32. tev.
V Ljubljani, v t . ara 1874.
Letnik II.
tnttrati ne sprejemajo in vetji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
^ i» >t »i ® »i p »» i* »» S ,, Kolek (štempelj) znese vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji se uena primemo zmanjša.
Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Starem trgu b. it. 168
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 .
za četrt leta	. . 2 ,, 60 r
kM
V administraciji velja: '
Za celo leto . . 8 gl. 40 %r' za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani ua doui poSilj velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo jo na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek iu sahoto.
*TT"
Govor v državnem zboru.
„Gosp6da moja, cela rajda proticerkvenih predlogov pride na vrsto. Kdo nam je oblast dal, segati v čisto cerkvene stvari? Cerkev naj svoje stvari opravlja, kaj nam to mari? Pustite pri miru filosofa Hegla, ki trdi, da pride cerkev pod državno palico tisti treno-tek, ko se javi! Marsikteri modrijan je žlobu drijan! Kakor nobenemu ni mar, kako brke sukam in kaj zajutrekovam. nihče se v to nima vtikati, ker v teb stvareh ne poznam pozemeljskega gospoda nad seboj: ravno tako mora tudi cerkev sama oskrbovati to, kar spada v njeno, duhovno področje. To, gospoda moja, je liberalnost, ne pa to, da se vtikamo tje. kamor se ne bi imeli I (Na levi: oho, oho!)
Gospoda moja, vsi ljudje bodo mislili, da nas trka luna. Čemu tukaj slamo mlatimo, Bogu čas krademo? (Burni klici: Ni Boga!) Mi delamo postaje take, da morajo podkopati cesarstvo in ga vreči v prepad; te postave merijo na uničenje verstva, iz teh postav se ima izcimiti komunizem, ki ima potolči duhovne in vladarje: — ali menite, da cesar kedaj potrdi take postave? Nikdar ne! Nikakor ne! Če pa delamo take postave, da jih cesar mora vreči v koš, ali ne bode svet re-kal, da nas je luna trkala, ko smo te postave kovali?! (Neznansko vpitje na levi. Predsednik napravi mir stežkoma.)
Gospoda moja, mi smo tukaj zbrani, da delamo pravico. Zato vrzimo v kot zvrhani I koš proticerkvenih postav, in glejmo, da po-1
pravimo krivico, ki se cerkvam in njenim služabnikom godi. (Vpitje: oho!) Kakošna je plača duhovnov: kaplanov in župnikov ? Sram nas mora biti, da duhovne plačujemo tako ma-češno! Vojakom, uradnikom, učiteljem se je plača trojno, četverno povikšala, — in to je čisto prav, ker se je vse podražilo, — ali ne bi bilo tudi prav, da se duhovnom povikša plača, da kaplanje dobivajo na leto od 600 do 1000 gold., župniki pa od 1000 do 1500 gold.?! (Na levi: nežni: ah!) Ali se to spodobi, da ima žandar, berič, učitelj večo plačo, kakor duhoven, ki drži ljudi v pokorščini, v miru, ki omiko širi, ob kratkem: ki več koristi, kakor desetero drugih državnih služabnikov?! (Na levi krohot.) Tukaj se nam odpira polje, da delamo in povikšamo plačo duhovnom, kakor zaslužijo kot tisti, ki največ storč za mir in omiko med ljudstvom.
Gospoda moja, koliko pisanja imajo duhovni za vlado! In za vse to ne dobivajo toliko, kolikor bi vrgel v oči! Zastonj delajo.
—	„Zastonj" je umrl, „Nedaj" ga je pokopal
—	pravi naš slovenski pregovor, ki pa ne velja za duhovne: ti morajo za vlado delati vse zastonj. Plačajmo jim trud! To, gospoda moja, bi bilo prav. (Na levi krohot.)
Naša dolžnost je, krivice se ogibati. Dajmo tedaj cerkvi, kar je njenega. Ona bode gospodarnejše gospodinila s svojim premoženjem kakor kdo drug. Če se ne bi pognali za to, da se cerkvi vrne, kar je njenega, vredni bi bili, da nas kak botentotsk pravnik pomete iz zbora. (Na levi sikanje.) Zbrani smo, da delamo pravico!
Gospoda moja! Kako se davek naklada cerkvam in kar je cerkvenega! To presega vse meje. Izvenredni, previsoki davki tlačijo cerkveno imetje kakor mora. Enaka pravica za vse. Davek se mora na tisti vatel meriti pri cerkvenem imetju, kakor pri drugem. (Na levi vesel krohot.) Če bodemo drugačen dav-kar3ki vatel imeli pri cerkvenem imetju, bode se nam lahko dajal priimek: „dolgoruki I" (Na levi: Kaj še.)
Opiraje se na vašo pravicoljubnost, gospoda moja, predlagam sledeče točke:
1.	Ker kontesijonelni predlogi bijejo v obraz pravici in liberalnosti, zametujemo jih — zbrani zborniki — v koš in zakurimo zbornico, da bode od njih vendar kaj hasni.
2.	Zročimo cerkvi njeno premoženje, — to tirja ne le ,.jus Romanorum", ampak tudi „Jus Kafrorum", ,,jus Hotentotorum". Duhovni naj imajo sami v rokah svoj ,,verski zaklad," iz kterega bodo vlekli plačo.
3.	Vlada od cerkvenega imetja ne sme na davkih vzeti toliko, kolikor se ji ljubi. Naj bo — kakor sem prej rekel — davkarski vatel za vse enak.
4.	Ker imajo duhovni toliko pisanja in dela za vlado, tirja hvaležnost, da se duhovnom trud poplača z dostojno nagrado.
5.	Ker duhovni za mir, za red. za omiko državljanov neprecenljivo veliko stord, tirja hvaležnost, da duhovni iz „državne" blagajnice dobivajo vsaj toliko, kolikor dobivajo naj-zadnjejši učitelji, beriči in žandarji.
