187. številka. Trst v soboto 17. avgusta 1901. Tečaj XXVI .Edlnoat 7 fc enkrat na u«*, razun leriel* is »r ?tiikov >h 4. uri itei^r. Ntr'^si tiiHia : za «elo ............... kron Za JHrl . ........ 12 r, ca četrt leta................€ „ zm cn .........2 kroni N iroirsino piačevati naprej. Sa :»»- f>5:*e t)re« r>rlla*».«e acr.i£iuii« mravi 9iirL _ Pj tobak&rn&h t Tratu se prodajajo po-I .Ttrr.f Številke po 6 »t jrlnfc «3 £?-n Trsu pa po 8 n^Hfcne '4 nf^.i Telefon Stft^fe ^»jL............ __ Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se račonaio po vrntah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popiimoin Fonlana. osmrtnice in javne zahvale domaČi oeiani itd. se računajo po pogodbe Vsi do o i k i naj ae pošiljajo uredulfltTO Nefrankovani rlopini se ne sprejemajo Kokopini se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in otrlaHe sprejema upravnlfltTo. Naročnino in oirtast je plačevati loco Trut. L'rednlAtvo in tinkama ae nahajata f ulici Carintia *iv. 12. I"praTnifttTo, 1n ■orejemanje iaseratoT v ulici Molia piccolo Siv. II. na i^tr. Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Fiat applicatio! v jednem kraju zahteva za neznatno manjšino vse varstvo, drugod pa izroča večino prebivalstva manjšini na milost in nemilost, ter ne nahaja nikdar ni besedice posvarila na adreso tlačiteljev ! Kako sodlio naj izrečemo o njej, ko vidimo, s kako hladnostjo — kakor da je to L. naj narav nej a stvar na svetu — gleda, kako manjšina, in še ne manjšina, ampak manjšina v manjšini, kasta brezvestnih oligarhov tišče vse prebivalstvo pod nogami, terorizujejo vse V. Položaj na Primorskem naj predočimo! V par |K>tezah — sevrda. To ni mogoče. Ako bi hoteli nacrtati verno in plastično, kar m1 dogaja tu v zasmeh lxjžjemu, pri rodnemu in pisanemu pravu, ako bi hoteli podati le približno natančno sliko razmer, ki so v za-stneh najprimitivnejemu umevanju tiste objektivnosti, ki jo je grof Schaftgotsch zahteval v i • i t* - ii- . „ x . javno življenje in proglašajo drugorodno ve- Ljubliam : morali bi posezati s čopičem glo- J J J > ® J ,i . - -t i- i - - i t \ eino brezpravno ! Ali se vam ne zdi kakor l*»ko notri v najltolj kričeče barve! A pisati * . - i . j- ai- r n i i~ britka, krvava ironija, ako te ljube avstrijske bi morali tudi z žolčem. Jn pa dolgo — ' J ' J J ..i- t*!- - ii vlade ob takih okolnostih, ob tolikih lastnih dolgo. Ako I u se hoteli spuscati v podrob- ' _ .ji „ ,, grehih in zamudah proti objektivnosti, kakor msti, navstala bi nam zoj>et dolga vrsta član- * ' J . - . ... .. „ bi jim ista bila v sveto dolžnost, kličejo še kov. \ se nase javno življenje se vrsi v zna- J . . .-i - i- • u'-.: kje in svarč v Izubijani— k objektivnosti?! menjii krnice in krvavega žaljenja. Ivajti, J .< J J komur se godi krivica, ta ne trpi le efektivne Vse Pijenje v Primorju se vrši v škode, materijalne ali moralne, ampak trpi krivice in žaljenja. Ozn se v areno tudi v duši, ker so mu čutstva ogrenela, ker 5 8t™ri v območju javne ad- • i- . -i-i - ministracije"; obrni pogled svoj v jasne sfere to jtece, to boli, ko vidi, da je »postavljen, J 1 & J i • ______-- .. - , -j- i _____ kulturnih interesov, v tisto sfero, kjer dele da-si ima pravo na svoji strani, ko vidi, da se mu ' J , - . -- narodu na i potre bneji kruh: kruh naobražbe, vzkracajo pogoji za življenje, da-si mu ve- Jt J ' i ..... . . . sredstva v povspeševanje duševnega razvoja, ljavni zakoni lamcijo te pogoje! r r j j » v povzdigo kulture naroda ; motri naše so- Kar se tfodi tu i»ri nas, v Trstu in v .. , - » . ___• « „ 6 * cijalno življenje, s kratka : vrzi oko na ves Istri, od avtonomnih in državnih organov, vse komplekg naiega javnega življenja v Trstu to nima ni sledi na aebi ni najmanje objek- in y Iatri -B p<)V8odi bo8 videl) kak(> trpilI10 tivnosti. Ali je čudo, da nam je neka trpkost ^^ in smo -a,jeni po vrhw povsod: boš prevzela dušo m .la nam je zavrelo po žilah, ^^ dokaze da je le gola JO žal08tna res- Hrvatski kolegij 99sv. Jeronima" v Rimu. ko smo čitali tisti sladki vladni apel do slovenskega občinskega zastopa ljubljanskega, naj bo — objektiven ! res godila nica. ako pravimo — kakor smo rekli že v prejšnjem članku — da karakteristikon naših razmer je ravno v tem, da se za slo- Tudi če bi se v Ljubljani res godila vanski del prebivalstva ne vrse kaka krivica tisti čudni nemški manjšini — in izvajajo veljavni ustavni a se ne ! -- vendar je izključeno, da bi se z a k o n i. V vsej uredbi javne administra- ta kriviea mogla sploh primerjati s tem, kar eije, na zistemu javnega pouka in zlasti Ijud- mora prenašati slovanski živelj v Trstu in v skega šolstva — v kolikor naj bi isto služilo Istri! Ce se je bil vladi tak apel zdel potre- potrebam našega ljudstva — po praksi na l>en v Ljubljani, jw>tem jej pa ne moremo naših sodiščih v jezikovnem pogledu (pripo- p riza naša ti z očitanjem, da se je neodpustno znavši nekoliko častnih izjem), in cel<5 v na- zagresila nad našim življem v Primorju in činu osebnega občevanja premnogih javnih da namenoma gre na roko onim, ki našemu funkcijonarjev Trsta in Istre z našim člove- rodu v teh krajih zistematično in nepretržno koin : po v sod i vidiš sledi nesrečnega zistema, kopljejo gr.b : ker se ni že davno ne vidiš načelo zistematič^ega zapostavljanja na- 1 e o g 1 a s i 1 a s s 1 i č n i m a pe 1 o m do šega življa ! Po v sod i dobivaš utis, kakor da tukajšnjih gospodovalnih klik, je princip enakopravnosti ljudij in narodov, ampak da ni tudi — z bogatimi sredstvi, ki izražen v ustavnih in temeljnjih zakonih dr- jih ima na razj»olago — preprečila, žave, na svoji hoji proti jugu na meji naših <1 a ne bi se tu od rečenih klik pokrajin obnemogel in da ne more dalje. Ta tako kruto žalilo vsako pravo, princip, jedino sposoben, da dovede do miru vsaki zakon, v kolikor naj biju v deželi, je pri nas — da-si so minola že užival naš žive lj. Nočemo povd Sapientiam Sanctorum«, dani 1. avgusta 158v». Kajti po Sikstovi smrti je imel od njega zasnovani jeronimski