Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.

Z ukazom ministrskega sveta so imenovani za poverjenike deželne vlade ra Slovenijo: za notranje zadeve Gustav Goli a; za uk in bogočastje dr. Karel V erstovšek; za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar; za narodno gospodarstvo Anton Kristan in za socialno skrbstvo Albin Prepeluh.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
398.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
glede predpisa vojaške takse za leto 1919.
Z* predpis zakonite vojaške takse za leto J919. vetja to-le:
1.) Vojaška taksa se predpisuje letnikoma 1895. i* 1896., za katera velja nabor zadnjega poziva kot reden nabor.
*.) Vojaškim oproščencem, ki so med vojno služili aktivno vsaj šest mesecev, se predpisuje polovica zakonite vojaške takse, onim vojaškim oproščeacem pa, ki med vojno sploh niso služili ali pa so služili manj kot šest mesecev, se predpisuje cela zakonita vojaška taksa.
S.) Popolnoma oproščeni plačila vojaške takse bo a) vsi, ki so med vojno dejansko služili, in b) državni, deželni in občinski nameščenci, potem oni nameščenci javnih dobrodelnih zavodov (okrajnih bolniških blagajen, zavarovalnih zavodov, bolniščnic itd.), ki so bili med vojn® iz službenih ozirov oproščeni.
4.) V ostalem veljajo določila taksnega zakona.
V	Ljubljani, dne 7. marca 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Gotu s. r. Kristan s. r. Prepeluh s. r.
Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r.
399.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
i katero se imenujejo prisedniki ▼ sosvet okraj' nega zastopa v Maribora.
Kot prisedniki v sosvet okrajnega zastopa v Mariboru se imenujejo: Franc Piše k, župan v Rotinji vasi; Karel Černe, župan v Framu; Viktor Glaser, župan v Smolniku-Rušah; Leopold Su panič, župan v Pesnici; Jakob Florijan čič, župan pri Sv. Miklavžu pri Mariboru; Alojzij Jager, župan v Zgornjem Jakobskem dolu; Filip G a 1 u n d e r, župan pri Svetem Križu pri Mariboru; Franc Zebot, posestnik
urednik v Mariboru; J. Gselman, oskrbnik v Racerhofu ; Matevž S t r a k e 1 j, župnik pri Sv. Petru ; dr. Vladimir Ser n ec, odvetnik in Posestnik v Mariboru; Jakob Pavlič, posest-nik v Sv. Lovrencu nad Mariborom.
V	Ljubljani, dne 8. marca 1919.
Golia s. r.
400.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpnščata občinska odbora v Gabornik i in v Ogljenšaka.
Občinski odbor v Gaberniku je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Jožefu Robarju, posestniku v Gaberniku.
Občinski odbor v Ogljenšaku je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Martinu Korenu, posestniku v Kočnah.
V	Ljubljani, dne 8. marca 1919.
Golia s. r.
401.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujejo prisedniki v sosvete občinskim gerentom.
Kot prisedniki v sosvete občinskim gerentom se imenujejo:
V	Oseku: Jakob Kozar, posestnik 'v Oseku št. 97; Anton T rstenjak, posestnik v Oseku št.64; Alojzij Horvat, posestnik v Oseku št. 62; Franc S k rob ar, pciestnik v Oseku št. 71; Janez J a g r i č, posestnik v Oseku št. 123; K ali st Ketiš, posestnik v Oseku št. 85;
v Pobrežju : Matjaž Holz, Karel S t r ž i n a, Ivan Krepek, Ivan Serbela, Jožef Vračko in Franc Gumzej — vsi v Pobrežju;
v Slovenski Bistrici: odvetnik dr. Urban L e m e ž, zdravnik dr. Feliks Lebar, odvetnik dr. Florijan Kukovec, mestni kaplan Martin Gorogranc, učitelj Matko Janžekovič, posestnik Hinko Grili, posestnik in gostilničar Peter Novak, trgovec Danijel Omerzu, trgovec Alojzij Pintar, ključaničarski mojster Ivan Gumzej, stavbni podjetnik Dragotin S t u p a n in sobni slikar Josip Vrečko — vsi v Slovenski Bistrici.
V	Ljubljani, dne 8. marca 1919.
Golia s. r.
402.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo.
Naredba celokupne Narodne vlade v Ljubljani o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., št.295 (Uradni list XL), se uveljavlja za občini Dol pri Hrastniku in Trbovlje; glede določb o dvojnih stanovanjih tvorita te dve občini enoten sta.iovalni okoliš, v katerem se za skupni organ v zmislu člena II. navedene naredbe določa občinski urad v Trbovljah.
V	Ljubljani, dne 6. marca 1919.
Prepeluh s. r.
403.
Naredba poverjenika za pravosodje
o notarski tariti.
Na podstavi avstrijskega zakona z dne 24. julija 1917., drž. zak. št. 307, se za čas, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je provzročila vojna, izpreminja tarifa, ki je pridejana notarskemu redu ž dne 25. julija 1871., drž. zak. št. 75, ter je bila izpremenjena z naredbo z dne 27. aprila 1917., drž. zak. št. 189, tako-le:
§ L
V tarifni postavki je obsežena, če ni določeno kaj drugega, nagrada za opravke in pripravljalna dela, ki so navadno združena s takim opravilom, posebno za informacijo, za poizvedbe pri sodišču, zlasti v zemljiški knjigi ali pri drugih krajevnih uradih in za poveritev podpisov.
Stroške za poizvedbe izvun uradnega sedeža notarjevega je smatrati za gotove izdatke.
§ 2.
Ce se združi v eni listini več samostojnih pravnih opravil, je odmeriti pristojbino le za eno izmed njih, in sicer po tisti izmed uporabnih tarifnih postavk, ki je za notarja najbolj ugodna. Ce se združita v eni listini več kot dve samostojni opravili, se zviša poslarina (časarina) za polovico.
Potrdilo sprejema, poroštvo, dajanje zastave, privolitev k zemljiškoknjižnim vpisom, priznavanje izvršljivosti notarskega akta, ustanovitev istovetnosti osebe in enake izjave in uradni čini, ki so v zvezi z glavno stvarjo, niso samostojna opravila v zmislu prvega odstavka.
§ 3.
Notarske pristojbine so:
I.	poslarina po vrednosti predmeta ali v stalnem znesku;
II.	časarina;
III.	potni stroški in pristojbine za oddaljenost ;
IV.	pisarina.
I. Poslarina po vrednosti predmeta ali v stalnem znesku.
§ 4.
Poslarina po vrednosti se odmerja za notarske listine, kojih predmet je izražen z določno številko vrednosti ali se da določiti iz danih podatkov, po naslednjih razredih:
1. r a z r e d. Za prenose lastnine, delitve, mezdne, najemne ali zakupne pogodbe, pogodbe o dosmrtnih rentah, družbene ali darilne pogodbe ter za dvostranske pogodbe sploh in za iiporo-čila poslednje volje, kolikor ni v nastopnem
določena izjema,
ob vrednosti do 400 K..................... 6 K,
nad	400 K	do	vštetih	t.OOOK	...	10	K,
nad	1.000 K	do	vštetih	2.000 K	...	15	K,
nad	2.000 K	do	vštetih	3.000 K	. . .	20	K,
nad	3.000 K	do	vštetih	5.000 K	. . .	25	K,
nad 5.000 K	do	vštetih	7.000 K ...	30	K,
nad 7.000 K	do	vštetih	10.000 K . . .	40	K,
nad 10.000 K	za	vsakih	1.000 K več za	2 K,
nad 30.000 K	za	vsakih	10.000 K več za	10 K,
toda nikoli več nego......................5.000 K.
Započetih 1.000 K, oziroma 10.000 K, se računa v zadnjih dveh primerih za polne.
§ 5.