Ako vse to storimo, ne bode se o nas rekalo, da smo križali pravico, ampak naši
Zgodovinar dr. Aleksander Jurij Suppan.
Zopet imamo priliko občudovati zvezdo, ki se je ravnokar prikazala na znanstveno zgodovinskem obnebji; ta zvezda je g. dr. Aleksander Suppan, profesor ua višji realki v Ljubljani. Zadela ga je osoda, da je moral 1. t. m. — se ve da, ne z blagoslovljeno vodo — posvetiti velikansko realkino poslopje, in ni vedel tej nalogi bolje zadostiti, kakor s tem, daje v silno zadovoljnost svojih poslušalcev, po večini poslušalk, govoril o verskem preganjanju, ali prav za prav o inkviziciji.
Inkvizicija ! kdo po vsem liberalnem svetu bi ne segel v to kuhinjo, ako mu je mar vstreči lakoti liberalnih želodcev, vstreči pa tudi lastnemu hrepenenju po ploskanji in javni pohvali? Ako bi bil prof. dr. Aleksander Suppan prodajal svojo zgodovinsko robo kakor kak popoten znanstvenar, ali ko bi jo bil prodajal v kaki krčmi, in bi bil hotel s tem le kako „hetz" aranžirati in pritisniti eno klerikalcem,
bi ne bilo vredno nanj se ozirati; ker pa prof. dr. Aleksander Suppan hoče veljati ko silen zgodovinar na tukajšni realki, ker je svojo zgodovinsko učenost skazoval pri tako slovesni priliki in s tako pohvalo cveta ljubljanske inteligencije, ne more si „Slovenec" kaj, da bi se ne sozuanil nekoliko tudi s tem zgodovinskim volikanom.
Ko smo po — v tej zadevi gotovo za nesljivem — „Tagblattu" zvedeli, kaj in kako je govoril prof. dr. Aleksander Suppan, so nam se kar naravnost vsilovala prašanja: ali je mogoče, da je tako govoril prof. dr. Aleksander Suppan, ki ni le sin dobro znanih in spoštljivih pobožnih katoliških starišev, ampak ki zlasti hoče biti učen profesor zgodovine na tukajšni realki?
Ali mar učenost prof. dr. Al. Suppana obstoji v tem, da pometa smeti po kotih poulične literature? ali prof. dr. Al. Suppan pri vsi svoji učenosti res ne vč, da, kakor marši-ktere zgodovinske prikazni, tako tudi inkvizicija po zdatnih in temeljitih zgodovinskih preiskavah noveje dobe, tedaj v luči prave objektivne zgodovinske znanosti, dobiva vse drugačno lice, kakor je tisto, v kterem nam jo predstavljajo zgodovinski fabrikanti? Ali jc
| treba učenega prof. dr. Al. Suppana res še le opominjati, da je prva iu poglavitna dolžnost pravega zgodovinarja, ozirati se po kolikor mogoče čistih virih, potem pa podati se v duhu v dotične kraje in čase, misliti in živeti, kolikor se da, po mislih, po načelih, šegah itd. dotičnih minulih časov in narodov? Zgodovinar, kteri tega ne ume, zgodovinar, ki se poda na zgodovinsko polje z očali, ki mu jih ali lastne presoje, ali presoje iu načela novejše, po vsih razmerah drugačne dobe, na nos nataknejo, je enak čevljarju, kteri bi ne hotel meriti čevljev po nogi, ampak po svoji lastni trmi, češ, da se mora noga po čevlju ravnati, ne pa čevelj po nogi. S kakim imenom bi se tak čevljar proslavljal, nam pač ni treba povedati.
V vrsti takih zgodovinarjev se nam je prikazal naš zgodovinski velikan prof. dr. Al. Suppan. Presegalo bi, se ve da, meje časni-škega lista, ako bi hoteli posamezne stavke slovečega govora našega zgodovinarja pretre-sovati, in z zgodovinsko lučjo razjastiovati; naj mu tedaj le oziroma na neke poglavitne točke izprašamo njegovo zgodovinarsko vest in sicer v ta namen, da opravičimo sodbo, ki se mu bode mogla na zadnje izreči.
(Dalje prihodnjič.)
potomci se bodo nas častno spominjali: „Naši dedje so ljubili pravico, črtili krivico. Slava
jim!"---
Tako bode neki g. Pfeifer kot zvest katoličan govoril v državnem zboru pri generalni debati o tretji konfesijonelni postavi. Slava mu !	K a u 1 u s.
Avstrijsko cesarstvo.
