»ur s«, uw»ui«
TtUpkoaat Uwiut.it MU
STEV.—NUMBER 102.
Ravno tako na marajo rudarji sa pustiti 100,000 nsunijskih rudar jov na oadila.
Parit, 12, jul. — Is verodosto}« nih uradnih virov sa poroda, da ja rsparaoijska komisija včeraj dovolil* Nemčiji moratorij sa vaa plačila v fotovinl v tekočo« Ista, dočim dobi Nemčijo sa Isto 1MI dslni moratorij n plačila v msts-rijslu.
francoski delagatjr v komisiji so srdito protsstirsli, toda večina dolsfstov js sprsjela predlog angleških delogatov sa moratorij« Fraacoski člani komiaiia ao aaii UMU IMUMl |,cO»IOIN}Nk
NemČljs bo plačal* M miljonov 1 slstih mark prihodnjo soboto, ta je julijski obrok odAkodaias. Nemlks vlsds js bila msada sbvs-Ačsns sd entsnto, ds (a obrok mors biti plačsn ns glsds aa ms* rs torij. Obrok snsls 50 miljonov, toda rsparsoljsks komisij s js kreditirala Nemčiji aa rsčun odškodnine 18 miljonov msrk sa premog in barvila.
Franooeki generalni štab ss pripravlja ss eventualns posledice finsnčnegs in gospodsnkegs poloma eentralne Evrope. Frsneija pričakuje, ds polomu Nemčije bodo takoj sledile Avstrijs, Polj. sks, Rumunijs ia Bolgsrlja la boljševiške vstsje v teh drftirsh niso Iskljušene,
Pariški listi nspsdsjo predssd-nika Poljake Pilsudskega, čsš d* se veds preveč diktstorllno la menjaje ministre veak mesee, vslod Čeaar js kaos v detel!. "Ls Uberte" piše, ds ee Franeija ne mors vsi ssneetl ns Poljsko.
Berlin, 12. jul. - V nemškem parlamentu se nsdsljujejo viharne rsspravs glede vlsdns prod* loge ss obrambo republike. Bsvar-•ks vlsds je odprto nespretna ns-mersvsnim zakonom, na temelju katerih, ako bodo sprejeti, morajo vsi monsrliisti sspustiti vladna slutbe in armado. Bros malega vsi Jsvnt uradniki na Bavarskem sa monarhlsti t ravno Uko js s šest- J niki v narodni gardi. Bavarei gro-se, da se bodo uprli sskonu s silo In slišati ja govorlee o odeepljaaju I ta v srak f od Nemčije, ksr js Francozom selo po volji.
Komunistično stranka v Nsmšt-
JI Ja včeraj objavile apel na delavce, da ee naj dvignejo v revo-lueijl proti monerhletom. To jo povzročili) veliko penlko v burtoa ziji ia slišijo se očitki, da 00 Ruei za tem epelom.
T lak a rak I deloval v Berliau so
končali stevko, ko so dobili po-višanj«* mezda za 1M do 300 msrk na t^den.
London, 12. jul Angleška vloda namerava aklieatl mednarodno konferm«o voditeljev en-i tonlaih drŠev v svrho, da ao rašl vprašanje nemška odškodnine, ki > povziroča toliko tašov In večno finančno krizo v Nemčiji. Konfo-i rearo sa bo menda vršila r I<ondo-i nu in bo nakoj takega kot seja vrhovaega svata.
Ples js Ml pa vsssas aaJfcsa.
§t Paal« Mbm. — Aoet mladih
bsnditov je svesslo tri tacajo in štiri delsvee ns roksh ia nogah v Montorejr Wardevem podjetju Odnesli ao aamo aokej aa mokra
sov In nr, v varnostno »hrambo se po nieo upeli vlomiti, ker so se bali eparata sa alermiraaje poli-elje.
Moatroal Osa. — Oborošeae bandita ato oropale sla Dossinion Tez tile kompaaija pri belem dne va, ko jo aeecl deaar ss iaplaše vaajs delavcev. Plen je saošol devet ia dva>*t tiso« dolerjev. ftol js komaj zapustil bon ko, ko aU ga aa podla tolovaje.
PROSVETA
w' GLASILO SLOVENSKE HAEOPKE rOPPOMt JEPHOTE__
SLIKE IZ NASELBIN.
P108VETA
lin iskal ta

Csas eatssov po ^ora. SekoaM ae ae vtateJo.
!'!!. tMU OnUJrJv.^izves	tolS
pot l«ta »n| ii.es sstrt
tnSLSft
ss tri meeoee;
t, is s* In«
Chte^po^aa.
, Ttt »tii. "P ROS VET A"
2SS7-SS S«.	Awwm
" t h e enligitenmerr
...... n^—i	JesCg
ef tik« SioT««U flatUMl
Aivertudag rt— on s|tscment.
" Sub»čri pUon~: ti f 11 t«d Ht.tr. (, *eept	.».(1 C.n.d*l |fST!
Chkego >a »0> and /oreign roentrl- <100 por
'MBMBER of Tha FEDEHATED PEE88"
st
1. DM- e .Ma».eje m. p*, (jaaija 90-22) »elep vešeg _ N»»t *e- J- • »—	P®—*«*
IMSS, 4 — T— — MUft H»t.	__
PREMALO JIH JE SE SPREGLEDALO.
• . ■•'» "i
Orisat, Pa. — Dne 26. junija sem pisal dopis, ki je prišel sreč-no o« dan, sedaj pa sopet poročen vel novie. — Dne 29. junija so šle od tukaj tri ženske in 20 nejetešev. Ženske so bile tu, ds so kukale najeteieai ia pretepa-Čeai. Da ao bile alabe razmere, brana in etanovsnje pri njih, to je raavidno le ia iterilk. Buperin-tendent jim je ree dobro izkaaal, ker ukaaal je evojim pretepačem, naj streljajo sa ubeflimi, kar tudi upam, da ai bodo zapomnili Dan na to je šel nek najetoi, čr-nee od tu. Samo dva dni je delal v tukajšnjem rova« kjer je mislil, da bo prejemal po $10 na dan, pa glejte, prejel je aamo dva eenta, ki jih je pokazal ztavkarjem. Vrhu tega pa je iel ia naeelbine |e brez vaakega pokrivala. Ne klobuka ne čepice ni imel. To je res Žalostno.
Dns 8. julijs je odšlo is Orien-ta 30 najeteier in 5 pretepašev, skupsj torej 36 oseb. Drugega dne ne to je kompanija mislila, da bo dobila najetefte v Uniop-townu, pa niti enega niao pripeljali. Dne 5. in 6. julija je sopet odšlo neksj pretepašev, ravno ne vem gotovega, ali slišal sem, ds jih je bilo deset.
V noši med i. ia 5. julijem ob pol enih so udrii pretepali v moje stanovanje. Njihovega števila ne vem. V kili jik js bilo sedtm, zunaj okoli kile pa j(k js kar mrgolelo. Nekdo je ustrelil in kro-
Maraikomu ae zdi, da gre napredek po zelo, zelo po-časni poti. Ako danes delavstvo napravi korak naprej, aa njegovi nasprotniki združijo, da ga porinejo iz pridobljene postojanke. In ta protinapad od strani privatnih bizniških interesov se dostikrat posreči, kar ovira korakanje delavstva proti njegovemu končnemu cilju.
Da so taki protinapadi privatnih bizniikih interesov nspnipl, postoje vzroki, tehtni vzroki.
Kako se vrli v loli poduk in vigaja mladina, odloča danes posedujoči razred in ne delavci Nauki, ki jih prejme mladina, pa učinkujejo Se na mladino, ko odraste	v^o^E*** marsikateri človek se ne reši zmot, ki so mu jih vcepili v glavo, ko je hodil v ljudsko Solo, in bil le otrok, vse nj#-govo življenje. Ta vzgoja delavske mladine v duševni temi, je največ kriva, da ostane večina delavstva v duševni temi in ne vidi pota, ki vodi v rešitev.
Svetovna vojna je marsikateremu delavcu odprla oči in prve dni po sklenjenem premirju se je zdelo, da je ljudski večina padla mrena raz oči in da je spregledala. Kasnejši dogodki so pokazali, da je bila to le zmota. Se tisti delavcf, ki so spoznali vzroke izkoriščanja, niso bili slofitf med sabo, ampak so se pocepili in bojevali drug proti drugemu, mesto da napravijo enotno fronto proti svojemu nasprotniku. Res jih je bilo veliko več kot pred vojno, ki so spoznali, kaj je resnica in kaj krivica, a bili so poeepljeni, pa tudi ljudske večine še niso tvorili, četudi bi tttlf IMrUieni. Storjen je bil korak naprej, a v tistem treaotku se je reakcija z vsemi starimi sredstvi vrgla na človeško pamet in misli, da ljudstvo ne napravi drugega koraka naprej in da se ustavi pohod proti resnici in pravici.
- In zakaj odloča, kako naj ae vrši šolski poduk in vzgaja mladina, posedujoči razred ?
Delavstvo ss ne zaveda, kako dobro orožje ima v volilnem listku, da lahko tudi z njim odloči, kdo bo v šolskem svetu in kdo bo nadzoroval šolski poduk. Tukaj so prve posledice ljudake nezavednosti, katerim slede druge po vrsti in katere delavec in siromašen farmar najbolj občutita v svojih življenskih razmerah.
Kdor ne verjame, kako velika je še nezavednost med ljuddtvom in da je ta nezavednost največ kriva, da niso uvedene take življenske razmere, da bi se lahko imenovale človeške, naj gre med ljudstvo, naj posluša njegove pogovore in se razgovarja z njim. Naletel bo na delavce in farmarje, katerim je vseeno, kako živi njegov bližnji, dokler on ne trpi pomanjkanja. Nekateri delavci in farmarji ne d*jo počenega groša za umetnost, godbo, gledališče in aadovoljni so, ako se vsaki dan trikrat najedo do sitega in imajo čedno obleko. Takim delavcem ni nič sa duševni užitek, zategadelj so zadovoljni, da le delajo in sa to prosijo samo za delo.
t Seveda veliko delavcev je že spregledalo in sposna-lo, da ni življenje, ako se človek samo trikrat na dan naje do Bitega in se čedno oblači. Pravo življenje je vse nekaj drugega. Ali število teh delavcev in farmarjev, ki so spregtedali in se zavedajo, kaj je življenje, je še premajhno, da bi odločali o usodi človeštva ali zmagovali na. volivk si tako prisvojili politično moč, ki je potrebna zalpravilno ureditev gospodarstva v Človeški družbi.