2. razred. Za dolžna pisma in druge izjave zadolžnice z dovolitvijo vknjižbe ali brez nje ali z uklonom pod takojšnjo izvršbo ali brez njega; za odstope, če dolžnik pripozna terjatev ali ne ali če se ukloni pod takojšnjo izvršbo ali ne, če dovoli prednost ali ne ali če se odreče prednosti ali ne; za poravnave o denarni vsoti, za zastavo-dajne, poroštvene, varščinske, namenilne listine in asignacijske izjave, končno za vse notarske
listine o enostranskih izrazih volje, ki ne spa-
dajo pod drugo določilo te tarife:
ob vrednosti do 400 K .....................4 K,
nad	400 K.	do	vštetih	1.000 K	.	.	.	8	K,
nad	1.000 K	do	vštetih	2.000 K	. .	.	12	K,
nad	2.000 K	do	vštetih	3.000 K	.	.	.	16	K,
nad	ß.QOQ Jv	do	vštetih	5.000 K	.	.	.	20	K,
nad	5.000 K	do	vštetih	8.000 K	.	.	24	K,
nad	8.000 K	do	vštetih	10.000 K	.	.	.	32	K,
nad 10.000 K za vsakih 1.000 K več za . 1K (računajoč vsakih započetih tisoč za polnih tisoč)
toda nikoli več nego....................... 500 K.
§ 6-
3. razred. Za pobotnice z dovolitvijo izbrisa v javnih knjigah ali brez nje polovico po drugem razredu izračunjene pristojbine, toda
nikdar manj nego........................3 K,
in nikdar več nego......................150 K.
§ 7-
Ako notar pri opravilih, oznamenovanih v §§ 4. do 6., ne sestavlja listine, temveč preskrbi po § 54. notarskega reda le notarski zapis, sme računati le polovico pristojbine, določene v §§ 4. do 6. Pristojbina pa ne sme znašati manj nego.................................5 K.
§ 8.
Zlatim in srebrnim novcem in na borzi notiranim vrednostnim papirjem se določa vrednost po kurzp, kakršen je bil na borzi tisti dan, preden se je opravilo dovršilo, drugim vrednostnim papirjem pa po imenski vrednosti, če ni dolo-čpno nič drugega.
Pri opravilih o ponavljajočih se dajatvah, na prjmer pri rentnih, zakupnih in najemnih pogodbah, je jemati kot vrednost ob neprestani dobi dvajsetkratno, ob dobi za čas življenja ali za nedoločen čas desetkratno letno vsoto, pri določeni dobi pa celokupno vsoto dajatev, vendar nikakor ne več nego desetkratno letno vsoto.
Pri menjalnih pogodbah je odmerjati pristojbino od poloyife skupne vrednosti vseh v meni obseženih predmetov, pri delitvah imovine pa od vkupne vrednosti imovine, ki se deli, brez ozira na dolgove.
§ 9-
4. razred. Za menične proteste in zal pro-
teste o trgovinskih papirjih:
ob vrednosti do 400 K ....................4 K,
nad	400 K	do	vštetih	1.000 K	.	.	.	5	K,
nad 1.000 K-do vštetih 2.000 K ...	6 K,
nad	2.000 K	do	vštetih	5.000 K	.	.	.	8	K,
nad	5.000 K	cjo	vštetih	10.000 K	.	.	.	10 K,
nad	10.000 K	za	vsakih 5.000 K več	(ra-
čunajoč započetih pettisoč kot polnih ,
pet tisoč)..................................1	K,
toda nikoli vpč nego .	.	  100	K.
Razen tega za vsako prezentacijo zasilnega nadpisa do 400 K.........................2	K,
nad 400 K.....................................4	K.
§ 10.
Za sprejem, vknjižbo, hrambo, zaračun in izročitev denarjev ali vrednostnih papirjev, hra-nilničnih in posojilničnih knjižic (vštevši izdajo prejemnega potrdila) od vrednosti tistega dne,
ko jih je notar prejel:
a)	pri zneskih do vštetih 2.000 K . . V»%» toda nikoli ne manj nego 50 vin.,
b)	pri zneskih nad 2.000 K od zneska, ki
preseza 2.000 K, le..................l/»o%.
Ako ni bilo mogoče opraviti sprejema ali izročitve v notarjevi pisarnici in tudi ne po pošti, še za pot v kraj položbe ali prejema:
a)	pfi zneskih do vštetih 100 K . . . .	2 K,
b)	pri zneskih nad 100 K do vštetih 600 K	5 K,
c)	pri zneskih nad 600 K do vštetih
1.000 K................................7 K,
d) v vseh ostalih primerih................11 K.
Ta tarifna številka se ne uporablja na upravo menic in dolžnih pisem, pristojbin za priče ali izvedence, vročnin in drugo.
§ n.
Poslarina v stalnem znesku se odmerja: a) Za zapis poverjenega pooblastila, navadnega izpričevala ali izjave, v kateri je le pritrditev za vpis ali izbris
v javnih knjigah ali le dovolitev prednosti, ali da se kdo odreka prednosti, ali potrdilo o izpolnjenih obveznostih brez navedbe vrednosti, s	.	.	.	.	4	K.
b)	Za potrdilo, da se ujemajo prepisi
(vidimiranje), ki nimajo več nego dve strani (stran po 25 vrst), s	.	.	.	.	4	K,
za vsako nčfdaljpjo stran..............40	v.
Ako ima stran več nego 25 vrij), ali
ako ima prepis pretežno številke, ?a
prvi dve strani........................5	K,
za vsako nadaljnjo stran s .	. .	.
c)	Za dano posvedočbo, da je prevod pra-
vjjep, ako nima več nego dve strani, s za vsako naslednjo stran z ...	.
Določilo, dano pod črko b glede števila vrst, velja tudi v tem primeru.
Ako imajo strani več vrst, nego je tam določeno, je plačati pristojbino	s	5 K,
oziroma................................3	K.
č) Za poverilo (legalizacijo)' podpisa je plačevati:
1.) ako je stranka notarju osebno
60 v.
2 K.
§ 14.
Od sestave naredb poslednje volje, darilnih in dedinskih in ženitnih pogodb, v katerih ni označena vrednost imovine po številki, se more zahtevati dvojna časarina.
§ 15-
V čas, porabljen za opravilo, se ne šteje sanjo tjsti čas, ki je bij potreben za pisanje li-stjjje, pego tudi tisti, kar ga je treba poprej z* pripravljajoče razgovore z udeleženci, kar ga j vzamejo notarjeva pripravljalna dela ob ne-navzočnosti udeležencev in ob poslih, opravljeni)) zpnaj njegove pisarne, kar ga vzame hoja v kraj razprave in nazaj.
III. Potni stroški in pristojbine za oddaljenost.
§ 16.
Kadar se na zahtevanje udeležencev zunaj notarjeve pisarne opravlja uradni posel, ki ni že sam na sebi tak, da bi ga bilo treba opraviti j zunaj nptarjeve pisarne, pristoja notarju Xa tak
znana...............................3 K,; uradni posel poleg tarifne pristojbine še časa-
2.) ako se mora istovetnost stranke	j rina za čas, ki ga je moral porabiti za pot tja in
potrditi s pričami..................4 K. nazaj. Ta čas je treba za izračunitev časarine
Posli in osebe, ki dokazno žive ob dnevni seštevati, ali tedenski mezdi, plačajo za poverilo podpisa:	Ce opravlja notar posle zunaj svoje pisarne,
le (tolovico pristojbine.	v kraju, ki je od notarjevega stanovališča od-
.Ako je poveriti podpis dveh ali več oseb, ki daljen nad dva kilometra, mu pristojajo poleg ta-
pridejo hkratu, je plačati za drugi in vsak nadaljnji podpis le polovico tiste pristojbine, ki bi jo morala plačati oseba, koje podpis je poveriti, ako bi se poveril samo njen podpis.
d)
Za posvedočbo dneva, na katerem se predloži listina, s...................
e)	Za izdajo izpričevala, da kdo živi, s
f)	Za zapis izjave, ki jo je naznaniti, z naznanilom te izjave in s posvedočbo
stranki, ki jo je zaprosila...........