I*. ■Jnhljiinc. 13. marca. Dr. Razlag je v državnem zboru zopet pokazal svojo modrost. V razgovoru o oddajanji korarstev in duhovnij (§. 5.) namreč je tako govoril: „Visoko zbornico bi rad opomnil tako imenovanega izpraševanja za samostalne duhovnije; zahtevalo se je namreč od prosilca samostalne duhovnije izpraševanje, ki je bilo sicer v znanstvenem oziru za učitev pripravno, pa se je premalo cenila dejanska izučba. Prigodilo se je, da so se taki znanstveni izdelki v toba-kirah ali kako drugači v izpraševalnico pripravili, da je dotični mogel spis še o pravem času prepisati in oddati. Tudi se je že prigodilo, da izpraševalci niso znali jezika dotične škofije in da so šaljivci izmed duhovščine po lepi vpeljavi pri poskušenjskih pridigah imeli šaljiv govor vpričo izpraševalcev in da so pozneje ravno to ponavljali vse svoje življenje. To je bilo nedostojno in bi se moralo odpraviti. Po §. 30 pričujoče postave se bode naprava katoliških bogoslovski h učilišč uravnala 8 posebno postavo. Pričakovati smemo, da se bode potem od prosilca samostalne duhovnije zahtevala znanstvena omika in dejanska spretnost. Čudno je pa še to-le: Ako star mož, ker ni več pripraven za težavno duhovnijo, želi prestavljen biti v manj težavno duhovnijo, mora po sedanjih postavah vendar le izpraševanje za samostalne duhovnije opraviti. To se mi vendar krivično dozdeva, ker vendar sodniki, odvetniki, bilježniki imajo svoje dejansko izpraševanje za vse življenje le ensamkrat opraviti. Da se tedaj enakost državljanov glede postave tudi tukaj razodene, se predrznem visoko vlado opomniti te nedostojnosti pri sedanjih izpraševanjih za samostalne duhovnije". — Tako je naznanila „N. fr. Pr." Razlagov govor, ki se nam le čudno zdi, kako si more govornik tako nasprotovati v njem, ko pravi, da je bilo „dosedanje izpraševanje za samostalne duhovnije v znanstvenem oziru za učitev pripravno", pozneje pa pričakuje, da bode vlada zahtevala „znanstveno omiko" od prosilca samostalne dunovnije. — Na to pravi, da se je doslej premalo cenila dejanska izučba. Ali doslej mar ni bilo izpraševanja iz nravne vednosti, iz cerkvenega prava, iz duhovnega pastirstva, iz cerkvenega govorništva, iz podučevanja otrok v krščanskem nauku? Ali se ne šteje vse to k dejanskim vednostim, pri kterih je treba mnoge vaje? — Ali je pa morebiti naš modrijan hotel povedati, da naj bi se izpraševanja ust-meno delale? Ravno to pa zahtevajo tudi cerkvene zakonila. — Ali ne ve nekdanji bogo-slovec Razlag, da njegova želja o starih možeh, ki bi bili radi prestavljeni v drugo duhovnijo, je že tudi po cerkvenih postavah uslišana, ker samostalne duhovne pastirje sme škofijstvo na svet izpraševalcev oprostiti novega izpraševanja. — Kaj pa tisti čudni dogodki, o kterih dr. Razlag govori, ali jih je nemara izvedel od svojih „bogoslovcev brez graje in brez madeža?"
■k Štajarskrjea. 10. marca. (Izv. dop.) Duhovni kozjanske dekanije so poslali mil. knezoškofu lavantinskemu kratko pa krasno adreso zoper konfesijolne predloge. Slovesno
ponovijo gospodje pokorščino in zvestobo svojemu škofu, ter izrekajo cel6 odločno, da bodo v borbi zoper cerkev, ki mora po novih postavah (predlogih) nastati, vedno pogumno in trdno stali na 6trani svojega višega pastirja, pripravljeni darovati za svobodo vere in cerkve prostost, premoženje in življenje. Konečno še prosijo mil. knezoškofa, naj se krepko po-tezajo, da bi sedanji predlogi na najvišem mestu ne bili potrjeni. To kratki posnetek adrese.
Razume se sicer samo po sebi, da bodo duhovni in na prvem mestu škofje branili vero in cerkev zoper imenovane konfesijonelne predloge; vendar se mi dozdeva potrebno, da prav gospodje duhovni javno izrečejo svoje proteste zoper najnovejše predloge, da bodo škofjo gotovi podpore svojega duhovenstva, in pa, da se ne bodo mogli liberalci sklicevati na teologe, kakor n. pr. dr. Razlag v svojem govoru, češ, predlogi niso neverni. Vivant ergo sequentes!
Dunaj 13. marca. Prostor nam ne dopušča, da bi objavili obširne govore, kteri so se v državnem zboru zoper konfesijonelne postave govorili, dali pa bodemo v prihodnjem listu kratek pregled vsih govorov. Danes hočemo le nekoliko opomniti o govorih ministrov, kterim je občinstvo na galeriji ploskalo, kar se je dalo. Stremajer je rekel, „da vlada, ki se zaveda svoje naloge in svojih dolžnost, ne more trpeti, da se vera zlo rabi za državi nevarno počenjanje." Tega vlada tudi zdaj ni trpela; če se jc kak duhovnik kje pregrešil zoper kak paragraf, ga je vlada precej prijčla in ostro kaznovala. V tem oziru tedaj novih postav čisto nič ni bilo treba. Dalje je Stremajer rekel, „da vlada ne more dopuščati, da bi duhovni iz služabnikov božjih postali poverjeniki državnopravne opozicije." Ako vlada tega ne more dopuščati, mora najprvo duhovnom vzeti državljanske pravice; dokler pa oni te pravice imajo, jim nihče ne sme in ne more braniti poslužiti se te pravice po svoji vesti in svojem prepričanju ter pridružiti se tisti politični stranki, ktera po njihovem mnenju dela za srečo in blagor ljudstva, naj bo že državno-pravna opozicija ali kaka druga. — Ministerski prezident si je pri svojem govoru v zgled vzel svojega nemškega druga, kneza Bismarka, ter žugal, da bode vlada, dokler bo on na krmilu, varovala državno veljavo in imela tudi dovolj moči ustaviti se boju, s kterim ji pretijo". To je jako razveselilo liberalce, ki hočejo trdno in močno vlado, da bode vničila nasprotnike. Le tega niso pomislili, kako se bo to zgodilo. Tem ljudem je čisto prav, če se konservativni časniki in pastirski listi škofovski zasegajo (konfisci-rajo) in duhovni zapirajo, ker treba je postavam varovati čast in veljavo; če pa ta osoda na podlagi veljavnih postav zadene kak liberalen časnik, na vse grlo kriče, da je svoboda v nevarnosti!