: To spoznanje ne ame nikogar oplašiti, da odneha s podučnlm delom med svojimi tovariši, ki so še nezavedni V prav ta ranica mora spodbuditi zavedne delavce, da vrle podučno delo med nezavedno maso še s večjo gorečnostjo, ds m pomnoži armada onih, ki ao aposnali resnico. NihcV ne bo opravil tega dela sa delavce in farmarje, ako ga delavci in farmarji ne bodo aami isvršili. Delavec, ki je spoznal, kaj eta resnica ln krivica, kaj je pravica, mora svoje spoznanje širiti in ga oananjevati drugim. La na ta način je mogoča privesti ljudsko večino do sposaa^ja.
| Delavci in farmarji, ki vrše to delo, pripomorejo, da vedno več ljudi prihaja k luči in spoznanju, ao učitelji, ki detojo ea boljšo bodočnost člove&kc družbe in osvobojeni« vsega človeštva is duševnih in gospodarskih ukorov.
ako je ne
jRepublie ni veš.
Kompanija rsčuna najetešem
po $2.50 za hraao, stanovanje in obleko, vse drugo pa še poeebej. tako da morajo pogosto celo peš hoditi in nimajo denarja sa voš-njo. V kompanijaki prodajalni aa-daj prodaja vodja trgovino aa polovico eeneje kot kdaj prej. Postelje, blazine, rjuhe, vzglavnike in Uko blago sedsj prodaja za nizek denar, ker nima prodajati nikomur veš, naje teši so naatfeč (xlkraja odšli.
Med najete« so bili tudi moji soaadje, med njimi nek Kranjec, Lojze, Id mu pa ne vem priimka, doms nekje iz Brešie, šest Ilr-vatov in nek Španee so bili tam, ps so odšli, ko so slišali govoriti slovenski.
I)a se dopis ne zategne, končam. Pozdrav vsem zvestim stav-karjem, najetešem pa spreobrnjenje in dobre oli, da bodo videli, kej se godi krog njih. Držimo se obljube, ki smo jo storili pri vstopu v U. M. W. of A. — Jaoob Noviek
skoraj prebila v drugo nadstrop-ja. Nato so mi še razbili vrsta in eno okno. Vai smo ae preatralili tega napada, ker bili emo ravno v najlepšem spanju. Žena je nappl oblečena šla* odpirat ie deloma razbita vrata, nato pa sta prišla dva nad meno v posteljo in me pričela suvati. Prestrašen, ne ve-doč, kaj to pomeni, ssm slišal, kako jo pet drugih piretepalev Ho v zgornjo sobo, da so prebrskali vse kovčeke ln poetelje. Vso so prsobrnili celo šakelj moke, teh-tsjoš 100 funtov niso pustili, temveč streeli moko. Kako nesramni so ti ljudje, je rssvidno is tega, da so mojemu stanovalcu vssll 75 eentov. Moj sin js imel pod glsvo prssen denarni mošnjt-ček, tudi tistegs so vseli, ker pi ai bilo ničeeer v njem, so gs gli proč. «	>1	f
Ko so zlikovel priIH iz gornje sobe, so seboj prignali stanovalca in mojega sins v samih spodnjih hlačah in srajc! ter jima grozili,-da ju uetrele, le ne gresta doli: Pokorno sta ubogala, ker sta bila rAspans, praznih rok ia brez vaa-k<Mra orošja. Povedal aem jim, da aem le dvanajet let v tej hiši, pa še ni bilo nemira. Oni so lumpje in ne polioajl.
Celo noč potem nismo mogli več /.aspati. Zjutraj naslednjega dns ob osmi uri smo se nspotili k naj« blilojemu okrošnemu policaju Chae Hertu na Republie. BIH smo moj sin, nsjsmnik in jss, in poliesj Hsrt nsm js obljubil, ds ho prišel vse skupaj pogledat. Prišel jo ree dvakrat v dveh dnevih, toda v hišo ga ni bilo, ostsl js samo v kompaaijski pisarni, jaz s sinom pa aem bil povabljen, da pridem v pisarno. Vprašal sem ga, aakaj na pride v hišo, da bi ee prepričal na avoje oči, pa je' rekel, da jo atavka ia tako zavijal v zvojem govoru, da še aam sebe ni rssumsl. Medtem čssom js odšlo šs 10 pretepačev. Bili smo ss-veda tudi pri mirovnem sodniku, pa tudi on ni ukranil ničesar, da iti kaznovali pretepače, čeravno je vss popisal in obljubil kot po-
Obsat Bridge, W. Va. — Dopisi prihajajo 5 rasnih krajev, zato se je treba oglaaiti tudi od tu-števila [kaj, ia naše gozdarake naeelbine. Kar se tiče dela, obratujemo vsaki dan, ako nam le vreme dopušča. V organizaciji smo popolnoma mrtvi, zato pa nae podjetniki znajo toliko bolj dosledno izčrpati. Na kak prihranek nam ni treba misliti, aaj drugega nam od tru-dapolnega dela ne ostaja kakor žuljave roke. Priganjačev na delo pri laganju hlodov ae aeveda ne manjka. Pri podiranju dreves je navadno zraven po pot ali Še več mol, tukaj pa ava aamo po dva skupaj, tako, ko končamo delo in odlofimo orodje, rato utrujeni, da ee komaj premičemo po griču.
Telko nam j« misliti na kako organizacijo, kajti tu so le taki ljudje, ki bi jim lahko rekel, da ao še eto let odaadaj od dsnalnje dobe, o njihovi isobrasbi aploh ne moremo govoriti. Pogovarjal ae a nekim tukajlnjim rojakom o razmerah, pa mi ja sabru-sil, če bi ne bilo kapitalistov, da bi tudi mi trpini ne mogli liveti. Ta je tudi lepa, potem pa ni čudno. da tako grdo delajo s aami, saj je od njih odvisno naše šivlje-nje.
Bratje, v zdramimo ee ia -spanja ia vrzinso proč sušenjeke verigo. Če bomo taro nadaljevali, bo kmalu padala blkovka pa naših hrbtiščih. Čas bi bfl, da izpre-gledamo.
Pred nekaj dnevi aa je tu ae-varno p* nesrečil nsš rojak, da jo potreboval zdravniške pomoči, ki pa je ni bilo od nikoder. Dobre-srčni gospodje podjetniki so nam naklonili dobrega zdravnika za pobiranje denarja. Vaak posamezen dclavec mora plačati zanj po 75e na mesec, a ni ga še bilo k nam. Če se komu pripeti nezgoda, mora iakati pomoč pri drugem zdravniku. Delavci so sami krivi tako gnilih raamer, kar se ne zmenijo in nikdo ne črhne niti besedice proti. Zato pa ai podjetniki mislijo: če je zanje prav, je tudi za naa.
Pozdrav rojakom in "luteljem Prosvete. — Tone? Jenke.
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi članov 3. N. P. J. In čltataljev Prosvete.
gs ielodea, mora ieti odpovedati.
Rad bi vedel, kij jim je v na poti S. N. P. J. in njeni uradniki. Kakor jih oni nazivajo " rdeči koritarji"; Uko mialijo uradnike pri 8. N. P. J., da dobivajo lepo plačo ali celo preveč; naj ae kar lepo pOtolašijo. Naj se nikar ne bojijo, da mi člani in članice 8. N. P. J. tega ne vidimo in vemo; vemo pa tudi, komu in aakaj plačamo. Zakaj pa sami ne plačajo tako maatao svojih uradnikov pri njih jednotakf Prav gotovo zato, ker vedo, ds nimajo dosti dela in ker niao zmolni dela, katerega o-pravljajo uradniki pri 8. N. P. J. Tadi ni treba sugestirati člaaatvu S. N. P. J., da naj avoje uradnike odeta vi ali kaj sličnega, ker vsak član in članica pri S. N. P. J. ima sam oči kakor7 tudi avoje mošga-ne, a katerimi sme misliti Ni ps tako kakor je pri vae, da bi nam kdo rekel, kaj sme jeeti ta in ta dna, kdaj mora iti k spovedi in k drugim takim ceremonijam. Vaak človek, ki je videl toliko aveta kakor eden patrov pri Edinosti ali Ave Mici, da ima sam molga-lakko misli svobodno; vemo
jt
pozna, da je vssk drugače ^ ^ vsak imel drugačnega £ iamo pozabil jo priataviti | Rusiji so boljševiki krivi U L hm, seveda, kdo p« pa, ako bi imel tieto vero, li pravite, da jo imate vi, bi da je bog največji anarhij anarhisti ne pobijajo otrok, pa ni delal izjeme niti pri 0! trocih v Rusiji. Ker jc vsega ao.
, naj bi bil kaznoval velik« grešnike. Otroci ao bili nedoliai, večina je bila gotovo sakon.
nezakonski otrok je seveda i zabo prinesel greh, rsdi g«, ga nazivats s grdim imenom, je seveda treba pripusti ka-toliški inteligenci. Kdor potna zgodovino, poeebuo še duhovniš. , bo vedel ceniti vašo vero, v*, nauke in vas.
