^ Pošt lina plačana v gotovim - Štev. s V LJUBLJANI, dne 26. JUNIJA 1930 k LETO VII 1 J ZADRUGA R Glasilo ^Habavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili** 1 2 3 v Ljubljani VII Izhaja enkrat mesečno (& Naročnina letno za nečlane Din 18’ - ^ Posamezna številka stane Din 1'50 Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N Z. U. D. Z. v Ljubljani VII VSEBINA: Svečana posvetitev zadružnega doma Saveza nabavljalnili zadrug v Beogradu. — IX. redni občni zbor Sa-veza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. — Kreditne in stavbne) zadruge. — Članek iz trgovskega lista »Narodni gospodar«. — Sodelovanje naših zadrug. — Izredni ,bčni zbor »Bajtarja«. — Gospodinjstvo. — Iz upravnega odbora Nabavljalne zadruge: Pritožbe in kritika. Moka iz Ade. — Iz zadružne trgovine. — Cenik. 3 > " Svečana posvetitev zadružnega doma Saveza nabav-’ Ijalnih zadrug v Beogradu ^ V soboto dne 24. maja t. 1. je bil velik praznik naše zadružne ideje, kajti ta dan je bil svečano otvorjen in posvečen zadružni dom našega Saveza v Beogradu. 3 Predstavniki upravnega odbora Saveza /s predsednikom g. Milošem Štiblerjem na čelu in predsednik Oblastnega odbora UJNŽB Beograd, g. ing. Baškovič, so na najprisrčnejši način sprejeli in pozdravili na beograjski postaji številne delegate naših zadrug, ki so prišli v Beograd k tej svečanosti in občnemu zboru Saveza nabavljalnih zadrug. Pri sprejemu smo opazili veliko število železničarjev iz Beograda, kar nam potrjuje, da so se pričeli tudi naši tovariši na jugu intenzivno zanimati za zadružno idejo in pokret naših zadrug. Iz izjav smo posneli, da ni več daleč čas, ko bodo tudi oni združeni z nami v okvirju Saveza, s čimer bodo naše vrste še bolj strnjene. Od postaje se je razvil veličasten sprevod delegatov do zadružnega doma v Poenkareovi ulici z godbo naše vsestransko priznane godbe »Sloge« iz Ljubljane na čelu. Ob 10. uri, ko je prišel zastopnik Nj. Vel. kralja, se je pričela slavnost otvoritve in posvetitve doma. Med odličnimi gosti smo opazili ministra financ g. Švrljugo, zastopnika Nj. Svet. patrijarha, zastopnika nadškofa g. Rodiča, glavnega rabinarja g- Alkalaja, zastopnika g. ministra gradje-, vin, pomočnika ministra financ g. Leitico in Predstavnike zadružnega sveta. »Sloga« je ’ zaigrala državno himno, na kar je predsednik upravnega odbora Saveza g. Miloš ’ Štibler obrazložil pomen slavnosti in na-' ®ega zadružnega pokreta. Po uvodnem govoru predsednika je bila poslana Nj. Vel. kralju sledeča vdanostna brzojavka: »Ob priliki svečane posvetitve svojega zadružnega doma v prisotnosti Vašega Kraljevskega Veličanstva Savez Nabavljačkih zadrug državnih (uslužbencev posveča skupno z vsemi predstavniki vseh svojih zadrug iz cele kraljevine Jugoslavije svojo prvo misel prevzvišenemu kralju z izrazi najglobokejše vdanosti. Živel prvi zadru-gar in zastopnik zadrugarstva Nj. Veličanstvo Kralj in cel kraljevski dom!« Predsednik: Miloš Štibler. Upravnik Saveza g. Vujnovič Vladimir je obrazložil cel potek gradbe doma. Po njegovem referatu je prota g. Vasic Dušan izvršil svečano posvetitev doma ter v lepem govoru čestital k slavnosti in naglasil potrebe in koristi zadružništva. V imenu glavnega zadružnega Saveza je čestital k otvoritvi doma tajnik g. ing. Varga Ivan. Nato so se vrstili govorniki iz vseh krajev države. Njih izvajanja so bila edina v tem, da je zadružna ideja važen faktor v konsolidaciji razmer državnega uslužbenca in države same. V imenu železničarskih zadrug je govoril g. Deržič Ivan, ki je v svojem govoru obrazložil pomen in važnost železničarskih zadrug, ki se lahko nadejajo največjih uspehov in plodonosnega dela v korist svojega