kapitelj neznatne dohodke, ki bi nikakor ne zadoščali za dostojno življenje, pa je radi tega zopet trebalo, nu-divši apostolsko pomoč, segniti po zakladih gostinca, da se dobe sredstva za življenje kanonikov. S tem se je imetja gostinca zmanjšalo in odvzeta je bila možnost, da bi se v kolegij pogosto vsprejemali mladeniči ali duhovniki. Kolegij torej, o katerem smo želeli do sedaj, da bodi v Rimu, a v prihodnji tudi njemu stalneji, nego v prejšnjih časih, da postavimo s tem gotoveji temelj, posvetovavši se s škofi hrvatskega naroda, katerim spada, na vse večo slavo Boga vsemogočnega, na procvit katoliške vere, na čast in korist premiiega nam istega naroda, razveljavivši z apostolsko avtoriteto konstitucije naših prednikov, Nikolaja V. in Siksta V., odpravljamo gostinec sv. Jeronima in kapitelj iste kolegijatne cerkve sv. Jeronima, ki se je dosedaj imenoval ilirski : s tem Našim pismom in ga proglasu jemo odpravljenim. Mej tem hočemo, da kanoniki, za katere se še ni poskrbelo z denarno podporo in ki skrbe dosedaj v cerkvi za službo Božjo, kar so v ime pre-bende dobivali pred tem Časom, prejemljejo tudi nadalje, dokler ne bodo oskrbljeni na drug način. A na mesto omenjenega gostinca in kapitlja, zasnovljamo in ustanovljamo ko-legij jeronimski za hrvatski narod pod Našo avtoriteto in zaščito; ter istemu, tako od Nas zasnovanemu in ustanovljenemu, za veke dajemo in oddeljamo vsa dobra in vse dohodke, naslove in cenzuse, ki se na kateri-koli način nanašajo na omenjeni gostinec in kapitelj. Vendar bodi ta zakon za davanje in oddeljenje, da se tudi vse obveze kapitlja, kakor čitanje božje službe, tako bogoslužje ob gotovih dneh po volji pobožnih ustanovi-{ teljev, konečno vse bogoslužje, ki se ima vršiti v cerkvi jeronimski, prenesejo od sedaj na kolegij in na upravitelje njegove; zato obremenjujemo vest teh upraviteljev, da vse ono, kar se je prej vršilo od Kapitlja, dalje vrši od kolegija, ali izvzemši ono, v kar oi morda svetovala modrost, kar teži po pravičnosti. Da se pa v stvari take važnosti postopa pravilno in prav, izdajemo zakone, ki sledč, za ravnanje v upravi kolegija. Ostalo, kar se tiče ali dolžnosti, ali načina studij, ali domačega omejevanja, ter dnevnega reda, prepuščamo, da odredi kardinal, zaščitnik kolegija. Politični pregled. V TRSTU, fine 17. avgusta 1901 O položaju V Avstriji. Slej ko prej in neprestano je Češka tista os, okolo katere se suče notranja politika avstrijska. Sedaj je pozornost na (Ješko še posebna radi bližnjih deželnozborskih volitev. Ni pa toliko spor med Čehi i u Nemci, ki vleče pozornost nase. To je lahko umeti. Saj ni pričakovati sprememb v posestnem stanju mandatov obeh narodnosti. Pač pa je pričakovati velikih sprememb v posestnem stanju posamičnih strank v obeh narodih. To velja sosebno za nemški tabor. Tu je pričakovati skoro gotovo velikih sprememb. Velikonemci so energično zamahnili in že objemajo z roko celo vrsto volilnih okrajev, ki so bili dosedaj v posesti nemške-ljudske stranke in nemških napred-njakov. Izvrševalni odbor teh poslednjih, ki je zboroval predvčerajniin v Pragi, je sicer i oddal od sebe precej energičen glas. Ali na voliščih ne zadoščajo le energično koncepirani j komunikeji, ampak tam treba — volilcev. Ti pa so že trumoma zbežali v tabor Vsenem-j cev. Važnost predstoječih deželnozborskih volitev na Češkem je baš v tem, da večina i mandatov preide v roke Vsenemcev. To pa bo vsakako mogočno vplivalo na razmerje med Čehi in Nemci, in po važnosti, ki je ima to razmerje za vso državo, tudi na vso notranjo politiko. Gospod Kiirber ima dovolj razloga, da z naj večo paznostjo gleda na razvoj volilne borbe na Češkem, kajti le-ta mu utegne popolnoma spremeniti položaj, kakor si ga je mislil on, ko je vodil monarha v Prago. Avstro-Ogerska in Italija. Pa naj oficijozi vseh barv in disciplin govore, kar hočejo in tajč kolikor hočejo: ljudje, ki imajo oči, da gledajo, in zdrav razum, tla si znajo delati zaključke iz tega, kar so videli, se vendar ne morejo odtezati prepričanju, da »intimni odnošaji« med tema dvema najčudne-jima zaveznicama niso več tako — intimni, kakor so bili v medenih tednih trozveze, to je tedaj, ko je bil Crispi hlapec Bismarckev in posredovalec med oficijelno Avstrijo in italijansko iredento. Kar je umetao, je umetno; se vzdržuje nekaj časa in potem začne bledeti. Crispi je pripomogel Italiji do nekega politiškega ugleda, ali stvar je bila umetna, ker je zahtevala bremena, ki niso bila v ni-kakem razmerju z gospodarskimi silami dežele. A sedaj ga ni dneva, ki ne bi prinašal po-jjavov, ovajujočih, da Italija ne ve, kako bi in kaj bi, da se reši s poti, na katero jo je potisnil Crispi. Formalno obstojij trozveza prej ko slej, ali tendencija je danes povsem druga. Italijanska politika je priplula v Adri-jansko morje. To je fakt, v katerem drastično odsvita razlika med politiko Crispija in Prinet-tija. Ta sprememba ne more ostati brez učinka na razmerje med Avstrijo in Italijo. Ob albanskem obrežju »demonstrirajoč italijanske in avstrijske ladije in, sicer demonstrirajo, tega utiša pa ne morejo izbrisati \*si oficijozi skupaj, jedne proti drugi. Tu se križajo interesi. Jeden najodločnejih braniteljev trozveze v Italiji, milanski »Corriere della Sera«, ne more drugače, nego da konstatuje: »Živo se bojimo, da vnanji politiki Italije grozi kriza. Polemika med avstro-ogerskim in italijanskim novinstvom o Albaniji potrja to našo bojazen«. In da je milanski list to konstatacijo svojo združil z ostrim napadom na italijanskega ministra za vnanje stvari, Prinet-tija, očitaje mu, da kali prepotrebno spora-zumljenje med Italijo in Avatro-Ogrsko, priča le, da je kurz italijanske politike zavoljo lepšega še vedno isti, da pa je ni več tiste Crispijeve železne volje za vstrajanje v tem kurzu ! Pa saj ne treba segati daleč; saj je že ostra zavrnitev napada v »Fanfulli« na avstrijske oblasti, radi pretvezno pomanjklji- vega varstva regnicolom v avstrijskih pokra-j i nali precej zanesljivo znamenj**, da je