PoStnlna plaćana v g-otovftni. Leto LXIII., št. 284 V Ljubljani, ponedeljek 1$. decembra 1930 Cena Din 1.- IMENSKI Iznaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — Lnserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. vefiji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Oi UPRAVNISTVO LJUBLJANA. K na f I jeva ulica štev 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE; MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel 190 NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel št 26 JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun 'pri pošt ćek zavodu v Ljubljani št 10.351. Zahteve in potrebe naše industrije Resolucije, sprejete na zborovanju centrale industrijskih korporacij v Beogradu Beograd. 15. dec. Od 6. t. m. je zasedala v Beogradu skupščina centrale industrijskih korporacij, ki združuje vse industri^kz panoge. Na tem zborovanju centrale industrijskih korporacij so bile sprejete naslednje resolucije: Zastopniki industrije iz vse države, zbrani na XV. osrednjem zborovanju industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ugotavljajo z zadovoljstvom, da je neumorno delo vlade na zakonodajnem polju rodilo največji uspeh, ker je z uveljavljenjem cele vrste zakonov skoro izenačena zakonodaja države in na ta način se bolj ojačena in razširjena podlaga za gospodarski razvoj in delo. Razen tega ugotavljajo nadaljni napredek zboljšanja administracije ter naprošajo v tem smislu vlado, naj v svrho pospesavanja vsakovrstne gospodarske podjetnosti posveča čim največjo pozornost ustvariti določene In enotne smernice v naši gospodarski politiki potom koordinacije dela vseh Tvorov. Zaščita domače industrije Upoštevajoč težke svetovne gospodarske razmere in prizadevanje vseh držav, da izkoristijo vse rezerve svojih gospodarskih sil, nadalje agrarni protekcijonizem industrijskih držav, ki ni prehodnega značaja, temveč izvira iz globokejših razlogov socialne in politične prirode, vse večje zapreke, ki se delajo našemu kmetijskemu izvozu, ugotavljajo predstavniki industrije neizogibno potrebo, da napne tudi naša država vse svoje sile in izkoristi vse svoje produktivne moči s pospeševanjem tako kmetijstva kakor industrije. V svrho ojačenja in pospeševanja industrije obnavljajo njeni predstavniki prošnjo, navedeno v resoluciji VI. rednega letnega kongresa gospodarsKih zbornic in organizacij od 8. in 9. septembra L 1928, naj se čimprej reši vprašanje industrijskega kredita, kakor tudi izda poseben zakon o pospeševanju in zaščiti domače podjetnosti, ki bi temeljil na sličnih zakonih kraljevine Srbije iz 1. 1873 in 1898 ter na zakonih, ki so danes v veljavi v sosednih državah. Nadalje prosijo, naj se podvzamejo potrebni ukrepi proti tujemu dumpingu. Predstavniki industrije opozarjajo na to, da skušajo druge in posebno tudi naše sosedne države čim bolj razviti svojo industrijo v svrho paraliziranja teženj v smeri autarkije industrijskih držav na zapadu. Pod takimi pogoji bi naša država neizogibno zaostala za svojimi sosedi v gospodarskem razvoju, če ne bi s pospeševanjem tudi svoje industrije ustvarila možnost, da nadomesti izgube zmanjšanja rentabilnosti in kmetijstva. Kriza lesne industrije Kriza, v katero ja zapadla naša lesna industrija v početku leta zaradi splošnega zastoja gospodarstva v svetu in zaradi forsiranih prodaj sovjetske Rusije, se je v teku leta stalno poslabševala, tako, da kaže sedaj predznake še bolj občutne in večje krize. Naš izvoz lesa čimdalje bolj pada in primanjkljaj v izvozu napram lanskemu letu znaša 400 milijonov dinarjev Preti resna nevarnost, da bo naš izvoz lesa v prihodnjem letu še bolj nazadoval. Zato je neobhodno potrebno, da se tej najvažnejši panogi naše izvozne industrije nudijo pomoč in olajšava, ki ji bodo omogočile vsaj prebrodit; to krizo. Zastopniki industrije zbrani na centralnem zboru industrijskih korporacij smatrajo zato potrebno, da se v prvi vrsti odvzamejo lesni industriji vse obremenitve, ki so ji bile naložene v poslednjih letih naju-go lne'še konjunkture, ker so danes postale neznosne Minister za šume in rudnike se naproša, nai kol'kor mu ie mogoče v sporazumu s švm-ko industrijo izvede znižanje produk-ciie V zvezi s tem ie zlasti potrebno, da se učtivi d^'n šumskih uprav v lastni režiji. S tem bt «*e prepržila poplava naših tr za nt> iterib elTcijnh pri«* n ške ta ga • J i vs oa r.a ©koli 50 Ta n " - 'a razle** ne tudi na postajo Gjevgjellie. Finančni minister se naproša, naj ukine banovinsko takso na sečo v gozdovih. Minister za gradbe se naproša, naj izvede reformo plačevanja za prekomerno izkoriščanje državnih in samoupravnih cest. ker so bremena, ki se s tem prevaliujejo na šumsko industrijo, neznosljiva Minister za socialno politiko in narodno zdravje sa naproša, naj izvede nujno revizijo zakona o zavarovanju delavcev, da bi se olajšala prekomerna bremena tega zavarovanja. Istočasno je potrebno, da se v času trajanja te krize ne uporabljajo nove lestvice za zavarovanje za slučaj nezgod, določene z odredbo od 15. oktobra t. 1. št. 20.174. Povodom vesti o nameri izvedbe agrarne reforme na šumskih posestvih naslavljajo predstavniki industrije apel na kr. vlado, naj v nobenem slučaju in z nobenimi ukrepi ne posega v privatno šumsko posest zaradi uspešnega dela in obstoja znatnega dela na šumske industrije. Skupni davek na poslovni promet Glede na težko gospodarsko stanje, v katero je došla naša država v zvezi s svetovno krizo, naprošajo predstavniki industrije finančnega ministra, naj vodi o tem račun pri izdajanju uredb in tarif skupnega davka, da bi se preprečilo novo povečanje obstoječih težko znosljivih bremen. Poslovanje z imetjem zavarovalnih uradov Centralni zbor se soglasno pridružuje večkrat izraženi zahtevi gospodarskih krogov, naj se poslovanje z imetjem osrednje- ga in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, ki prestavlja vsoto več 106 milijonov dinarjev, poveri zbranim in izkušenim predstavnikom zainteresiranih stanov. Konkurenca priviligiranega dela Predstavniki industrije, zbrani na centralnem zboru, opozarjajo kr. vlado na ogromno škodo, ki jo po-zroča našemu gospo darstvu sploh in zlasti industriji konkurenca priviligiranega dela državnih industrijskih podjetij. Ponavljajo prejšnje prošnje, naj se z zakonom uredi izvrševanje nabav na račun reparacij iz Nemčije v tem smislu, da se na račun reparacij morejo nabavljati samo predmeti, ki se ne proizvajajo v državi. Prosijo, naj se isto načelo uporablja tudi pri nabavah materijala iz Poljske za naš tobak. Pri oddajanju javnih del na kredit naj se ne pospešuje uvoz tujega blaga z oproščanjem od carin in tako v škodo domače podjetnosti. Za javne potrebe naj se nabavljajo kjerkoli je mogoče predmeti, izdelani iz domačih sirovin. Ponavljajo prejšnje prošnje, da se čimprej uveljavijo novi zakonski predpisi o izvrševanju državnih in javnih nabav, izdelani v duhu zaščite domače podjetnosti, in naj se do uveljavljenia teh novih predpisov v vsem uporabljajo obstoječe odredbe, ki so ugodne za domačo podjetnost in na] se do uveljavljenja teh novih predpisov v vsem uporabljajo obstoječe odredbe, ki so ugodne za domačo podjetnost. Upoštevajo naj se težkoče, ki jih imajo trgovina, obrt m indutsrija, obremenjene z velikimi javnimi dajatvami, zlasti ker -se dajejo železniške tarife in druge ugodnostf konzumi na-bavljalnim zadrugam. ženite v kralja Zogu Po rimskih načrtih naj bi se poročil s princeso Evdo-ksijo, sestro bolgarskega kralja — Verske ovire Rim, 15. dec. Tukajšnji bolgarski poslanik Viko v je po svojem povratku iz Sofije, kjer se je mudil dalje časa, razvil izredno aktivnost, da izvede razne konvencije in ostale sporazume med Bolgarijo in Italijo. Tudi njegova soproga neumorno dela za uresničenje posebne misije. V Rimu se trdovratno vzdržujejo vesti, da delata obadva na to, da bi se albanski kralj Zogu v najkrajšem času poročil s sestro bolgarskega kralja Borisa, kneeinio Evdoksi-jo. Soproga generala VIkova, ki ima velik vpliv v vodilnih rimskih krogih, dela intenzivno za izvedbo tega načrta. Edina težkoča je v tem, da želi Albanija prestop kneginje Evdoksije v muslimansko vero, dočim zahteva Vatikan, naj bi kralj Zogu prestopil v katoliško cerkev. Znan je namreč velik vpliv Vatikana v Albaniji in zato se z zanimanjem pričakuje, kaj se bo zgodilo, ako pride do uresničenja omenjenega načrta, aH bo zmagala moška stran muslikanska, ali ženska katoliška. Italijanski prekooceanski polet Včeraj je pod vodstvom letalskega ministra