Dunaj. 10. t. m. se je začela špeci-jalna debata. Državno-pravne opozicije ni v zboru, ker se je noče vdeleževati. Posvetovanje ne gre tako naglo naprej, kakor se je pričakovalo; prvi dan so odpravili le 2 paragrafa. K §, 3. je poslanec Siiss predlagal, naj se od škofov tirja prisega, da cesarju hočejo ohraniti zvestobo, postavam pa pokorščino. Pa vlada je bila zoper ta predlog in liberalci so bili tako svobodni, da so vladi pritrdili. Prva dva dni so sprejeli prvih 7 paragrafov brez spremembe. — Škofje so se na Dunaju sošli in s posvetovanjem o postavah pričeli že 12. t. m. Sliši se, da bodo cesarju, preden postavo potrdi, izročili od njih vsih podpisano spomenico.
(z Dunaja, 9. marca. (Izv. dop.) — O shodu škofov sem že poročal. Naj danes še kaj dodam. Zborovanje se prične dan sv. Gre-gorija, enega najbolj vnetih papežev za cerkev in njene pravice. Njegova gorečnost, njegov vzvišeni duh naj prešine škofe zbrane v važno posvetovanje. Mnogo škofov iz vseh pokrajin je že prihod svoj napovedalo, in kardinal Schvvarzenberg, ki je s svojim svčtom in s svojo odločnostjo stvar pohitil, biva tukaj že štiri dni. Kolikor sedaj čujemo, mislijo se obrniti do gosposke zbornice; zakaj? tega pač ne vemo, a morajo že imeti važne vzroke. Menda pričakujejo dober vspeh in na tihem posebno nektere veljavne osebe skušajo pridobiti za cerkveno stran.
Po Dunaju gre glas, da na Ogrskem bo Sennyey minister — kar pomeni zmago konservativnega principa. Ako se to vresniči, začeli se bodo tudi stoli naših ministrov močno majati, ker konservativni strah jih že zdaj nekako spreletava; to tim bolj, ker je tudi znani Schaffle na Dunaju in sicer tako slovesno bil sprejet.
In mene nekaka misel sprehaja — kaj ko bi bila ravno debata o cerkvenih predlogih uzrok povrnitve k boljemu. Vsaj pravijo, da, ko se pride do vrhunca, zavije se pot zopet navzdol. Koliko se je vendar tukaj pokazalo hudobije in nevednosti — kaj se je vendar vse cerkvi očitalo! Kdor je govore bral— res, ne more več rok križem držati — pa saj se ljudstva krepko gibljejo in 8 svojimi adresami do škofov pač te osrčujejo, da naj se le pogumno v brau postavijo. In če se škofje zedinjeni z duhovni in z vsem ljudstvom navalu vprejo — ali ne smemo upati, da ga bodo vdušili? Pa Če bi tudi za sedaj sila zmagala — ker ima moč v rokah večina in se sedaj vprašanja več ne določujejo s tehtnico pravice, ampak po slučajni večini glasov — kaj mislite, da bode zmaga dolgo mogla trpeti? Jaz mislim, da ne! Ker ako že samo predlaga teh postav katoličane tako prešinja in njihove težave v eno veže, koliko tesneje se bodo še le zvezale, če se predlage v življenje vpeljejo! Kjer pa je edinost, tam je moč. In zgodovina nas uči, da je zatiranje le malo časa trpelo, kjer koli je bilo ljudstvo in duhovstvo edino.
0«i*ska še zdaj nima novega ministerstva. „Hon" je poročal, da je Kol. Tisza cesarju rekel, da slaba rešitev državnopravne sprave je vzrok sedanjih homatij. Pa Tisza je to vest zanikoval. — Cesar so 11. t. m. obiskali bolehnega Deaka. ter kakih 12 minut pri njem se mudili. — Policija je zbor delavcev v Pešti prepovodala, a s tem le ljudstvo razdražila. „Recht"-u se poroča, da hočejo 16. marca v Pešti slovesno obhajati obletnico punta 1. 1848. Pri ti priliki bi se utegnile ponoviti nerednosti, ktere so se v Pešti godile 8. t. m.
Vnanjc države.
Pruska. Iz Triera se poroča, da je vlada 9. t. m. zaprla bogoslovje. O poldne so profesorji šli iskat si kosila, pa policija jih ni več pustila nazaj. Pa ljudstvo, ktero se je bilo v mnogem številu zbralo pred seminarjem, jim je šiloma odprlo pot. Na vradno povelje so se morali profesorji čez nekaj časa zopet umakniti iz poslopja, ljudstvo pa je vojaščina razpodila. Škofu so za stanovanje v jetnišnici odločdi 3 sobe, kjer bode zaprt 2 leti in 3 mesece. — Poznanjska višja sodnija je obsodila tudi škofovega namestnika Jani-ševskega, da plača 300 tolarjev globe ali pa
da bode 2 meseca zaprt, ker je malovrednemu katehetu Schroterju žugal, da ga bode izobčil.
Laška. 11- marca. Pod vodstvom poslanca de Luka se je, kakor ,,Liberta" poroča, osnovala v zboru nova stranka, ktera od mi nisterstva Minghettijevega tirja, da morajo trije izmed nje priti v ministerstvo, preden se spuste v posvetovanje denarnih zadev. Ker je ta stranka pripravljena podpirati ministerstvo, jo sploh imenujejo »spreobrnjenci." V kako slabem stanu pa je laška zbornica, je razvidno iz tega, da nameravajo za poslance vpeljati nazočne marke (Prasenzmarken) in s tem privabiti zadostno število poslancev, ker navadno jih pride tako malo v zbor, da ue morejo zborovati. — Papež so kardinala Monaco La Valletta imenovali za predstojnika propagande namesto umrlega kardinala Barnabo-a, mon-signora Jacobinija pa za poslanca na Dunaju
517 gl. 42 kr. Društveni predsednik je gosp. Franjo Ravnikar, blagajnik pa g. Fr. Drenik.
Domače stvari.
(Prihodnja „beseda" Čitalnična) je jutri 15. t. m. po programu, ki so ga z vabilom že
dobili družbeniki.
