʡ Skenirajte QR kodo s kamero telefona in ˣˢ˦˟˨Ρ˔˝˧˘˩μ˜˩ˢ prek ʺ˟˔˦˕˔ˡ˔ʾ˟˔˦˜˞˅˔˗˜˨ˡ˜˟˘˦˘˭ˡ˔ˠˡ˔˦˟ˢ˩ˢ˩ʟ˧˘ˠ˩˘͝ spleta. μ˜˩˜˧˥˘ˡ˨˧˞˜˩˜˭˝˘ˠˡ˜˛˜ˡ˧˘˥ˣ˥˘˧˔˖˜˝˔˛ʡ ˁʴ˅˂͜ˁʼʾ˂ʺʿʴˆʴʭʴˇˀʴ˅ʾʸˇʼˁʺʷʡ˂ʡ˂ʟˉ˅ˉʴ˅ˆʾʴ˃˂ˇʦʟʤʦʤʣ˅ʼʵˁʼʶʴ 24 Črna kronika torek  7. oktobra 2025 Slovenija  Meta do informacij tudi z Meta AI Sveti Tomaž  Neprijetna izkušnja: mlado dekle prestrašeno priteklo domov Facebook vam »prisluškuje« Moški naj bi vabil mladoletnico v avto V Meti, ki med drugim obvladuje tako Facebook kot In- stagram, pa tudi številne druge aplikacije, se že leta ote- pajo obtožb, da s pomočjo dostopa do mikrofonov na mo- Mladoletnica se je pozno popoldan sprehajala s psom ob robu ceste na relaciji nevarno situacijo, ko se je skozi nji- bilnih telefonih svojih uporabnikov slednjim »na skrivaj« Polenšak–Sveti Tomaž, ko jo je ogovoril moški in vabil v avto. Šlo naj bi za pro- hovo naselje pripeljal s hitrostjo, ki jo je sogovornik ocenil na vsaj 150 prisluškujejo. blematično osebo, ki naj bi jo policija v preteklosti že obravnavala, trdi oče mla- kilometrov na uro, in skoraj povo- doletnice in dodaja: »Hčerka je pritekla domov vsa zadihana, vidno pretresena zil žensko z majhnim otrokom. Uporabniki so namreč pogosto zbegani, celo pretreseni nad tem in prestrašena.« Zdaj pa nadleguje še mladoletni- in onim oglasom, ki jim ga ponudi družbeno omrežje. Prikaže jim ce, zaskrbljeno pravi. Na srečo se je točno to, kar se jim je v zadnjih urah ali dnevih pletlo po glavi. V »Hčerka se je okoli pol petih po- tudi tokrat izteklo dobro. »Pohvala Meti obtožbe že dolgo zavračajo kot eno od mnogih teorij zarote. poldan v četrtek odpravila na spre- ormoškim policistom za korekten Resnici na ljubo ogromno dela pri zbiranju podatkov, ki se spretno hod s psom ob cesti Polenšak– in hiter odziv ter odločno ukrepa- izkoriščajo za prikazovanje oglasov, opravijo piškotki in druga orodja, Sveti Tomaž. Imela je slušalke v nje, da so nevarno osebo umaknili za katera uporabnik mirne vesti da svoje soglasje. iz okolja. Treba je namreč povedati ušesih. Ob vračanju proti domu jo še, da ta oseba dobro pozna svoje Kmalu velika novost je iz črnega avtomobila avstrijskih pravice. Ko bo enkrat, bog ne daj, registrskih tablic pričel nagovarjati nekoga povozil ali kaj drugega sto- A pri Meti zdaj pripravljajo veliko novost, ki bo zasenčila celo starejši moški. Kaj točno ji je govo- ril, bo prepozno,« je še razmišljal. vseprisotne piškotke. Še več, domnevno »prisluškovanje« niti ne ril, zaradi slušalk ni slišala. Hčerka bo potrebno, saj bodo podatke kmalu začeli zbirati iz pogovorov je videla, da gre za tujo registrsko Kazen zaradi in povezav med uporabniki ter njihovim klepetalnim robotom Meta tablico in ga je ignorirala. Nakar je nedostojnega vedenja AI. moški zapeljal nekaj metrov pred Pod črto, pri Meti bodo vsebino, ki jo bodo svojemu klepetalnemu njo, ustavil avto in odprl sopotni- Na Policijski upravi Maribor so robotu izdali uporabniki, kmalu začeli uporabljati za to, da bodo sami kova vrata. Ob sebi je