startalo za polet v Brazilijo 12 letal — Polet se bo vršil v kratkih etapah Rim, 15. decembra. AA. Včeraj je letalska eskadrila vojnega letalstva poletela v Brazilijo. Poleta se udeležuje 12 velikih vodnih letal Eskadrila je pod vodstvom ministra za letalstvo generala Balba. Letala bodo najprvo v etapah poletela do B >-lame na obali zapadne Afrike Pravi polet preko Južnega Oceana pa bo 4. januarja Letala so opremljena z brezžičnimi aparati m bodo v stalni zvezi z Rimom. Rim, 15 decembra. Predsednik zbornice in tajnik fašistične stranke je prispel v Or-tebell. kjer je pozdravil v imenu Musso-1 inija Balba in druge častnike, ki se ude-'eže poleta preko Atlantskega oceana Ker se ie vreme zelo poslabšalo je zelo dvomljivo, da bo sledil start v določenem času. Z otokov Balearod poročajo, da divja tamkaj strahovit vihar. Rim, 15 decembra. Začetkom meseca januarja bo letelo v Brazilijo pod vodstvom italijanskega letalskega ministra Balba 12 velikih vodnih letal. Pri tem poletu sodelujejo tudi italijanski letalec polkovnik Maddalena. ki se je udeležil svoje-časno Nobilove ekspedicije na severni tečaj. Letala so opremljena z radio. Prva etapa poleta bo šla iz Ortebella v Carte-gena v severno Afriko, nato v Kentiro v Španskem Maroku. V Bolami se bodo letala pripravila za polet preko Atlantskega oceana Da se preprečijo eventuerne nesreče, bodo na oceanu staciionirane ladje. 15 r •« p?. Hindenburg oc?k!r>nil častno predsedstvo pariške konference za varnost v zraku Berlin, 15 decembra. Kakor poročajo, je predsednik Hindenburg odkloni] častno predsedstvo mednarodne konference za vam »st v zraku ki zboruje sedaj v Parizu Hndenburg ni navedel vzroki, zakaj je cd-k'onil to častno mesto List; domnevajo, da ie to s+orii zato ker je podvrženo nemško civilno, letalstvo še vedno nekaterim ome-i1 tvnm Mew ork 15 decembra Kako* poroča jlasito kp nvčn? ;r.d istriie h capusrflo Rufho !0d0 ameriških tebn kov ker so uvide'- d«, ie petletn načrt s*- h • RuS77C '"»"o"' 5 J * r> ' - i *1c Ki j«. O.iii V»-c ».o w. I w . J Znižanje cen v Italiji Rim, 15. decembra AA Komisija za de* portacije je obsodr'la na izgnanstvo trgov* ca iz Neaplja, ki se je upira! znižanju cen. Pasivnost italijanske trgovinske bilance Rim. 15. decembra. AA. V 11 mesecih ]e bilo uvoženega blaga za 15.600 milijonov, vrednost izvoženega blaga pa je znašala 11.066 mirjonov. Primanjkljaj znaša I 646 mi'ij jnov Hr BrezpoJužna zvezd?95 (2?1 05) — Praga 167.17—167.97 1167.57). — Trst 295.9. Stran ? >8LO VENSKI NAROD<. dne 15 decembra 1930 Ste v >84 Poljudno o kulturnih problemih Nekaj stvarnih pripomb k predavanju literata A. Ocvirka o slavenskih kulturnih problemih Ljubljana, 14. decembra. O kulturi se vedno mnogo govori. Zelo radi se sklicujemo nanjo ob različnih prilu kah, tudi tedaj, ko govorimo o našem pi* jančevanju ali ko kričimo nad socialnimi krivicami, kakor tudi tedaj, ko se spodti* kamo nad kulturnimi škandali. Da, da, ra je res problem, in če hoče**1 aktualen problem; kulturni pro* blemi — pa se zdi — da morajo ostati to, kar so. Vsekakor pa je menda bolje govo* riti o kulturnih problemih — kot o niče* mer. Sla -"stični klub ljubljanske univerze je včeraj otvoril svoja predavanja s preda* vanjem literata A. Ocvirka o kulturnih problemih. Baje so se nameravala preda* vanja prvotno vršiti na akademskih tleh, v zbornični dvorani univerze, pa je univer* za pozneje dvorano odpovedala. Predavatelj nam je v svojem uvodu naj* prej orisal poj m kulture v doktrinarskem slogu in načinu. Torej — govoril je inte* lektualcem. Pri tem pa je treba najprej pripomniti, da kulturni problemi — niso vprašanje le za redke vrste ljudi, temveč se tičejo vsega ljudstva. Ako obstoja sploh kako življenjsko vprašanje, tedaj je to tu* di vedno ljud. vprašanje. In, vsaj nekateri, si kulture ne moremo predstavljati, ako je le monopol nekakšnih izvoljencev. Res je si* cer, da morajo kulturni problemi zanimati predvsem prosvitljence, to se pravi, da morajo prosvitljenci skrbeti za to. da po* stane ljudstvo kulturno. Zato je prvi kul* turni problem — kultivirati ljudstvo. Vsaj za nas je še nesodobno, če so kulturni pro* blemi svrha nekakšnega aristokracijskega sporta. Morda je to svetovljansko, da bi si tudi mi — odnosno naši izvoljenci — prizadevali govoriti o kulturi kot Spengler, tolmačiti jo iz nekih nedosežno visokih vid.kov. Ne verjamemo, da bi temu tol* inaćenju moglo naše ljudstvo slediti, zlasti še, če bi pri tem moralo še zapopasti sve* tovni nazor tega ali onega prosvitljenca. Pozdravljati pa je, zlasti v naši dobi, vsak kulturni pojav, predavanja kot je bi* lo g. Ocvirka pa zaslužijo po svoji temelji* tosti in skrbnosti vse priznanje. In ker je običaj, da se razvijejo po predavanjih Slavističnega kluba debate, je na mestu dodati o omenjenem predavanju nekaj vsesplošnih, poljudnih pripomb. Po predavanju se namreč debata ni mogla raz* viti, ker je prirediteljem primanjkovalo ča* sa In ker bi se občinstvo moralo omejiti le na strogo teoretično stran izvajanj. Posa* mezniki pa so bili tudi menda nekoliko preveč sramežljivi in boječi ali pa celo preponosni, da bi posegli v debato. Naj* bolj gotovo pa je, da je večina smatrala ta vprašanja za izključno domeno intelek* tualcev in tudi ni mogla slediti strogo inte* lektualnim izvajanjam. Zanimivo je, da se je oglasil k besedi g. sodni svetnik A. Lajovic in se dotaknil baš najbolj kočljivih točk predavat^ljevih izvajanj. Predavatelj je trdil, da je kultura samo* stojen organizem. Svoj izvor ima v pretek* losti, v sedanjosti se pa razvija za bodoč* nost. Očituje c-e v narodovih simbolih, ki so jiv uporabili pesniki v svojih delih. Kultura mora biti življenjska, sloneti mora na življenjskih osnovah. Z naziranji, s strujarskimi borbami se je ne sme in ne more podrejevati in določati. Moramo do* puščati svobodo naziranja, ne moremo re* či, da so kulturna dela le tista, ki nam ugajajo glede na naše naziranje, češ, da strujarska borba ni borba za kulturo, tem* več le 1 hko za neko dobro izvestnega slo* ja. Kultura mora biti last vseh. Po Cankarju )z nastal v našem kultur* nem življenju zastoj. Popolnoma smo oto* peli. Iščemo in ne vemo kaj. To stanje je kulturna omedlevica. Imamo pa kulturno zgodovi o, imamo tradicijo. Iz naših na^ rodnih simbolov se mora izkristal zirat* naš popoln? duhovni obraz. Moramo se c " ..... elementov tujih kul* tur — germanskega, romanskega — ter vtisn: " kozmopol.tizmu pečat svoje kul* ture, svojskosti slovenstva. Le na ven pre* teklosti slon" vera v bodočnost. Kulture ni br°' tradicije. Izvira le iz narodovih sim* bolov — ki so poosebi j en je njegovih te* že-: — tradicij, umetnosti in religije; to so njene c e in le na osnovah lahko gradimo. Iz tega se mora izoblikovati močna vojstvena kultura, katere sinteza je velik narodov duh, odraz narodove du* še, kulture. Naši simboli so Lepa Vida, Peter Kle* pec, Kralj *1njaž in Kurent. V Prešernovi Lepi Vidi je m1 lostno .arodovo strem* ljenje. V Cankarjevi pa so že zapopadeni narodovi v:~y. ideali. V Petru Klepcu se očituje dove bolečine, praznik njen, mo* čan o^raz n^^nvega trpljen'i in ljubezni do ro^-~ "-'ide. Hlipec Jernej je poznejši Peter Klepec. — žalostno je, da se v du* bovnem življenju še vedno delimo na svo* bodor":~in kl°-M'aIce. t"*-1*ura nima ni* česar skupn gi s stranka~stvom — to je smešna malomeščanska ozkosrčnost. Stran* ke se bore z-» --"erl^stale, vsaka se smatra za n %oljš^ — to P" ni nobeno kulturno p-riza^ ,r,je. Duhovne sile se morajo dru* Ž*ri Ttd. Snov predaviinja je bila izredno obširna in zelo zanimiva. Dobro h ~ u'lo, da 1 : se o nakazanih problemih razvila stvarna diskusija — v časopisih — ki bi naj dokazala, v koliko smo res zmožni kulturnega udejstvovanja in koliko so sploh ta vprašanja življenjska. Treba bi bilo izločiti protislovja, nelogič* nosti in Fraze. Predvsem bi se pa moral razčistiti pojm kulture iz raznih vidikov ne le iz kulturnega, kot je pri debati že omenil g. svetnik Lajovic. Zdi se vsekakor prcsmela trditev, da internacionalne kulture ni, da mora biti vsaka kultura nacionalna, da je mternaci-enalnost škodljiva kulturi. Kaj si pa potem predstavljate pod svetovljanstvom? Težko je reci, da so narodovi simboli najvišji odraz kulture, kakor tudi, da socialna borba ni kulturna. Saj lahko trdimo, da je borba izvestne skupine ljudstva — ki jo imenu jemo narod — proti drugi skupini tudi v kulturnih ozirih — predvsem socialna. Vedeti moramo tudi, da je svrha stru j ali strank doseči izpremembo družabnega reda, ali