(Jz seje deželnega odbora 6. marca.) Naprosila se je c. k. finančna direkcija, naj veleva c. k. davkarijam, da napravijo in predlože izkaze vseh priklad k direktnim davkom, ki jih pobirajo za občinske, krajne, cestne in šolske potrebe, ter da se tudi vsem županstvom naroči, da napravijo in predlože izkaze o stroških za občinske, cestne in šolske potrebe, in po katerem načinu županstva te stroške pobi rajo. Deželni odbor potrebuje teh izkazov, da ima zanesljivo podlago o tem, koliko priklad imajo občine že zdaj za domače potrebe, da se za deželni zaklad in za zaklad zemljiške odveze priklade na direktne davke ne povikšajo, ako imajo občine že za domače potrebe mnogo priklad plačevati itd. — Vsled naznanila c. k. deželne vlade, da je ministerstvo notranjih zadev imenovalo za triletno dobo 1874 do 1876 v Kranjski deželni zdravstveni svet dr. Fr Schiffrer-ja, dr. Keesbacher-ja, dr. Fux-a in dr A. Eisl-a je deželni odbor vsled svoje pravice imenoval v deželni zdravstveni svet za omenjeno dobo dr. Alojza Valento in dr. Karola Bleiweis-a; c. k. okrajnemu zdravniku v Postojni, dr. Martinu Razpet-u, ki se je novi volitvi naprej odpovedal, pa se je izrekla zahvala za marljivo delovanje v deželnem zdravstvenem svetu v preteklem triletji, in tudi zato, ker ni zahteval iz deželnega zaklada povračila popotnine iz Postojne v Ljubljano k sejam zdravstvenega sveta. — Do c. k. ministerstva se deželni odbor obrne s prošnjo, naj bi se županstvom v sili naravnost dajala podpora žandarmerije. — Dopis deželnega predsedstva, da sklep deželnega zbora zarad priklade na direktne davke za deželni zaklad in za zaklad kranjske zemljišne odveze in sicer za vsacega po 20 odstotkov za leto 1874 in zastran priklade po 10 odstotkov za deželni in za zem-ljiško-odvezni zaklad na vžitnino od vina, mesa, vinskega in sadnega mošta za 1874 je cesarjevo potrjenje zadobil, se je vzel na znanje. (Nov.)
(Glasbena matica), ki je imela 4. t. m. svoj občni zbor, čvrsto napreduje. Izdala je že nekoliko muzikalij, razpisala darila, skrbela za pesmi cerkvene in druge. Na dunajski razstavi je bila razstavila vse do zdaj na svitlo dane slovenske kompozicije. Društvo šteje 22 usta-novnikov, ki so plačali enkrat za vselej najmanj po 40 gld., in 229 letnikov, ki plačujejo po 2 gl. na leto. Iz društvenega računa je razvidno, da društvo je v preteklem letu imelo 978 gl. 61 kr. dohodkov, stroškov pa 461 gl. 19 kr., da mu tedaj ostane premoženja še
Razne novice.
—	Na katoliški shod! Slavno včliko vodstvo c. k. južne železnice je za tretjino znižalo železnično ceno za vse postaje za tiste, kteri želč vdeležiti se shoda katoličanov pa-trijotiškega katoliškega društva na spodnjem Avstrijanskem. (Gl. Dan. št. 10.) Znižanje voznine se dovoli tistim, kteri skažejo listek društvenega vodstva na Dunaju, na kterem je ime popotnika, red na vozu (II. ali III). Listek ima veljavnost od 17. do vštetno 21. sušca, in mora se pokazati pri kasi na odhodni postaji, o vrnitvi na dom pa pri kasi na Dunaju. Karte deli „Vereinsleitung des kath.-patr. Volks-vereines in Nieder - Oesterreich (Mariahilfer-strasse 27)", do kterega je treba pisati in na znaniti razred v vozu, kterega kdo želi, in neutegoma se pošlje.
—	Nova telegrafična postaja seje napravila v Mokronogu na Dolenjskem.
—	Za šolskega nadzornika v Gorenjskem okraju namesto g. dekana Kožuha je izvoljen znani kranjski podučitelj gosp. Kušter, o kterem se govori, da nima po postavi potrebnih zmožnost za učitelja. Boljšega niso mogli dobiti za nadzornika, ta Derbiču gotovo ne bo delal sivih las.
—	Od raške okolice, 8. marca. „S1. N.1 piše v 51. številki o tatovih, ki sta bila ubita vsvetoduški fari: „Pred par dnevi pride neki posestnik iz Krškega v svojo vas pri sv. Duhu domov. Ženka mu je bila pripravila okusno večerjo in vesel dobrega vžitka sklene iti v vinograd še po sodček vina. Prišedši do svoje zidanice, najde klet odprto, v njem*) pa dva, ki sta se krepčala pri njegovem vinu. - Naš mož si situacijo hitro premisli, zapre mahoma duri in jih zatakne se svojo močno palico tako, da tatova nijsta nikakor mogla iz kleti. Potem začne na vse grlo kričati: „Tatje, roparji!" ,,Pomagajte!" Sosedje na mah privro, in ko odpro klet in zapazijo , da sta ta dva možaka znana tatova, ju v svoji jezi tako stepo, da sta mrtva obležala." — Resnica je pa tako: Trije so šli iz Novega Mesta domov, kar zapazi eden trojice, da je v njegovem hramu luč, pogledajo notri: tu dva tatova jesta in pijeta. Vrata hitro zapro, eden teče bližnjo vas po ljudi. Tata sta hotela sneti vrata. Tu eden ostalih dveh sam odpre duri, udari enega in drugega po glavi s palico, da sta oba omamljena; skoči na enega in ga vzame pod pest — drugi tat v tem vzkobaca, skoči iz hrama, zagleda moža — ki v svoji strahopetnosti ni hotel skočiti na drugega tata — pade mu komolec dolgi nož iz roke samega strahu in jo uplahne. Ta tat, ki je ušel, je iz raške fara, žandarji ga že iščejo več mesecev zavoljo vojaščine, pa ga ne morejo dobiti. Vjeti tat je imel sekirico pri sebi Zdaj ljudje pridejo in jetnika prisilijo, da izda sokrivce. Izda Kovača in Kartuša, prvi je bil glavar tatov, drugi pa pomočnik. Ljudjč razkačeni ju poiščejo in ubijejo. V hramu dobljeni tat, doma iz Šenpetra, jo je maha zdrav in vesel v Krško, spremljan od dveh žandarjev.