stanu. Železničarji se svojih dolžnosti kot zadrugarji zavedamo v polni meri, kar nam potrjuje dejstvo, da smo v zadružnem pokretu med državnimi uslužbenci na prvem mestu, kar jasno dokazujejo uspehi naših zadrug v Ljubljani, Mariboru in Sarajevu. Storili smo in bomo svojo dolžnost; zgodovina bo pokazala, da smo bili na pravilni poti tudi v najtežjih časih borbe za obstoj sebe in svojih. S postavitvijo lastnega doma Saveza je postavljena nova trdnjava zadružne misli in želja nas vseh je, da si postavimo v vseh krajih, kjer imamo svoje zadruge>, svoje lastne domove, odkoder naj se širi ideja gospodarske osamosvojitve državnega uslužbenca. IX. redni občni zbor Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu V nedeljo dpe 25. maja t. 1. se je vršil v novo otvorjenem zadružnem domu v Beogradu, redni občni zbor Saveza. Občni zbor je vodil predsednik upravnega odbora g. Štibler Miloš, ki je uvodoma pozdravil vse delegate in konstatiral, da je občni zbor sklepčen, ker je zastopano dcvoljno število zadrug. Gospoda ministra financ je zastopal komisar min. financ g. Tosič. Predsednik je v kratkem obrazložil delo upravnega odbora Saveza v preteklem poslovnem letu. Obširno poročilo o svojem delovanju je priobčil upravni, kakor nadzorni odbor pred občnim zborom v svoji mesečni reviji »Zadrugarstvo«. Konstati-ralo se je, da beleži) Savez nab. zadrug vidne uspehe v porastu novih zadrug in številu članstva zadrug, ki je naraslo v enem letu od 40.000 na 67.000 zadrugar-jev, kar znači, da je Savez in zadružni pokret med državnimi nameščenci na pravilni poti. O bilanci se je razvila daljša diskusija, na kar je občni zbor poročilo upravnega in nadzornega odbora odobril soglasno in je bila izrečena razrešenica upravnemu in nadzornemu odboru. Kot smernica za bodoče delo Saveza so bili na občnem zboru sprejeti sledeči sklepi: 1. ) Kreditiranje nabavljalnih zadrug ostane za bodoče poslovno leto isto kot doslej. Kreditiranje v dvojni izmeri uživajo nadalje samo one zadruge, ki leže daleč od železnice v nepristopnih krajih. 2. ) Kreditiranje kreditnih zadrug se vrši do 1 milijona dinarjev, izjemoma pa sme Savez velikim kreditnim zadrugam dovoliti kredit do 2 milijonov. 3. ) Pravila Saveza so se spremenila v toliko, kolikor zahteva notranje poslovanje upravnega odbora. 4. ) Konferenco stavbnih in kreditnih zadrug, včlanjenih v Savezu, skliče upravni odbor in se bodo določile smernice za enotno delo vseh zadrug. 5. ) Naslednji občni zbor Saveza v letu 1931. se vrši v Mariboru. Volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni gg. Šti-bler Miloš, dr. Gjorgjevič Milorad, dr. Kavčič Ivan, Letica Dušan, Djurdjič Aleksje, ing. Milkovič Stojan; kot namestnika Simončič Joža in Vulovič Zdravko. V nadzorni odbor gg. ing. Petrovič Dimitrije, Vukašinovič Vukašin in Ljubonič Marko, za namestnika pa Stojanovič Vaša. Kot zastopnike železničarskih zadrug imamo sedaj v uprav, odboru gg.: dr. Kavčič Ivana, ing. Milkovič Stojana in kot namestnika Simončiča Joža. V nadzornem odboru gg.: Deržič Ivan in Ljubonič Marko. Upravni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik g. Letica Dušan, podpredsednik g. Štibler Miloš; odborniki gg.: dr. Gjorgjevič Milorad, Katunarič Marin, dr Klaič Smiljan, dr. Jovanovič Mihajlo, dr. Karlovič David, Djurdjič Aleksije, dr. Kavčič Ivan, dr. Josifovič Mladen, Dil-ber Milan, Čišič Mustafa, Šondič Aleksan-dar, Pojič Rudolf, Katunac Vojislav, Umi-čevič Simo, Mrkobrad Gjorgje in ing. Milkovič Stojan. Poslovni odbor tvorijo: predsednik g. Letica Dušan, podpredsednik g. Štibler Miloš, člani odbora gg.: Pojič Rudolf, dr. Kavčič Ivan, dr. Gjorgjevič Milorad, Djurdjič Aleksije in dr. Josifovič Mladen. Nadzorni odbor tvorijo predsednik g. Tomo Jovanovič, podpredsednik g. Milan Žica; odborniki gg.: Jankovič Rista, dr. Pečovnik Adolf, Deržič Ivan, dr. Ljubiša Olič, ing. Dimitrije Petrovič, Vukašin Vukašinovič in Marko Ljubonič. Kot stalni delegati nadzornega odbora fungirajo gg.: Tomo Jovanovič, Rista Jankovič in Ljubiša Olič. V Savezu je bilo včlanjenih koncem leta 1929. 