Pozdrav vsem brstom in set* S. N. P. J. — Podporni člsi koritarjev in rdoškarjev."
da ga;
V kote jaz kor kol, Niti bog
aaj
skih
že i sar kar
ko še
tram
Vakodni Okio. — Pred kratkim sem slučajno dobil v roke tisto Bdinost ln Ave Mieo, in povedsti moram, ds ksr ssm do sedaj čital (knjig časopisov in drugega, da licsj. Kompanijski dolsrji so peč uko velikih neumnoeti še nisem boljši kot ps pravica in na nje videl kakor ravno v Bdinoeti in se splsča vsi dsti, kakor pa na Ave Miei.
stavkarjeve pritolbe. torej prejel kake kasai
Ker moram v tiroma, da
Nikdo ni
Ne bi bil verjel, da so v Amerl-ki še ljudje, ki podpirajo take dobil obveetilo, da selčenče, oelarije, ki jih pišeta orne-desetih dneh iseeliti, o- njene pepirjs. Zaletu jota se v bo šerif vea znosil,|vae, kar ,*h hriga in ne; nspoti
s«m šal k saperintendentu ln mu I jim je soeislizem, Prosvete, Pro-rekel, zsksj ne pošlje šerifa, dsjletsreo in nssadnjs še- dr. F. bi mi zmetsl is stanovanja. Re- Kern. Vedno ln vedno pa imajo kel ssi je, da šele los deeet dni ali vero, vse za vero; obenem napo pa pozneje. Izjavil eem, da se bo- vedujejo pogin socializma in jim stanovati v onem atsnovsnju, Isploh vsem. ki si upajo misliti s ker oni, ki so me obiskali sad^aJsvojimi mošganl in se ns poste noč, oo bili nsvsdni lumpje ln ne komsndirsti od tietik, ki ee ime-polieeji, pa ml je rekel, če bi bili aujejo duhovniki ali nameetaiki polioajl, bi ae etreljali v hišo, ne Kriata Meni je prav vae eno kdo raabijali vrat ali iskali denar in je in kaj je, naj bo duhoven ali pa kradli. "Torej ao bili to nsvsdni soeislist: dokler ee drfti svojega lumpje ia ae polieeji, in ti imaš načela in ne aaide v druga pota najete lampe, mest* polieajev," ki niso njegova in komor ne sps-sem mu rekel. Hram je bUo .upe da po njegovem pokliea. In rev-rintendenta. ko sem mu teko sa no to je s omenjenims čssnikoma bm.il, posebno, ker so to slišali ia ajihovimi nredniki, povsod pi štirje pretepači la veš etavkarjev. šeta, da sta delavsks lista Pretepečl ps so me gotovo "te- katoliška delavska list s po- glodali, ko sem jik tako po Iprstleo b
'P* «»vek sočne tisto Mtatl, pa Cs se mi sopet kaj tekegs pri vidi tolike hinsvščine in savija-peti, bom šel v l'aioatewa, PeJaje, ds ske nima izredao
proevtt detsvstvs, ko
neL
pa tudi, da člani in članice S.N.P. J., kadar bomo videli potrebo kaj spremeniti pri 8. N. P. J., bomo isto prsv lahko opravili bres vaa. Nič naj vaa ne bolijo oči zaradi plač naših uradnikov, še manj pa kapital, ki smo spravili delavci akupaj, ker tudi to vemo aami, zakaj amo ga, ako bi bili vi tako vneti za društvene etvari kakor ate za zavijanje in laš, bi tudi vaša jednota štela toliko članstva kot S. N. P. J., posebno še ker vaše jednote so stare: S. N. P. J. je bila ie dete, ko ste vi imeli le lepo Itevilo člsn-stva. Sedaj pa naatane vprašanje, kje ao vaši člani Ali so pomrli t Mislim, da ne; ampak sprevideli so, katera pot je boljša, pustili 10 vas in jednoto in Hi tja, kjer so videli več koristi in boljše pogoje. Sej sts tudi vi prišli v A-meriko, ker ste mislili, de boste tuksj lašje strigli "ovce" in še posebno ker ameriška ovca (delavec) ima večjo volno (denar) kot pa etarokrajsks.
Citati Prosvoto in Proletarec je smrten greh, seveda kdor je vašega mišljenje; tudi v starem kraju je bilo vse smrten greh za delavca, a denarnim mogotcem in duhovščini je bilo vae dovoljeno. Ravno tako je tu v Ameriki. Vi mialite, da je delavetvo Se tako nazadnjaško, da bo vem verjelo in alodilo, pa vam povem, da ate imeli nekol armado celega sveta, a to sto Izgubili skoro vse'. Vi Ite-joto vse kar ja krlčenega, po pravici pa nimate niti en odstotek tistegs. Otrok se ne more braniti krstiti, ako bi pustili vsako oeebo, ki ae rodi do dvajsetega leta, videli bi potem, koliko bi imeli da-nee kristjanov.
Na vrsto je prišel tudi zdrsv-nik 8. N. P. J., dr. P. Kern. Povedsti morsm, ds je dr. Kern več storil sa ljudstvo v enem samem članku, kt ga je napiaal, kakor pa Bdinoat in Ave Miea od začetka pa do danea. Članstvo ve ceniti dr. Kerna in njegove članke, vi ee pa lakko saletujete v trdnjavo 8. N. P. J. in njene uradnike od prvega do aadnjega. Prej al boste rasbili glave kakor pa škodovali naši jednoti in njenim uradnikom. Vaša jeza je dobra reklama za 8. N. P. J.
ISram pa je vaa lahko, ker kot intelegentni ljudje, v avoji sveti jezi ne morete niti pozabiti priimkov, kekoršne rabijo v ztari domovini navadno otroci, ko se ste-pejo. Za odraščenega človeka, po-»ebno še sa intelegentnegs ali cc lo duhovnika, profeeorja, da rabi take besede kot jih vi, ne prieto-js. Radi bi imeli veliko armado, aamo poaabili ate, da vojekovod ja mora imeti več razuma kakor pa prostsk. Dosti se je še čnlo o surovosti višjih vojakov v prejš-ni Avstriji, in nikdsr nisem čul vojska, ki bi bil hvalil, kako so pri vojakih lepo govorili z nišji-mi. Vsak jih je klel, ravno tsko bo s vami, sko ne boste spretne nill svoje surove taktiks. Lepa beeeda lepo meeto najde, beseda mlče, vzgled vleče, to so prislovi ee, ki sem jih čul, ko sem bil še otrok, vi pa savijalei resnice, dsjete lep vzgled, ds mors vssk rojak v vaši srmadi lagati In bi ti hinavski, ako hoče hiti v vaših vrstah.
Nadalje todi brbrste «w| soeijaHstih ia njsnih voditeljih, da Is sami ae vodo, kaj je lise«. Prosim vas, zsksj po vi, ki gotovo veete, ne poveste istegs pravilno? Pravite tudi. ds dva ao. eialističns voditelja ne poveeta enako. Zakoj pa od vas duhovni-kov, dvs ensko ne nčits svete ve-rof 8e v starem krajo eem bil, ko sem čul. Starega mola. ki je ifl kel, da kolikor dakovatkov on
Lawronce, Pa. — Stavka v tu. kajšnji okolici je stoodstotns. V naselbini smo dobili trideset de. putijev — etreleev in ravnotoli. ko na Hendersonvillu, Ps. PHts-burgh Coal Co. in Hendersos Coal Co. imata krog in krog sv* je poeeeti vee zaetrašeno. Stav. karji doaedaj še bivajo v kompa. nijakih stanovanjih, pa gotovo n« bodo več dolgo Časa, kajti kompa. nija se pripravlja na direktno ak-cijo sa sdrobitev stavke. Premo, govni operatorji so stopili sks. pa j aa bo j aa alomitev stavka. Stavkarje opozarjam, da ss drži. jo trdno in solidarno v tem boju. Naša zmaga je velikega pomena, poraz pa pomeni sa naa suinej* ztvo, kakoršnega še ni občutile a* meriško delavetvo la ga zgodovi. na ne pomni. Minulo bo dvajset, letja ali pa še več, predno bode mogli premogarji imeti sopet zvojo organizacijo.
Nikaka svobode ne bomo imeli, postali bomo navadni sasošnjeni tlačani, ako podlešemo v tem ve. likom boju. Našo koali, koža is šfls ss bodo napenjale rs nikdsr sito profitarsko bando premogar-skih operatorjev. Oarati aam bodo ukazovali, ne po osem ur na dan, temveč po šeatnajet. Z vsa. kim dnom bo večje naše gorje, ki bo naraščalo a meaeeem in letom, pomagati pa si na bomo mogli Torej bodite prijavljeni u vss. ko stvar, ki ima biti uspešns u našo zmago. — Stavkar. \ * nfrsaiM Mati f n?* Walson, Oolo. — Kar nas js zavednih delavcev, amo Še vedno na stavki in bomo ostali do kosca stavke, o kateri slišano, ds se bliša svojemu koncu. Nsj omenim, kako ss nekateri najeteii jeze, če jih malo "pošgačka" m njihovimi koematimi ušesi, s ks-kim dopisom, češ, da jim kiade ugled in dobro ime, Triato zelenih, tega pa vi no pomialite, kaj kradete vi nam. Kruh nam s trojim delom odjedate noč in dan ia celo ob nedeljah ne mirujete ter greate pomagat našim iskorišče-valcem v njihovem navalu proti zavednim rudarjem. Nek nal 'junak" ae jezi in pravi, da on ni stavkokaz, ako jik ima par ducatov na hrani. Premoga res ne koplje, aaj če bi ga kopal, bi itak ne škodil, ne spravil bi gs ns dss več kot ga pokuri par pečlarjev, Uda rojaki naj aodijo, ali je te lepo če daje zavetišče najetešem. Rojaki, ali smstrete tako počet-je za bolj čedno kot pa ' ono, če nokdo koplje premog t Mialim, da jc precej veeeno. ■Ker ni naše društvo edino, H* j« prizadeto v tej stavki, vprs-lam aa mnenje vseh rojakov, »s-kaj smatrajo človeka, ki jc tik pred stavko najel hišo za najemnike (boarderje) v pet milj tu oddaljenem kraju, avoj dom pa puetil prazen. Zakaj al ataao-vanja še prej prevself Odgovor je prav lakak. Ker prejšnji gos-podar je vedel, da bi saorsl ime-ti na hrani najeteie, ssto pa j« rajše pustil. Zakaj pa ne pridete goepod euperintendent ali aupe-rintendentka k kaki, is kompanij; akega stanovsnja vršenl drušim, pogledat vsaki daa. kot ee to godi pri onem rojak« f—M-
LIBTHIGA Tbomae, w. Ta. - O katastrofi, kskor ste ssml lahko vid^H, amo ie obširneje poročali v številkah 157 in 15S. — Poedrsv!