nekaj >prišlo vmes«. Se pred kratkim časom bi ne lulo niti misliti na tako zavrnitev v ofieijoz-nih listih avstrijskih. Mora priti tako, ker nas narava sama razdvaja. Vojna v južni Afriki in druge neprilike Anglije. Iz Londona poročajo, da je jedna stotnija Frenchevih čet padla v bursko zasedo. Podrobnosti še niso znane, vendar se je bati, da je trpela stotnija velike zgube. Poročajo tudi o nekih malih zgubah Burov, ki so pa |>ovsem neznatne. Tudi Irci so dobili, vsled nevspehov angležke vojske v južni Afriki, več poguma. Shod Ircev v severni Ameriki je priporočal nabiranje doneskov za propagiranje irskega vprašanja, ter izrekel mnenje, da morajo Irci svoje pravice braniti z orožjem v roki. Angliji bi bržkone vstaja Ircev ne prišla ravno o pravem časa, ravno sedaj, ko ima toliko težavnega posla v južni Afriki. Ti pojavi ob sedanjih razmerah niso brez vsake važnosti in zaraorejo imeti še vele resnih posledic za oholo Anglijo. Tržaške vesti. <_'e«"»ar Fran Josip bo slavil jutri svoj 71. roj-tn: dan. Kakor po v sod i širom monarhije se 1k> tudi v Trstu lojalni ž i vel j jutri »poštovanjem in čuti udanosti spominjal tega častnega dne svojega vladarja. Mi pa se bomo jutri družili v iskreni želji, da bi dobrotni Kog dodelil cesarju Franu Jnsipu to milost, da bi mogel i-»t i dovršit) največe in najvaivi-šeneje delo svojega na dogodkih l »o ga tega življenja: spravo med narodi! »l*ieeolo«-vi ueenjaki. »Piccolo« je te dni hotel omalovaževati papeževo »bulo«, tič»>čo -e preureditve zavoda sv. Jeronima v Rimu in je rekel zruagonosno, da te bule papei niti ni [Knlpi-^al, temveč le jeden kardinalov! Seveda: kako bi mogli pričakovati o i učenjakov » PiccoIo«-vih, da bi znali, da je že navadno tako, da »bule« jx)dpisujejo le kardinali, ne pa papeži sami. Ej, dragi »Piccolo«, naglica ni vselej zdrava. >am vrag si ga vedi, kam so »Piccolo«-vi uredniki včeraj zamešali tisti slovar, v katerem imajo zabeležena vsa |K>italijančena krajevna imena po slovenski zemlji vse tja do »Poetumte« (Postojne) pa ,Longatica'(Logatca), da r*» nas v sinočni številki kar iznenadili z nič kaj rimsko glasečim se imenom » \Vippach-thal«! Hudiča! — da vsklikamo z gospodom Kristanom — kaj ne veste, da se Vipavi po vašem pravi V i paeeo! — Mogoče pa kakega lepega dne. ki pride hitro po nedelji, odpro »Piccolovi« uredniki v svojem »duzelnu« narobe dotični slovar in nas iznenadijo z imeni Sežana, mesto njih »Ce-siano«, ali pa še celo Trst mesto njih »Triesle«! Mi smo pri »Pieeolu« že na vse pripravljeni in tudi kaj tacega bi se nam ne zdelo popolnoma izključeno. Rudar>ka slavnost v Bazovici. Kakor je bilo sporočeno v »Edinosti« vršila se je dne 11. avgusta t. 1. v Bazovici rudarska slav-aost. Ista je izpala |>ovsem častno in lepo. Ob 7. uri in j>ol zjutraj zbrali smo se vsi rudarji in znami popolni mešani zl>or pev-sk> ga društva »Lipa« in godba, pred rovom, kjer zasledujemo preinogovo žilo. Od tam smo odkorakali skupno skozi Bazovico naravnost v prijazno Lipico, kjer smo se v tamošnji dični cerkvici udeležili sv. maše, katero je daroval bazoviški župnik, preč. gosp. Warlo. Peval je oddelek društva » Lipa«. Po zvršetku maše sledila je zahvalna pesem v proslavo redkega slučaja, ki smo ga doživeli radarji v Bazovici, namreč : prevrtali smo 100 metrov navpično v j»odzemsko globočino, ne da bi se bda med delom dogodila najmanja nesreča. Iz cerkve smo šli vsi skupaj preti tamošnji c. k. dvor |K«kIonit se gostoljubnemu ravnatelju dvorske konjušnice, gospodu Jos. H ruši, kjer so pevci in godba intonirali cesarsko himno- Od tam smo se podali v ta mošnjo sončnato gostilno na mali zajuterk, kjer je med godl»o in petjem kmalu potekel čas. Ob 11. uri predpoludne *nio odkorakali zopet v Bazovico, kjer je bil, v gostilni g. Grge pripravljen obed. Gospod urednik! Ne mislite, da pretiravam, ako rečem : bil sera že tu in tam, ali da bi bil v tako priprosti družbi užil toliko lej»e zabave in nedolžnega veselja, se res ne spominjam. Tu ni bilo visoke aristokracije niti visoko učenih gospodov ; bili smo le pri prosti delavci in naši načelniki, med seboj, a vladala sta lep uzoren red in čisto veselje. Prvi je govoril gospod H r. Kažem, predsednik in pevorodja navzočega pevskega društva »Lipa«, ki je v svojem govoru med drugim povdarjal pomen današnje slavnosti, a posebno je povdarjal, kako ga veseli, ko mu je čast, da je danes prvič v taki družb:, kjer se obhaja rudarski praznik in kjer emo zbrani sami delavci, ki prirejamo tako lepo spominsko slavnost, s tako pristojnim vedenjem, kar je znamenje, da napredujemo. Ko-nečno je vošči) vsem navzočim rudarjem srečo v bodočnosti ter napil istim in njih nadzornikom. Na to je zbor »Lipe« zapel »Napit-nico«. G. Jos. Štor, rudarski podnadzornik, se je zahvalil gospodu predgovorniku za lepe besede in vsemu društvu »Lipa« za prelepo in krasno zabavo, ki jo nam isto prireja danes se svojim delovanjem na tej veselici. Gč. L". Marc je deklamovala : »Rudarjem«, nakar je zapel ves zbor »Rudarsko« tako navdušeno, da smo bili vsi vidno ganjeni. Xa to se je oglasil g. J. V i s o č n i k, rudarsk: silo odpreti. Ko je stopila V sobo, osupnil jo je grozen prizor: nje mlada nečakinja se je zviiala na tleh v groznih mukah. K.licala je takoj druge ljudi na pomoč in poslala po zdravnika na zdravniško postajo. Ta pa je prišel prepozno; deklica je ob njegovem prihodu že umirala in črez nekoliko trenutkov izdahnila svojo dušo. Vzrok samomoru je bila baje tista nesrečna »nesreča« v ljubezni. Zlorabljena mladenka J Valerijo Car-rara, o kateri smo poročali včeraj, da jo je, kakor je sama pripovedovala, v gojzdiču nad Dreherjevo pivovarno posililo več moških, so včeraj izpustili iz bolnišnice, ker niso našli na njej nobenega znaka bolezni. Neki redar je spremil deklico na komisarjat v ulico Scussa, kjer jo je komisar zopet izpraševal. Carrara pa je zopet pripovedovala vse drugače, nego prvič, tako, da se nikakor ni moglo pogoditi, kaj je resničnega na vsem njenem nadzornik, ter rekel med drugim tako le