114 zadrug, in sicer 84 nabavljal-nih, 18 kreditnih in 12 stavbnih s 67.000 člani, od katerih jih odpade na nabavljal-ne zadruge 44.000. Kreditna sposobnost zadrug v Savezu je znašala koncem leta 1929. 49 milijonov dinarjev za nabavljalne zadruge, 23 milijonov dinarjev za kreditne in 2-5 milijonov za stavbne zadruge. Odobreni krediti zadrugam pri Savezu so znašali koncem leta 1929. nabavljalnim zadrugam preko 42 milijonov dinarjev, kreditnim preko 2 milijona dinarjev in stavbnim 100.000 Din. Zadružnih domov je 10, in sicer v Beogradu, Skoplju, Kumanovu, Splitu, Šibe- niku, Mariboru, Novemmestu, Tuzli, Velikem Bečkereku in Mikšiču. Kredit za zgradbo teh domov razun v Velikem Bečkereku je dal Savez. Nadalje so odobreni krediti za zgradbo doma v Zagrebu, Cetinju in Banjaluki. Revizije zadrug. Tekom poslovnega leta je bilo revidiranih 38 zadrug. Občni zbor je priporočal upravnemu odboru, da po možnosti revidira letno vse zadruge. Nabave. Tekom poslovnega leta je Savez nabavljal svojim zadrugam sladkor (1,264.350 kg) in deloma mast. Z moko iz lastnega mlina je pričel Savez preskrbovati svoje zadruge meseca julija 1929., pri čemur pa se je moral boriti z velikimi tež-kočami, kar smo v občutni meri čutili tudi mi v naši zadrugi. Vprašanje preskrbe z moko iz lastnega mlina iz Ade smo načeli na občnem zboru in upravni odbor nam je pojasnil težkoče pri produkciji moke in iz pojasnil smo posneli, da se je z gotovih strani, ki jim ni po volji naša osamosvojitev, poskušalo z vsemi sredstvi preprečiti obratovanje mlina. Dogodili so se tudi slučaji sabotaže, kar pa je Savez v kali zadušil. Mlin se preureja vsestransko in ko bodo premagane vse težkoče, s katerimi se mora boriti, bomo tudi v vprašanju preskrbe z moko, ki je najvažnejši predmet naših zadrug, neodvisni od raznih špekulantov, s čimer bomo brez dvoma koristili našemu članstvu in nesporno tudi trgu. Zadružna propaganda. Za razširjanje zadružne misli in zadružnega po-kreta izdaja Savez mesečno svoj list »Za-drugarstvo , v katerem sodelujejo naši najboljši in najodličnejši delavci na polju širjenja in utrjenja zadružne ideje. Z občnega zbora smo odnesli najboljše vtise in zavest, da naša sila in gospodarska moč raste in da bomo s koncentracijo vseh svojih sil v doglednem času postali element, s katerim se bo moralo vsestransko računati. »V slogi je moč« je bila parola naših železničarjev vedno in spoštujmo ta zlati nauk in uspehi nam ne morejo izostati. Deržič Ivan: Kreditne in stanovanjske zadruge S S spopolnitvijo zakonske uredbe o Savezu nabavljalnih zadrug v finančnem zakonu za leto 192829. sta se načeli dve najtežji vprašanji državnih uslužbencev v naši državi. Savezu se je namreč dovolilo, da poleg nabavljalnih zadrug ustanavlja tudi kreditne in stanovanjske zadruge državnih uslužbencev vseh panog državne službe. Sigurno je, da je vlada pred svojo odločitvijo glede razširjenja delovanja Saveza pretresla življenske pogoje državnih uslužbencev in naredila velik korak v reševanju mate-rijalnega izboljšanja, ozir. omiljenja obstoječega stanja. Nepobitno je dejstvo, da državni uslužbenci vseh panog v naši državi doslej ma-terijalno niso tako preskrbljeni z onimi dohodki, ki jih prejemajo na podlagi obstoječih zakonov, da bi mogli sproti kriti vse