AU PRZDB TPialdBJl PIV*
nr vhta ia urnsinnn"
_ »
Okioago, HL — Občinski odbor nik Anton J. Aermak iajevlje, ds pride vprošonje pivo in vlas m-nesljivo pri jeaenakih vetitvsk f d ris vi Illinois ns splošno glasovanje. Več ko pol miljona velil-eev je še podpiaslo prošnje zs r*-Ar ne »dam. daairsvno zsdeetsjt tri sto tfcoč.
MKRISKE ČETE MORDA KMALU ZffllS-T[ 5T. DOHIKGO.
DlUTUAVI VA OTOKU OD* LOOtfO O VPRAŠANJU
To vpctšaajo Jt pa priiaaaje ^ dsle ibrinh) kfm lota 1018.
IZ DEUin SVETI.
(Federated Preee.)
D. O. — Driavni depertssaat je objavil program, po katerem ameriške čete sapuetc republiko St. Domiafo. Na ta
program eo priatali nekateri dominikanski voditelji, ki se nahajajo ▼ Waahingtonu. Obdržavali bo več konferene v teku svojegs večmesečnega bivanja v Washing-tonu. lajava pravi, da se progrsm takoj izvede, ko se "večina" dominikanskega ljudstva isreče zanj. U tega sledi, da danes is ni večine za tak program in da ac tudi 0e ve, kdaj ae sanj večina dobi, menijo v vraahingtonskih političnih krogik.
Department dalje izjavlja, da je bil Summer Wella is New Yor-ica, bivii načelnik divizije sa latinsko Ameriko, imenovan komisarjem sa St. Domingo. On odpotuje takoj aa St. Domiago, da se prepriča, kako sodijo otočani o a-merilkem načrtu.
Po programu se ustanovi pro-vizoričaa vlada, obatoječa is do-minikaaakih državljanov, ki bo vodila sploine volitve "bres ume-šavsnja" od atrani ameriikik ob-lasti, da se tako ustanovi permanentna vlada.
Po ustanovitvi provizori&ne vlade ae ameriike čete osredotočijo t dveh ali treh taborih, vzdrževanje reda se prepusti domini-keneki narodni polletji. Izjema je le v alučaju tam, kjer ne more domača polieija vsdržsti reds. Ob-državsls se bo konvencija s namenom, da ae dominikanska vlada pogaja o priznanju vseh ekse-kutivnik odlokov sedenje vojslke vlade, v katerega je vključeno posebno prisnsnje obveznic izza leta 1918.
V glavnem se torej gre za prisnsnje dolgs.
Po isvolitvl ustavnega predsednika in poatavodajne sbornios in ko predsednik ia s^orniea odobrila sgoraj omenjeno konvencijo, se umaknejo ameriike četo z Stoka.
na nuduličnih Železnicah v Chieagu danee (Četrtek) glasujejo o vprašanju stav-ke. Vaeh je okrog 5000 in najmanjšega dvoma ni, da bodo glasovali sa Štrajk kakor so nameščenci uličnih železnio, ki eo ee izrekli etoodetotno sa stavko.
V Missourlju hočejo kosake V missourski zakonodaji ae je sopet pojavilo gibanje za državno policijo po sgledu v ]>ennaylvaniji. Doalej je organizirano dekvztvo v Missouriju preprečilo vjok podoben korak.
Boj v San Fraaciscu. Tem stavkajo šoferji avtobusne urulbe Družba je uajela atavkokazc, toda avtobusi vozijo prazni. Nihče se ne mara voziti Nato je družbs znižala vosnino iu nalepila po mestu plakate s bceediloni: "Cab (to je avto) imate lahko pred htfo v petih minutah, samo polcličitc Stavkujoči šoferji so pa ški naokrog s črno bsrvo in ns-redili is beeede "ceb" e,-ab. Na plakatih ae sdsj čita: "Bkeb je lahko pred vašo hišo v petih mi nutah."
Velike stavks v Italiji. Italijan ski delavci sc nahajajo v ljutem boju proti znišavanju mezde. Ko vinarji stavkajo v Rimu, Milanu. Turinu, Trstu in drugih industri-jalnih središčih. Zdaj je napovedala stavko tudi Unija tekstilnih delavcev.
Pomožna akeija amsterdamske strokovne iuternacionalc v Sov-jetaki Rusiji se je dobro obnesls. Interaacionala je lani pričela na-sičevati 42,000 otrok v okrošju Čuvaša, ki ima okrog 400 vaei. Od tistega čaaa ni niti eden otrok umrl gladu v tem okrošju. Od 1. maja t. L interaacionala naaičuje tudi 60,000 odraalih prebivalcev v istem okolišu z dobrim uspehom. Na prošnjo sovjetske vlada je interaacionala razširila svojo pomožno skcijo med delavci v nekaterih meetih.
Socialistična stranka v lovi je na avoji konvenciji v Dea Moinesu nominirala sledeče sodruge kot kandidate pri jeeenekih volitvah; Perry Englc sa govensorja, 0. A. Morrow sa podgoveraorja, mre. C. Moli sa tajnico država, H. O.
lABDUTO JB POMZLOSTIL PSA.
is njagovega
• gospodarja.
Philadeiphia, Pa. — (Federated Prees.) — James Phillips, rojen v Rusiji in član L W. W., ki js pred kratkim dokončal petletni zapor v Leaavoaworthu vsled kršenje vojnih sakonov in sdaj čaka na izgon v Rusijo, je sopet kršil sa-kon. Phillipe ima paa, toda po zakonu države Pennsjlvanije ne sme inosemec, ki še ni državljan, imeti J>ea. Rus je bil kasnovan a 25 globe in njegov pee je bil obeojen na mrt; šerif ga je imel ustreliti. Tedaj je Phillipe pisal predeedni ku Hardinga, da aaj reši peu šiv Utaje. Bea ja Harding sporočU govsrnorju Sproulu, da naj inter ▼enim, kar ae je sgodilo. Pss je bil pomiloščen.
Phillips sdaj ups, da se Harding usmili še njega kakor ss u ■milil njegovega psa in prepreči ajogov izgon is Amerike.
KOSIL IA BTBAtlflKA v
»umu.
Iianuj Xad. — Dasirsvao so skladišča raznih tvrdk. ki izdelujejo žganje, dobro saetraše nz, da bi človek mielil. da tadi tsšiee žganja aa more na nepo •t s ven asčin zapustiti sklsdišč, •o *d krili, da manjka tisoč pet sto f«1oa žganja v aekem sklsdišču.
Ts primanjkljaj eo odkrili. ko j« bil eretiraa Aadrew Brammel, k»jtl v njegovem avtomobilu eo v skriti posodi našli p*tdeeet ga-»oa šgaaja. Zvesni oolninski urad-miki ao eamili. da je bilo šgaaja ukradeno v skladišču tovarne na i zdele vaa je šgaaja ia preiskava jc d »gnala tatvino
Colniaaki uradniki menijo, da •-> šgaaja kradli otražniki ia pajo, da v nekaj dneh izvrže še aretacij.
DVA OiBftBVA
Ore. — Takaj ee ebeeitt » držarui ječi Joka Rathieja ia tlrie D. Kirbvje, ker ste bile sa-pleteaa v umor šerifa Tajrlorja v *adletaaa. Id je bil JiHJa mo.
ali komisija v KITIH KI-
nov izvmfti dilo?
(Nadaljevanje a prve etrani.)
njegova adminiatraelja bosta raj-še storila vsak drug korak, kot nekaj tako radikalnega. On aioer realizira, da javnoet zahteva, da se prične sopet producirati premog, akotudi mora prevzeti rud nšks za nekaj meeeoev.
Železniški delavci ao se smehljali, ko je bila napravljena ponudba rudarjem. Rekli eo, da ae voaovi ne morejo pootaviti k rudnikom, pa tudi odpeljati se ne morejo od rudnikov v tekom številu, da bi se preprečilo pomanjkanje pre uioga. Oni menijo, da bo adstiai t racija prisiljena izravnati stav ko v železniških delavnicah, da jodo lahko rudarji delali.
zamoroi kočijo stavko-
Springfiald. Mo. — Sem eo im portirsil sto zamorcev is Tennee-seeja, da zavzamejo meeta stavku
jočih k ur ječe v in oljarjev na Fri Men železnici. Ko so samorei isvs-deli, da so bili poslani sem, da jih železniška družba israbi kot stav kokszo proti želesnišklm delav-cem, so isrekli, da ne bodo stavko-kazili. Povedali eo, da so bili sem poslani z izgovorom, da bodo delali pri zgradbi nove šole.
za
potnike v VUO.
juoosla-
New York. (Jugoslovanski od delek F. L. I. 8.) State Depar meut daje na znanjo onim amsrl ški m državljanom, ki potujejo v Jugoslavijo, sledeče obvestilo t
"Stste department doznava, da ae vse oeebe, ki prihajajo v Jugoslavijo, morajo prijaviti lokala! policiji v onem okraju, kjer se nameravajo nastaniti, in iskazati aa polioijski oblasti s primernimi le gitimscijami. Priporoča se ose-bam, ki ss hočejo muditi v Jugo slaviji, naj se po svojem prihodu v Jugoslavijo priglaeljo pri najbližjem ameriškem konzulatu v svrho registracije in da polsve dejo o dotičnlh predpisih, ki jih jugoalovanakc oblasti baje pogo-stoma sprsminjsjo brss objavljanja."
Kar velja sa ameriške držav-
Ijaae, velja bresdvomno tudi Altanberger sa državnega avditas. jugoslovanske dršavljane
ja, Wm. Schrieber za državnega blagajnika, I. S. MoCrillie za glav-nega državnega pravdnika, Ona Magnus za komiaarja železnio in Viola Morrow za superintendent-ko javnih industrij.