da ta red vzdržujejo. To so socialne življenjske borbe, borbe za eksistenco — življenje; nujna posledica kulture je civilizacija — tudi predavatelj to trdi, ker pa struje hočejo izpreminjati in izpreminjajo civilizatorične razmere, tedaj opravljajo gotovo kulturno delo, obenem pa neoporečno življenjsko. Ljudstvo teži predvsem za kruhom, se bori za obstoj, ne moremo pa reči, da se bori za neko abstraktno kulturo zaradi nekih mističnih stremljenj in pesniš kega svetožalja. Kako bi naj bila taka kultura življenjska, ki se lovi za nekimi pesniškimi fantomi, ki se odraža samo v lite raturi, se opira le na ^narodove simbole-: ln njih tolmačenje z nasprotovanje internacionalizmu, vsečloveškosti? Človek je vendar Nemec. Slovenec ali Eskim, kulturno bitje je lahko vsak, ne glede na narodnost. Če izgubimo narodnost, ne izgubimo zaradi tega kulture, saj se narodnost in kultura ne istovetita. O nobenem narodu bi se ne moglo reči, da je kulturen, če bi imel Ie svojo literaturo in par literatov, če bi bilo ljudstvo neizobraženo, če bi živeli v nekul turnih razmerah, umiralo za raznimi boleznimi zaradi pomanjkljivosti higijenskih razmer itd., četudi bi imeli mnogo krasnih narodnih pesmi. Kulturne pridobitve so last vsega človeštva, ne samo tistih narodov, od koder izvirajo, kultura ne pozna narodnostnih mej, resnična kultura je internacionalna. In umetne meje, resnični kulturi škodljive, gradi tisti, ki hoče graničiti kulturne vrednote v pojm narodnost. Kultura služi človeštvu, je zaradi človeštva, a ne zaradi posameznih narodov. In se mora uspešno razvijati tam, kjer so za njen razvoj dani potrebni pogoji. Narod sam na sebi si pa ne morejo ustvariti, odnosno izumiti vsega sam za svoje dobro. Pridobitve kulture gredo iz vseh narodov med vsa ljudstva. Tiste kulturne pridobitve, so nam dale sedanjo civilizacijo, ki je pogoj za nadaljni razvitek kulture. Ta civilizacija pa je odraz socialnih razmer; človek se bori, kot rečeno predvsem za svoj boljši materialni položaj. Ko se nasiti telesno, ko pride iz primitivnosti, živalskih razmer, ko se osamosvoji materialno — šele tedaj so dam pogoji za duhovno osamosvojitev, šele tedaj začne človek živeti globlje duhovno da ni duhovnosti brez snovnosti, da duhov nost izvira iz snovnosti. To se pravi, da je socialno vprašanje neločljivo zvezano s kulturnim. Saj ne more biti drugače. Zato pa je neživljenjsko govoriti o neki vzvišeni kulturi izven vsega drugega, ki se bavi le s stremljenji po nekih abstraktnih smotrih. Človeštvo vendar teži predvsem za tem, da bi se mu čimboljše godilo na tem Wetu; in čim boljše se godi kaki skupini ljudstva, tem bolj se tudi razvija vsakovrstni duhovni sport. Če služi literatura samo umetnosti, ne človeštvu, za njegovo tud' materialno dobro — komu pa potem služi umetnost, kak pomen ima za življenje? Tudi slovenski rod hoče predvsem, da bi se mu godilo čim boljše — le izvoljenci streme, da se slovenski rod postavi pred svetom s svojimi literarnimi deli. Naloga literature bi morala biti vzbuditi v ljudeh z misel za praktično življenje, kako bi se moralo pametno živeti, kaj je zmisel življe nja. Ni čuda. če živi vse tja v en dan, 5e je vse plitvo, če govorimo o duhovni krizi in kulturni stagnaciji — saj nam nihče ne razodene ničesar globljega življenjskega četudi razodeva, ko je pa vedno večji razkol med umetnostjo in življenjem, med umetniki m ljudstvom, med stvarnostjo in kulturnimi =.tremljenji. Približajte se ljudstvu in življenju! Stvarnost ni metafizika. Čemu je ljudstvu duhovni kruh — če nima duha? Čemu dun — če telo nima kruha? Čemu kultura — brez civilizatoričnib razmer? Spreglejte in videli boste v ljudeh — ljudi, odkrili boste človeka! Tedaj ne boste več toliko govoričili o narodu, narodnosti, kajti ljudje sestavljajo človeštvo in ne narodov; jeziki ne morejo ločiti ljudi, človeško bistvo je in ostane povsod — Človeštvo, kakor tudi kulture ne morejo ločiti naroda od na roda — če 90 resnične kulture. In treba re še enkrat naglasiti, da literatura ne pred stavlja vse kulture, temveč je le posledica stopnje razvoja človeka, kot je slikarstvo, glasba, znanost, pa tudi tehnika itd. Da, to je najvažnejši kulturni problem, dvigniti ljudstvo, najti v sebi človeka, priznati človečnost in človeštvo t A. S, KAJ JE AGRIPPA? Naften** Izbira BOŽIČNIH itt NOVOLETNIH DARIL kakor aluminijaste posodice za otroke kompletne kuhfniske garniture v raznih kvalitetah, jedilna orodia itd. — nudi tvrdka z železnino STA*"TO FF w ***Ć1Ć LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oerleite si izložbe! Veliki snežni zameti v dravski banovini Od včeraj opoldne sneži v vsej dravski banovini — Na Notranjskem je zapadlo že 1 meter snega — Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene Ljubljana, 15. decembra. Vedeli smo, da mora pasti, in čakali smo ga in bi.ki pripravljeni nanj, pa vendar nas je sneg presenetil, da je«napravil povsod zmedo. Naša punca je norela, skakala okrog in se drla kakor črednik na planini, jaz sem pa sedel v copatah pri peči in ogledoval luknjo v čevljih. Ob slabi poti imajo čevljarji namreč vedno zamudo in se dajo prositi kakor botri, najbolj milostloivi so pa ob prvem snegu. Si cer zijajo tudi Čevlji naše punce, ampak to ni nič, če je smučarka in vsa hiša diši po olju in raznih mazah. Dilce in samt dilce se ji vrte po glavi, meni pa nahod in kašelj in revmatizem. Je že tako, da se tudi razlika med mladostno norostjo in priletno modrostjo najbolj živo pokaže ob prvem snegu. Ah, kaj starost, revma in potagrom, to je le modrost, pamet in razsodnost. Zapomnite si to! Snoči je minula že tudi elektrika. Ka kor bi se to še nikdar ne primerilo, seveda zopet ni bilo petroleja in nikjer ni bik mogoče dobiti sveč. Kdo bo pa sedel « temi ali apal v postelji, če se pa kaj pri meri, n. pr. da prilomastijo razbojniki ali se svet potrese. Nak, brez luči je nevarno, pa gremo raje na varno v gostilno. Kakoi nalašč stoje tudi nezmotljivi električn: mestni kronometri, da si človek ne more naravnati ure ki ni treba do jutra domu. Marsikomu se je pa ura tudii iztekla in sploh, kdo bo pa gazil po temi sneg kar na celem. Domu sploh ni .mogoče, so soglasno sklenili, a pot iz kavarn k Tinci, Leonu in na kolodvor je bila seveda suha in baflno razsvetljena in vso noč so se po mikale (procesije pobožnih romarjev med temi varnimi zavetjii razvedrila in mirnega počitka, še na telefon ni treba misliti, da bi se človek zjutraj izmazal v pisarni. 3aj so itak tudi telefonske žice potrgane Kdo bi se pa spomnil, da je pošta med tem časom položila kabel... Sneg še vedno suje z neba, da je že vse belo in se lomiijo veje. Naši ostareli Zrvezdi zrooni, čepra»v trhle kostanje bra ni jo trume ogorčenih purgarjev. še prosi li bodo, da Zvezdo posekajo, ker ni več varno postopati okrog vremenske hišice. Mestni delavci kidajo sneg, na magistratu in na borzi dela je pa vendar še polno brezposelnih revežev. Kdo bo pa kidal sneg, saj je .prijetnejše pri Dalmatincu. Po trotoar jih se reže okrogle dekle, malo kidajo sneg, bolj pa koketirajo s fanti, ki so danes posebno predrzni in šaljivi. Kar žare punce od kklanja, da črni dimnikar ne more napreg. Podjplati so votli, drva tudi ni, delo na stavbah je ustaivljeno, ali kad bi govorili o tem, saj je zima le za šport. Plešejo naj in smučajo, pa se ogrejejo tudi reveži. In natanko danes ob prvem snegu se mora podreti peč v redakcija! Za nalašč, saj je v uredništvu še peč od vraga. Ker sem že pri redakciji, ne smem pozabiti na čuden pojav, ki se ponavlja vsak ponedeljek, če je pa po prazniku, pa tudi med tednom. Pred vrati sedi velika muca in ne premakne se nikamor vse dopoldne. Druge dni je ni videti. Zadnjič je imela celo lep zidan trak okrog vratu, kakor bi bila v paradi. In trdovratna muca se prikaže popolnoma gotovo, kakor bi se spoznala na pratiko. Nerazumljivi pojav sigurno nekaj pomeni. Kaj, pa v redakciji nikdo ne sluti. Snežni zameti na Notranjskem Pretekli teden je bilo vreme popolnoma južno in vse je kazalo, da bo najbrž trajno ostalo tako in da bo tudi letošnji Jecember tako kakor lani minil brez sne ga Toda vremenski preroki so nam napovedovali popoln vremenski preokret, znani dunajski vremenoslovec profesor Myr-bach je pa napovedal katastrofalne vremenske izpremembe v srednji Evropi, zlasti snežne meteže in občuten padec temperature. Mož se res ni zmotil. Dočim je bilo v petek še prav lepo in solnčno, se je v so-ooto vreme ponovno poslabšalo in vse je kazalo, da dobimo dež aLi sne«. Tudi barometer