ža posvedočbo nasprotni stranki in za vsako ponovno posvedočbo s . .
g)	Za sestavo zapisnika o položbi z od-
pravkom prejemnice vred in za hrambo položenih listin, skupaj s .	.	.
za izročitev položene listine s sestavo zapisnika o izročitvi vred ..... za izročitev položene listine, ne da bi se naredil poseben zapisnik o izročitvi, z...............................
h)	Za dovolitev vpogleda v notarski spis
z .....................................
za prečitanje notarskega spisa, ki ga hrani notar, če to zahteva stranka, za vsako polo, ki se prečita, z ... .
i)	Za potrdilo, da obstaja potarski spis, z
j)	Z^ osebno Izročitev listine na sodišču,
zlasti za izročitev izporočila poslednje volje, ki ga hrani notar v svojih spisih, s................................
k)	Za to, da se vpošlje listina stranki ali
oblastvu, in za naznanilo, da se odmeri pristojbina od spisa, od katerega jo je plačati, z.......................
l)	Za navadno pismeno obvestilo stran-
1 ke o uradnem dejanju z.................
m)	Za sestavo zapisnika (§ 73. notarskega
reda) o izporočilu poslednje volje, ki se zaprto izroči notarju, s .	.	.	.
4 K. 4 K.
12 K, 4 K.
6 K, 4 K,
rifne pristojbine za opravo posla samega še:
1.) Potne pristojbine:
a)	ako pipra notar rabiti železnico (parnik), povračilo železniških (parniških) pristojbin in, če je stanovališče notarjevo ali kraj opravila oddaljen od železniške (parniške) postaje nad dva kilometra, povračilo pristojbine za voz na postajo, oziroma v kraj, kjer se opravlja opravilo, in nazaj;
b)	ako ne more rabiti železnice (parnika) ali vsaj ne brez znatne izgube časa, povračilo pristojbine za voz v kraj opravilai in nazaj;
c)	ako in kolikor ne more rabiti vozila in je pot, katero je prehoditi, daljša nego dva kilometra, povračilo za hojo tja in nazaj.
Pri tem pristoja notarju prvi razred po železnicah in na parnikih, dvovprežen voz in za vsako, četudi le začeto polurp hoda, katero je prehodil, ne rabeč voza, odškodnina po . .	5 K.
2 K. Ako je dala voz stranka sama, ne gre notarju pristojbina za voz.
2 K, 2.) Pristojbina za prehrano, če traja odsotnost najmanj šest ur, za vsak dan, ko je dan ta pogoj.............................30 K.
1	K. 3.) Prenočnina v znesku...................10 K.
2	K. 4.) Pristojbina za zamudo časa, za
vsako delovno uro, ki se je prebila na i potovanju ali v kraju opravila, poleg časa, ki se potrebuje za opravo opravila 6 K. samega, za vsako uro — začeto uro je
; računati za celo — po....................10 K.
5.) Odškodnina za čas, ki se je prebil izvun delovnih ur na potu v kraj ali iz g K kraja opravila, in sicer za eno uro — začeto uro je računati za celo — po .	.	.	4 K.
2 K. *	delovni čas veljajo ure od devetih dopol-
j dne: do šestih popoldne.
15 K.	§ 17'
Pristojbin, določenih v § 16., ni zahtevati, če se uradni posel vrši na takem kraju, koder je
notar zavezan, da se periodično ustavlja, v času, za katerega velja ta dolžnost, ali v takem kraju,
II. Časarina.
§ 12-
Časarina ?e pobira po razmerju pasa, porab- . kjcTje^rK^tavljen za substituta.
Ijepega za uradno dejanje, namesto poslanne za.
sestavo listin, v katerih ni določena vrednost	jy pisarina.
aji nj podatkov za določitev vrednosti in ki niso
obsežene v nobenem sprednjih tarifnih postav-j	*
kov, nadalje pri vseh posvedočbah o dejanstvih Za čisti prepis opravilnih kosov in prilog, in prt drugih notarskih uradnih dejanjih, ki ne vštevši primerjanje (ko’acionacijo) in priloibo spadajo pod druge postavke te tarife. Časarina potrebnih reči (instrukcijo), potem nabavo pj-znaša za prvo, četudi le začeto poluro . in za vsako naslednjo, četudi le začeto
poluro....................................
Za odpravek posvedočb, oznamenovanih v §§ 87. in 88. notarskega reda, je plačati razen tega stalno pristojbino .	.	.
in pisarino (§ 18. tarife).
6 K salnega gradiva, za vsako Stran z najmanj 25 pi sanimi vrstami — pričeto stran je računati z* 4 K. celo — pri čemer ni razločka, ali »e opravilni . kosi pomnožujejo s pisanjem ali mehanično ali ■ pa z rabo tiskovin,
4 K j ob vrednosti predmeta:
j a) do vštetih 100 K....................
i b) nad 100 K ..........................
§ 13.	j Ce se pa izdelujejo prepisi v veliki
Ako se k uradnemu poslu privzame še drug obliki, prepisi računov, tabel in izka-notar, sme zahtevati le časarino, a nikdar ne j zov, obstoječih večinoma iz številk, za več, kakor znaša pristojbina prvega notarja. vsako, četudi le začeto stran ....
—40 K, —80 K,
1-20 K.




S 19-
Vi\ meniške proteste in proteste o trgovskih papirjih, za poverilne dostavke pri vidimaeijah, 'egalizacijah in pri potrdilih prevodov, kakor za zapisnike, sestavljene v svrho posvedočbe, in za Načrte, katere napravi notar pred sestavo izvirne notarske listine, ni računati pisarinc.
§ 20.	j
Od odpravkov je računati poleg pisarinc tudi vidimaško pristojbino.
Splošna določila.
§ 21.
Zgornja določila veljajo tudi, če se notarju odmerja nagrada za sestavo privatnih listin, z razločkom, da je odmerjati poslarino in časa-rino v teh primerih za eno četrtinko niže, kakor znaša tarifna pristojbina. A tudi za sestavo privatne listine ni plačati v primerih §§ 4., 5., 6., 7. in 11. a) manjše pristojbine nego 3 K.
§ 22.
Za posle, ki niso obseženi v tej, pač pa v odvetniški tarifi, si more notar, ki jih opravlja, zaračunati pristojbine po odvetniški tarifi.
§ 23.
Ta tarifa je veljavna od dne 15. marca 1919. dalje. Za posle in dela notarjev in njih pisarnic, ki se opravijo do tega dne, gredo pristojbine po do sedaj veljavni tarifi.
V L j u b 1 j a n i, dne 10. marca 1919.
Dr. Ravnihar s. r
404.
Naredba poverjenika za pravosodje
o izpremeinbi odvetniške tarife.
Odvetniška tarifa, objavljena z naredbo avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 3. junija 1909., drž. zak. št. 82, in izpremenjena z naredbo istega ministrstva /. dne 31. avgusta 1917., drž. zak. št. 371, se izpremeni ter njene postavke zvišajo z veljavnostjo od dne 15- marca 191 9. dalje tako-le:
§ 3. Krajevni razredi.
Tarifa obseza dva razreda: prvi razred velja za vse kraje s sodnim dvorom, drugi razred velja za vse ostale kraje.
Tarifna točka 1.:
a)	do vštetih 100 K.................
b)	»ad	100	K	do	vštetih	200	K	.
e)	nad	200	K	do	vštetih	400	K	.
č)	nad	400	K	do	vštetih	600	K	.
d)	nad	600	K	do	vštetih	10OO K
e)	v vseh drugih primerih .	.	.
Tarifna točka 2., I in II:
a)	do vštetih 100 K..................
b)	nad	100	K	do	vštetih	200	K	.
c)	nad	200	K	do	vštetih	400	K	.
č)	nad	400	K	do	vštetih	600	K	.
d)	nad	600	K	do	vštetih	1000 K
e)	nad 1000 K za vsakih 1000 K
več za .........................
toda ne več nego .
5
10
12
15
20
4
200:
ni
14
16
3
'150
4.)
5.)