Oompers suspendiral unijo. Sam Oompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je odvsel čarter uniji knjigovodjev, steno-grafov in računarjev v New Torku, šeš da je preveč radikalna, ker se poslužuje izrazov "razredni boj" in "kepitslizem".
ubil ji tasta, taščo v
OaL — Lee Smitb, tukajšnji postsjnl nsčelnik je ubil svojegs tasts, taščo in sebe. Dejanje je isvršil, ker je menil, da sta tast in tašča sakrivila, da js njegove eoproga vložila tožbo sa zakonsko ločitev.
silvi vikarji v Ust dk£a-vas.
OkJeago, HI. — Silni viharji v š*st državah, ketere eo spremlje-li hudi deševni nalivi, so povzroči-11 na miljo ne dolarjev škode. VI-harji eo ee pojavili v državah Io-wa, Illinois, Mieeouri, South Da-kota, Nebraska in Kenses. Mej-večje Škode je bile povzročena v državah South Dakota in Miesou-ri. Vikami vrtinec je uničil sko raj popolnoma meeto St. Chsrics, S. D., ki šteje okoli sto prebivalcev. Reke v Nebreeki ia Missouri-ju so prestopile bregove ia popis-rile okolico.
podmalial ji
bil ftnro dt sm.
u-
PttlOkargh. Pa. - Zvcsai pod maršal fraak S. Smitk je ustrelil eveje ženo ia sebe. Družinski pre
pir jo zakrivil drame, kajti epa-siti se bila snssacaje. ki se govo. rila, de je med sakonskisss nastal pretep.
podpirajo
Za vsak slnčaj jo najboljžc, da ss oni takoj po svojem prihodu i domačo občino, ali kjerkoli na meravajo ostati, prijavijo občin
ski oblasti sa potrebne iaformaei*
gpj _
Vandervelda hvali Moskvo.
Bruscl. Belgija. — (Federated Prees.) — Emile Vaadervelde. vodja desničarskih socialistov, ki se je vrnil is Moskvs, kjer je nekaj čaaa sagovarjala obtožene soeial ne revolucijonerje pred sodiščem, pravi, da je v Moakvi najlepši red. Pijančevenja in prostitacije ni, trgovine sc odpirajo in proapo-riieta prihaja. Videl pa je aa uli cah veliko beračev, katerih prej ai bilo, dokler ni bila vpoeUvlje-na privatna trgovine.
Sanje in suJačL
Inki ropablišaai kontrolirajo vo-Bk dol svobodne driave.
London, 12. jul. — Is Dublins javljajo, da so nerodne irske čete neletele na močan odpor republi-čanov zunaj na deželi. Skoro ves južni del svobodns driave je pod kontrolo revolucionarjev. Is Bel-fasta je prišla nepotrjena veet, da je danee bila proklamirana irska republika v Corku. Ouerilako bojevanje med republičenl in četami provisorične vlade ee nadaljuje v mnogih krajih.
Velika
Corunna, fipaaije, 12. jul — Včeraj aU trčile dva vlaka blizu Valeaeije ia okrog »0 oeeb je mrtvih ia ranjenih. Cele druž ne eo aaičene.
Kanton. 12. Kantona ee otop
eta v ko Is eisspotlj ecne. Meeto je v vede primanjkuje
— Delavci v II v generalne lo dr. Sunjs« B temi ia »Hplsja je
New Vork, N. T. — ls Jspoa-ske javljajo, da ja keaaiki man" Semenov imel neljub jem v Toki ju kamor ja prišel Ia Aamrike. Sprejel ga je egent aeke >«p<.T»ki> tvrdke. katera je pro-dala Semenova 1000 parov škornjev u njegove baadit*. a račun še niB
Ana jeteeaove j
čete eo oevojUe frdajevo dva milji od

kakor vojak krog sa ti Hrtte svoje gla
Dvoje je glavnih eredatev, a katerimi skušajo nasprotniki uničiti socializem. Hno ja aaaUetvo, drugo je omalovaševaaje. Junaki, ki mislijo na ta način spraviti aooia-a sveta, prihajajo pri tem sami s seboj v nepremootljivo na sprotje. Enkrat jo eoeialiaem nekaj groznega, nekaj kakor tiati pošar, o katerem ao atari pogani mislili, da uniči evet. Drugič pa je to igrača "majhalh ljadi, ki bi radi bili veliki." Enkrat je aocia lisam najnevarnejše gibanje, ki o-grošava vee sedanji avet s "njegovo kulturo", drugič ai vse skupaj nič drugega, kakor prasne sanje dremajočih eanječev, ki ae po svoji aaravi nikdar na morejo ureani-čtkl.
"Samo sanje, ki jih človek, ko aa prebudi, pove tovarišem, ia potem sopet saepi."
Toda dok asi omogočajo socialistom, da vrnejo kapitalistom In njih eomišljenikom, da so oai sa-ajači, ker s iskoriščanjem velikih bmc Človeštva, katera ao priailjene živeti v revščini ia pomanjkanju, ae Šele ispremembe obstoječega sistema in mislijo, da se ta ispre memba res lahko sadrži.
"Nič ai stalaega rasvsa pre-momba," tak ja veooljai zakon narave, kakor naa uči snanoat. Soln-ce, svssds, planeti, Življenje v vaeh evojih formah od najaiijega živečega bitja do človeka; vse človeške aspravs, vlade, religije, sako-al morals, Šenltev, vse je podvrže no sakonu evolucije. Vss mo v različnih dobah ajlk obstoja. NU solnčni sistem, Id je sačetek kot velika maaa nekje ▼ veeoljstvu, se jo paradi privlačne sils svojih poeamez nih delov skrčil v veliko gorečo colotp ali aolnoet aaša zemlja, ločena od te arvotao mate ali soln-ca in prehsjajoča akosi rasllčns dobo stvsrjanja ia ohlajevanja, ee je neprestano spraminjala. In šiv ljonje samo, ki jo imslo svoj sačetek v mslem enostaničnem bitju, Jvljnjoče ss skoti mlrijade šival skih vrst, se nam kaže v najraslič-nejših podobah. Ia človek f AU js on ost si nsispremenjen odksr je, pol človek, pol llval, zapustil dro-vsana prebivališča svojih prodnikov?
Gledajoč nazaj preko panorama, katera lasgriaja znanstveno pre-iakovsnjs pred našimi ošmi, vidi mo bitje, katero bi teško imenovali človeka, bres orodja rasvsa gor-js4s ia kamna; bree prebivališča rssvsn onega, katero mu ja ustvarila narava; bres vlsds, raz ven pravico močnejšega) bree vara, raaven strahu prod nerazumljivimi naravnimi silami. Vidimo to bitje, kako dala prva slabotne poakuae, da promaga naravo. VidHao, kako začenja delati in rabiti ogoaj m pripravljanje tvoje hrane. Vidimo njegov prvi lok in otrelieo. Vidimo, da vodi vsaka isnsjdba, vsaka zmago nad aaravo naprej do drage. Istočoaao t njegovim bolj aa-motanim šivljenjem prihaja ras-voj možgsnov. Njegove bolj aaaw-tano okolščiac ga prisiUjo misliti in rstvoj možganov skupno t njegovimi prvimi pridobitvaasi ga vodi aaprej, hitreje In hitreje, is div-jsštvs v borba risom ia skosi različne dobe barbarismov do sivfli-sscijs. Njegova vlada, ako jo ho-čomo tako imenovati, se sačenja s prlprostlm načinom vodlteljetvs ter se razvije v bolj samoten al-stem vlade, utemeljene na krvnem sorodstvu in zadružni lastnini. S povečano kontrolo proisvsjajočlh sil js prišlo večje bogsstvo, katero i* zlomilo vlado sadrag in ustsno-vilo vlado, ki jo prianavala lastninske pravice posamesnlks. Nja govo druŽlaske življenje, ki ee sajenja s Senitvijo oeeb ožjega krvnega sorodstvs. prehaja skosi ras-ličac stopinje do mnogošonetva in n«zadnje do enoženstvs. Njegova vera, ki Ima sačetek v šsššsaju vsake aesasn« In nerssamljivo neravne sile, prehsja v leščeaje enega samega aajvišjege bitja, kateremu pripisuj« vesoljno moč.
Prihajajoč do šeaa novejše tg* dovin*. sledimo ekonomakoaM res-voja človeštva od suženjstvs do fovdalisma ia do kapHalitma. Pri /»pazimo, da Ima vaak teh
produkcije drugačne pojme e vladi, morali ia vedi. Lak-Vo opazimo, da je aaieajstvo rodilo eaženjeko vero, fevdalizem fev-dala« eerkev, a kapitalizmom pa prihaja doba reformacij ia konec
Vidimo kapitalizem sam prebe jett skeei ratMšae formo vatvojot od eaostovaoga dela akrtaikov do tovaralškega dola. ia od tega naprej do doneča j« velike ladastrijc. Ia eelo doaso opašemo, kako ae velike indnatrij* družijo v Iruete ia monopole. Vidimo kaatroU no-
SioTestka Narodu
IIiiihiIJmi
CLAVHI STAN.
P»jpws» JsdeetS^
"mlP
t dešavl
•aa »a lawndalk avi., cnicaoa illinoiS, lavriavsdni odbor:
UPRAVNI ODSEK i
roto ___
Ukm Teofali, Iti.	Ukm Oosiek. 414 W. Mar K
POHOTNI OOSKKi
m-----\ g	— - -	■ ww mmmmmj p ««9
■ BOLNIŠKI OOSBKt
Novak pesšušom, SOST-SS g.
Av.
ZAPADNO OKBOtJI
vMMfeAl IsllSi
li Joeeb AmbvošU. Bea Mt, Moen Ren, Pa. J«l» OreieUVHttl P«mov At«, CU^Umd, O.
MIhe Sogšk, 84U 8. Wl».k-Lr M«rr«y, \hdL

t"
8184 tU. Crawf«rd Avo^ Chleape, UU. FnsN fmm Oh WUIU» Sitt«r, SaOSSl. Cltir 8» .
PrMh AH^M^falSJ A v«., CUea«% lil.
jm. ibk iioi e. llrtli, VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. A Kom. 8808 Si. Clalr Av.,OitiksiS e ti- edhstnlH. m delajo v
sedaHeo 8. N. P. J.* 8ttT-sl°Io. La«nld«U Avv^oSm!«^ Tli.
