H Človeštvo se z naravnimi nesrečami nenehno spo- pada, pa tudi k nam prihajajo leto za letom: enkrat so to potres, poplava, toča, drugič pozeba, suša, ze- meljski plaz ali kaj drugega. Pri nas se srečujemo s ta- \ ko široko paleto naravnih nesreč predvsem zato, ker je Slovenija dežela velike pokrajinske pestrosti na sti- ku velikih, močno različnih evropskih geografskih enot. Skoda, ki jo povzročijo naravne nesreče, je iz le- ta v leto različna, običajno pomeni od 1 do 2% druž- benega proizvoda Slovenije. Ob večjih nesrečah pa je lahko znatno večja: leta 1976 je zaradi potresa v Posočju in drugih naravnih nesreč narasla na več kot 6 % takratnega družbenega proizvoda, leta 1990 pa zaradi izjemno močnega neurja v osrednji Slo- veniji na skoraj 20%. Ob naravnih nesrečah prihaja morda najbolj ne- posredno do izraza povezanost, soodvisnost med člo- vekom in naravo, ki je temeljni predmet geografske znanosti. Prav zato geografi, še posebej sodelavci Geografskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega cen- tra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, že več desetletij raziskujemo in pojasnjujemo naravne ne- sreče kot najširši splet vzrokov in učinkov v pokraji- ni. Temelje takemu pristopu je že leta 1954 posta- vil največji slovenski geograf Anton Melik, ko je v za- ključnih mislih študije o povodnjih okrog Celja zapi- sal: »da je naš namen, pa tudi naša naloga, da ver- no opazujemo in skrbno proučimo prirodne katastro- fe, ki vplivajo na delovno razmerje med človekom in naravo in puščajo vidne sledove v oblikovanju ze- meljske površine, kulturno-gospodarskih ploskev, na- selij in drugih tvorb človeške dejavnosti. Kakor so po- vodnji okrog Celja obrnile nase našo pozornost, je med ostalim naša naloga, da organizirano prouči- mo tudi druge ujme, ki žal le prepogosto zadevajo našo slovensko zemljo.« Leta 1983 je na osnovi resolucije takratnega kon- gresa jugoslovanskih geografov v Črni Gori Katedra za fizično geografijo Oddelka za geografijo Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala pos- vetovanje o naravnih nesrečah v Jugoslaviji s pou- darkom na metodologiji geografskega preučevanja naravnih nesreč. Vsebinsko je bilo povezano s pos- vetom o naravnih nesrečah v Sloveniji, ki ga je or- ganiziral Geografski inštitut Znanstvenoraziskovalne- ga centra Slovenske akademije znanosti in umetno- sti. Morda najpomembnejši rezultat posveta je bila zamisel o izdajanja posebne revije o vprašanjih vars- tva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo je pod- prl Sekretariat za ljudsko obrambo (danes Ministrs- tvo za obrambo), kar je bilo za takratne razmere go- tovo nekaj izjemnega. Zamisel smo uresničili le- ta 1987, ko je Republiški štab za civilno zaščito (da- nes Uprava za zaščito in reševanje) izdal le nekaj čez 100 strani debelo revijo, ki smo jo imenovali Uj- ma, zadnje številke so se že odebelile na več sto stra- ni. Pri pisanju in urejanju Ujme je delež geografov in geografije zelo pomemben. Skupaj z drugimi smo uspeli oblikovati uredniški odbor, multidisciplinarno delovno skupino, ki si prizadeva za kakovostno vse- bino revije. Letos je izšla jubilejna številka Ujme. V desetih letih izhajanja je postala edinstvena publikacija, ki ji v znanosti in Evropi ni enake. Vrsto izvirnih idej in raziskav nam priznavajo in zavidajo mnogi tuji strokovnjaki. Po drugi strani pa za svetom močno zaostajamo pri vključevanju problematike naravnih nesreč na vseh stopnjah izobraževanja. Po svetu se naravne nesre- če predmet na vedno večjem številu univerz, in to ne le samo na geografskih oddelkih. Pri nas pa je kaj malo ali nič posluha za vključevanje novih in resnih problemov človeštva v izobraževalni sistem. Se več, delež izobraževalnih vsebin, namenjen geografiji, se krči. Mnogi smo prepričani, da je tu nekaj zelo zelo narobe. Prav Ujma pa je pomembna za popularizacijo naravnih nesreč in geografije, kar ne nazadnje do- kazuje tudi njeno destletno uspešno poslanstvo. Se posebej smo veseli, da ta jubilej praznujemo prav v desetletju, ki so ga Združeni narodi proglasili za desetletje boja in varstva pred naravnimi nesrečami. 3