Opazke k tarifni točki 2.:
a)	do vštetih 100 K višja pristojbina .......................
b)	do vštetih 600 K višja pristojbina .......................
c)	v vseh drugih primerih .	.
za dobo čakanja pri naroku, po preteku četrt ure čakanj:; za vsak® samo začeto poluro .	.
tarifna točka 2. velja tudi pri predlogih za izdajo zamudne sodbe po § 398. c. p. r.
Tarifna točka 3.:
a)	do vštetik 100 K
b)	nad 100 K do
c)	nad 200 K do č) nad 400 K do
»ad 600 K do
vštetih 200 K . vštetih 400 K . vštetih 600 K . vštetih 1000 K
e) »ad 1000 K za vsakih 1000 K
več za .......................
toda ne več nego ..............
6
12!
15
i 20
24
I
4|
250;
I
2
5
7!
7:
51
11
14
16
20
11. raz- II. raz-
Opazka k tarifni točki 3.:	j! red red
4.1 tarifna točka 3. velja tudi pri K v j K v predlogih za ustavitev izvršbe s prisilno osnovo zastavne pravice
Tarifna točka 4_.:
a)	do vštetih 100 K .	.	.	.	2
b)	nad 100 K do vštetih 600 K .	4	3
c)	v vseh drugih primerih ...	6	5
Tarifna točka 5.: za sestavo, prepis in odpravo pozivnic, da pride stranka v odvet- j, nikovo pisarno ....... j 2:	150
Tarifna točka 6.:
za pooblastilo, dano odvetniku 2
Tarifna točka 7.:
II. a) pri zneskih do vštetih 100 K
b)	pri zneskih nad 100 K do
vštetih GOO K................
c)	pri zneskih nad 600 K do
vštetih 1000 K................
č) v vseh drugih primerih .
Tarifna točka 8..................
250
žavne brzojavke vojaških in civilnih oblastev, naslovljene v tuzemstvo. Za brzojavke v inozemstvo plačajo imenovana oblastva samo pristojbino, ki pripade tujim državam.
Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,
dne 8. marca 1919.
Dr. Brejc s. r.
Razglas.
Okrajna bolniška blagajna na Vrhniki se na podstavi § 12. zakona z dne 30. marca 1888., drž. zak. št. 33, dne 1. aprila 1919. združi, preurejen* v poslovalnico, z okrajno bolniško blagajno v Ljubljani, katere okoliš bo poslej obsezal okoliš mesta ljubljanskega, potem okrajnih sodišč v Ljubljani in na Vrhniki in vse nezasedeno ozemlje okrajnih glavarstev v Logatcu in Postojni.	^
Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani, dne 10. marca 1919.
Prepeluh s. r.
Razglasi.
Tarifna točka 9.:
a)	za dobo pol ure..............
b)	za vsako samo pričeto poluro
Tarifna točka 10.:
a)	cc) «).......................
ß)........................
y>.....................
Opazka 1. k a. «, /3, y tc tarifne točke odpade.
b)	aa) odvetniku..............
bb) odvetniškemu kandidatu cc) drugemu uslužbencu .	.
c)	aa) odvetniku..............
bb) odvetniškemu kandidatu cc) drugemu uslužbencu .	.
č) aa) odvetniku..............
bb) odvetniškemu kandidatu
d)	aa) odvetniku..............
bb) odvetniškemu kandidatu K tarifni točki 10.: opazka št. 5
odpade.
Tarifna točka 11.:
51!
4
51
4
250
25
18 15 15 11 9 14, 7
6j
3
a) do vštetih 100 K			40	— |40
b) nad 100 K 			80	— 180
Za prepise velikega formata, ra-			
čunov, tabel ali izkazov, obstoječih			
iz številk, za vsako pričeto stran .	1	20	120
Tarifna točka 12		—	50	—150
Tarifna točka 13		—	60	-60
Tarifna točka 14		—	5(	— 50
4
3
5
4
25
18
15,
15
11
9
14|
1
3
S tem se razglaša, da so bili dne 29. januarja 1919. na podstavi § 20. zakona z dne 30. marca 1888., drž. zak. št. .13, odstavljeni vsi odbori, obstoječi pri okrajni bolniški blagajni v Kočevju. Na njih mesto je bil imenovan za komisarja Jožef Šeško, odvetniški solicitator v Kočevju.
# * *
S tem se razglaša, da so bili s tukajšnjim odlokom z dne 3. marca 1919., opr.št.Z 2/19—2, na predlog okrajnega glavarstva v Slovenj-gradcu odstavljeni vsi odbori, obstoječi pri okrajni bolniški blagajni v Slovenjgradcu. Na njih mesto sta se imenovala: za komisarja Lovro Van pot, tajnik okrajnega zastopa in upravitelj bolnice v Slovenjgradcu, za njegovega svetovalca in namestnika pa Ferdinand K a c, lesni trgovec in veleposestnik v Šmartnem pri Slo-venjgradcu.	* * *
S tem se razglaša, da so bili dne 5. marca 1919. na podstavi § 20. zakona z dne 30. marca 1888., drž. zak. št. 33, odstavljeni vsi odbori, obstoječi pri okrajni bolniški blagajni na Vrhniki. Na njih mesto sta bila imenovana: za komisarja Pavel H o m a n, bivši notarski solicitator na Vrhniki, za njegovega svetovalca pa Jožef V e r b i č, ravnatelj občinske hranilnice na Vrhniki.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani,
dne 10. marca 1919.
Prepeluh s. r.
Razglas.
V Ljubljani, dne 10 marca 1919.
ti ? Dr. Ravnihar s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Razglas.
Kr. minister za finance je po odloku kr. ministrstva za notranje zadeve z. dne 27. februarja 1919., št. 5735, odredil to-le:
Pri državnih blagajnah je računati 250 kron za 190 dinarjev. Po tem kurzu se bodo sprejemale krone pri državnih blagajnah o priliki izplačevanja državnih davščin; po istem kurzu se bodo izplačevale tudi plače srbskim državnim uradnikom v onih krajih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer je odrejeno, da se plača izplačuje v kronah. Ta kurz velja od dne 1. januarja 1919.
V L j u b I j a n i, dne 7. marca 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Razglas.
Vsled odloka kr. poštnega ministrstva v Bel-gradu so od dne 1. marca 1919. dalje za dobo vojne na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev proste pristojbine vse dr-
Dežclua vlada za Slovenijo v Ljubljani je v svoji seji z dne 5. marca 1919. v zmislu točke 2. naredbe z dne 10. februarja 1919., št. 350 (Uradni list L), odslovila notarje Julija T burna v Ljutomeru, Hansa Rabitscha v Velikovcu in Josipa H irisa v Šoštanju.
Kot dan odslovitve velja dan, ko se ta sklep razglasi v Uradnem listu. Opravilom, ki bi jih navedenci izvršili po lem dnevu, ne pristoja več značaj notarskih poslov.
Poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani, dne 6. marca 1919.
Dr. Ravnihar s. r.
Imenovanje mestnih, oziroma okrajnih šolskih nadzornikov.
Dokler se šolstvo nc uredi stalno, so imenovani za mestne, oziroma okrajne šolske nadzornike :
].) za območje političnega okraja ljutomerskega, sodnega okraja svetolenarškega in za obmejne šole v političnem okraju radgpnskem: Josip Rajšp, nadučitelj v Ormožu;
2.	J za območje sodnih okrajev ptujskega in ormoškega: Pavel Flere, nadučitelj v Letušu;
3.	) za mesto Maribor in meščanske šole bivše vojvodine Štajerske: Friderik Sij an ec, glavni učitelj na državnem učiteljišču v Mariboru;
4.	) za območje sodnih okrajev mariborskega
(okolica) in slovenjebistriškega in za obmejne šole v političnem okraju lipniškem:	Matija
L i c h t e n w a 11 n e r, začasni mestni šolski nadzornik o Mariboru;
5.) za območje sodnih okrajev konjiškega, rogaškega in šmarskega: Henrik Seli e 11, nadučitelj v Konjicah ;
G.) za območje sodnih okrajev celjskega, laškega in vranskega: Ludovik Cern e j, nadučitelj v (irižah :
7.	) za območje političnega okraja slovenjegraškega in sodnega okraja gornjegrajskega: Miha (Ir in o v še k, nadučitelj v Pilštanju;
8.	) za območje političnega okraja brežiškega: (iustav Vodušek, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah.