izdatke za tekoče in neobhodne življenske potrebščine. Vsled tega je nastopila med javnimi nameščenci era gospodarskega neravnovesja, ker so minimalne življenske potrebščine po svojih cenah daleko presegle višino službenih prejemkov. Največja negativna postavka so previsoke najemnine za stanovanja. Posledica tega je bila, da so javni nameščenci tudi pod stanovanjsko zaščito morali plačevati najemnine za stanovanja, ki so daleko presegale določeno stanarino in skoraj odvzele dobro polovico vseh službenih prejemkov. Naravna posledica tega je bila potem, da za ostale potrebe ni bilo denarja, življenje se je živelo iz rok v usta — na upanje, na kredit, na dolg! Če so torej odgovorni faktorji leta 1928. to spoznali in javnim nameščencem omogočili ustanavljanje kreditnih in stavbnih zadrug, je to samo za pozdraviti. S tem pa je nastalo drugo še težje vprašanje, namreč kako omogočiti kreditnim in stanovanjskim zadrugam pravilno in uspešno delovanje. Namen kreditnih zadrug je, da potom zbiranja malih vlog med svojimi zadrugarji propagirajo štedenje in varčevanje in onim zadrugarjem, ki so v težkih gmotnih stiskah, dajo posojila po nizkih obrestih in skušajo te državne uslužbence razdolžiti, oziroma njihov življenski položaj materi-jalno uravnovesiti. Ker pa dotok denarja od lastnih zadrugarjev potom obveznega varčevanja in vlaganja sigurno nikjer ne more biti tako visok, da bi kril potrebe za posojila, je potrebno, da kreditne zadruge dobijo po nizkih obrestih gotov dolgoročen kapital, s katerim krijejo zaprošena posojila, oziroma prično izvajati razdolžitev svojega članstva. Ta potreben kapital more dati samo država in če pogledamo okoli po svetu, vidimo, da posamezne države, predvsem Češkoslovaška, Avstrija in Nemčija po prevratu vsakoletno dajejo velike vsote za razdolžitev svojega uslužbenstva. Stanovanjske zadruge pa imajo namen, da z gradnjo lastnih zadružnih hiš in z dajanjem dolgoročnih posojil svojim članom-zadružnikom pomagajo pri gradnji njihovih stanovanjskih hiš. Tukaj sta 2 načina pomoči, ki jih naj stanovanjska zadruga nudi svojemu članstvu, oba pa zahtevata ogromna denarna sredstva. Ako stanovanj-ska zadruga iz lastnega premoženja in ka- T pitala gradi lastne zadružne hiše in domove, v katerih svojim zadružnikom daje proti primerni nizki najemnini stanovanja, mora ta zadruga imeti precejšen kapital in ' pred vsem velik rezervni fond, s katerim ' nivelira eventualne padce na vrednosti stanovanjskih hiš, ker sicer bi se zadrugino premoženje pri padcu vrednosti tako zmanjšalo, da bi bili zadrugarji oškodovani. Zadruga si more to premoženje pribaviti samo na 2 načina, in sicer ali s tako visokimi deleži svojih članov-zadružnikov, da ti deleži omogočijo gradnjo stanovanjskih hiš ali pa z državno pomočjo, bodisi v obliki večjih brezobrestnih, oziroma najnižje obrestovanih dolgoročnih posojil ali podpor. Druge možnosti ni, ker stanovanjska zadruga, ki recimo potom deležev zbere 1 milijon kapitala in za ta milijon postavi eno hišo s kakimi 10 stanovanji, a zadruž-nikov-članov je 200, vsem svojim zadružnikom na tak način nikdar pomagati ne more. Radi tega je za stanovanjsko zadrugo takoj od početka potreben večji kapital. j, Tudi če se stanovanjska zadruga postavi na drugo stališče in omogoča svojim članom zadružnikom graditi stanovanjske hiše, mora imeti od vsega početka precejšen kapital. Ako ima stanovanjska zadruga 200 zadružnikov, ki so vplačali recimo 1 milijon dinarjev in ako se ta milijon v obliki hipotekarnih posojil posodi zadružnikom, ki si gradijo svoje hiše, je izven vsake diskusije, da more dobiti kvečjemu 20 do 30 zadružnikov takoj od začetka posojilo, med tem, ko