•Utvo
VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE 88 NA8LOVB1 8. nTP. Jh 8881»88 So. U^sdale Avo^ Chleato, M.
denarne
P08IUATVZ IN STVARI. U ee tlkje al. le« 1 vebše so noslevei Tajalltv« S. N. P. JH 8M7-88

mo v rokah par ljudL Vidimo, kako so mnogi odvisni od te oligarhije bogaatva v svojih iivljsn-skih potrebščinah. Vidimo, kako uživs mali odstotek ljudstva, nakopičeno tekom stolstij. Vidimo, kako tt aa milijoat ljudi bori sa borno eksistenco v dobi, ko sta človeški rtsum in^ajsgova atra^
zadosti potrebam vseh.
Ia taksj pravijo kapitalisti in njih somtšljsniki, da ss moramo ustaviti
Skozi dolga stoletja ao ae šlo-veške naprave sprsminjals in is-popolnjsvale. Skosi nsprsstano spremembo smo daaee dospeli do dobe ▼ aašem ekonomskem živ, Ijenju, kstero kupiči bogastvo v naročje nesnatns ptščiet gadi. Ia ta mali dsl ljudstva so dslovsls škod vso preteklost: "Stojtsl"
Kdo so stnjtčif Ali socislisH, kateri pravijo, da aa bo Človeška daša ratvijala v doboče, kakor ss doslej in da mora socialna produkcija, ki ekaistirs daast, voditi do soolalns razdelitve t Toda kapitalisti šs vedno vpijejo 1 "Sohteo stoj — ds požanjemo ml svojs dohodke."	"Naprej".
dklavljajti mbsioa maja.
Vour Tork. (Jugoelovenski od-dslsk F. L. I. S.) Bttrssu of Na-taralisstioB je rsvaoksr isdal statistiko glede žtovila nstursli-zaelj tekom meeeea maja. Dobilo ja drugI psplr 14,M8 oseb. Nsj. večje Število — nsmrrA skoraj 17% — novih dršavljanov ja rodom is Italija t sa njissl prihaja jo po številu Britanci In Rusi — oba šes 12 od sto — ia Neael ia Poljaki po okolo 11%. Poetop-no sledijo — vedno vssvšl v po-štev d ris v o in ne nerodnost — Avstrijci, Ogri, Kanadčani, če-boelovski, ftvcdl, Norvežani in Juaoelovanl.
Število novih smeriških dršav. Ijanov Is Jugoclevije znaša ss ta moece 2M osiroms 1.78 od sto od vssk asturalisaeij. Verjetno ps js, ds je njih število bilo še veš-jt, ker so bili gotovo sumgi Juge-sle ven I, ksterih prvi papir so ja glasil na avstrijeko pedaaištvo, všteti pod poglavjs Avstrijs. To domaovo potrjujs tadi raamoro-ma veliko število natarallairtalb dršavljanov ls Avstrijo — nam-jraš m sa maaae maj.
mltdiasksgo sodišča. Sosedjt t 8»
kolicl ao dobri kriatjani ia šitall ia slišali so lsgrnds o Kristu Ia grešnlei Magdaleni. Kljub Uma ao ss ps orgaaiairall, da prttssti-rajo proti aaetaajenju mladik grešnio v tem poslopju. To jo sr* salo kriflansks človsške družba*..
SEJE IN SHODI.
OObtrt, Miaa. — Opottrjtm
vee šlaae društvt Št. 189 v Oilber* »
nja seje v polnem številu. Soja st bo vršila dat 18. t. m., to js v as-deljo. Ker namerava aaŠe društvo . Obhajati. deasUetnioa itaaka ia prirediti vessliso v prid društveni blsgsjnl, pridite vsi H8 ssjo. da kaj veš ukrenemo o tem«
-	Matt Musioh, tsjnlk.
OaUuaet, Mioh. - Posivljam Člsns društva št. 82 SNP^, 4a ss . sagotovo v polnsm ktevilu udsfs- 1 Žijo prihodnjo redae meeečae st* js dns 18. t. m. — Nt toj seji bo , prečiten društveni rašua tt ml* ' nulo polletje in upati je, da at bo šiton ttmo prašnim klopom. Minulih par ssj našsga društva so nsšl člani jako slabo oblakalL Brstje, vprašam vaa, sakaj ia komu at čast se splok vrše msstšnt sejs. Ako se no bomo vsaj iRkral v meeeeu ssstajali in ss ptftTtt* | rili v prid drnštvs, ksr bo gotovo ss boljšo bodošnoet nss vseh, no • moro društvo uspešno nspredova* ti. Bratje, v skupnem delovtnja ja moč.
Na svidenje aa prlkodnji seji.
-	Paul Shaltz, tajnik.
Za kukanja piva <Iom ''
imamo v aalegl m vse ^
EIPOK RTPSTVO VKlAč Alf -SKI DRUtBI.
IB. — Pttantropišns
se ktpile na severni etrani lepe poosotvo, v katerem naetani-jo mlade panlee, ki so varovaake
POfMTVO HA PBODAJ
v atari domovini Čeruomeljekem okraju, fara Dragatuš. vaa Taaša-gore ne Doieajekem. Katerega rojake is tega ekreje sU dragih veaell dobra kmetija, naj ee obrae ooebno alt pa piameno sa vee po-d^lmoeti do lastnika m Peter Staj*r, Bos 117, W. Va.	(Adv.)
BH'J9S______ p* 9+
u I**.! .?it*i.»Um m ■ i.l.u. |a|(1aln( dasso shsmfn no>
jsr^ri^jtu. aar^lltlsi&t;
mfsrmssjjs aai
■IVBA V08VIA V IWPH4flW
Isvrstee «gadasstl - beMof p 4vs. turi alTSset sseb, agieajaikt ia leke#a vsčs v »Mlrt^sht OW4
beevsu ilavha 8moes^88 žaNm rtee iS »tve	i?
vsteli le srWk( )Mlfc.
Te I* ea|stsr*|Ss trta, M prave« le isfesl^vses.
PMefcol rtoS fsasM petolke Ia prtl)s«s 4e Trrta att »ssetee, hov U p*talki laWr.>.
DtsMm Icm sv*lf«s tokseie, M Mvest vsi Js^fc. Ore s viehem ls Verre v ie£eUvl>« le hsI ee pot sik« »e prtfcr
Se MjcMile sflartt« ss ffi »Oe« |mi/«s ssrt#r«iks sil
aeasm erst«
rs ae Šea^
rasvoR LlR S
Rea Test
PR08VETA
ki bi g« mogli primerjati vojno i del predsednikom mestnikom, na čelu Brez* sreski poglavar (dosedanji ni glavar.)
ne sestope in deželne odbore od političnih obleetev; okrejnih glavarstev in predsedniitev. Odse-daj bomo nazivali to drugeče; preje politični uprevi bomo rekli sedej obče upreva samouprave pe oetene ssmouprsvs. Če bi teko u-porsbili ti imeni ze dosedanje razmere, bi morali reči, de so bila deželna predsedništva, namestni-čtve in okrajna glaverstve organi obče upreve, deželni odbori o-krsjni saetopi, županstva pe or-geni samouprave.
Kova obča uprava.
Pokrajine izginejo, dežele tudi. Drževe se rezdeli ns večje dele, ki dobe ime oblast. Ti deli pa ne smejo imeti nad 800,000 prebi vsleev.
> Ljudem s navadnimi možgani ne gre v glavo, zakej ne bi smel kekien del imeti recimo per eto duž več. Pe teko je. Nieo se ozira-li ne želje hrvetekega ljudstva, niti ne neiege, ki je želelo oeteti združeno v enem eemem. Usoda nas še ni skrčile pod 800.000 duš, zeto bomo rezdeljeni Slovenci ne dve kose eli ne dve oblasti in sicer ne ljubljeneko in ne mariborsko oblaet.
Ljubljeneko oblast s sedežem v Ljubljeni sestevl je jo: mesto Ljubljene in okrejna glavarstva Črnomelj, Kamnik (razven občin Kotnike, Trojen in Spitaliča), Kočevje, Kranj s koroško občino Jezerskim, Krško, Litijs, Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Redovljiee, sodna. okraje Brežice in Sevnice, od korjaneke-ge sodnega okrsja občini Vel. Kemen in Mrčne sele, cel sodni o-krej Laško razen občine Sv. Ru-pert in od Primoreke Kastav.
V Mariborski oblasti e sedežem v Mariboru pa so: mesta Celje, Meribor in Ptuj, ter okr. gla-verstvs: Ljutomer, Meribor (o-kolice). Prevelje, Ptuj, Slovenj-gradec, sodni okrej Celje, Vren-sko, Gornji gred, Smerje in Kozje delje Prekmurje in Medmur-je.
Vseh oblaeti bo t celi drževi
v Ameriko, ker ae je bal, da bi mogel v tem slučaju izgubiti svoj del dedščine. Tako je oatal na Minorki in ves čas koval svoje velike načrte. Našel je per enakih ljudi, kakor je bil aem, imeli eo tsjne sestanke, kjer so preklinjali otok, kjer so se rodili; rezvi-jali so neizvedljive načrte, kako bi kar čez noč obogeteli. Vetrovi, ki so veli in prihajali iz Evrope, so nezednjc zanesli bacile neze-dovoljetve tudi ne Minorko.
(Dalje prihodnjič.)
v svojo it bo. Tam je premišljeval take pol ure, potem je pa poklical seiors Luiee Hernandeza.