Šolski nadzorniki Matija Heric, Alojzij S c h e c h c 1 in Josip S n p :fn e k so odstopili; njim kakor tudi začasnemu vodju nadzorništva v Mariboru Jakobu J urku je poverjeništvo za uk in bogočastje izreklo priznanje in zahvalo za njih trud.
Poverjenik za uk in bogočastje:
dr. Verstovšek s. r.
St. 1321.
Razglas ljubljanskega poverjeništva finančnega ministrstva glede repatriacije vrednostnih papirjev (efektov), hranjenih še v inozemstva, ki so last zavodov in državljanov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izvrševaje ukaz. fiančnega ministrstva v Bel-gradu, L, št. 601, z dne 1. marca 1919., se poziv-Ijejo vsi zavodi na ozemiju Slovenije in vsi državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovenčev, naj tekom m e s e c a marca t. 1. svoje vrednostne papirje (efekte) prene so y domo-
vino.
Poziv se ne tiče denarja v gotovini, niti vložnih in hranilničnih knjižic.
Da se olajša ta prenos, je odredilo finančno ministrstvo uradno posredovanje pri repatriaciji. S tem bodo vsi prizadeti zavodi in zasebniki deležni državne zaščite in državnega zastopstva v inozemstvu in varnostnih odredb ob prevozu s čim manjšimi troski.
Pri repatriaciji bosta po naročilu ministrstva sodelovali:
1.	) v nemški Avstriji vobče Jadranska banka, podružnica na Dunaju:
2.	) na Ogrskem Srbska banka, podružnica v Budimpešti,
kjer se morajo zbrati vsi efekti do dne
31. maivaTTT.	"
«----
(Mede efektov, branjenih v Gradcu, se določa dogovorno z Jadransko banko kot zbirališče Böhmische l m ion - Bank, Filiale Graz : zanje velja isti rok.
Glede efektov, hranjenih v češkoslovaški državi, odredba ne velja.
/. ozirom na sedanje prometne in poštne razmere zlasti z inozemstvom pa se mora vršiti v
zemstvu, v shrambo, oziroma komu jih je iz-jSt. 1006 ročiti.
2,.^Ako ima kdo efekte, navedene podf št. 1, pri inozemskem zavodu oj) r e m e n j ejru.“ (lom-bardiram*. reportni račun), TiiTVra naprositi inozemski zavod, naj prenese račun z depotom vred na Jadransko banko, podružnico na Dunaju (oziroma Srbsko banko, podružnico v Budimpešti, oziroma na Böhmische Union Bank, Filiale Graz) : v ostalem je postopati, kakor je določeno |x>d št. 1 ; edinole v pismu na Jadransko banko je to banko še naprositi, naj prevzame tudi predujem, ki obremenjuje efekte, in je točno navesti znesek dolga. Ako bo smatrala Jadranska banka kritje v efektih za zadostno, tega ne odkloni.
3.) Efekte, ki so pod zasebnim ključem stranke v shrambi (safe) kakega inozemskega zavoda, mora stranka, ki želi, da se prenese v domovino z uradnim posredovanjem, najprej sama dvigniti in potem jih izroči na določenem mestu v inozemstvu.
4M Mnogo vrednostnih papirjev imajo stranke in 'Zavodi v shrambi pri poštni hranilnicj na Dunaju, zlasti državne' rentne obveznice in vojna posojila, ter imajo v rokah rentne knjiži c e jtli enakovredne pobotnice. Ti efekti se "Tžfoce samo, ako se vrne rentna knjižica ali pobotnica. Za to pa veljajo posebni predpisi, katere je treba izpolniti tudi ob uradni repatriaciji efektov.
Fred vsem mora stranka ali zavod pri najbližjem p o š t n e m u r a d n za vsako rentno knjižico, ki jo ima v rokah — isto velja za pobotnice — zahtevati t i s k o v i n o ,,dopošiljatev shranjenih državnih papirjev” (znak tiskovine:
D.TTXr.22oT) [4] e’x iOif)), katero dobi brezplačno. (Poštni uradi, katerim so te tiskovine pošle, jili morajo takoj naročiti v zadostnem številu.) To tiskovino je izpolniti točno po podatkih, zabeleženih v rentni knjižici: v vrsto: „Komu jc poslati državni papir" (opomba 3 in 6), je zapisati : ,,J a d r a n s k a b a n k a, podružnica n a D u n a j u".
Na izpolnjeno in po stranki »odpisano tisko-\ i 11 ö naj poštni mad pritisne svoj pečat.
priporoča se, da si vsakdo zabeleži za svojo
uporabo in morebitno poznejšo reklamacijo vse podatke, zaznamenovane v omenjeni tiskovini.
Tako izpolnjena tiskovina naj se priloži rentni knjižici in oboje naj se ali pošlje naravnost (X) pošti kot vrednostno pismo oddelku za repatriacijo efektov Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ali pa naj se proti točnemu potrdilu iz,roči kakemu denarnemu zavodu (banki, bančni podružnici, hranilnici, posojilnici) v bivališču stranke, da pošlje rentno knjižico z drugimi Jadranski banki, podružnici v Ljubljani.
Zavodi, ki zbirajo take rentne knjižice, naj sc-statTjTTv" d voj nem Tz ti sl< u Toče n seznamek z vsemi podatki m naj ga prilože pošiljatvi, tako da jim Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, lahko vrne en iztisk seznamka, potrjen kot pobotnico.
V' splošnem oziru je še pripomniti, da je
tej zadevi v s e doniš o v a n i e tudi z a J
i n o z e m s k e z a v o d e, ki s e daj hranijo- vsa pisma naslavljati izrečno na oddelek za re-
e f k 1 e, le po__J a d r a n s k i „banki, po - J patriacijo efektov Jadranske h^pkL. podruifuce
d ru žnici v Ljubljani, oddelku za re-j\ Ljubljani, «la pa je omejevati dotično dopi-
pTTrT a*cT j o efel<toy, katera se določa, da! smanje nä~ najnujnejše stvari. Glede srečk m posreduje nadaljnje korake, kolikor jih nc po-j drugih efektov, ki se izžrebajo, se opozarja, da
skrbi državna uprava sama.
Sicer pa je postopati lako-le:
IMJfAko ima kdo pri inozemskem zavodu v odprti shrambi (de potu ) n c o b r e m e n j e n e delnice (akcije), obveznice (obligacije), zastav-
je treba točno in pravilno zabeležiti številke, eventualno tudi serije.
Depot i v inozemstvu, ki so sodno vi n-k ul o vani (sirotinska imovina, imovina umo-
______ t _______ „tl v,,	bolnih in odsotnih oseb) se morejo dvigati le s
na pisma (Pfandbriefe), srečke, državne papirje | privolitvijo sodne nadvarstvene oblasti; treba je (rente, vojno posojilo), zavarovalne |R>lice itd., j torej, da doseže varih ali mora p J s ni e n o naprositi dotični z.avocf, naj | pismeno dovolitev, katero
kurator pri sodišču mora tudi priložiti
izroči ves depot (navesti je efekte s pristavkom j pismu za banko.
LzAiedospelTim kuponi vred-') Jadranski banki, j Vsakdo, ki ne namerja na svojo roko po-podružnici na Dunaju (oziroma Srbski banki J skrbeti repatriacije efektov, naj se požuri tako. pođmžtficT v Rmlinipešti, ako je dotični ino-j da bodo potrebna pisma in drugi pripomočki zemski zavod na Ogrskem, oziroma banki Böh- (depotne listine, rentne knjižice itd.) že okoli mische Union-Bank, Filiale Graz. ako sc hranijo | dnemarca t. 1. v rokah Jadranske banke, po-efekti v Grade u V To pismo jc 'položiti v ovoj družnice v Ljubljani, ker je treba potem še pra-
Tkuvert) z naslovom d «tič nega inozemskega zavoda in n e zal epi j e no priložiti drugemu pismu na Jadransko banko, podružnico v Ljubljani, v katerem se prosi ta banka, naj posreduje repatriacijo (zopet točno) navedenih efektov in v katerem se podblašča Jadranska banka, da poravna •depotno pristojbino, ki bi jo morebiti zahteval inozemski zavod. Obenem naj se naznani banki, kje je položiti efekte, repatriirane v ino-
vočasno poskrbeti za prenos pisem v inozemstvo in morajo inozemske banke še provesti prenos efektov k določenemu zavodu.
Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa v<x!i poverjeništvo finančnega ministrstva v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. marca 1919.
Po naročilu: dr. Savnik s. r.
Razpis. '
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje St. lij v Slovenskih goricah, h kateremu spadajo občine Dobrenje, Št. lij, Jaremina, Št. Jakob v Slovenskih goricah, Kaniža, Ploderšnica, Polička vas, Pesnički dvor, \a Ranci, Vukovski dol, Selnica ob Muri, Gr-šnk, Cirknica — s sedežem v Št. liju.
S to službo je združena osnovna plača letnih 1200 K in pravica do šestih petletnic po 100 K.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj sc \ lože do dne
1. aprila 1919.
pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. marca 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
()d d el ek za zdravstvo.
Razpis.
Pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo (poverjeništva za kmetijstvo) v Ljubljani je začasno namestiti pisarniškega slugo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokaziloma o pripadnosti h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in o dosedanjem službovanju, nadalje z zdravniškim iz-pričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe, naj se vložc do dne
1 7, m a r c a 1 91 9.
Vojni invalidi — sposobni za službo — imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade v Ljubljani z dne 23. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12).
Gozdarski oddelek deželne vlade v Ljubljani,
dne 10. marca 1919.
Št. 1835.
Razglas o pobiranja doneskov,
ki jik je plačevati v pokritje stroškov trgovske in obrtniške sbornice v Ljubljani za leto 1919.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je z odlokom z dne 25. januarja 1919., št. 524, odobrila proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1919. s potrebščinami 298.344 kron (dvestoosemindevetdešet tisoč tristoštiri-inštirideset kron) ter dovolila, da se v pokritje te potrebščine pobira doklada osem odstotkov od onih, ki imajo volilno pravico v zbornico, po razmerju občnega pridobninskega davka in glede ixxljetij, zavezanih, da jxilagajo javen račun, po razmerju posebnega pridobninskega davka, ki ga plačujejo.
Vsakočasne predpisane doneske za trgovsko in obrtniško zbornico jc po § 21. zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, plačati vselej v tistih rokih kakor direktne davke, ki so podstava za njih predpis.
Davčnim uradom je obenem naročeno, da od onih, ki imajo volilno pravico, pobirajo doneske in, ako je treba, uporabijo zakonita prisilna sredstva.
O tem sc obveščajo tisti, ki so dolžni plačevati ijoneske.
V Ljubljani, dne 11. marca 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
(Iddelek za trgovino in industrijo.
Dr. Marn s. r.
Izpremembe t osebja.
Koncipista deželne vlade Ivo Poljanec in dr. Fmil Gaj se imenujeta za okrajnega komisarja (v IN. činovnem razredu) na dosedanjem službenem mestu, to je pri mestnem magistratu v Celju, oziroma pri prehranjevalnem uradu v Ljubljani.
Vladni koncipist Alojzij Köc hier je od okrajnega glavarstva v Velikovcu premeščen v službovanje k mestnemu magistratu v Mariboru.
Golia s. r.
Upokojen jc pisarniški ravnatelj deželnega sodišča v Ljubljani Fran U r b a n e i č.
Kavčnik j», r.
Deželna vlada za Slovenijo je v seji dne 7. februarja 1919. računskega revidelita z naslovom računskega svetnika Janka Koširja začasno imenovala za višjega računskega svetnika.
Dr. Savnik s. r.
Tedenski izkaz o naznanjenih prenosnih boieznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
(Od dne 23. februarja do dne 1. marca 1919.)
Škrlatinka (Scarlatina).
Celje mesto (1 oseba obolela).
D a v i c a (diphteria).
Celjski okraj: občina Sv. Juri ob Taboru (ena oseba obolela). — Črnomaljski okraj: občina Semič (1 oseba obolela). — Ljubljana mesto (2 osebi oboleli). — Maribor mesto (1 oseba obolela). — Kočevski okraj: občina Kočevje (j oseb^ obolela).
P ega v ec (Typhus exanthematicus).
Ljubljana mesto (2 osebi oboleli; oba vojaka). — Maribor mesto (1 oseba obolela, 1 umrla; primera iz prejšnjega tedna). — Kamnik: občina Mekine (4 osebe obolele. 2 osebi umrli).
Osppnice (Variola).
Črnomaljski okraj: občini Metlika (2 osebi oboleli; 1 primer iz prejšnjega tedna), Vinica (3 osebe obolele; 2 primera iz prejšnjih tednov).
—	Ljubljanski okraj: občini Slivnica (8 oseb i'bolelo), Grosuplje (1 oseba obolela). — Kranjski okraj: občina Oselica (3 osebe obolele, dve osebi umrli). — Maribor mesto (1 oseba obolela, 1 oseba umrla).
Pripomba:	Novomeški okraj:	občina
Prečna (2 osebi ogriznjeni po steklem psu, oddani v Pasteurjev zavod v Zagrebu).
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za zdravstvo.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni dne 1. marca 1919.
(Po poslanih poročilih.)
A. Obstoječe bolezni:
Konjske garje.
Brežiški okraj: občine Artiče (6 dvorcev), Boj-sno (1 dvorec), Gorjane (1 dvorec), Kozje (2 dvorca), Lastnič (3 dvorci), Loče (1 dvorec), Merčna sela (4 dvorej), Mihalovec (2 dvorca), Mostec (pet dvorcev), Pilštajn (1 dvorec), Sedlarjevo (1 dvorec), Videm (1 dvorec), Zakot (21 dvorcev). — Celjski okraj: občine Braslovče (1 dvqrrc), celjska okolica (3 dvorci). Gomilsko (1 dvorec), Gotovlje (1 dvorec), Griže (5 dvorcev), Kalobje (1 dvorec), Nova cerkev (1 dvorec), Petrovče (3 dvorci), Sv. Juri ob južni železnici, okolica (3 dvorci), S^. Juri ob jilžm železnici, trg (2 dvorca), Sv. Pavel pri Pre-bqkiu (1 dvorec), Škofja vas (1 dvorec), Teharje (1 dvorec), Velika Pirešica (1 dvorec). — Črnomaljski okraj: občine Dragatuš (2 dvorca), Griblje (2 dvorca), Podzemelj (3 dvorci). — Kamniški okraj: občine Dob (1 dvorec), Dol (2 dvorca), Domžale (J dvorec), Kaplja vas (1 dvorec), Krtina (1 dvorec), Mengeš (1 dvorepj, Nevlje (I dvorec), Peče (l dvorec), prevoje (2 dvvorca), Rova (dva dvorca), Suhadole (1 dvorec), Šmarca (1 dvorec)
—	Kočevski okraj: občine Koče (1 dvorec), Koprivnik (1 dvorec), Nemška Loka (1 dvorec), Polom (2 dvorca), Loški potok (2 dvorca), Ribnica (5 dvorcev), Struge (2 dvorca). Konjiški okraj: občine Brezen (1 dvorec), Grušovje (1 dvorec), konjiška okolica (2 dvorca), konjiški trg (1 dvorec), Kot (1 dvorec). Spodnji Dolič (1 dvorec), Tepanje (1 dvorec), Vitanje (1 dvorec), Žiče (2 dvorca). — Kranjski okraj: občine Cerklje (1 dvorec), Križe (1 dvorec), Mavčiče (3 dvorci), Poljane (11 dvorcev), Preddvor (3 dvorci), Smlednik (4 dvorci), Stara Loka (1 dvorec), Stražišče (1 dvorec), Šenčur (2 dvorca). Velesovo (7 dvorcev), Zminec (dva dvorca), Železniki (1 dvorec). — Krški okraj: občine Čatež (J dvorec), Cerklje (8 dvorcev), Krško (2 dvorca), Mokronog (1 dvorec). Sv Križ pri Svibnjem (2 dvorca), Št. Rupert (3 dvorci), Trebelno (1 dvorec). Tržišče (2 dvorca) — Litijski okraj: občine Aržišče (1 dvorec), Dole (1 dvorec), Gorenja vas (1 dvorec), Gradišče (1 dvorec), Ko-tredež (1 dvorec), Kresnice (1 dvorec), Krka (en dvorec), Leskovec (3 dvorci), Litija (2 dvorca), St. Lampert (1 dvorec), Št. Vid (1 dvorec), Tre-
beljevo (3 dvorci), Veliki Gaber (1 dvorec), Žaljna: (3 dvorci). — Okraj ljubljanske okolice: občine Borovnica (1 dvorec), Črnuče (7 dvorcev), Do-brunje (1 dvorec), Iška loka (6 dvorcev), Iška vas (5 dvorcev), Moste (3 dvorci), Preserje (2 dvorca), Slivnica (1 dvorec), Studenec-Ig (1 dvorec), Šmarje (1 dvorec), Tomišelj (2 dvorca), Vrbljenje (1 dvo-j rec), Vrhnika (13 dvorcev), Zgornja Šiška (1 dvorec), Želimlje (2 dvorca). — Ljutomerski okraj: občine Bučečovci (1 dvorec), Godemarci (1 dvorec), Ujašovci (2 dvorca), Mala Nedelja (1 dvorec), Stara cesta (1 dvorec), Terbegovci (2 dvorca), Veržej (2 dvorca).