je naglo padal. V nedeljo je res načelo deževati, poaneje pa snežiti. Včeraj popoldne je ves dan snežilo, snežni metež je trajal vso noč in tudi danes dopoldne je še vedno močno snežilo. Iz raznih krajev dravske banovine prihajajo poročila o velikih snežnih zametih Na Notranjskem je zapadlo že 1 meter snega. Močno sneži tudi na Dolenjskem in Gorenjskem, u a Pohorju pa sneži že tri dnL Telefonski in brzojavni promet prekinjen Ker je sneg južen in moker, je potrgal veČino brzojavnih in telefonskih žic. V lokalnem prometu so bile danes prekinjene skoraj vse zveze, razen kabelskih V mestu je sneg potrgal večino žic. Kolodvor, bolnica, elektrarna, mnogi javni in zasebni uradi so bili brez telefonske zveze. Pred glavnim kolodvorom se je prevrnil telefonski drog in potrgal več žic. še slabše je glede interurbanskega telefonskega prometa Večina prog je pokvarjenih, vse zveze z inozemstvom so prekinjene Zveza z Mariborom, Gradcem in Dunajem je prekinjena, pokvarjene so tudi vse tri zagrebške proge. S Trstom je bilo dopoldne še mogoče govoriti, zaradi silnih snežnih žametov na Krasu je pa računati, da bo tudi ta zveza kmalu prekinjena Dopoldne je bilo mogoče govoriti samo še z nekaterimi kraji aa Gorenjskem, tako preko Kranja in Jesenic z Bledom ter Bohinjem Mogoča je bila tudi zveza s Kamnikom preko Domžal, dočim je bila Dolenjska popolnoma odrezana od Loubljane. Prekinjen je bil tudi ves brzojavni promet. Poštna direkcija je takoj razposlala tehnično delavstvo. da popravi pokvarjene proge. Železniški promet normalen Čeprav je zapadlo razmeroma precej »nega, v nekaterih krajih celo nad en me- er, se vrši ves železniški promet normal- io. Vsi nočni in tudi jutranji vlaki so prispeli v Ljubljano skoraj normalno, kveč- emu s parminutno zamudo, železniška direkcija je morala več lokomotiv opremiti s snežnimi plugi za čiščenje proge. Dopol- ine je odšlo na proge tudi tehnično osob-je, da popravi pokvarjene telefonske in >rzojavne naprave. Tudi tramvaj je vozil normalno, pač pa je nastal precejšen zastoj v avtomobilskem in vozovnem prometu Avtomobili in avtobusi so le s težavo gazili pot Splošen zastoj je nastal na zgradbah, pa tudi estna dela so morali prekiniti Res sreča ie, da so baš pretekli teden spravili pod streho palači Pokojninskega zavoda na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice in riraniLničnega ter posojilnega konzorcija v čajevi ulici. Bolj nerodno je s tramvajskimi deli, oziroma popravilom Dunajske ceste pred ^Đvropo« in pa s polaganjem kablov v Tivoliju, kjer so morali delo prekiniti. Na Dunajski cesti, tik za železniškim prelazom se je davi podrla piramida treh brzojavnih in telefonskih drogov, ki so se zrušili čez ograjo Krisperjevega skladišča ter potrgali kakih 50 žic. Čudno je, da se SLOVENRKl N ARO D<, dne 15. decembra 1930 Stran * Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje. Prezi-dent Masaryk je odlikoval z redom Belega Leva I. stopnje dr. Budislava Angjelino-viča, bivšega našega poslanika v Pragi, zdaj v Varšavi, z redom Belega Leva V. stopnje predsednika upravnega sodišča v Dubrovniku dr Josipa Branislava Bariča, s kolajno Belega Leva I. stopnje pa generalnega inšpektorja Jadranske plovidbe v Dubrovniku Franjo Galassema, vse za državljanske zasluge. — Promocija na naši univerzi. Danes ob 12.30 je promoviral na dekanatu filozofske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani kandidat g. Franc Tomšič iz Trebnjega za doktorja filozofije. — Čestitamo! — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ljubljani dr. Drago Marušič se je zaradi imenovanja za bana kr. banske uprave dravske banovine odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika njegove pisarne je imenovala advokatska komora odvetnika v Ljubljani dr. Viktorja V o v k a. — Proti komunistom - Jugoslovenom na praški visoki šoli. Društvo slušateljev visoke šole arhitekture v Praga je sklicalo pred 14 dnevi občni zbor, ki je pa moral biti prekinjen zaradi kaosa, ki so ga povzročili komunisti. V opoziciji so bili tudi nekateri Jugosloveni, večinoma oni, ki so izgnani iz države. V petek je društvo nadaljevalo svod občni zbor in v resoluciji je bilo na predlog ing. C. Zdenovca obsojeno pisanje nekaterih čeških listov, ki so pavšalno obsojali nastop Jugoslovenov. — Nova lekarna v Mariboru. Koncesija za novo javno lekarno na Glavnem trgu v Mariboru je bila podeljena mr. ph. Ivanu Vidmarju. — Razni društva. »Društvo kmetskih fantov tn deklet« v Dupljah pri Tržiču se je iz različnih razlogov prostovoljno razšlo. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t m. je bilo v dravski banovini 9 primerov svinjske kuge, 6 svinjske rdečice. 5 čebelne gnilobe, 2 šustavca, 1 smrkavosti in i vraničnega prisada. — Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru, ki se običajno vrši ob sredah, je zaradi državnega praznika rojstnega dne Nj. VeL kralja preložen na črtetek dne 18. t m, — Tolmač nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika v Novem mestu dr. Davorina G r o s a za tolmača nemškega jezika pri okrož. sodišču v Novem mestu. — Prebivalci našega Posavja, predvsem krajev Brežice, Krško, Rajhenburg in Sevnica opozarjamo na koncert ljubljanske Glasbene Matice v zagrebškem gledalšču v torek 16. decembra zvečer. Izvajala se bo dramatična legenda za soli, zbor m orkester »Faustovo pogubljenje«, delo slavnega francoskega komponista Hektorja Berlioza. Prebivalcem zgoraj omenjenih krajev je poset tega koncerta omogočen, ker bo vozil par minut pred l. ponoči iz Zagreba proti Zidanemu mostu poseben vlak ki pelje Glasbeno Matico v Ljubljano Ta vlak se bo ustavil na postaji Brežice, Videm - Krško. Rajhenburg in Sevnica. Vse one, ki nameravajo posetiti torkov koncert, opozarjamo, da morajo kupiti vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni zagrebškega velikega gledališča. Za to ugodnost se morajo zahvaliti naši železniški direkciji, ki gre v resnici vsakemu in kolikor je le mogoče na roko. — Raz>lava Centralnega tiskovnega urada v Beogradu. Včeraj je bila v uraei-mškem paviljonu otvorjena velika razstava Centralnega tiskovnega urada predsed-ništva vlade. Razstava prikazuje razvoj naše države od leta 1919 — 1929 v kulturnem ekonomskem, socialnem in društvenem pogledu. — Devica Marija v Polju. V soboto se je preselil naš poštni urad v lepe moderne lokale v visokem pritličju Občinskega doma. V kratkem bomo imeli javno telefonsko govorilnico. Poštno upravo pa prosimo, da pride telefonski aparat v celico, sicer nam s telefonsko napravo ne bo povsem ustreženo. Telefonska celica je vendar tudi v interesu poštne uprave same. Občinstvo se bo telefona vse raje posluževalo in bo celica močno povečala telefonske dohodke V bivši Avstriji je poštna uprava preskrbela poštnim uradom telefonski aparat in celico na svoje stroške. Ljudje so popolno telefonsko napravo ra-•ii rabili in so se izdatki za telefon državi kmalu izplačali. Ker dobiva naša pošta peštne pošiljKe iz Ljubljane ob po! šestih zjutraj, mora biti poštar že ob tem času v uradu, zato gre vsa hvala našim občinskim možem, da so napravili v Občinskem domu za poštarja tudi primerno stanovanje. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo sobnemu slikarju v Mirni Ignaciju Kmetu zahajati v krčme za dobo enega leta, — Kongres poljedeh-e> dunavske banovine. Včeraj dopoldne je bil v Somboru v dvorani Sokolskega doma otvorjen drugi kongres poljedelcev dunavske banovine. Prisotni so bili "»legati ministrstva pol jedel jstva. Kongres je otvori! predsednik somborskega poljedelskega udruženja Laloševič v prisotnosti velikega števila poljedelcev iz vseh krajev dunavske banovine Za njim je govoril Velja Stojkovic. načelnik ministrstva poljedelstva, ki je ocrtal splošen gospodarski položaj v svetu ter naglasak da je letošnja kriza mnono večja od prejšnjih let. ker so cene poljedelskim pridelkom padle mno«?o nižje kot navadno Končno je bila sprejeta resolucija o vseh aktualnih vprašanjih m potrebah poljedelstva — Možje, sinovf! Svoje žene in mate-rere boste zelo razveselili če jim kot božično darilo poklonite »Gospodinjski koledar* za leto 1931. Ta koledar je za vsako ženo. k' se ukvarja z gospodinjstvom, zelo nomemben in koristen sai naide v njem ćelo vrsto tako praktičnih navodil in nasvetov, kakor v noben; drugi nriročni knjigi Zelo je bogat tudi na raznih novih kuhinjskih receptih. Za današnje razmere pa je nadvse važen troškovnik za vse dni v ietu, ki je v tem koledarju prav praktično urejen Obsega 200 strani in je po svoji vsebini trajne vrednosti. Priporočamo ga zlasti gg. učiteljicam in vsem, ki so navezane na lastno gospodinjstvo. Naprodaj ie po vseb podružnicah Jugoslovanske Matice, po vseh knjigarnah in pri upravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, Še-lenburgova ul. 7'TI. kjer se ga naroča tudi pismeno. Cena Din 20.