imel manjše- potrdili, da so obravnavali moške- Foto: Freepik in podjetja, ki jim podatke prodajajo, tem istim uporabnikom še bolj ga psa ter punco nagovarjal, naj se ga na območju Sv. Tomaža, kjer je Moški naj bi mladoletnico vabil v avto. Policija poziva k prijavi kršitev. ciljno prikazovali oglase in učinkoviteje prodajali izdelke. Uporabnik pridruži v vožnji, da se bosta lahko bilo ugotovljeno, da je vozil pod bo namreč v klepetu sam razkrival stvari, kot so načrti o dopustu, psa igrala. Zbežala je na njivo in do- vplivom alkohola ter da je bil pridr- težave, ki bi jih lahko rešil specifi čni izdelek, ali druge podrobnosti. »Ni prvič, da sem zaradi da sem moral zaradi njega klicati žan, nato pa z obdolžilnim predlo- mov, k sreči je bila od doma odda- gom priveden pred Okrožno sodiš- ljena le kakih 500 metrov,« razlaga njega klical policijo« policijo. Gre za osebo v naši okolici, ki se že dlje časa obnaša neodgo- če Ptuj. Izdan mu je bil tudi plačilni pretreseni oče, ki je še dejal, da je Po besedah domačina naj bi šlo vorno in nevarno, a se kljub temu nalog zaradi kršitve javnega reda domov pritekla vsa prestrašena in za moškega, ki ga je v preteklosti še vedno sprehaja in vozi po naših in miru oz. nedostojnega vedenja. zadihana. policija že obravnavala. Ljudje v cestah,« opozarja oče mladoletni- Niso pa bili obveščeni o kakršnem Takoj ko je izvedel za neljub do- okolici naj bi ga namreč poznali kot ce, ki se ni želel javno izpostaviti z koli ogovarjanju oz. vabljenju mla- godek, je poklical policiste. Po opi- problematičnega, popiva po lokal- imenom. Omenjeni moški naj bi po doletnice v vozilo. Ob tem občane su vozila se je tudi sam odpravil za nih gostilnah, nato pa se usede za njegovih besedah pred približno pozivajo k dosledni prijavi kršitev. voznikom. volan in vozi nevarno. »To ni prvič, letom in pol že povzročil izjemno Monika Horvat Žetale  Hrvaški gobarji naj bi v gozdovih Maclja srečali medvede Lovci medvedjih sledi na slovenski strani niso videli Foto: Facebook Gobarji naj bi pred dnevi na hrvaški strani Maclja opazili dva večja in enega manjšega V Sloveniji že blizu 1.000 Da bodo oglasi na podlagi pogovorov z umetno inteligenco medveda, je poročal hrvaški spletni portal. Čeprav uradnih potrditev ni, zgodba buri du- rjavih medvedov še bolj personalizirani, so v Meti že potrdili. Uporabniki bodo hove tudi na slovenski strani Maclja. Po podatkih Biotehniške fakulte- prve spremembe pri prikazovanju oglasov začeli opažati tik pred te se populacija rjavega medveda koncem leta, 16. decembra. V Meti so obenem potrdili, da bodo te Maceljsko hribovje, ki se dviga Seveda pa to, da lovci niso našli oziroma da ga ne bo. Spomnimo, v Sloveniji konstantno povišuje. podatke uporabljali tudi za prilagajanje vsebine, ki jo bo uporabnik nad Žetalami, predstavlja naravno sledi medveda na slovenski strani pred štirimi leti je bil medved ustre- Ocene kažejo, da je konec leta 2023 na njihovem omrežju videl na splošno. Če bo denimo posameznik v mejo