i pripovedovanju. Tudi ni iz Italije, kakor je Jaz sem že nad 20 let pri rudarstvu, bil sem pri povedo vala začetkom, temveč je rojena v posvetu daleč okrog in imel sem priliko biti na ! Trstu in pristojna v Gorico. Obdržali sojo marsikaki taki veselici, ali današnja prva rudar v zaporu, dokler se stvar natančnejše pojasni, ska veselica v Bazi vici me je res presenetila Rešitev ladije 8 tremi dečki. Včeraj nad vse in to zato, ker sem tu Slovenec med popoludne, ob precej močnem vetru in ne- Slovenci. Tudi on ne more drugače, nego da mirnem morju so se v nekem čolnu iz ma- izraža svoja srčna čutila in zahvalo vsem pevcem in pevkam dičnega društva »Lipa«, posebno pa pevovodji nihovemu gospodu H. R a ž ra u. lega pristana, ki je med ladjedelnicama avstr. Llovda in S. Marco, podali na morje trije dečki imenom Viktor Stinco, Ivan Pahor in Anton Koenig. Na neko inprovizirano drevo Živela »Lipa« ! Živeli Rudarji ! odrae- so nataknili kos platna za jadro in veter jih valo je po dvorani; godba je svirala in pesem je kmalu zanesel na odprto morje. Ko bo se je glasila za pesnijo. dečki spoznali, da jim preti resna nevarnost Ob 3. uri popoludne smo šli vsi v cer- sneli bo jadro in začeli so veslati proti obrežju, kev k popoldanskemu blagoslovu; po svršetku Njih moči pa so bile preslabe, da bi se po- istega pa je zbor zapel A. Forsterjevo pesem: stavile v bran proti močnemu vetru in bur- »Spevajte Bogu!« nim valovom in čolnič se je vedno dalje podil Naposled smo se podali zopet na vese- v široko morje. To je dečke prestrašilo in lični prostor, kjer se je začela slobodna za- začeli so dajati znamenja, naj jim pride - kdo bava s plesom, ki je trajala pozno v noč a na pomoč. Ta znamenja so opazili stražniki vse v najlepšem redu in v splošno zadovolj- na svetilniku in obvestili telefonično pilote, ki nost. Konečno smo nabrali še malo svoto za so pori poveljstvom pristanišcnega kapitana družbo sv. Cirila in Metoda, le žal, da je Frausina odpluli z rešilnim čolnom dečkom prišel ta predlog prepozno na vrsto. i na pomoč, katere so tudi rešili in jih pripe- Vsi navzoči umo se razšli, vzadovoljeni, ljali v luko vse mokre in prestrašene. Ko je da smo tega dne obhajali dan veselja, ki nam rešilni jadrenik dospel do njih, bil je njih ostane v vednem spominu. čoln skoraj že do polovice napolnjen z vodo. Rudar. Dražbe premičnin. V poned., dne 19. Deželno sodišče v Trstu. Dne 16. ju- avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled lija so krčmarju v svobodni luki, Ivanu Tri- naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ci- glavcu, neznani tatovi ukradli sodček piva. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Triglavec ni stvari takoj naznanil policiji, ulica Saaitil 11, hišna oprava ; ulica del Salice temveč je šel sam po svobodni luki iskat 11. hišna oprava; ulica Amalia 4, mizarska in Molingrande 4 Vremenski vestnlk. Včeraj: toploncer ob 7. uri zjutraj 10.7, ob 2. uri popoludn-26.0r C*. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.3. — Danes plima ob 10.57 predp. in ob 11.33 pop.; oseka ob 4.41 predpoludne in ob 5.4 ukradeni sodček. In v resnici ga je tudi na- oprema r ulica Media 30 šel v nek?m železniškem vozu; zraven soda kočija, pa tudi pristava javnih skladišč, Edvarda Stebela, ter delavca Jakoba Rakleja in Antona Turka, kateri so se ravno pripravljali, da bi se gostili okolo cenene kapljice. Triglavec je vzel sod v svojo krčmo, one tri goste pa je naznanil policiji. Včeraj so stali popoludne. isti pred tukajšnjim sodiščem, obdolženi, da so se hoteli polastiti ukradenega blaga. Obtoženci so se izgovarjali, da niso vedeli, da je blago ukradeno in da niso popili niti kaplje piva. Oškodovani Triglavec je izjavil, da on niti najmanje ne sumi, da mu bi bili oIko— ženci odnesli sodček in da ne zahteva nikake odškodnine. Sodni dvor je oprostil vse tri obtožence. Odbor polit, društva »Edinost« bo inael danes v soboto ob 8. uri in pol svojo sejo, v katero so vabljeni odborniki in namestniki. Jutri vsi k sv. Ivanu ! ! na veselico ženske podružnice družbe sv. Cirila in Melodija v Trstu. Na veselici, ki se bo vršila na vrtu »konsumnega društva« pri sv. Ivanu, svirali bodo, kakor je bilo že včeraj objav- 43 letna Katarina P. je porabila za-se 1jeno? Šentjakobski goslači, pelo pa bo »Sloveči znesek, katerega je bija skupila za neke ;ansko pevsko društvo«. Udeležencem nu-prodane dragocenosti, ki jih je pridala za (li,a bo torej ta vegeijca 0|>jl0 lepe in izbrane Kristino Artemisio. Sodni dvor jo je obsodil zabave Veselice se udeleži korporativno tudi radi tega na 3 mesečno ječo. pevsko društvo »Kolo«, ki pozneje, na svo- I)ne 4. maja sta se stepla v neki vasici j bojini zabavij kakor običajno, gotovo pripo-blizu Voloskega Anton Furlan in Jakob Mla-derič. Furlan je o tem Mladeriča tako močno pretepel po obrazu, da je poslednjemu naslednjega dne grozno oteklo lice, katero je vsled tega s Časom v sredini seg-nilo in se slednjič predrlo, kar je poznati še sedaj. Furlan. katerega je branil odvetnik tir. Rvbar, je bil radi tega čina obsojen na 6 tedensko ječo in na poplačanje 40 gold. odškodnine poškodovanemu Mladeriču. Spoznan samomorilec. Včeraj zjutraj so spoznali, da je oni samomorilec, ki se je predvČeranjim zastrupil v gojzdu pri sv. Alojziju, 30-letni J ust Kerpan, parniški marker, ki je bil že kakih 5 mesecev brez dela. Stanoval je pri svoji sestri v ulici Boschetto št. 9. Vzrok samomoru je baje nesrečna ljubezen. Samomor 17-letnega dekleta. Zastrupila se je včeraj zjutraj Alojzija Appolonio, hči gospodarja gostilne na oglu ulice sv. Justa in Madonnine. Zaprla se je v svojo sobo in popila ogljene kisline, katero je bila kupila pod pretvezo, da bo ž njo čistila postelje. Njena teta Ivana Bartoli hotela je iti slučajno v isto sobo, a ko jo je našla zaprto in je zastoaj tolkla po vratih, dala je vrata s more do izborne zabave. Tudi za mlada srca in mlade noge se je preskrbelo s plesom, na katerem bodo svirali vrli Šentjakobski goslači. Zabave in veselja