—, s poštnino 21.75 Din. — Smrtna kosa. V soboto ponoči je umrla v Lju-bljani soproga fotografa in posestniška ga, Pavlina Pogačnik roj. Guardia. Pokojna je bila vzorna slovenska žena. Pogreb bo jutri ob 14. rz Hr&decke-ga vasi St. 84 na pokopališče v Stopanji vasi. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Tečaj za napravo in preizkušnje strelovodov v Ljubljani Zavod za pospe» sevanje obrta Zbornice TOI priredi v Ljubljani šestdnevni tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov Tečaj se bo vršil od 12. do 17. januarja 1931 v predavalnici Tehniške srednje šole. Da se omogoči obisk čim širšemu krogu interesiranih obrtnikov (instalaterjev kleparjev stavbe* nikov, zidarskih in tesarskih mojstrov), se bodo vršila predavanja ob večernih urah Predaval bo g. inž. Ernst Braun višji in« spektor drž. obrt. pospeševalnega zavoda na Dunaju, ki bo svoja izvajanja spremljal s skioptičnimi si.kami, razkazovanjem me* rilnih in drugih aparatov ter številnimi eksperimenti. Opozarjamo interesente iz inštalaterske in gradbene stroke, ki ali sa> mi izvršujejo strelovodne naprave ali mo* rejo z njimi računati pri svojem delu, da se prijavijo najkasneje do 23. decembra, ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem šte* vilu prijav. Pristojbina znaša za mojstre 50 EMn, za pomočnike Din 20.—. V prime' ru, da bi bilo dovolj interesentov iz man* borskega okoliša, se po možnosti priredi eno ali več predavanj tudi v Mariboru Prijave je poslati neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno vreme s padavinami. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in skoraj povsod je snežilo. Vremenska poročila so vz mnogih krajev izostala, ker so telefonske in brzojavne ziveze pretrgane. Najvišja temperatura je znašala včeraj vSplitu 8, v Skop Iju 4, v Zagrebu 3.2, v Ljubljani 2.4, v Sarajevu 1.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6 mm, temperatura je znašala 0.9. Padavin (snega) smo imeli že davi ob 7. 37 mm. —Preiskava o zagrebški železniški nesreči. Povodom strahovite železniške nesreče, ki se je dogodila v soboto na zagrebškem glavnem kolodvoru, ko je vlak zavo-zil med gručo kmetic, jih več ranil in eno popolnoma razmesaril, je izvedena obširna preiskava, da izslede krivce Aretirali so tri železničarje, ki pa vsi zavračajo vsako krivdo, češ, da so vršili službo po predpisih. Da se ugotovi pravi vzrok nesreče, bo merodajno mnenje železniške direkcije, katere strokovnjaki s pomočjo policije lahko objektivno presodijo vso zadevo, ker je mogoče, da so kmetice same zakrivile nesrečo. — Vlak ga je zagrabil. Včeraj dopoldne je hotel St. Petrinec prekoračiti železniško progo pri Zavrtnici. Zaradi svoje neprevidnosti bi kmalu izgubil življenje; pridrvel je vlak, ga zagrabil ter vrgel tako silno ob tla, da je nesrečnež zadobil težke notranje poškodbe in rane po glavi. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico. — Čudna usoda novorojenčkovega trupla. V Travniku je pretekli teden našel občinski delavec v kanalu truplo novorojene ka, čemur pa ni pripisoval posebne važno sti. Trupelce je zakopal na muslimanskem pokopališču. Ko se je vest o tem raznesla med ljudi, je prišla tudi do policije. Policijski uradniki pa so našli grobek — prazen, nekdo ga je odkopal ter odnesel trupelce. — Mladinski koledarček Komljevie Marko za leto 1931 je izšel. Cena 1 komad 6 Din. 654-n —lj O milijonih sanjamo. s katerimi naj bi se napravil nad- ali podvoz na Dunajski cesti, za sedaj pa bi se že precej zadovoljili s tem. če bi ob takem vreme nu, kakor je danes, stal ob železniškem prelazu, v pripravljenosti rešilni voz. Si tuacija na tem kraju je bila davi ob pol 9 dopoldne kritična Dolg, nepremakljiv tovorni vlak je zapiral prehod, na obeh straneh polno čakajočih avtobusov, vozov in pešcev, šoferji so vsi nestrpni trobili, nekateri posavski vozniki so krenili po Blei-weisovi cesti proti Šiški, da pridejo po ovinkih zopet na Dunajsko cesto številnim pešcem pa se je nudila zapeljiva prilika, riskirati svoje kosti ali pretresenje možgan in obiti zapreko čez most. Stopnišče na most je bilo zasneženo, marsikatera ionska je skušala slediti korajžnemu turistu, ko je pa napravila nekaj korakov, je obstala in se ni upala ne naprej ne nazaj Ali ta mo9t res ni prideljen nobene mu oddelku, ki naj bi skrbed za to, da bi bil brez nevarnosti prehoden ob vsakem vremenu? še opasnejši je položaj, kadar se napravi po stopnišču led. Železniška uprava naj vendar pozove na odgovornost onega nadzornika, fci ima skrbeti za varen prehod čez most! On poledici malo peska, ob snegu pa par lopat in stvar je v nekaj minutah v redu? —lj Avtobusni promet v SiškI. V S ški so odprli v zadnjih letih 1 epo Število širokih modernih cest in ulic, v katerih ie zraslo veliko ličn:h hiš in vil Zato je bilo ljudem, ki stanujejo v hišah med Celovško cesto in gorenjsko železnico. zelo ustreženo z modernim avtobusnim vozilom Baje uvede g. Carman avtobusne vožnje še po nekaterih cestah in ulicah. V teh stranskih ulicah ne bo nikdar cestne železnice, zato je Carmanovemu podjetju za-siguran obstoj. —lj Obzidje grajskih utrdb bo km ilu dogotovljeno. Zdaj obzidavajo južno strin, ki je nižja od ostalih že dograjenih. Tu je obzidje najbolj trpelo, ker se na južni strani pozimi temperatura zelo menjava. Zanimivo je, da se je v strmo, navpično ^t^no zakoreninila jelša ter se precej lepo razrasla; po debelini debla je soditi, da ie stara približno 10 do 15 let. Odžagali <^o lo tik ob steni; če bA jo hoteli izkopati, bi se najbrž porušHa stena. — Pričakovati je, da bo novo obzidje dogotovljeno pred hujšim mrazom, ob ugodnem vremenu čez dober teden. Obzidje napravi res vtis utrdb, če si je ogledamo iz gozda pod njim. —lj Posipanje hodnikov. Nastopili so dnevi, ko bodo ceste in hodniki po navadi slabi, blatni. Zato je s popravo in posipanjem naravnih hodnikov občinstvu jako ustreženo. V zadnjem času so izboljšali m posuli z drobnejšim peskom hodnik ob Zaloški cesti skozi Moste, da ne bo treba ljudem toliko broditi po blatu in brozgi. —Ij Pri naših nebotičnikih še vedno pridno delajo tako, da bodo kmalu v5i ped streho, -azen največjega, pri katerem so te dni zbetonirali fundamentne steb*e. Pri drug; palači PoKojninskega zavoda in pri palači Hranilnega in m*ojn:ie.iJ koiizo:ci-i.i pa sc v s jo a.« »me!i vr*i< Pri > Viktorij;« betonirajo oeto etaže, pn >Duravu* bedo pa kmalu sezidan rse notranje predelne stene, če bo šlo tako naprei. - N va Ljut!;« na naglo raste, ljudje *e na. tega '"Oiii*« zavedajo. —lj Perutninarski tečaj v Ljubljani. Vkliub skrajno slabemu vremenu so sc zbrali številni tečajniki dne 10. decembra v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Nad 120 udeležencev je bilo iz raznih krajev naše banovine navzočih. Vidi se, da so se začeli za to važno panogo zanimati najrazličnejši sloji. Pokazalo se je tudi, da so slični tečaji silno potrebni. Prvi ie predaval priznani strokovnjak g. M. Zupane, ki je v 1 in pol uri trajajočem predavanju poljudno in temeljito raztolmačil rejo naše domače štajerske rjave kokoši. Po kratki debati je sledilo drugo predavanje — o najvažnejših boleznih perutnine. Predavatelj g. vet. Kocjan ie žel za svoja lepa izvajanja obče priznanje. Ob tnčetrt na 15. so se zbrali tečajniki ponovno k predavanju g. Seherja — o kapunjenju petelinov. Predavatelj je nazorno razložil bistvo tega opravila. Nato so si ogledali udeležene5 tečaja perutninarstvo :n živali za pitanje v Linhartovi ulici št. 9. Vodstvo tečaja je poskrbelo za avtobuse, da se je obiskovalce hitro prevozilo k predavanju na univerzi, dvorana mineralogičnega inštituta. Predaval je s pomočjo skioptičnih shk g. prof. inž. A b s e c z Grma in sicer o pasmah perutnine. To predavanje je v vseh pogledih izredno dobro uspelo. Predavatelj je žel za svojo globoko teoretično in obenem praktično predavanje največje priznanje. — Tečajniki se zbero zopet 20. decembra v Ljubljani. V nedeljo je zlata nedelja Ne pozabite poslati oglasa ^Slovenskemu Narodu44! —lj Ustanovni občni zbor perutninarske zadruge v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani namerava pod svojim okriljem ustanoviti perut-ninarsko zadrugo