Brezje (1 dvorec), Slovenska Bistiica (15 dvorcev), Ciglence (1 dvorec), Dogoše (1 dvorec), Karčevina j (1 dvorec), Lajtersberg (1 dvorec). Sv. Miklavž j (4 dvorci), Ploderšnica (1 dvorec), Pobrežje (en j dvorec), Spodnja Polskava (10 dvorcev), Slivnica) (1 dvorec). — Novomeški okraj: občine Ajdovec! (1 dvorec), Bela cerkev (2 dvorca), Mirna (dva dvorca), Mirna peč (4 dvorci), Orehovica (štirje dvorci, Št. Peter (1 dvorec), Smuka (4 dvorci), Šnhhel-Stopiče (3 dvorci), Toplice (2 dvorca), Trebnje (1 dvorec), Velika Loka (3 dvorci), Žužemberk (13 dvorcev). — Ptujski okraj: občine Bišečki vrb (3 dvorci), Breg pri Ptuju (8 dvorcev), Donačka gora (1 dvorec), Destinci (1 dvorec), Gajovci (1 dvorec), Gruškovec (2 dvorca), Gru-škovje (3 dvorci), Hajdin (3 dvorci), Hlaponci (1 dvorec), Jiršovci (1 dvorec), Kog (1 dvorec), Kostrivnica (1 dvorec), Krčovina (5 dvorcev), Majšperk (1 dvorec), Mestni vrh (3 dvorci), Mo-škanjci (1 dvorec), Pacinje (4 dvorci), Pobrežje (1 dvorec), Ragoznica (1 dvorec), Rogatec (dva dvorca), Sakošak (1 dvorec), Sedlašek (1 dvorec),
Razglasi vojaških oblasti.
Podčastniške šole v Belgradn in v Skopljn.
Gospod vojni minister in minister za mor-narnico je ukazal z naredbo F. Dj. O. št. 34.135 ? dne 6. februarja 1919.:
Z dnem 1. maja 1919. se sprejmejo v belgraj-. sko in v skopeljsko šolo za pehotne podčastnike Mariborski okraj: občine gojenci iz civilnega in vojaškega stanu.
Pogoji za sprejem v imenovane šole so ti-le: L) državljanstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) dokončano 16. in ne prekoračeno 26. leto;
3.	) vsaj štirje dovršeni razredi ljudske šole;
"	4.) nravno vedenje in sodna brezmadežnost;
5.) če je prosilec vojak, priporočilo predstojnikov.
Navedene pogoje je dokazati z izpričevali. Reflektanti iz civilnega stanu naj oddado pismene prošnje osebno ali po pošti najpozneje dio dne 1. aprila 1919. komandantu svoje (pripadne) divizijske oblasti. V prošnji mora navesti prosilec, da se podreja vsem pogojem, ki so predpisani za podčastniške šole.
Tudi druga izpričevala naj se prošnji prilože. Vojaki, ki žele vstopiti v podčastniško šolo, naj prosijo z$ sprejem ustno pri raportu svojega poveljništva, ki to prošnjo pismeno predloži in ji doda dotična izpričevala.
Vsi prijavljeni reflektanti (iz civilnega stanu Slatina (1 dvorec), Središče (1 dvorec), Sv. Bar-i Mi vojaki) se morajo javiti dne 20. aprila
bara v Halozah (1 dvorec), Sv. Janez na Dravskem polju (1 dvorec), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (2 dvorca), Markovci (1 dvorec), Sv. Trojica v Halozah (1 dvorec), Sv. Urban (3 dvorci), Trnovska vas (I dvorec), Trnovski vrh (1 dvorec), Vareja (2 dvorca), Velika Nedelja (1 dvorec), Veliki Okič (2 dvorca), Vinterovci (1 dvorec), Vurberk (4 dvorci), Zabovci (2 dvorca). — Radovljiški okraj: občine Breznica (4 dvorci), Bohinjska Bistrica (2 dvorca), Dovje (4 dvorci), Koroška Bela (2 dvorca), Kranjska gora (1 dvorec), Lesce (1 dvorec), Ovsišče (1 dvorec), Rateče (1 dvorec), Srednja vas (4 dvorci). — Slovenjegraški okraj: občine Marbeg (2 dvorca), Rečica na Paki (en dvorec), Slovenjgradec (3 dvorci), Zgornja Vi-žinga (3 dvorci). — Velikovški okraj: občine Črna (3 dvorci), Dobrla vas (2 dvorca), Galicija (1 dvorec), Škocijan (3 dvorci), Važenberk (en dvojec), Velikovec (19 dvorcev), Vqbre (1 dvorec).
Celjsko mestp (4 dvorci). Ljubljansko mesto
(3 dvorci).
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občina Globoko (1 dvorec).— Celjski okraj: občine celjska okolica (2 dvorca), Sv. Peter v Savinjski dolini (1 dvorec), Žalec (trije dvorci). — Mariborski okraj: občina Radvina (en dvorec). — Celjsko mesto (1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Ptgjski okraj: občine Krčovina (l dvorec), Pobrežje (1 dvorec), Stojnci (1 dvorec), Sv. Lovrenc na Dravskem polj g (2 dvorca).
B. Ugasle bolezni.
Konjske garje.
Celjski okraj : občine celjska okolica (kraj Lava 3 dvorci, kraj /.gornja Hudinja 1 dvorec), Gotovlje (kraj Gotovlje 2 dvorca), Petrovče (kraj Gorica 1 dvorec, kraj Leve 2 dvorca), Št. Juri ob južni železnici, okolica (kraj Blagovina 1 dvorec), Sv. Pavel pri Preboldu (kraj Sv. Pavel en dvorec), Žalec (1 dvorec). — Črnomaljski okraj: občini Butoraj (1 dvorec), Suhor (1 dvorec). — Novomeški okraj: občina Mirna (kraj Ševnica 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občina Globoko (kraj Piršni breg 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežiški okraj: občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju (kraj Zgorpje Pleterje 2 dvorca), Trnovska vas (1 dvorec).
V Ljubljani, Une 1. marca 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Veterinarski odsek poverjeništva za kmetijstvo.
Predstojnik: Paulin s.r.
1919. do desetih dopoldne v domobranski vo jaščnici (26. pehotni polk), kjer se zdravniško pregledajo in zvedo, ali so sprejeti v šolo ali ne. Sprejemna preizkušnja za šolo se ne zahteva. Gojenci se po končani šoli nameste v pehotnih polkih, kjer bodo v sorazmernem času povišani.