bo torej obilo, a poleg tega bodo udeleženci imeli zavest, da so pripomogli nekoliko tudi naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metodija. Torej še enkrat: jutri vsi k sv. Ivanu! Op. Začetek veselice bo ob 5. uri pod., ustepnina 20 nvč. »Tržaški Sokol« vabi in poživlja vse prave in zavedne Slovence v Trstu in okolici, da se vdeleže njegovega izleta v Devin dne 25. t. m., za katerega se vsestransko pripravlja in ki obeta, da bo izmed najlepših in največih narodnih veselic in zabav, kar jih je dalo tukajšnjim Slovencem tekoče leto. Prijavilo se je k temu izletu že troje pevskih društev »z Trsta in okolice, tudi bratski Sokol iz Gorice se je drage volje odzval vabilu, in sedaj se obrača »Sokol« še do slovenskega občinstva, da mu izkaže prijateljstvo in ljubav, ako le kaj čuti do »Sokola«. Kjerkoli živi sokolska ideja, živi ona tudi v vsem narodu, in povsod uživa »Sokol« najžarkeje simpatije in Teščenje vsakogar* Cehi obožavajo »Sokola« v Ljubljani je »Sokol« najbolj priljubljeno društvo. Tudi Tržačanora je bil Sokol vsikdar najsimpati-čueje društvo; ali naj bi bilo sedaj drugače ali naj bi ravno sedaj kazali, da nimamo zrni sla za naj izdatneje sredstvo za vgojo čilega zdravega, značaj nega naroda : važnost sokolske ideje za veliko nalogo, ki jim je vršiti sokolskim društvom ! V Devinu hočemo torej videti, tko-li vjera, tko-li nevjera! Vsaj pa sme biti tudi vsakdo uverjen, da mu tega izleta nikdar ne bo žal. Kakor že znano, je najelo društvo ličen in brzi parnik, ki ponese izletnike preko morja v devinski pristan ! In ta vožnja Slovencev s petjem, godbo, vihra-jočimi zastavami in ura-klici tja po prelest-nem morji domačem, bo sama vsega vredna ' V Devinu pa bo na prostornem in senčnatem vrtu g. župana Plesa velika in vzpričo sodelovanja raznih društev velezabavna veselica. 'Gospod župan Ples je obljubil pripravit: izletnikom vse udobnosti in poskrbeti za posebno dobro kapljico; njegova fina in cena kuhinja pa je itak že na najboljem glasu. Z t plesalce bo prirejena prostorna in zračna lopa. Odbor »Sokola« sedaj intenzivno deluje jiu skrbi, da ves izlet vspe kar najsijajneje, in telovadci se pod vodstvom učitelja pridno učijo v najtežavneji in najspretueji gimnastiki. Vse podrobnosti in posameznosti gledč tega izleta izvedo rojaki po lepakih in vabilih, — dolžnost njihova je samo, da poletč v množicah in spremijo čete svojega Sokola, ki je silen in hraber in ki jim vzbuja in vzgaja zdrav in krepak zarod: da ljubi, brani in proslavi vso miljeno slovensko domovino. Xa zdar ! Pozor! Vozni listki za izlet »Tržaškega Sokola« v Devin dne 25. avgusta t. 1. se dobivajo na prodaj v kavarni C onime rc i o. P. n. občinstvo naj si jih pravočasno preskrbi po onem starem izreku: »Kdor prej pride, ta prej melje«. Veselica »Zarje«. Drugo nedeljo t. j. 25. t. m. popelje se gotovo mnogo tržaških Slovencev in drugih Slovanov z izletom »Sokola« po morju v Devin. Vsi pa prav gotovo ne pojdejo, jeden iz jednega vzroka, drugi iz druzega. Tisti, Ki mogoče kljubu svoji dobri volji ne pojdejo v Devin, bržkone ne vedo, kaj naj bi počeli drugo nedeljo,, ko ostanejo sami doma? Za vse te je preskrbela dična »Zarja« v Rojanu, da jim v domači hiši priredi prijetno in zanimivo zabavo. R »janski rodoljubi, in v prvi vrsti pevsko društvo »Zarja«, so si v poslednjem času, ko se tako navdušeno in neustrašeno bore za naše narodne svetinje, pridobili gotovo največe simpatije vseh rodoljubnih Slovencev. Na vrtu rojanske gostilne »pri zlati kroni« zbere se drugo nedeljo gotovo velika množica narodnega občinstva, ki dokaže Rojančanom, da jim stoji zvesto ob strani v težkih bojih, ki jih bijejo ne-le za Rojan, temveč za vse Slovenstvo. Ta velika množica pokaže in govori naj tudi našim sovražnikom, da rojan-ski u n i j a t i niso osamljeni ter da imajo ves slovenski živelj na svoji strani. Na veselici bo preskrbljeno za obilo zabave, svirala bo tudi narodna godba od sv. Ivana. Najnovejša novost pa bo šaljiva pošta — ->a prosimo: brez vsake takse. Zveza tržaške mladine vabi svoje člene, da se v polnem številu udeleže izrednega občnega zbora, ki bo jutri ob 4l/s uri pop. v prostorih »Del. podp. društva«, ulica Molin piccolo št. 1. Romanje na Brezje in Bled. Slovenska Marijina družba v Trstu je imela dne 4. avgusta svoj redni mesečni shod pri sv. Ivanu. Velika župna cerkev je bila polna do zadnjega kota. Ta dan je bilo 56 novih j čleuic sprejetih v družb.» v ginljivem slovenskem obredu. Na shodu je bilo sklenjeno, da se priredi romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje. Odhod iz Trsta bo r [sredo dne 4. septembra ob 10. uri | z v e č e r z velikega južnega kolodvora. Prihod nazaj v Trst bo 5. s e p t e m-j b r a (v četrtek) okoli 11. ure zvečer. Mogoče bo obiskati tudi Bled. Vozne listke razdaja družbin voditelj ulica S. Giovanni št. 8, II. nadstropje — vsak dan dopoludne. Tudi se dobivajo listki pri čč. šolskih sestrah pri s/. Jakobu, pri č. g. Furlanu, kapelanu pri Novem sv. Antonu, pri č. g. Franji Sila, nastojniku cerkvc sv. Vincencija, pri č. g. Macarolu, kapelanu pri sv. Jakobu, pri č. g. Skabarju, kapelanu v Rojanu in pri č. g. Ceruažarju, kapelanu na Opčinah. Listke preskrbujejo tudi odbornice Marijine rlružl>e, izlaati velerenjena gospa Neža I>.rjevee, vieolo Cieoo št. 2. Tega romanja se lahko udeleže tudi drugi Slovenci v Trstu in znnaj Trsta. Natanjenejše razjašnjenje se v dobi pri čč. šolskih sestrah pri sv. Jakobu v Trstu, ulica Giuliani št. 2H. ('as za prijavo je naj/.adnje do 1. septembra. Ker bo število udeležnikov omejeno, dobro je, da si vsakdo še za časa preskrbi vozni listek. Lausko leto je imela družba pri romanju lep, diven v-poh. Taktf želi tudi letos vse k Mariji Pomagaj na Brezje in na rajski Bled ! To I »o zopet lep, slovenski dan ! Vesti iz ostale Primorske. X Ravnateljstvo družbe sv. Cirila in M e t o d i j a za Istro nam je dop«»slalo nastopni poziv: Ev« nas, da še enkrat, da v stoti in morda ti-*** krat potrkamo na plemenito vaše rodoljubno