v Ljubljani. Ustanovni občni zbor te zadruge se vrši v četrtek, dne 18. decembra ob 17. uri v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Namen zadruge ie razširjati predvsem gojitev štajerske rjave kokoši in selekcijo iste. Osnovati si dalje pitališče .za razno perutnino v Ljubljani. Njena naloga bo tudi pomagati svojim članom pri nabavi raznih perutni-narskih potrebščin. Zanimanci se vabijo, da se občnega zbora udeležijo. —lj Dunajska »Musik« prinaša o koncertu Marije Mihajlovičeve februarja 1927 naslednjo oceno: »Tudi Jugoslovani imajo svoje izvrstne glasbenike, v Mariji Mihaj-lovićevi imajo celo ženskega Huberman-na. Mlada beograiska umetnica nas Je s svojim koncertom presenetila. Ima topel, velik ton, izredno lepo kantileno, pa tudi tehnična stran ji ne dela nobenih težkoč. Pokazala je velike elasticiteto desne roke n naravnost briljantno tehniko loka. Kon-certantka je gojenka dunajske akademije, ie sedaj učiteljica violine v Beogradu ter nas je z največjim uspehom seznanila s skladbami svojih rojakov Miloje Milojev:-ča in Stolzer-Slovenskega. Opozarjamo na ta koncert. Vstopnice od torka dalje v Matični knjigami. Koncert se vrši v petek, dne 19. decembra 1930 ob 20. uri v Filhar-moničnj dvorani. —I j Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474 službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. v sredo dne 17. decembra 1930 prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo ob 10. url v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu Pol ure preje se člani zberejo v pisarni Zveze rezervnih oficirjev (Kongresni trg lil), odkoder bo skupen odhod. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. —lj Razstava Strahlove umetnostne zbirke slik, starinskega pohištva itd. je odprta dnevno od 9. do 5. v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem dormi. —lj Zgleden dar. Osobje Higienskega a voda v Ljubljani ie mV.cin.t3 na mc^' venca na grob pok inž B TdIt /nesek Din 255.— Narodni galeriji. Katera se s tem darovalcem skreno zahvalim*. —lj Vprašanje, kaj naj podarim za božič, je rešeno, ako se potrudite v trgovino F. ČUDEN. Prešernova 1. —Ii Bukova drva trboveljski premo? in koks p** tt »KURIVO«. Dunajska C 33 telefon 3434 (na Balkanu) «i* ie posledica Puder Simon w »m00 —lj Zahvala. Uprava Banovinske žen ske bolnice se tvrdki I. C. Maver v Ljublja ni najiskreneje zahvaljuje za velikodušno poklonjeno darilo za božićnico. —lj »Sočin« Silvestrov večer se vrši letos v v^eh prostorih Kazine. Spored bo s sodelovanjem društvenega dramskega odseka zelo zabaven in zanimiv. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času pri- meren nagovor. Nato godba s plesom. — Vabljeni vsi! — Veselični odsek. 6;v3n —lj Poziv železn:škim vpokojencem. Umrl je g. Fran Schullcr, vlakovodja v P. Pogreb se bo vršil danes ob pol 4. iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. 2e!ezn;5ki vpokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. — Društvo železniških vpokojencev. Snežna in smešna nedelja Zjutraj babje pšeno, dopoldne dež, popoldne pa sneg Ljubljana, 15. decembra. Navada je pač taka, da \e vsak teden nedelja. Tako smo naredili in nam ugaja. Nedelje so neznansko lepi dnevi in že zaradi tega niso brez pomena. Včasih so rekli, da je nedelja sveti dan zdaj je pa seveda marsikaj drugače kot je bilo včasih. Sicer pa še dandanes dnevom pripisujemo razne pomene, n. pr. petek je menda nesrečen Jan. ponedeljek pa pijan, A nedelja? Za vse drugo je rezervirana, za vse tiste neumnosti, ki ne pridejo med tednom na vrsto. To se pravi — nedelja je dan radosti za tiste, ki so veseli, za druge pa žalost, ker je datum za vse take zadevščine, ki pač morajo priti enkrat na dan, da se svet malo prezrači. Včasih smo imeli n. pr. ob nedeljah shode in podobne neumnosti, kjer smo si čistili prepolne duše in še drugo, odrešenje mora priti prej ali slej. Saj je človek rojen tudi za višje stvari, kot vam je znano, in to vendar mora enkrat pokazati; kako bi pa sploh svet izgledal brez teb paradnosti, saj smo vzvišena bitja, ki ne morejo živeti le v vsakdanjosti. In končno tudi. čemu pa imamo denar in zakaj delamo ostale dni, če ne za nedeljo? To so sicer nekoliko preveč filozofska zadevščine, vendar pa so menda za ponedeljek baš primerne. In treba je, da smo si že enkrat na jasnem o pomenu nedelje, da ne bomo vsaj v tem pogledu negotovosti ter da bomo znali porabiti dragoceni Čas kakor je treba in prav, če si še nismo povsem edini. Zato bi bilo tudi potrebno, da bi o tem premišljevali poklicani, ki imajo našo usodo v rokah, da bi se ob nedeljah vedno prirejale take in podobne stvari smotr^-no, saj je to kulturnega pomena. Ljudom Je treba čim več komedij in sploh takih nevsakdanjih stvari, to je povzdigujočih. Ce ni shodov, zakaj pa ne bi bilo kaj drugega, ljudje vendar ne morejo biti tako brez vsega, saj veste, da samo z mašami še niso zadovoljni, za kino pa je treba plačati vstopnino. Ampak kaj nas vse to briga! Imamo itak dovolj kronike brez tega, še preveč. Toliko je pri nas raznih senzacij in dogodivščin, saj niti vsega ne zabeležimo. Že o samem vremenu bi se dale toliko povedati, več kot bi moeli razumeti — saj veste, če se o čem mnogo govori, navadno ne razumemo — no. pa je drugih stvari toliko, da jih ne moremo zapopasti, sicer pa tudi ni treba. To je namreč sodobno, če ničesar nc razumeš in vse veš in o vsem govoriš. Hoteli bi vedeti, kako je bilo včeraj v Ljubljani dopoldne? Saj ste najbrž spali — seveda, zato vas zanima . . Zjutraj, ko so zaspanci še sladko smrčali, je naletavalo babje pšeno. dopoldne Je pa deževalo kot se pač spodobi za nedeljo. Ce vse nori, zakaj bi tudi nebo ne? Sicer pa je to brez pomena. Mi Ljubljančani se zanimamo za vse bolj važnejše pojave, saj smo vendar tudi kulturni, četudi nas trga revmatizem. Zato smo šli na predavanje v kino Matico, ali lepše rečeno, v dvorano Filharmonije. Sedli smo, kot se spodobi, obraze smo napihnili na dostojanstveno ci-kanje, nepopisno pametno smo se držah. Poslušali pa še bolj resno in s pravim kulturnim razumevanjem, kajti problemi so bili res pereči in kulturni, in problematični in svojski konzervirani, baš za nas, ki nismo nikakšni hribovci, sploh smo rojeni za samo višje stvari — kdo pa *e, če mi nismo. To je namreč treba naglasiti, ker se toliko cika na to, da smo plitvi in prazni kot naši žepi in da nas bolj zanimajo pasle in kulinarične razstave kot umetniška, da raje pojemo narodne pesmi — po gostilnah, kot da bi jih pisali. Skratka marsikaj nam očitajo, ker je to kulturno, kajti vsi ne moremo veljati za tako jnre vrage, nekdo mora gledati od zgoraj navzdol, ker narod rodi med zeljnatimi glavami tudi duhove. To je nujna posledica narodne kulture. In bi se morala razviti debata po predavanju. Torej, gospoda! Problemi so pa bili tako vražje pereči, da smo komaj Čakali konca, tako so nas žgali. Strahovito je zahrumelo po dvorani: pograbili smo kranjske marele. da jo urno popihamo na beli dan Kaj bi debatirali o tem! Opečeš se pri toliki perecnosti in kaj bi ugotavljali, saj se vendar z vsem strinjamo, naj b: predavatelj govoril magari tri dni skupaj Sicer pa nas tudi ni mnogo brigalo, kar t-govoril Kulturni smo in to i> dovolj. \: oporekati Kralju Matjažu, ki tako vzgledno spi na čelu vsesra naroda, niti hlapcu Jerneju. Če bi ga hoteli odpraviti, bi vendar odpravili simbol kulture. In mislite si kul- turo brez simbolov. Da, kakšni Slovenci bi pa bili brez hlapcev Jernejev in lepih Vid teh naših Pompadur! Nekateri bi sicer zinili kakšno — tedaj pa prireditelji mso imeli več časa, kar je bilo pričakovati — kdo bi imel čas za nas — robavse, ki ne znamo ločiti teoretičnih izvajanj od praktičnih in ki nismo študirali Petra Klepca in Krpanove kobile! Pa smo šli v svoje in v preda vatel jevo odrešenje in olajšanje urnih krač domov. Domov grede smo gazili blato in razmišljali o slovenskih kulturnih problemih. Gospod predavatelj je liberalizem, klerikalizem in socializem kratkomalo škartiral. Ja, saperlot, kaj nam pa potemtakem ostane? Da bi se ne šli vsaj na tihem klerikalce in liberalce? Bežite no. to bi bil konec slovenske kulture! Kaj bi porekel kralj Matjaž in kaj njegova Alenčica? O ti uboga slovenska kultura! Pravijo, da ti zadnje čase preveč pihlja tuj vetriČ pod kratko krilce. Le urno sedi na svoje nežne nožice, da si jih ne prehladiš na prepihu. Tam po svetu naj se pa Ie ravsajo in kavsajo za apokaliptične jezdece, mi Slovenci pa ostanemo svojski v svoji visoki kulturi in bomo čakali