Gojenci, ki dovrše šolo z odliko ali z zelo dobrim uspehom, pridobe s tem pravico do častniške preizkušnje.
Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani,
dne 7. marca 1919.
Zaplemba blagajne bivšega vojnopoštnega urada št. 198.
Poveljništvo, četa, zavod, narodni svet ali posameznik, ki kaj ve o zaplembi blagajne, mesečnega obračuna in inventarja bivšega vojnopoštnega urada št. 198, naj to, kar ve, zanesljivo javi podpisani intendanci.
Vojaška intendanca za Slovenijo v Ljubljani,
dne 10. marca 1919.
Odpuščeni vojaki, pozor!
Prošnje odpuščenih vojakov zaradi odškodnine za izgubljeno civilno obleko, katera je bila ob svojem času oddana pristojnim vojaškim skladiščem, naj se odslej pošiljajo dopolnilnemu po-veljništvu v Ljubljano, Ambrožev trg št.7, in ne več intendanci dravske divizijske oblasti. Dotične prošnje bo odslej reševalo navedeno dopolnilno poveljništvo.
Intendanca II. vojnega okrožja v Ljubljani,
dne 10. marca 1919.
Tiralica.
Pešec Ivan Jeriha, rojen dne 17. decembra 1901. v Devici Mariji v Polju, tjakaj pristojen, rimsko-katoliški, samski, sin Antona Jerihe in Jožefe Jerihove, je dne 21. februarja 1919. pobegnil od svojega oddelka — druge čete jugoslovanske legije za Koroško.
Ivan Jeriha naj se zasleduje in privede k podpisanemu sodišču.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 10. marca 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
Preds. 1149/8/19—1.	507 2—2
Razpis.
V	področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je namestiti več sodnih poduradnikov in slug, višjih jetniških paznikov in jetniških paznikov, potem enega strojnika.
Mesta in pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu LX.
V	Ljubljani, dne 3. marca 1919.
Kavčnik s. r.
Uradni popravek.
V Uradnem listu LVIII z dne 4. marca 1919. pod T 77/18—3 se oklicuje dotična vložna knjižica na predlog Jožefa Outscharja in ne Jožefa Outscherja.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. marca 1919.
T I IT/19—5.	542
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Drama.
Anton Drama, rojen dne 20. maja 1888. v Ješovcu, pristojen v Kozje, posestnik v Ješovcu št. 37, je začetkom vojne odšel k 87. pehotnemu polku, 3. stotniji. Zadnjikrat se je oglasil leta 1914. iz Galicije, od tedaj pa ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Dramove, posestnice v Ješovcu št. 37, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu.
Anton Drama se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. aprilu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 1. marca 1919.
A 488/18—5.	470 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Frančiška Pirc je dne 21. novembra 1918. v Veliki Lašini št. 27 umrla.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
28. marca 1919.
ob devetih dopoldne v sobi št. 2 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje ^pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L, dne 27. februarja 1919.
A V 86/19—-1.	366 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Stefan Leber, posestnik v Mariboru, Urbani-jeva ulica št. 28, je dne 4. novembra 1918. umrl, *e da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes nadalje naznaniti sodišču in svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
2 8. marca 1919.
ob devetih dopoldne v sohi št. 7 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne. bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 4. februarja 1919.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca.
Ravnateljstvo Ljubljana. St.l79/III—1919.	540
Raizpis.
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je namestiti uradnika za signalno službo (naprave z nemočnim električnim tokom), kateri razpolaga z večletno strokovno prakso.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o dovršenih študijah na tehnični visoki šoli ali na višji obrtni šoli, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju, naj se vlože pri podpisanem ravnateljstvu do konca tega meseca.
St. 7785/1—19.	524
Razpis natečaja za zdravniške preiskave.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani potrebuje zdravnika s sedežem v Ljubljani, ki bi vršil preiskave poštnih nameščencev.
Preiskave se za prvo leto honorirajo za vsak primer posebe, po preteku prvega leta pa bi se honorar dogovorno pavšaliral. Služba je pogodbena in se mora obojestransko odpovedati četrtletno.
Ponudbe naj se vlože do konca marca t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani, dne 10. marca 1919.
Vitji poitmi rarnalelj r dr. Debelak s. r.
St. 94.	530
Ra>zgrla.s
• razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi ekvi-▼alenčnega gozda posestnikov v Vi&evku.
Načrt o nadrobni razdelbi parcele št. 565/1, ležeče v katastralni občini babnopoliški, in parcel št. 329/1, 330/3 in 332/2, ležečih v katastralni občini poljanski, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 18. marca 1919. do vštetega dne 31. marca 1919. v občinskem uradu v Starem trgu pri Ložu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Načrtova obmejitev s kolci na mestu samem se je že vršila.
Načrt se bo dne 26. marca 1919. v času od pol devetih do pol desetih dopoldne pojasnjeval v Starem trgu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dne 18. marca 1919. do dne 16. aprila 1919., pri krajnčm komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 6. marca 1919.
Krajni komisar ra ajjrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r.
St. 981.	527
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi ekvi-valenčnega gozda posestnikov v Knežji njivi in v Markovca.
Načrt o nadrobni razdelbi gozdnih parcel, ležečih v katastralnih občinah knežjenjivski, vrhniški in metulski, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak, št. 2 iz leta 1888., od dne 18. marca 1919. do vštetega dne 31. marca 1919. v občinskem uradu v Starem trgu pri Ložu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Načrtova obmejitev s kolci na mestu samem se je že vršila.
Načrt se bo dne 26. marca 1919. v času od enajstih do dvanajstih dopoldne pojasnjeval v Starem trgu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to j« od dne 18. marca 1919. do dne 16. aprila 1919., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 6. marca 1919.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r.
St. 1015.	~	.>sg
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega pašnika posestnikov v Padobu.
Načrt o nadrobni razdelbi parcel št. 767, 782, 63, 571, 974 in 975, ležečih v katastralni občini pudobski, in parcele št. 1455, ležeče v katastralni občini nadleški, bo na podstavi § 96. zaupna a dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 Iz leta 1888., od dne 18. marca 1919. do vštetega dne 31. marca 1919. v občinskem uradu v Starem trgu pri Ložu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Načrtova obmejitev s kolci na mestu samem se je že vršila.
Načrt se bo dne 26. marca 1919. v času od pol enajstih do enajstih dopoldne pojasnjeval v Starem trgu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dne 18. marca 1919. do dne 16. aprila 1919., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 6. marca 1919.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r.
>
St. 1648.	§26
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi ekvi-valenčnega gozda posestnikov v Ig? vasi.
Načrt o nadrobni razdelbi parcel št. 889/1, 901/1, 901/2, 914, 919, 931/1 in 931/2, ležečih v katastralni občini vrški, parcel št. 329/5 in 329/9, ležečih v katastralni občini poljanski, in parcel št. 445/33, 458 in 463/5, ležečih v katastralni občini babnopoliški, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 18. marca 1919. do vštetega dne 31. marca 1919. v občinskem uradu v Starem trgu pri Ložu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Načrtova obmejitev s koki na mestu s&tnem se je že vršila.
Načrt se bo dne 26. marca 1919. v času cfd pol desetih do pol enajstih dopoldne pojasnjeval v Starem trgu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dne 18. marca 1919. do dne 16. aprila 1919., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 6. marca 1919.
Krajni komisar za agrarske operacije:
dr. Vrtačnik s. r.
St. 3898/1.	§44
Prenočišča vojakov po gostilnah in hotelih.
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani na podstavi dopisa štacijskega poveljništva z dne 8. marca 1919., št. 1431, prepoveduje gostilničarjem in hotelirjem v okolišu policijskega ravnateljstva, da bi oddajali sobe vojakom, ki nimajo za to posebne dovolitve od štacijskega poveljništva.
Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857., št. 198, z globo do 200 K, oziroma z zaporom do 14 dni.
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 11. marca 1919.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.