Seftor Luis je bil Ukrat sUr 27 let, bil je sin seftora Porfirija Hernandeza, lastnike hotele "U-niverzsl". Redko je dobiti očets tn sine, ki bi si bUe med eeboj teko melo podobna in tako zelo rez-lična. Stari Porfirio, ki je vodil hotel že kakih trideaet let, je bil možakar starega kova, eter fleg matičen Minorčan; v šestdesetih letih svejega življenje ee je priredji gledati, kako potuje eolnce od izteka do zapade, poslušal je vetrove, ki so šumeli v palmovih gajih, navadil se je pe tudi ne di-nsstijo Ramona, ki je vladale nad otokom e svojim žezlom ia velikimi davki. Prvo in drug£ je bilo aamo ne sebi rezumljivo ia misel, da bi se moglo to eli ono izpreme-niti, ze ni nikder pojavila v nje govi glavi. Življenje je bilo enakomerno, dohodki so bili majhni, toda dokler človeku ni trebe delati, mučiti se in še stredeti, je dobro teko, kot je. To je bile njegove življeneka filozofije, ki bi je eicer ne mogel formulirati, in v tem smislu je hotel vzgejeti tudi svojege sina Luiae, ki je dobil svoje ime po takrat vladajočem velikem vojvodi Minorke. Lukove mledost je bila po zastarelih minorčanekih nazorih precej burne. Bil je večen nezedovoljnež. Minorke je bila jako uboga, a obenem pokverjene! Nikjer ni bilo denerje, a davki ao bili tako veliki. Podjetju avojega očeta ni no-gel pomagati, razmere zo bile teke, de ni bilo mogoče ničezer storiti. Pe tudi drugege ničesar t ni mogel dobiti, da bi začel delati in razvijati svoje zmožnoeti, da bi pokazal svojo voljo za delo. Kejti mledi Luis Hernandcz je 1-mel veliko voljo do dele. In ako je stari Porfirio premišljel, od kod ta nenevadna lastnost nje-goyega sine, prišel je včeelh teko deleč, da j.e začel dvomiti nad eskonzko zvestobo svoje že pokojne bolje polovice. Mledi Luie je mislil noč in den: Kako bi arogel zaslužiti denarja, mnogo denarja. Ako bi ne bil njegov oče že tako star, kdej bi jo že pobrel v Ameriko, oče je pe eter, smrt bi mogla priti vsak dan, zato ni odšel
de njemu. Tode, Punta Hermoee mora biti njegova in to brez ozi-I rov ne zredetve ... toda ... Spomnil ee je, de šivi v drževi, koje vleder je ekrejen ebsolutist . • . in vprašanje je, koliko časa bo Še sattl tukaj Živeti f Tu ne otoku Minorki ge nieo ščitili zakoni .. . tu je bil popolnoma brezpraven (zavede ni pomišljal na to, da je ravnoteko v njegovi domovini) ... Dolgo česa ni imel, ker verjetno je, de bo zečel veliki vojvode že jutri pogejenja s kako inozem-sko oderuško firmo, da si zagotovi kapitel in začne z obratom.
Nej ge vzame vrag' Dokler vlade ne Minorki veliki vojvode don Bemon, toliko čeaa so vsi načrti gospode Bekkcrje neizvedljivi. Hotel je že izuetiti gleeno kletev, e ni že izrekel prve beeede . . . ko se'je stresel ia obetal t Stoj, tu je ideje, ki jo je dozdej iskali Dokler je veliki vojvode don Remon vleder Minorke, gospod Bekker ne dobi Punte Hermoee . . . torej kej nej stori gospod Bekker, eko hoče imeti ne vsak način Punto Hermoaot . . . • Torej vprizoriti tzkole nekeko melo revolucijo.
Življenje gospoda Bekkcrje ni bilo brez raznih pregreškov in grehov ia tudi uprizoritev male rcvolucije bi ne bile nove. Ako j« človek živel dolgo vrsto lat v raznih državah srednje Amerike, so za njega take revolucije preve malenkost, katerih se more posluževati, ako druga sredstva ne pomagejo. A gospod Bekljer je preživel precej let; v onih krajih in prišel do preprič§nje, de Je mora človek j. slučaju potreis po-služiti na koncu konca tudi takih sredstev. Sicer ge je zavest, da žifi sedaj v' Evropi, melo zedrže-vala ln plašila, toda to le trenot-no, spomnil se je ns Turgijo in Portugelsko. Ko js tem nerod zapodil z prestola dotedanje vladarje, ee Evrope ni zmenila, torej je mnogo verjetnejše, da ze Kvtopa ae bo vznemirjele, eko ze zgoji kej tekege ne otoku Mi-nork.l Kaj briga Evropo otok Minorkaf
Na to vprošenje si je odgovoril gospod Bekker e kosmsto kletvi-oo, itr>pil v hotelsko obednico, pojedel hitro svoj sajntrek in odšel
Blagajna velikega
vojvode.
Maročite "Proeveto" sorodniku ali prijatelju domovini,
Iz ivedščine preložil F. J—o.
(Dalje.)
In to še celo ne tsklea način, de ee je zdelo Bckkerju, da se je njegov obraz vsaj še ze enkrat podaljšel, ko je čul teko nesramen in obenem neumen odgovori Pro* kletol Kej tscega še ni doživel, zato mora te svoj porsz vrniti bo-reškemu princu z bogatimi obrestmi. Mogoče misli don Ram>n najeti kje kako poeojilo, da začne obrat na zvojo roko, toda to bi bila slaba kupčija, novi upaiik bi mu dovolil komaj 10% čistege dobičke, on, Bekker, mu je pe ponujal 25. A ksr je nejhujše, on je našel rudnik—kaj v ti državi ni nobenih zakonov f To se v njegovi domovini ne bi moglo zgoditi —f Kej pe, če prokleti don Bemon vanderle kje dobi denerf Te bi ee nezadnje še zadovoljil z 10% ... a on, Bekker oetene s prazni-mi roksmit On, Bekker, Id je ven-der . .. Te misel je gospoda Bekkcrje teko rezburile, da mu je perkret začelo zmanjkovati zrake, ko je atopel in stopiaal po u-fleeh prestolnice od vojvodskege dvore do hotele. Ko ie prispel ne Plezado de Sen Ckrisjobal, se je šele melo pomiril, gleve se mu je ohladile, eli to semo ne znotraj, kajti njegove lice in ušeee eo še vedno gorele kot ogenj. Ni več mislil na svoj nsuspeh in na maščevalne načrte, njegove misli so a$ sedaj osredotočile okoli ene točke: Kako nej pride kljub vsemu, ker je doživel danes, v po-oeet Punte Hermoee f
Morel si je prizneti, de ta problem ai poeebno lehek. Vee otok Minorke In vee, ker je bilo ne njem, je bila last doaa Remone ali pe njegovih uppikov; brez njih vedaoeti nI pedel niti Vrebee e ztrehe. Punte Hermoee je bila sicer lest one store govedine Pa-queae, ki je Bckkerju slovezao izjavil, da jo rajši zažge, aego pro-
VAZVAHILO IK ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam v». ^ sorodnikom, znancem in prijate. ljem žaloatno vest, da je moj nad. vae ljubljeni eoprog
Veej dne 21. julije t. 1. ee more pričeti z izgraditvijo nove u-preve po naši državi. Do tega dne nejposneje morejo biti imenove-ni veliki župeni, upravitelji novih uprevnih enot tekozvenih oblasti (naglas na prvem zborni)
V veljevo je stopile uredbe o razdelitvi države in oblaeti, ze-zekon o obči upravi in zakon o oblasti in sreski samouprevi. ' Vae te uredbe in zakoni režejo prav globoko v našo doeedenjo jevno uprevo. In ker more veek drževljen poznati javno upravo, bomo v nekaterih člankih objavili zvojim čitateljem vsaj najbolj važne določbe novih zekonov, ki zo izšli v Urad. lietu št. 49. od 15. maja t. 1.
Preden pe govorimo o novih rezmereh, ze moremo ozreti ne stere.
VIKOEMO BERLISO
ze vedno zaapal, po šest tedenald mučni bolezni v bolnišnici v Frou. tenac, Kes., dne 2. julija 1922 ? starosti 45 let. Pogreb se je vršil! ob veliki vdeležbi spremi j evsleev iz hiše žalosti dne 5. julija, 11. na pokopališče v Frontenac, Kani, Pokojni je bil doma iz vasi Vele. | nje na Stajerakem. Bil je član društva št. 72, S. N. P. J. Iskrena hvale členom društva za damam venec in bratu predsedniku za ginljiv nagrobno govor v zadnji društveni pozdrav od vseh članov. ; Hvala tudi Mr. John Dobravcu ii Franklina za darovani venec. Na* dalje lepa hvala vsem sosedom za vsestransko postrežbo in tolažbo. Hvala vsem, ki so ga obiskali ob njegovem mrtvaškem odru in ga spremili k zadnjem počitku. Tebi pa moj dragi in nepozabljeni soprog želim, počivaj mirno v hlad* ni ameriški zemlji. Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo, enegs brata in eno sestro, v starem kraju pa brata in sestro. Žalujoča soproga« Agnes Berlisg, Radley, Kans.
Kako jo bilo do ssdaj.
Do vojne emo imeli v naših krajih kot upravne drževne dele dežele (Krenjsko, Štajersko, Koroško, Goriško itd.) V deželah je vodil politično upravo, deželni predeednik, kateremu so bili podrejeni okrejni gleverji kot načelniki okrajnih glaverstev. Samouprava je bila pa v rokah deželne-ge odbore, keteremu so bile podrejene občine, ne Štajerskem tudi okraji ( okr. zaetopi). Samoupravne enote (t. j. enote ki so se seme upravljale) so bile občine in dežele s dež. odbori, ne Štej. tudi okreji. Upravne enote (eli kekor zmo jih tudi imenoveli politične oblaet ve) zo pe bile okrejne glavarstva in dežele s predeedniŠt-vom oz. nsmestništvom. Občine so vršile predvsem posle svoje lastne samoupreve, seveda so pa morale tudi pomaget političnim o-blastvom v takozvanem "prene-šenem delokrogu" in je e čezom tege "prenešenege delokroge" postalo že toliko, de so bile občine bolj pomožni uredi političnih oblastev kakor pa samouprevne enote.