med Slovenijo in Hrvaško – ne pomeni, da ga tam res ni (bilo) ljen v bližini Čermožiš pri Žetalah. v Sloveniji živelo med 695 in 797 pogovoru s klepetalnim robotom izkazal zanimanje za posamezen od mejnega prehoda Gruškovje medvedov, kar pomeni približno šport, bo v svojem viru novic na FB videval več vsebine, povezane s do Rogatca – zato ni izključeno, četrtino več kot ob zadnjem štetju tem športom. da bi medved lahko prešel državno leta 2015. Milijardni prihodki mejo. Klemen Jerina z Biotehniške fa- A kot pravijo lovci iz Rogatca kultete pa je na podlagi genetskih Prihodki iz oglaševanja pri Meti so samo v prvem četrtletju tega in Žetal, informacij o medvedu na podatkov in evidenc o odvzemu leta znašali 46,5 milijarde dolarjev (slabih 40 milijard evrov), kar slovenski strani hribovja nimajo. medvedov izdelal model napovedi. je za dobrih 21 odstotkov več od enakega obdobja lani. S temi »V našem lovišču nismo zasledili Po njegovih izračunih se največja spremembami se bo v njihovo malho predvidoma steklo še več nobenega dogajanja oziroma sle- letna številčnost rjavega medve- denarja. Ob tem nekateri v Silicijevi dolini predvidevajo, da bodo di, ki bi nakazovale na prisotnost da – torej spomladanska ocena uporabniki v prihodnosti klepetalne robote v vse večji meri medveda, tako da drugih infor- po poleganju mladičev – trenutno uporabljali tudi za spletne nakupe, da tega torej ne bodo več počeli macij, kot so tiste, ki smo jih lahko giblje med 880 in 1.050 osebkov, s z brskanjem po Googlu, družbenih omrežjih in spletnih trgovinah. prebrali v spletni novici, nimamo. srednjo vrednostjo okoli 954. Poleg V tem primeru bo Meta za bolj ciljno usmerjeno oglaševanje Težko pa je reči, ali je res kaj na rasti številčnosti je opazna tudi pro- pridobivala zelo dragocene podatke, novost pa bo predstavljala tem, ker je zgodba nenavadna,« storska širitev populacije. Najizrazi- pravo zlato jamo. je komentiral starešina LD Žetale Foto: S. Švigelj teje se kaže na območju Zasavja. S. R. Andrej Hajšek. V gozdovih Maclja na hrvaški strani naj bi gobarji opazili medvede. MV, Ur Danes bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno razjasnilo. Na Štajerskem in v Prekmurju bo pi- hal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob Rojstva: Lara Samanta Kolar – deček Gabriel; Urška Popo- morju 8, najvišje dnevne od 12 do šek – deklica Pika; Ana Dolenc – deček Tim; Ingrid Svenšek 17, na Primorskem do 20 °C. – deklica Lara; Samanta Fekonja – deček; Claudia Mesarič – Obeti deček Jaka; Alenka Uplaznik – deček Andraž; Mojca Marinšek V sredo in četrtek bo povečini – deklica Ota; Sergeja Nedeljko Vukan – deklica Zoja; Natalija sončno in nekoliko topleje. Zjut- Šipek – deček Mateo; Nastja Bukovnik – deček Tim. raj bo po nižinah marsikje megla. Poroke – Ptuj: Bojan Bezjak in Martina Bratušek, Muretinci 3-dnevna napoved za Podravje 11; Vladan Grujić in Manja Slekovec, Slovenja vas 30; David Kepe, Dolnja Počehova 12h, in Zala Šešerko, Nova vas pri Ptuju 97. Vir: ARSO