srce. Tužno je za nas — istrske Hrvate! Skozi veke in veke se je delalo na to, in se dela tudi sedaj, da bi nas zatrli, da bi nam zatrli krv že v kali sami. Od vseh strani zasledujejo nasprotniki narod naš in ga hujskajo, da bi zatajil svoje ime, svoje rojstvo, svojo kri. In poslali so med naše ljudi troj>e odpadnikov, črnih izrodov, grdih izdajic, da nam begajo narod, da bi ga odvrnili od nas in odcepili. In narod se drži — a drži ga prirojena mu odporna sila. Ali ta od|>or njegov je bolj nesvesten nego sve-sten — pa se nam usiljuje strašno vprašanje: ee-li bo mogel takov dolgo obdržati? Naš narod ječi še vedno v tmini neznanja, a tudi njegov pomladek čaka ista usoda: črn* in puščobna bodočnost, ako se ga o pravem času ne usmili oni, ki inu je po srcu najbliži. In hrvatski narod se je usmilil tega trpina — ni ga dne, tla bi se ga ne sfHjminjal izdatnim darom, ki ga namenja družbi sv. Cirila in Metodija za Istro. Večna hvala in za vedno nepozabna hvaležnost plemenitemu narodu hrvatskemu, ki se tako srčno zavzimlje za nesrečne svoje brate. Tudi naša družba se podvizuje, da te darove dobrih naših bratov nalaga v korist našega naroda. Ona gradi šole na najbolj iz-|>ostavljenih točkah : te šole naj postanejo nepremagljive trdnjave nasproti tujinstvu. No, sredstva, s katerimi more razj>ola-gati naša družba, so premajhna — dočim so njene potrebe prevelike. Da se pa nje sredstva |>omni.že čim bolj, potrebni sti čim iz-datneja in stalna |>om<>č ter sloga naroda. In družba je našla način, kako jej more pomagati ves narod, ne da bi sam trpel kako škodo. Družba je namreč že do sedaj sklenila jm »godbo s tvrd ko žveplenk in si je s lem pridobila lep in stalen letni dohodek. Tako je nedavno sklenila j>ogodl>o z gospodom Gamulinom, trgovcem v Jelši, ki je že spravil v promet cigaretni papir pod marko družbe. Jedno in drugo j>odjetje, prosimo, da vsi Hrvatje najtopleje podpirajo, ker od tega bo odvisen proevit naše družl»e. Ali družba se ni ustavila niti tu. Ona je s »Prvo jugoslovansko t v o r n i c o k a v i n i h s u-rogatov v Ljubljani« sklenila nedavno pogodl>o. vsled katere se bo jh» vseh hrvatskih pokrajinah prodajala cikorija in sla d na kava pod marko družbe. Od tega Ik> »imela družba, kakor od žveplenk in cigaretnega papirja, lep dohodek, pa se vsled tega obračamo do vseh Hrvatov, posebno pa do dičnih in rodoljubnih naših Hrvatic, da kupujejo satno ono cikorijo in ono sladoo kavo, ki jo da v promet v Prva jugoslovanska, tvornica v Ljubljani« jn>d marko družbe sv. Cirila in Meto lija za Istro. Crlavno skladišče kavinih surogatov bo pri Milanu Gremeru ua Keki. Vse naročbe naj se pošiljajo na omenjenega gospoda ; in to čim prej. ker se cikorija in sladna kava družbe -v. Cirila in Metodija za Istro spravita v promet že početkom meseca septembra. x Najdeno! Iz Devina nam pišejo: Oni gospod ali £<*spa), ki je na železniški progi med Bivijem in Devinom zgubil — umetne zoi>e. naj se obrne do g. Ivana Pecikarja, ali pa na »»oatajo v Devinu. X Tudi — kultura. Iz Pulja pišejo: ^♦!»M>-letna kultura je zof>et obogatela |»o iz-born«MB delu: jm» neki trivijalni f>esmi proti .-sv. Cirilu in Mttodiju — »do santi in paradno, che sta sentai in caregon«. Pesem je posvečena tržaški »Lega nazionale«. Spredaj je slika človeka » naočniki, ki naj menda predstavlja sv. Cirila; škofova palica skon-čuje z zavitim — mačjim repom. Okolo pretvez nega svetnika so buče, krompirji in — češenj. V roki drži pištolo, naperjeno proti neki deklici, menda »Juliji«, govorč jej: »sorbi sto vanzelo o tiro o bruso j»eloc. Pesem je složena za jeden glas s sprem-ljevanjem glasovirja ter zvršuje s temi le stihi : ogni sciavo con rispetto come insegna nazional piea in časa o porta in pelto i due santi da boca! »san Cirillo e san Metodio de san Giusto sempre in odio«. (Po slovenski in na kratko v prozi povedano, pomenja to: Vsaki ščiavo ima, kakor narodno znamenje, ali obešeno v hiš* ali v prsih dva svetnika iz...... tu je težko izgovoriti besedo......no, da, iz — neke posode . . . ! Evo vam torej, dragi čitatelji najnoveji proizvod italijanske kulture! Tu vidite zopet, kaka lepa in — dehteča dela poraja borba, ki jo Italijani vodijo proti Slovanom Primorja ! Kakoršnja je ta pesem, takova je tudi njihova borba ! Će človek čita pesem, si Razne vesti. Jedino sredstvo. Emerili Hajdu iz Sze-mere na Ogrskem je imel s svojo taščo, ki ni mogla nikoli molčati, nekoč velik prepir. Ko je Kmerihova swproga hotela pomiriti svojo mater, dobila je za to od te gromovito zaušnico. To vidč, se je mož tako razkačd, da je prijel taščo, jo vrgel na tla, jej povezal roki in nogi in jej slednjič zvezal skupaj še obe ustnici z železno žico. Ko se je starki slednjič vendar posrečilo zbežati, stekla je na orožniško jKjntajo, kjer so jej odvezali usta, a jej prepovedali za nekaj časa govoriti. Brzojavna poročila. Vojna v južni Afriki. LONDON 17. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Durbana : Vojna sila pod Kitche-nerjem koraka proti Bothi, čegar poveljstvo se nahaja blizo Noudoeni-a. Sodijo, da bo sovražnik vsled tega potisnjen v deželo Cu!u. Spor med Francijo in Turčijo. PARIZ 17. (B.) »Figaro« zagotovlja, da je avdijeucija poslanik« Coastansa pred sul- mora tiščati nos pred duhovi iz - gotove, ^^ y ^^ obrežja donegla konečnG posode; če pa se mu je bont, ž npmi, mora j ^^ ^^ ^ je ^^ 8Vojo be8edo> da Francija dobi v tej stvari popolno zado- | vsaki hip prijemati za — umazano. Čast in slava dva tisočletni kulturi ! . , i ščenje. X »Kmetijska in vrtnarska -i i • i i .. r3t ■ Dogodki v kitaj n. družba za Oreh inokolieo« v Istri ° " LONDON 17. (B) »Timest javlja bo imela kakor je vže javljeno, v nedeljo . , „ . . ... . , a f-v i Pekinga včerajšnjega dne: Zapisnik je bil dne 18. avgusta ob 2. uri pop. pri Orehu e J J ° . r . M ..... » j .. i podpisan včeraj po noči, potem, ko so bile svoj ustanovni občni zbor z naslednjim dnev- r r ji « ... izvršene nekatere spremembe. V popolnjeuje nim redom: 1. Nagovor sklicatelja-predsed-nika. 2. Čitanje pravil. 