Po prevratu se je marsikaj Iz-premenilo, ne toliko pri občinah in okrajnih gleverstvih tembolj pe pri dež. odborih. Iz delov Krenjzke, Štajerske in Koroške je naetele nove enote: pokrejine Slovenije, njej ne čelu pokrajinske vlede, ki je potegnile nese tudi poele dež. odborov v teh de-želeh. Teko vidimo, de smo s prevratom izgubili važno semoupre-vno enoto: dežele; ni bilo več deželnih zborov, niti odborov vee delo teh je vršile ne voljene temveč imenovane politična deželna vlede.
Kot semouprevne enote so o-štele le občine (na Štejerakem o-kreji, ki se pe tudi niso mogli ze-dosti udejstvoveti.)
Z novim občinskim volilnim redom in s izvršenimi volitvemi je bil položen temelj novi izgredbi semoupreve od spodej. Žel, de še niso bile občinske volitve isvrše-ne povsod, teko še dosedej niso deležni prav nikake semoupreve possmesni deli naše drževe (n. pr. ne bivšem Koroškem). Po mučnem in Škodljivem obotevljenju je isdelelo začasno nsrodno predstavništvo volilni red se konstitu-ento, izvršile so se volitve v kon-stitusnto, ki je izdelsla uatavo naše drševe in potem dobile ime nerodna skupščine.
Narodna skupščins Je potem sprejela zskon o obči uprsvi in o oblastni in sreski ssmoupravi ter s tem podala temelj aa nove ras mere; ni se pa mogla zediniti, ka-ke nej se resdeli državs na poea-sns oblasti ter je o tem odločila v smislu ustsvs ksr kraljeva uredba.
Ni naš namen podati kritiko te uredbe teh zakonov, temveč ko-čemo samo povedeti, keko bo se dsj a načo politično upravo ia aa moupravo.
Predvsem si moramo utrditi to let doaedaj smo govorili o samo upravnik enotah ia pe e enotah jevno eli politična oprete ta tmn laMi samouprav* »bčine, okraj-
Naši dve obleeti bosta potem razdeljene ne sreze eli okreje (hrv. koter). Primerjeti jih moramo z dozedenjimi okr. glaver-ztvi, in v ljubljenčki oblestl tvorijo zreze tndi vza dosedanja gla-verztve in pa sodne odreja Brežice in Sevnice enega, sodni okraj Laško pa enege. Ljubljenčke o-blest je preureditev okr. glever-stev v ereze občutnejše ln to gotovo v koriat prebivalstva. Tu bo srezov razen Medjimurja 12, in zicer: 1. mariborski levi breg; meeto Maribor, sodna okraje Meribor levi breg in Sv. Lenert; 2. mariborski deeni breg: (sodna o-kraje) Maribor deeni breg in Slov. Bietrica; . 8. drevograjski (Marenberg in Guštanj) $ 4. alo-venjgrajski (Slovcnjgradec in Šoštanj); 5. konjiški (Konjice);
6.	gornjegrajski (Gornji grad);
7.	ccljeki (Celje in Vrensko); 8. imarsko- rogaško-korjanski Šmarje, Rogetec, Korjc); 9. ptujski (Ptuj, Ormoš); 10. ljutomersko-redgonzkl (Ljutomer, Gor. Radgona) z Apaško kotlino; 11. Murske Sobote; 12. Dolnje Lendeve. ' Dosedenje okrejna glaveretvs se s tem ukinejo.
Ne čelu obleeti bo veliki župen,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je kruta smrt pretrgala nit življenja mojemu nepozabljenemu soprogu
ANTON UDOVICHU.
Umrl je 28. jun. 1922 ob 6 uri zve. čer v bolnici "General Wyoming Hospital" v Ročk Springu, Wyo. Bolehal je 12 dni za boleznijo od pika klops (Wood tick). Umrl ja v najlepši moški dobi 31 let, ro-jen je bil v vaai Dolenje št. 10, pošte Jelšene, Primorsko. Poko-pen je bil 1. julije ne katoliškem pokopališču v Ročk Springu.
Najtopleje se zahvaljujem vsem, ki ao daroveli krezne šopke. Posebno zahvalo izrekam Hildi in Jakobu Vardian, ki eta mi bila v veliko pomoč ob čeeu žaloati. Isto teko tudi Kerolini in Johnu Spess. Najlepša hvale društvu "Trdnjava" št. 10. S. N. P. J. v Roek Springu ze kreani darovani venec, ter bretoma predaedniku in tajniku društve za ves trud, ter članom društva, ki ste ga v tolikem številu apremili na zadnje pot. Hvale vaem drugim, ki ste ga apremili k zadnjemu počitku.
V domovini zepušče: očete, mater, breta ter tri eeetre.
Spevej mirno v tuji grudi!
Želu joči oateli; Marjr Udovich, roj. Giiine, soproge. V Ročk Springu, 4. julija 1922.
1	ProloHl Vladimir Levstik
(Dalje.)
" Večkrat sem N tudi vpreševal, zakaj je božal peš, namesto de bi se odpeljel s vosom. Od-kroje eem si rszlagel to z njegovo petdeeetletno neprektičnostjo in fentestičnim naklonom idej pod vplivom eilncge čavstve. Menil sem, da mu je bile poštne kočije e konji vred — če bi imeli prav svončke okrog vretu — preveč veekdenje in prozaične, dočim ee mu je zdele romerske pot doeti lepše In bogetejše seljubljenege maščevanja. Zdaj ko-je vss koačeno, bi sodil vseeao, de je bila etvar maogo priprostejšai prvič se je bel aajeti konje, ker bi bile Ververe Petrovne mogoče zvedela; one ge ne bi pomišljele zedržeti s silo, on bi se uklonil, in zbogom ns veke, ti velika ideja I Drugič t da najameš vos, morzš vsej vedeti, kam ee pelješ. In njegove nejvečje muke v tem trenot-ku j« bile rsvno, de ni vedel tega: sa nobeno ceno ne bi bil mogel povedeti ki*eja. Predobro je Čutil, de bi postelo njegovo podjetje nesleno in nemogoče, kekor hitro bi se odločil ne primer sa hako mesto. Čemu nej se obrne rsvno tjeintje in ne drugem 9 De nejde ee msrcbsndf Tode kskšnege marehandf To je bilo hudo vprešenje. Ce mer-chend, ksterege je ubrsl iskst tako ns vrat na nos in katerege se js tsko nesneneko bal v resni-#1 najti, je bilo pravzaprav najstrašnejše; kar si je mogel misliti. Veliks cesta js nekej silno dol-gegs, ki mu ns vidiš konca — kakor šivljenje Človekovo, kakor hlepenje njegovege srce. Velike cesta ima svojo idejo; in kskina ideja je v poštni kočiji f V poštni kočiji je koneo ideje . . . .Vive le grende route — in potem, ksr Bog del
Po nenednem in nepričskovsnem svidenju s Lito, ki sem ga Že opissl, je nsdsljevel svojo pot v Šs globljem posabljenju samega sebe. Pol vrete se veliko ceoto zo bili Skvorešnikij čudno, 8tepen Trofimovič ni niti vedel, kdej je stopil nanjo. Te-meljlto premišljenje mu js bilo v tem hipu ensko neanosno kekor popolne seveet. Drobni dež je adaj ponehava), zdaj aačenjal ianova; tode on ni čutil niti dežje. Tudi tege nI opeail, kako si je vrgel kovčeg ne remo in mu je bilo vsled tsge legije hoditi. Menda js prehodil vrsto ali pol-drugo, ko je sdejei obetal in sa osrl. Stare, Črne cesta i globokimi kolotečiaami se je vlekla pred njim me«! dvema vrstema vrb kakor breakoačae nit. Na deeni gole. adavnaj polete njive, na levi grmovje, za njim gosdič; deleč tam ae je gubile komsj vidna črte želeeptce v s t rs a, dim sadajega vleka je te kopnel «*d njo, žvižganje ee ai več slitelo. HtepsmV Trofunoviču je opečal pogum, tode le aa trenotek. Vsdihnil je. sam ns vadeč se ksj. postavil svoj kovčeg k vrbi ter sedel aanj, ds si oddahne. Pri tem ga je straeol mres; aavtt js e pled in raapet dežnik, ko je eečattl. de prši. D«,kej česa je sedel teke, isredka emekaje s ust-nirsaet in krepko stiskeje dežnikov ročaj. Raans alike so igrale pred njim v mrzlični prseooiji ter jadmo i« pod r i vele druga druga. "Uoe. Lise.' je premišljal, "tu ž njo ee Mauriee . . . Ondua tteveka ... Ia kakian čuden poiar je Ml tam. Ia
NASTAVILO W ZAHVALA
S tužnim srcem nsznanjamo ža-loztno veet, de je po več meoečni mučni bolezni, nemile emrt vzela iz noše srede nem preljubljencge enejet letnega sina
7BAVK MAJtUfGlČA.
Položili emo ga k večnemu počitku dne 6. julije, 1922 ob treh popoldne ne tukejšno pokopališče in eicer ae je pogreb vršil po civilnem obredu. Hvele lepa vsem, ki so nam kej pomegeli se čese njegove bolezni, e še poeebno se ze-hvelimo Mr. in Mre Frenk Keete-I it z, Toni Repich in Mrs. Solsby. Iskrena hvale John Kootcltsu ze ves njegov trud, ki ge je imel s priprevemi sa pogreb. Hvala sa ginljive govore, ki ao jih govorili ob odprtem grobu Frenk De-nickek v slovenskem, John Kaste lits ml. in Frank Stermets v angleškem jesiku. Nedelje lepe hvele vsem, ki eo ge obiskali ob mrtvatkem odru in ga epremiK k zadnjemu počitku in še poeebno vaem onim, ki eo prišli is oddalje nih naselbin U Wecho* in Red Lodge. Hvala vaem za daroveae vence in eveže evetljice. Tebi dre gi aeš sinček pe bodi lehke žemljice .počhrej mirno. Žalujoči ostell: Ignets in Mery Merinčič, stari«; Peul brat; Vera in Olga, sestri. Vsi v Beer Creek, Mont.
Hitra potniikn vožnja iz
N«w Yorkn v TRST (preko Nnpulja)
najhitrisiih, vetjih In IsvT^no vrajaafh p« mikov m*d Nsw Yortkimi in srsdozsmsklml f •lov.nju	_