To je resnica. 1.) Ni res, da je bil posestnik od sv. Duha — kakor pravi „S1. N.", ampak bil je iz leskovške fare. 2.) Ni res, da je šel eden, šli so trije. 3.) Ni res, da je še" iz Krškega, ampak iz Novega Mesta. 4.) Ni
res, da mu je ženka pripravila večeijo, ker ženke šc nima in je šel še le domov mimo hrama, tedaj tudi o sodčku (!) ne more biti govorjenja b.) Ni res, da ju je zaprl v hram in ljudi poklical, ampak hram je tudi sam odprl in oba tata podrl na tla. 6.) Ni res, da so zapazili dva znana tatova, bila sta dva neznana iz tujih far<l, eden celo iz šenpeterske pri Novem-Mestu. 7.) Ni res, da so ju stepli do smrti: eden je ušel, drugega so žandarji ce-frali v Krško; ubili so le dva domača tata, ktera je tuji tat moral izdati, sicer bi bil on mrtev. 8.) Ni res, da se eden ubitih piše Kovačič, ampak Kovač. — Ravno tako neresničen je popis, kako je Kovač kral voliča.
Sklep: Če ima „S1. N." same tako malo zanesljive dopisnike in poročevalce, niso vsi skup vredni piškavega oreha. „S1. N." piše glede dopisnika svojega iz Šmartna pri Litiji: „0d tega dopisnika toraj ne bomo več sprejemali dopisov" — ker lažnjivo poroča. (SI. N. št. 51.) Kako resnične dopise dobiva „81. N." iz tukajšnje okolice, dokazal sem jasno.
(Janez Jaran-Kranjski.) Uže nekaj časa sem se razun pondeljkov vsaki dan enkrat v Ljubljano pritepe na ogled razcapan zamu-rec, ki po hišah druge, tretje in kdo ve katere vrste goreče predivo žre, kozarce grize in iz svojega strupenega jezika 30 črevljev dolgo vrv prede. Ta čudni copernik je okoli 7 let star, govori precej dobro slovensko, tolče po hrvaško, češko in rusko. Kadar pa se vina, piva in žganja navdušen prikaže, takrat ureže tudi kako konfesijonslozno marsel-aiso, dokler mu kak veren poštenjak jezika ne zaveže. In kdo je ta slaboznani, vsem li-beraluhom jako priljubljeni pajdaš'? — Ta za-murec ni Janez Jaran-Kranjski, kaj še? ampak je „Slovenski Narod" sam, kterega so rodoljubi pred 6 leti v Mariboru vstano-vili, 1. 1873 pa preselili v Ljubljano, da bi tukaj — v središču slovenskem — kot „kato-.iški misijonar' pasel slovenske duše. Več nego 6000 gld. po vsi slovenski deželi so nabrali za tega lumpacija, katerega so Slovencem na čast ponosno celo „Slovenski Narod" imenovali; spominjam se, da so tudi po šolah — ljubljanskih, novomeških, mariborških in drugih, ne samo latinskih, tudi po bogoslovnih ob nekonkordatovih časih zanj pobirali, in so celo revni dijaki, namesti za svinčnik, za tega sužnja skladali. A „Slovenški Narod", ki je po svojem sedanjem vredniku v Ljubljani latinske šole študiral, se na Dunaji celo moderstva ali dohtorstva učil, zdaj kakor kak „spriden študent" niti od svojih vernih vsta-novnikov, niti od svoje cerkve katoliške vedeti neče, potepa se po tagblattovem potu od mesta do mesta, goreče predivo žre, kozarce grize in iz svojega zabavljivega jezika vrv prede, kolne in se priduša, ter vsim, ki so ga iz Maribora pripravili v Ljubljano, sramoto dela. Kaj bi bilo bolje, ko bi oni, ki so ga vstanovili in ki ga še zdaj plačujejo, obrnili denar za domače dobre časnike, za pošten katoliški dnevnik, ki bi njim, cerkvi in domovini delal čast in slavo! (Prim. „Slov. Narod"
1. 1874 št. 52.)
_ V Ljubljani je umrlo 1873. leta
989 oseb; 548 jih je bilo moškega in 441
ženskega spola. Leta 1872 jih je umrlo le
811, tedaj je bilo lansko leto 178 mrličev
več od predlanskega.
*) Kako pravilno zna „Narodov" dopisnik I slovenščino: — „klct" jo fem., „v njem" pa mase, alineutr.!	Dopisn.k.
Iz sodnijske dvorane.
(Konec.)
Mešetarica Čimžar je preskrbovala še le zadnji čas Aristotelovki deuarje in bila za
Bvoj trud dobro plačana. Predsednik jo praša, Čigavi so bili denarji, a priča noče povedati imen, marveč pravi, da one osobe rajši zgubš svoj denar, kakor pa da bi se njihova imena slišala pred sodnijo. Dr. Kozjek jo na to prežč vpraša: „Ali so bili morda duhovni?" Priča: „Ne, dve gospe!" Predsednik: „Tora, neznani dobrotnici!" — Denar, ki je Aristo telovki dohajal po ti mešetarici, je bil boje najdražji, veljal je 10—12"/0 na mesec. Predsednik: „No, na ta način je razumljivo, da je usmiljenih dobrotnic sram."