3. Strokovni govor o zadrugi. 4. Razni nasveti. Kmetovalci rečene okolice! Delovanje □ep rij atelje v našega naroda stremi dosledno za tem in pritiska v ta namen, da bi naš slovenski rod odtisnili od morja ter mu odvzeli njega zemljišča, te prelepe kraje: kličemo vam : vzbudite se, dokler je še čad" Pridite jutri na shod v čim največem šte vilu! V to ime vas vabi Začasni odbor. i X T o č a. V Zminju (v Istri) je dne 7. t. m. že v drugič potolkla toča. Deželni protokola so potrebni še trije edikti in sicer jeden o kaznovanju uradnikov po dopolnilni listi, drugi, tičoči se popolnega zaustavljenja izpitov in tretji, tičoči se za dve leti veljavne prepovedi uvažanja orožja in streljiva. LONDON 17. (B.) »Standarde javlja iz Sangaia, da je cesarica udova po nekem iz Petrogada došlem jej sporočilu jako vznemirjena. Glasom tega sporočila da sta Rusija in Anglija sklenili dogovor, da se ne bosti motili ena drugo v svojih akcijah to-atran in ono-stran velikega zidu. An? ežkii politika v Indiji. LONDON 17. (B) V spodnji zbornici odbor in vlada naj storita svojo dolžnost do .... _ . ,. i j %. j . »t je državni tajnik za Indijo, lord riamilton toli kruto prizadetega ljudstva. Hrvatska J J _ . ...... prizadetih menda narodnost na poti. X Pet ur v morju. »Naši Slogi« pišejo iz Malega Lošinja, da sta neki tamošnji kmet in njegov 12-letni sin od plula z ladijo na morje. V kanalu pri otoku Cresu ju je zalotil vihar, ki jima je poprej, nego sta mogla spraviti jadro, preobrnil ladijo in ju vrgel v morje. Pograbila sta za ladijo, ki pa je bila, na nesrečo, skoro vsa pod morjem. V strahu, da se ladija potopi, sta morala nesrečnika zdaj jeden zdaj drugi zapuščati isto ter plavati ali držati se na morju, mej tem ko je drugi počival, držč se za ladijo. V tem obupnem položaju sta se nahajala polnili pet , , predložil proračun za Indijo in je izvajal, da vendar ne bo r 1 J J . * prebitek za leto 1901. znaša 4l/s milijona funtov šterlinov. Prebitek za 1901—1902. se ceni na 800.000 funtov šterlinov. Te številke da dokazujejo soliditeto Indije in da so dokaz o gospodarskem in materijalnem napredku dežele. Cilj vladne politike v Indiji je po-množenje produktivnih virov dežele. Govornik se nadeja, da se dohodek v nekoliko letih podvoji. Vlada si je postavila nalogo, da železniško mrežo in dela za namakanje kolikor možno razširi. Javna zahvala. Podpisano izreka najprisrčnejšo zahvalo ur, dokler ju ni zapazila neka ribaška ladija, vsem onim. ki so pripomogli na kateri si ki ju je, vsa obnemogla, privedla na kraj. bodi način, da se je slavljenje obletnice bla- ___ goslovljenja naše društvene zastave izvršilo toli sijajno. Posebno pa se zahvaljujemo slav-j y Toli") jSk© nemil »Slovanskemu pevskemu društvu« na | prijaznem sodelovanju pri sv. maši kakor tudi * Nesreča ali samomor. Med po- na popol „danski veselici, stajema Zalog in Ljubljana je pred včeraj nji m y Trstu, dne 17. av zjutraj povozil vlak bančnega uradnika iu urednika lista »Novo vreme« iz Zemuna, Sime Pajiča. Raztrgalo ga je tiko, da ga ni bilo spoznati. Ponesrečenec je bil v 45. letu. Bil je tudi v Ljubljani in je obi,kal tudi ured-j T^gjJj fl 0 S 0 j 11II i C S \l ltf UlillliC 8 ništvo »Slov. Naroda«, kjer pa se jim je 1 _ . , . . . leiistroma ladruna z omejenim poroštvom, zdelo, da moz ni pri pravi pameti. i _ _ ulica S. Franceaco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Restaurant SILBEREGO Via Ghega št. 9 A. H najugodnejša gostilna m PLZESSKO PIVO SILBEREGO po 24 novč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila iu večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. P O H L Y), j^- Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -- Hranilne vlo^e sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ue ki se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po hxjt °/0 CJraduje vsaki »lan od iJ. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. m leta 1900. Kron 1,263.563 Poštuo-tiran, račnn štv. 837.315. Prodaj alnica jest vin. Via Cliiozza 12. — Trst. Prodaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo sladkor, riž. testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, uadalje milo, razne koaserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh. Poštne pošiljatve od 5 kg naprej po zmernih cenah. Za obilen obisk sela brzovlaka, je delavec zagledal na progi igrajočega se otroka. Hitro je stekel, da reši otroka, a v skrajnem hipu je mogel otroka le še vreči na drugo progo. Ali v tem trenutku je že pridrl vlak ter delavca raztrgal. Toda v tistem hipu je pridrl tudi brzovlak z nasprotne strani ter. povozil tud' otroka. Tako sta bila hkratn mrtva dva človeka. Po »Slov. Xar.< Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi nI ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo ae samo zadružnikom jn sicer ^ na uknjižbo po 51/1*/0, ua menjico po 60/o M na zastave po 5 Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in oć 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poitno hraniInični račun 816.004. elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne { U U U cene. M M M \ VILJEM DALLA TORKE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) ♦ m Moje pohlitvo donese srečo. ■ + SfSfSfSfSfSfSf Aleksander Levi Iiizii Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst. —•J T R S T J# TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (šolsko poalopje) in Via Riborgo št. 21 -HOM- "X" v v Iscem gostilničarja in učenca za trgovino z mešanim blagom. A Casagrande v Ajdovščini. Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. I*-▼rsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTROYAIJ CENIK ZASTOJU IX FRAHO Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. 1'inarna: < or-o 41 Telefon št. 141 Zaloga: ul. J "titulu 1"» Telofon št. 14") Sprejemajo se pogrebi v veliki g*li in I„ II., III. IV. razreda; prev. zi mrličev v tu-in inozemstvo ; kutafalki v cerkrmh za pogrebne sve<*anoPti. Izvršuje prgrebe v popolno črni. v zlalo- črni. RfbnHKTni in zlato-modri bani. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega le*a s ko-vinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst: l*elo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na del>elo oblek iz atlasa organtin. umetnih cvetlic, nspisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthnidoneevo g. i Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMstva Rudolf Ezner Trst. -- Via Squero trnovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nak'a--lanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva k:ik"r iutli iz hiše v hišo po ceiem mestu ali okolici s patentovanimi vebUtmi vozovi najnovejše j konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiijatve vsake vrste in kp»:ior si bodi. «000xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Julij Redersen ■ izdelovatelj zdravniških pasov in ortoperiičuib aparatov. Trst. — Via del Tor rente st. S58-3. — Trst. (Xmsproti ..I-ola fliiom.^ Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne n»ke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogo vi e€ susj»eiizori, elektroiernpevtieni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za lx>lnikf Zalogpa prere 3.6(>°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgulie obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentui davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevat je v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, - tjkočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno a!i potom položnic na čekovni račun štev. 84^.306. Uradne ure: od y—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. ?\ccofu \*> ---'a ^a Dut** BI ig. gosp. Gabrijel Piccoli dvorni založnik Nj. Svetosti papeža Leona XIII v Ljubljani. Podpisani »i usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z dobrim vs pehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja lbi»7. Bolnišnica usmiljenih bratov Provincijal : F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli Ljubljana. Ze mnogo časa svetujem vsem onim. kateri trpiio na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istrai, »>. oktobra 19. Don Peter Franceschiiii. duhoven. Ludovik Borovnik tovarna in izddovalnica precizijskih pušk Borovljo (Ferlacli) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puška vseh ziste mo ln kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške X šibre, risa niče. lovske kratke puške in dvo cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam • _ ^ ... ali pa povrnem deuar. Sprejemam v popravljanje, Častim si naznajati slav. občinstvu. a Vedno preskrbjena manifakturnim Pozor! delavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j 5 e m delu • « o o o o zmerne cene. ° ° ° ° ° ° Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak l^lT^ Vetturini ima v zalogi v veliki izl»eri pohištvo vseh togo v za vsak stan od najboljšega izdelka. V ia{ogi ima : po Jol>e na platno in šipe. ogledala, žime tdzlu atno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA ^z^ Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. = Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled Izvrstna kuhinja jj Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena v^aki ras. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. - LAWN-TENNIS. - KROGUIŠĆE. - BILIJARD. - TELOVADNE PRIPRAVE. | Telefon štr. 657. |;___- — Oti utm tu pramtm ? 1 m vremEim mt zveze od restavracije „Central Pilser na Opfiino. Haj zmernejše cene. -^E Toča o postreibo vodite lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jfova restavracija Centrale pisen", (&st Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O KegljiSče. o -o Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Os, kr. pri v. tvornica strojev, brizgalnie, čelad, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrrike C2eciPe,i R. A. 1MEKAL-A SmlchoT-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste. s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo iu mečejo. Parne brižgaSice. s katerimi za-moreta že samo dva človek« delati; iznčha lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acctilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 16 kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "godni plačilni pogoji — Podružnica IJ. Spoš A. S tovanjem n E KAL $XXXXXXXXXXXXXXXXXX v Zagrebu, -»t XXX500000a0—2tH), vže rabljene kolesa po K 80, !M>, ll)f>. e K 0.—. Cevi K 5.—. K 18. -K S A S Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko ..The juvelu šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. < 'ela sestava je od železa in jekla, tino pnliran. s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovaleem vijakov, teza f> kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— llustrovani dunajski koncertni ročni akordeon vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra, 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, moćen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamceno brez napake, 75 najboljših okev, od niklja, jrodba jednaka 2 korom, lahka priućba. Cena s šolo K na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Najnovejše, velika novost ■ kojim zamore napraviti vsak brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno Skatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-— zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj 70 vin. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. Največja novost! M. Rundbakin zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam »h zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo '2 lončka 8 kron ;*0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: h A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" m—m t Pregradi, Roirotee Slatina (Rohitseh-Sa.-.erbrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Brady, Fleischmarkt 1. — BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in Dr. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. ■■■■■ Ha drobno se vdobiva povsod.