odrešenja tam doli i/nnH GoHanrev. kjer spi kralj Matjaž s svojo voj>l o. Bog nas varuj, da bi se našel kdo. ki bi napravil piko na Cankarjev i. In še nas bog varuj, da bi pogledali kamorkoli čez zvonik nove cerkve v Šiški! Ostanimo doma v svojski konzerviranosti, pa bodo naši kulturni problemi rešeni. Popoldne pa smo dobili sneg. Sneg, pomislite! Mlada Ljubljana je spričo tega popolnoma ponorela od samega veselja, nekateri starejši pa od žalosti. Pri MagdiČu so zavohali, imajo pač preroške nosove, da bo sneg, zato so priredili smučarsko razstavo, ki ni mogla biti bolj aktualna kot Je bila. Snežilo je tako vražje, kot da so lam zgoraj pretepajo s pernicami ali ravsajo berači, v nedeljo se pač povsod kregajo, morda se tudi Elija 8 svojo boljšo polovico, če jo ima. Promenada je bila popoldne nenavadno živahna — kljub vsakemu pričakovanju, pri nas je namreč marsikaj kljub pričakovanju; mladini se je moralo zdeti imenitno broditi po brozgi. Brodili so pa tudi drugje, česar pa ne moremo dokazati, ker je sneg sproti zabrisal vse sledove; rečemo le lahko, da je moralo biti nebeške fletno — ljudje imajo ob nedeljah celo zmisel za poezijo in naravne lepote, snežene tudi, kajpada. Kaj bi govorili le o smučarjih z smučkami, človek lahko uživa sneženo naravo brez tega in še celo brez pulovrov.. In zakaj bi ne uživali, ko tako hitro pride žalosten ponedeljek! Iz Celja —c Prijave ustmov. Celjski mestni magistrat razglaša: V smislu razpisa kr. banske uprave v Ljubljani in na temelju zakona o ustanovah se morajo vse ustano* ve, ki že obstojajo v trenutku, ko je bil ta zakon objavljen prijaviti v roku 6 mesecev pristojni ustanovni oblast: zarad' vpisa v ustanovni (zadužbinski) register, čigar ustroj in upravljanje bo predpisal minister prosvete s posebnim pravilnikom. D-olžnost te prijave velja tudi za one ustanove, ki nimajo posebnih pravil, temveč so urejene na podlagi zakona ne glede na to, da je uprava teh ustanov poverjena po zakonu kaki javni oblasti. V prijavi je navesti: 1. nepremičnine (zgradbe, opis in kraj, zemlj šča (isto) in vrednost nepremičnin); 2. vrednostni papirji, vrsta in nominalna vrednost; 3. gotovina; 4. kje je denar na» ložen; 5. skupna imovina; 6. namen usta* nove; 7. letni dohodek in 8. kdaj je začela ustanova delovati. Vse uprave ustanov se v izogib kazenskih posledic pozivajo, da prijavijo ustanovn oblasti (kr. banski upravi) najpozneje do 11. januarja 1931. vse svoje ustanove. Za nabožne ustanove veljajo stari predpisi in jih ni treba pri* javiti. —c Zlata nedelja v Celfu. Gremij tr* govcev v Celju razglaša, da ostanejo na podlagi člena 27 a 9 pod b^ nnredbe bmske uprave z dne 6. maja 1930, VIII. št. 2500/6 vse trgovine v področju mesta Celja na z 'njo nedeljo pred Božičem, t. j. na dan 21 decembra 1930. ves dan odprte. —c Vreme. Včerajšnje jutro je obetalo najlepši mrzel dan. Ob 6. je zmrzovalo kot ob Svečnici. Kmalu pa je popustilo in je okrog 8. pr čelo nenadoma deževati. Zve« čer pa je snežilo in se je sneg kljub mo* krim tlom obdržal. Str ar >SLOVENSRl NARO D<, dne 15. decembra 1930 C G. Norris. 7 Roman. Zelda se je »izmuznilada bi se odpeljala z Oeraldorn Page na izprehod »Izmuznite se« je bil njen izraz za to. 5e je nasula svojemu stricu in teti peska v oči Teta jo je bila poslala po opravkih, pa je pregovorila svojo prijateljico, da ie sla namesto nje nakupovat za teto. sama se je pa sestala z Ge-raldom Page pri isti prijateljici in se odpeljala z njim v elegantni kočiji, v katero sta bila vprežena dva iskra vranca Srce ji je močno utripalo od sreče iu grudi so se ji ponosno bočile. Na povratku je Gerald Page popustil vajeti, vranca sta ubirala pot v lahnem trabu in mladenič ie položil prosto levo roko za njenim hrbtom na sedež, da bi ji polagoma odkril svoje srce. Odkrivati srce. govoriti o ljubezni? To je presneto malo vplivalo na Zeldo. če ji že ni bilo lanski sneg. Vožnja sama jo ie veselila Bila ie res imenitna, zanimiva. Toda Gerald Page? Bali! O njem ni hotela ničesar slišati in v duhu je skomignila z rameni. Toda predno se je vrnil njen tovariš k vlogi kočijaža. predno je zopet prijel za vajeti, da bi pognal konja, je dobil tudi on lice v poljub, kakor dr. Bovlston. Da še več. poljubil je celo kotiček njenih ust. kajti bil je vroče-krvnejši od zdravnika, da ga je morala Zelda strogo posvariti, naj se vede dostojno, če noče. da skoči iz kočije in odide naravnost domov. Zanimiva pa ni bila prigoda zato, ker se je Zeldi imenitno posrečilo preslepiti strica in teto niti /sa^o. ver je imela sestanek z Gera. lom Page in se odpeljala z njim v elegantni kočiji na izprehod, temveč ker sta se nenadoma pojavili postavi, mladenič s svojo materjo, ki sta se izprehajali roko v roki po peščeni obali. * * # Zelda je izpustila večerne novine m se zagledala zamišljeno v daljavo. Njena fantazija je zgorevala z njo in vzpodbujene po besedah, ki jih je čitala, so se oblikovale ideje in nakane. — Članek je govoril o nekem koncertu in navdušeno je hvalil spremljanje gospe Kirk na klavirju. Zelda se je zasanjala. Stric in teta sta bila odšla na izprehod, o*ia je pa telefonirala dr. Boylstonu v pisarno. Zdravnik je bil presrečen, ko je zaslišal njen glas. Pojasnila mu je, da bi ga rada videla, da si izprosi od njega »slugo. Ali nima nobene pretveze, da bi se mogel kmalu oglasiti pri njih? Prišel je še istega večera. Zelda je uredila vse tako, da je govorila nekaj časa z njim med štirimi očmi, predno je prišel stric. — Tako strašno sama sem. doktor, veste. — in pogledala ga je s svojimi govorečimi, temnimi očmi. — Popoldne sem vedno brez dela. Z nikomur ne smem občevati. Pogosto se mi zdi. da bom tu zblaznela. — Toda. drago dete, kaj vam pa je? Kaj morem storiti za vas? — Rada bi se učila igrati na glasovir. — Glasovir? — Zdravnik jo je razočarano pogledal. Zelda je hlastno nadaljevala. Opisala mu je mračnu hišo ob neskončnih, dolgočasnih popoldnevih, svoje hrepenenje po izpremembi in po glasbi. —Ah. doktor, ne morem več vzdržati. — Da. toda — toda moj ljubi kalifornijski mak. kaj briga vse to mene? Prosite strica Caleba, da mi dovoli učiti se glasbe. Prosim, prosim, doktore, velja? — tudi jaz hočem storiti vse, kar boste zahtevali od mene — in. ah. vse življenje vas bom ljubila za to. Prijel jo je za roke, pa mu jih je iztrgala in zbežala, ko je vstopil njen stric. Bilo je lažje, kot je mislila, pripraviti trdosrčna sorodnika do tega. da sta prikimala. Na Zeldin predlog je po-setila gospa Burgess gospo Kirk. da uredita to zadevo. Toda tu je nastala nepričakovana ovira. Gospa Kirk je odločno izjavila, da ne bo poučevala gospodične Marsh. Da nima prostega časa in da ji je zelo žal, je zatrjevala. Gospa Burgess je Zeldi povedala, kaj je odgovorila gospa Kirk, in dekle je bilo obupano. Iz tetinega vedenja je pa sklepala, da med obema damama ni šlo vse gladko. Tako je vzela sama svojo usodo v roke in je šla na svojo odgovornost h gospe Kirk. Vzravnana in stisnjenih ustnic je poslušala učiteljica klavirja prošnje mlade posetnice. — Ah, gospa Kirk, — je pojasnjevalo dekle, — če bi vedeli, kako rada imam glasbo. In tudi ves dan bom delala iti vadila. 2e kot otrok sem bila vneta za glasbo. In najpozneje čez dve leti moram nazaj v... v Bakersfield. Potem bom lahko razveseljevala dobrega papana in sebe samo. Ah, gospa Kirk, prosim, recite »da«, recite, da me sprejmete! — Saj so še drugi dobri učitelji, gospodična Marsh. Prav rada vam priporočim tega ali onega. Lewis ni zadovoljen z Ameriko Znani ameriški pisatelj Sinclair Lewis je prispel v Stocholm po Noblovo nagrado in je izpregovoril pred odborom za Noblove nagrade in pred čtani švedske akademije znanosti o razmerah v Ameriki. Njegov govor je vse presenetil, kajti mož je govoril odkrito in je ponovno izrazil svoje razočaranje nad komercijalizirano ameriško civilizacijo. Lewis je med drugim izjavil, da je Amerika dežela velikih protislovij, v kateri vladajo industrijski kapitani. V V Ameriki grade SO nadstropne nebotičnike, izdelujejo milijone avtomobilov in pridelujejo ogromne množine pšenice, toda ustvarjajoči umetnik v teh deželi ne more priti do veljave, kajti bogatini ga gledajo po straai, kakor cirkuškega clovvna. Na amenšKih univerzah goje samo nogomet in druge panoge sporta in študentom gre samo za to, kako bi izboljšali svoj družabni položaj. Potem je Lewis ironično opisal kulturno stopnjo bogatih Američanov, ki imajo v garaži po tri avtomobile, v knjižnici pa samo pet knjižic in če sploh kaj čitajo. se zadovoljujejo z lahkimi, večinoma