Gospa Kosmačeva, biblijotekarja vdova, tudi za kakih 800 gld., ki jih je posodila za 5% na mesec, poškodovana, ni vedela, da so take goljufice na svetu, ravno tako gospa pl. Kleinmayr, ktera je jako huda na Aristote lovko in se tudi zagovorniku dobro odreže.
Gospodična Flora pl. G a r i b o 1 d i, me-šetarica, je donesla Aristotelovki, ktera se ji je bahala, da gre kupčija dobro, vsega skup 4700 gld. Ker je bila dobro plačana, je denar kar ponujala. Ta priča ne zgubi druzega pri zatoženki, kakor podporo svojih žlahtnikov, kterih denar je tako dobro naložila.
Priča Marija Comelli, Dalmatinka po rodu, je tudi preskrbovala denar za Aristo-telovko, in sicer s takim vspehom, da je skoro v enem letu iz popolne beračice postala s hišno opravo dobro previdena gospa in še svoji dobrotnici mogla posoditi 700 gld., od kterih pravi, da jih je dobila od sestre. Ker je pa nekaj denarja vzela za Aristotelovko na svoj račun na posodo, je zdaj zarubljena
Med moškimi pričami je gospod Schmidt trgovec v špitalskih ulicah, najbolj poškodo van. Po Izatiški je dobila Aristotelovka za 2°/0 na mesec 2000 gld. njegovega denarja in zdaj sc lahkoverni gospod za ta znesek za ušesi praska. Druge moške priče imajo manj zgube.
So pa tudi med pričami nektere revice ki so, zapeljane po velikih jim obljubljeni obrestih, izročile svoj „krvavo" zasluženi de nar goljufici. Nektere jokaje pripovedujejo kako težko jih je zadela ta zguba, in te so res usmiljenja vredne. Pa kdo jim bo po magal?
Aristotelovka je odgovarjala na vsa vpra šanja mirno in gladkega jezika, ter omika nega izraza. Njen mož, gosp. Jožef Aristo teles, poklican, da bi pričal zoper ženo, se posluži postavne dobrote in odide, ter nič ne govori.
Po končani obravnavi vstane državnega pravdnika namestnik, g. Hočevar, in dokaže v daljšem govoru, da ste obe zatoženki krivi hudodelstva goljufije, ter nasvetuje za vsako po 5 let težke ječe, prepušajoč sodnikom, ako jima oziroma na mnogo olajšalnih razlogov manj pripoznajo.
Zagovornik Aristotelovke, gosp. dr. Kozjek iz Gradca, jc svoj govor obilno zabelil z navadnimi liberalnimi izreki in tudi duhovstva ni mogel pri miru pustiti. „V mestiču, kakor Ljubljana — je rekel, — kjer utegnem biti jutri pri škofu zatožen, če danes v petek gostilnici meso jem" itd. Toda Ljubljana ni Gradec, Ljubljančani so bolj trezni in hladnokrvni, zato pa tudi ni bil nihče posebno navdušen po govoru, najmanj pa sodnija, ki jc pripoznala zatoženkama vsaki po 2 leti težke ječe, ktoro ste tudi koj nastopili. Poškodovani pa se imajo obrniti do civilne sodnije, ako hočejo kdaj kaj dobiti.
Tako se je končala pravda, ktera je za Ljubljano sicer karakteristična, nikakor pa ne slavna.
Umrli so:
8.	marca. Reza Pevžek, žena »obn. malarja, I 37 1., za poškodovanjem.
9.	marca. Jakob Rihtaršič, krojač, 63 I., zal pljučnim oslabljenjem. — Jurij Korenick, berač, I 54 1., — in Fr. Novak, gostač, 54 1., za pljučno I sušico. — Janez Jerančič, sin fabr. prejca, 7 I., I za spridcnjcm krvi.
10.	marca. Viktor Kham , sin gostilničarske I vdove, 4 L, za pljučnim prisadom. — Jože Škrbec, I delavski otrok, 2 1., za kozami — Neža VVeiu- [ garten, inst. reva, 68 1., za oslabljenjem.
11.	marca. Janez Jeršek, otrok fabr. delavca, I 2 1., za kašljem. —Barbara Pelavs, dekla, 23 1., za pljučno sušico. - Valentin Vrbič, delavec, 611 I., za razlivom v pljuča.
12.	Urša Bezlaj , tesarska žena, 73 1., zal pljučnim oslabljenjem. — France Ilolup, godec, [ 50 I., za pljučno sušico. —Ivana Jerančič, otrok konduktfirskc vdove, 6 tednov, za prisadom.
Tržna ceno preteklega trdna:
Eksekutivne dražbe.
16. Jur. Težak-ovo iz Sp. Suhorja (1050 gl.) v Metliki.
18. marca. 3. Jež. Breznik-ovo iz Srednje vasi (795 gl.), — 3. Jož. Urcnak ovo iz Loke (201 gl.) oba v Kamniku.— 2. Fr. Mahorčič-cvo (7565 gl.); — 2. Neže Ženko ve iz Št. Mihcla (756 gl.) obe v Senožečah. — 2. Ant. Javoršek-ovo iz Vinjega vrha (800 gl.), — 2. Fr. Stajs-ovo iz Celin (927 gl.), obe v Krškem. -- Fr. Uršič evo iz Slapa (406 gl.) v Ipavi. — Jož Jakopič-ovo prostovoljno) iz Podgore v Novomestu.— 1. Ge-novefe in Jož. Skala-vo hišno orodje (66 gl.) v Ljubljani. —- 1. Miko Adlešič evo iz Tribuč (700 gl.) v Črnomlji
20. marca. 3. Jan. Mulh-ovo iz Babnje peči (1881 gl.) v Litiji. — 3. Jan. Loparc-evo iz Knje-žine (272 gl.) v Črnomlji. — 3. Jož. Pestel-ovo iz Poddrage (2530 gl.) — 3. Jan. Žgur-ovo iz Poddrage (2270 gl.), — 1. Matija Rovan-ovo iz Bele (1670 gl.) vse v Ipavi. — 3. Jere Danič-eve iz Velesovega (8875 gl.) v Kranji. — 3. Mart. Komar-jcvo iz Jelen (1505 gl.) v Litiji. — 2. Ane Tckavčič eve (1520 gl.) v Žužemberku. — 2. Jož. Gašpcrlin-ov gozd v Kamniku. — 2. Ant. Ogrin-ovo (75 gl.) v Kočevji. — 1. Andr. Kra šovec-evo iz Metulj (180 gl.) v Ložu. — 3. Jan. Lekan ovo iz Rovt (3783 gl. 40 kr.), — 2. Mat Kolar jevo iz Planine (1400 gl.), — 1. Anton Urbas-ovo iz Planine (5760 gl.) — 1. Ant. Je-rin ovo iz Gorenje vasi (3070 gl.), — 1. Fr. Kranjc-cvo iz Dobea (1965 gl. 60 kr.), — Šim Debevc evo iz Martinjaka (1431 gl.), — 1. Gr. Dekleva-vo vse v Planini. — 1. Jem. Felicijan ovo iz Jablanice (703 gl.) v Ratečah. — 1. Vikt. Škarja-va zapuščina (506 gl.) v Radolici 21
gl.) v Metlik (200 gl.) v Idriji. — Jan. Perko-vo iz Bruhane vasi (680 gl.) v Lašičah. — 1. Val. Lušin-ovo iz Jurjovice (815 gl.) v Ribnici. — 1. Jan. Kra-marič-evo iz Bojanje vasi (2950 gl.) v Metliki.
Mesta:
v Ljubljani v Kranji v Loki v Novomestu v Sodražici v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovca v Trstu v Zagrebu v Siseku v Varaždinu na Dunaju v Peštu
Mernik
m
o
a H
-o
2 Ph
o 03
3.60	2.50	2.25	1.20	2.45	2.50	2.45	2.7
4.00	2 90	—	1.25	2.25	2.25	2 50	—
3.80	—	—	1.10	—	2.10	2.50	—
4.00	2.75	2.06	1.25	2 50	2.30	2.20	3.0
3 80	—	2.00	1.00	2.40	—	2.20	—
3.80	2.70	2.25	1.25	2 65	2.15	—	—
3.60	2.60	2.15	1.26	2.60	2 10	2.45	
3.90	2 50	2.00	1.20	2.50	2.30	2.00	—
3.61	2.84	2.70	1.18	2.45	—	—	—
3.80	2.60	—-	—-	2.48	—	—	—
3.60	2.65	2.10	1.18	2.50	2.06	2.00	
4.00	3.00	2.60	1.25	2.55	—	—	—
3.0«	2.78	2.20	1.13	2.36		—	—
Zahvala.
Vsim sorodnikom in prijateljem, ki J so mojo preljubo nepozabljivo ženo
I Marjeto Grošelj, rojeno Lenček
9. t. m. v tako obilnem številu spremili k pogrebu, izrekam najtoplejšo in najpri-srčnišo zahvalo. Ob enem jo priporočam v blagi spomin in molitev vsim čast. gg. prijateljem duhovnikom.
V Žireh, 10. sušca 1874.
(13—1)
Pavel Grošelj,
občinsk svetovalec.
Jurij Dornik-ova
zaloga olja »* Trfilii.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano colniuo, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake po-marca. Mat. Butala-vo iz Svržaka (11731 staje avstrijsko-ogrske monarhije, od 2o funtov !tlikj,— h M™jano Kolenc-cve iz Žirov | ,|aije. _ Zapisniki cene se dobe zastonj in
franko.	(4~6)
JUtA |IWM1 rtinift|-|i*ilhiVi' -	...........
Tel«'iei-»fi<-»«- ilftuariie cene
13. marca.
Papirna renta 69.75. — Srebrna renta 73-76. 18601etno državno posojilo 103 76.— Bankine akcije 970 — Kreditne akcije 233.76. — Londor. 11160. — Srebro | 105 35. — Ces kr. cekini ——. — Napoleon 8.89.
Tržna cenn:
	1 'S a	1 S 1 a*	I		'S >N	1 3 >— o
Reči	1 J3	i 1	* 1» 14	5 o U	u o CC	B 3 S
	>	1 ►	>	>	►	►
Masla funt	0.54	0.48	0 52	0.60	0 50	_
Špeha „	0 36	0.38	0 36	0.34	0.36	0 36
Le('c mernik	1.25	3.00	—	1.00	—	—
Krompirja ,,	1.70	0.90	2.75	—	1.00	1.30
Fižola „	3.10	3.00	—	—	2.50	—
Sena cent	1.10	1.40	1.40	1.00		1.50
Sem. detelja,,	26.0	—	—	—	—	—
Prešiči cent	2H.0	—	—	—	—	—
Govcdinefant	0.30	0.30	—	—	—	0.31
Teletino „	0.31	0.30	—	—	—	0 34
jajc za 10 kr.	G	8	6	—	6	—
O >
0.36
1.00
1.20
0.30 0.32
o.:i7
1.00
2.10
0.30 0.32
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
s p o m i n j k i
(monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča,
( izgotovljeni z najslanovitnejSlmi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — šo vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ttr po najuižji že trdno določeni coni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlaga f stala — mosto kamenitih) edino le pri
C. II. Pobisch-n.
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
n a Dntiaji (\Virn, Wiihrinitstrns.se ,\'r. 7 in njegovi zalogi križrv mul' der Srliiurlz) nasproti Oiodil pokopališča
in se pošiljajo na vso kraje. Orobi.i napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z »lato pisavo ali pa r. izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črksmi, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo za- ( hteva, brez odloga pošljejo. A
(9—3) Gl
Izdajatelj in sa vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blazuikovi dediči v Ljubljani.