lascivnimi povestmi. Ameriški umetnik sploh nima javne ustanove, iz katere bi črpal inspiracijo in če nima »impresaria«, elegantnega avtomobila in vile v Palm Beach. ga smatrajo za izgubljeno eksistenco Navzlic temu pa vidijo prvi znaki, da se Amerika vendarle prebuja iz svojega težkega, kalnega provincijalizma. Zagonetka strupene megle v Belgiji Zagonetka strupene megle v dolini belgijske reke Maase še zdaj ni pojasnjena. Strokovnjaki se v sodbi ne strinjajo. Najbolj verjetna je teorija, na katero sta prišla dva učenjaka, ravnatelj metereološke postaje v Miinsteru dr. Lammert in profesor kemije na univerzi Columbia v Neyorku Manetti. Oba strokovnjaka sta mnenja, da je strupena megla v Belgiji nekakšen odmev velikih peščenih viharjev in mete-žev. ki so besneli v novembru nad Saharo. Nekaj dni po viharjih nad Saharo so opazili v Španiji puščavni pesek, ki se je pojavil pozneje tudi v Švici. Tak pesek, pomešan z dežjem, je padal tudi v Parizu. Lammert sklepa iz tega. da je dosegel Belgijo vehk oblak peska iz Sahare in ga je megla potegnila na zemljo. Istega mnenja je prof. Manetti. S to teorijo se Ujemajo tudi simptomi na obolelih ljudeh. Z meglo zastrupljeni ljudje čutijo močno ščegetanje v grlu in pljučih. Obdukcije trupel so pokazale, j da so podlegli vsi ljudje vnetju pljuč. Vnetje pljuč lahko povzroči puščavni pesek odnosno prah. ki ga je potegnila megla na zemljo, potrjuje tudi primer iz leta 1925. ko sta podlegla blizu Liega dva človeka vnetju pljuč v času. ko so opazovali v zraku velik oblak puščav-nega peska. Klub Noetove barke Med najoriginalnejše klube na Španskem in najbrž tudi v Evropi sploh spada »Klub Noetove barke« v Barceloni, ki sprejema samo člane, čijih imena pomenijo to ali ono žival. Ustanovitelj kluba je umetnostni kritik Ciervo (španski izraz za jelena), predsednik pa pisatelj Rossinol (slavček). Motivi, ki so vodili do ustanovitve kluba, so razumljivi najbolj Šnancem samim. Nikjer na svetu namreč ni tako poniževalno nositi ime te ali one živali, kakor na Španskem. Klub je bil ustanovljen z namenom odpraviti ta predsodek in še druge španske narodne posebnosti. Cim se je raznesla vest o ustanovitvi kluba, so začele prihajati od vseh strani prijave Zdaj združuje »Klub Noetove barke« veliko število Tigrov. Kozlov. Orlov, Lastovk, Srn. Medvedov, Jelenov, Zajcev itd. Zborovanja se vrše ob torkih, kajti na Španskem velja za nesrečni dan torek. To je zopet en predsodek, ki ga hoče klub zatreti. Vsako leto prireja klub pojedino v restavraciji, ki stoji tik živalskega vrta v Barceloni. Po pojedini prirede člani obhod z godbo na čelu po živalskem vrtu in vsak član mora prinesti kaj dobrega oni živali, s katero imata skupno ime. Humor v angleškem parlamentu Na zasedanju angleške spodnje zbornice bi bilo te dni prišlo do konflikta, da niso angleški parlamentarci tako dobri humoristi. Gospodje so debatirali o agrarni reformi. Oni, ki zastopajo veleposestnike, so ogorčeno protestirali proti razlastitveni pravici države. Socijalist Mac Kinley jim je ugovarjal in izjavil med drugim: »Med gospodi, ki protestirajo proti razlastitveni pravici države, so mnogi, čijih predniki so si isto zemljo kratkomalo prilastili«. Poslanec je namigaval na fevdalno dobo, ko so si plemiči prilaščali zemljo nasilno. Lord Hartington, najstarejši sin in dedič vojvode Devonshirskega, se je zavaroval proti žalitvam Mac Kinleya. Socijalistični poslanec ga je pa zavrnil z besedami: »Jaz v ugotvitvi glede poslovanja naših prednikov ne vidim nič žaljivega. Sam se p*rav nič ne sramujem, da so bili moji predniki zloglasni škotski tatovi ovac«. S suhoparnim smehom je sprejela zbornica iskrenost socialističnega poslanca, Cule so se opazke, kakor »»predniki niso obžalovanja vredni zato, ker so kradli, temveč /aro, ker imajo takega potomca«. Na istem zasedanju je polkovnik Aslev izjavil, da se uvaža v Anglijo vsako leto 7.5 milijonov jajc, in da bi mogel sam pojesti od tega samo četrtino. Šele ko so mu poslanci Čestitali, da ima tako velik apetit in tako dober želodec, je Ashley spoznal, da se je slabo izrazil. Hotel ie namreč reči. da je užitna samo četrtina uvoženih jajc. KUUC Na*bol?še, naftrapiefse, zato Dobro bi bilo druirare. — Gospodična, tu pred vami hočem klecati v^e življenje kot vaš suženj. — Ali bi ne hoteli raje klečati kot moj gospodar? Mihec v nicne/.ariji. Stric: No. Mihec, kako ti je kaj ugajalo v mene/ariji? — Lepo je bilo tam, striček. Tam imajo slona, ki je mnogo večji od tebe. Previdnost. — Dečko, ali se znaš voziti z motociklom ? — Ne, še nikoli se nisem peljal. — Torej, drži mi malo nmt<> mM ali €>g1asi< Vsaka bejteda oVO pata*- Plača me lahko nvti u znamkah Za odgovor znamko t - Na vpraianjo bm znamke *tr ——. n«fi»ni>nrrrtmrt Najmanj** otff/i* S"—. ■■ — Občina Ljubljana Mestnd pogTebm zavod + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Gregorc soproga mesarskega mojstra dne 15. t. m. nenadoma boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 17. decembra 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Poljanska jesta št. 81, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1930. ANTON GREGORC, soprog In vse ostalo sorodstvo. Premog, drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta telefon 2820 — Miklošičeva cesta telefon "5o05. 102/T Hrbtičke za koledarje po nizki ceni in dnevne bloke št. III po 1 Din dobite v trafiki Goli & Pompe, Mestni trg št. 8, Ljubljana. 3059 Hišo z vrtom skoraj novo zidano, prostorno, pri/pravno za trgovino ali kako drugo obrt, stoječo na prometnem kraju ob državni cesti Maribor—Ptuj, 40 min oddaljena od kolodvora, za 35.000 Dira prodamč Mogoča takojšnja vselitev. Za plačilne pogoje se izve pri lastniku Martinu Brus. Zg. Breg-Ptuj. 3073 L Mikuš LJUBLJANA Mes n rg S priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravita se izvrsuiei« točno in solidno. Kravarja ki zna molsti krave in izdelovati sir, sprejmem Začetna plača 800 Din mesečno, mleko, stanovanje, razsvetljava, drva, vrt in polje. Ponudbe je poslati na upravo Planinskega gospodarstva savske banovin** v Mrzli Vodici. pošta Lokve 3072 Lepe jaselce domač proizvod, zato cenejf posamezne sv. družine, s-> Tri Kralje, pastirčke, ovčictr razne kipe iz žgane glim nudi Franc Konjedič, Ljub ljana. Sv. Petra cesta št. 2* 30 ■: MODROCE ta afrik. močno blago Din 86%j spodnje modroce, mreže, po -steljne odeje, kupite najceneje» pri RUDOLF SEVER ,U BUANA. Marijin trg št. z Zahtevaite vzorce? 29'1 POZOR! POZOR! Sir in med vseh vrst kupite po najnižjih cenah pri Julij ZUPAN. Ljubljana, Sv. Pet-a c. 35 DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE! Dolg zimski plašč za gospoda, s sealskin podlogo in sealskin ovratnikom poceni naprodaj. Na ogled iz prijaznosti pri K. Granit*, Maribor, Gosposka ulica. 3063 Voziček za bolnika se kupi. — Naslov v upravi »Slov, Naroda«. 3060 Hrbtičke za koledarje po nizki ceni in dnevne bloke št. III po 1 Din dobite v trafiki Goli & Pompe, Mestni trg št. 8, Ljubljana. 3059 3okzn že'otip, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje FIGOL. FIGOL odpira slast, čisti in osvežuje kri, Urepi telo. Priporoča se odraslim in otroHom* FIGOL se dobiva v v šahi teh arni9 po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEL1Ć, DUBROVNIK ZbO. — 3 stehlenice s poštnino 10§, S steUlenic Z45, * stehlenica 40 Din. Prooierni zavod zs jiremoo đ.fl. Uubijaia irodaii po naiugnrinei&ih cen a t- -amo na debeio j Premog lomači n inozemski lz domač« curiavo in ndustr i«k» svrhe Kovaški premog Kn U c ivarrnšto plav u R 8 bnki r plmaar Brikete Prometni zavod za premog d.d v Ljubi jan vlikioštčev^ cesta §tev 15/. Obupane Ali imate skrbi, ali bojazen? g* m Vam prinaša pri poškodbah in iz- llfirtlrtf1 izostanku mesečnega perila 2e U| mnogo let preizkušen, tisočkrat I U lit U L posvedočen in zdravniško priporočen, zanesljivo učinkujoč pomoček Prof. dr. Rettina »EROSEA«, ki ugodno učinkuje ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100 za odporne ženske Din 150, dvojno za staro po škodbo in odporne ženske Din 200. ZAJAMČENO NEŠKODLJIVO! Tisoči žensk potrjujejo nitri in zanesljivi uspel tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo Diskretna pošiljatev po posti. OKDIN. HAVELKOVA LABORATOft Praha-Nusle, Božetochova ul. 10. Pošt. sehranka č. 17. C. S. R. — Pišite, prosim razločno! V Jugoslaviji :e pisma na nas frankirati s 3 Din Pristopite h , Vorlmtovj Narodno uskarno« Pran - Za uprave u» inoerauu Jej usta. Otoa Cnriatot _ Vml ? Ljauuaju. MK