mora ostalih 170—180 čakati, da se dano posojilo odplača in vsled tega ogromna večina teh 200 zadružnikov nikdar s podporo oziroma posojilom lastne stanovanjske zadruge ne bo mogla zgraditi svojih stanovanjskih hiš. Ta težak problem ima torej rešiti naš Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Mogoče so nekateri funkcijonarji Saveza mislili, da se bo dalo ta problem rešiti hitro in so vsled tega tudi pozivali državne uslužbence vseh panog, da naj pričnejo z ustanavljanjem kreditnih in stanovanjskih zadrug. Zadruge so se pričele ustanavljati in so kreditne tudi pričele povsod delovati, četudi z malimi sredstvi in v malem obsegu. Sigurno je, da je podana absolutna možnost razvoja kreditnih zadrug tudi v primeru, ako Savez iz svojih sredstev tem kreditnim zadrugam daje samo manjše vsote na razpolago. Razdolžitev državnih uslužbencev se bode pač zavlekla in mogla izvajati samo postopoma in zelo počasi. Popolnoma drugo pa je vprašanje za stanovanjske zadruge. Naravno je, da se priglasijo za člane v stanovanjske zadruge samo oni, ki hočejo graditi lastne hiše. Deležev se ne more določiti v taki višini, da bi ti deleži predstavljali veliko glavnico, ker teh deležev pristopivši člani-zadrugarji ne morejo plačati. Potrebno je torej, da vsaka stanovanjska zadruga dobi od Saveza takoj od začetka precej velik kapital, ki ga potem da svojim zadružni-kom-članom kot hipotekarno posojilo in s tem omogoči gradbo stanovanjskih hiš. Pri temu delu mora biti stanovanjska zadruga zelo previdna in bila bi blaznost, ako bi se zadrugarji zavedli in bi stanovanjska zadruga omogočala gradbo hiš tudi takim svojim članom, ki nimajo prav nobenega lastnega denarja in gradijo stanovanjske hiše samo z dobljenim posojilom. Tak za-drugar pri današnjih razmerah ne bi nikdar mogel odplačati dolga, nikdar ne bi postal torej pravi lastnik zgrajene stanovanjske hiše. Pri tem bi pa tudi zadruga imela zgubo, ker bi morala prevzezti po gotovemu številu let tako stanovanjsko hišo v svojo last in bi vsled padca cene, ozir. razlike med nabavno vsoto, ki je bila plačana za gradbo hiše, in dejansko vrednostjo hiše na dan prevzema morala kriti naraslo zgubo. j Opisani primer predstavlja nekako individualno smer zadružništva, kjer stanovanjska zadruga podpre svojega člana pri gradbi. hiše in zato dobi vrnjen posojen kapital z določenimi obrestmi. Hiša ostane torej last dotičnega zadrugarja. Če pa bi stanovanjska zadruga iz svojega premoženja, to so deleži članov-zadrugarjev, gradila stanovanjske hiše in potem ubirala od stanovalcev-zadrugarjev primerne najemnine, potem, je to tako zvano pravilno kolektivno postopanje. V to svrho pa mora vsaka stanovanjska zadruga imeti velik kapital in posebne rez. fonde, s katerimi krije event. zgube pri padcu realne vrednosti zemljišč in objektov, ki so last zadruge. Od kod naj stanovanjska zadruga tak kapital dobi? Od svojih članov-zadrugarjev potom visokih deležev to ni izvršljivo. Preostane samo, da stanovanjska zadruga dobi na razpolago denar ali v obliki podpore, dolgoročnega brezobrestnega ali najnižje obrestovanega posojila od države. Druge poti ni, ako se hoče v doglednem času sanirati neznosne stanovanjske raz. mere, v katerih morajo državni uslužbenci vseh panog in v vseh pokrajinah naše države živeti. Ta dva problema torej, odpravo stanovanjske bede med državnimi uslužbenci in njih razdolžitev, je potrebno v interesu same države temeljito rešiti. Država se je leta 1928. nekako odločila, da to sprovede potom kreditnih in stanovanjskih zadrug v okviru Saveza. Ta odločitev pa narekuje sedaj dolžnosti državi in Savezu, ker je potrebno v najkrajšem času oba problema praktično izpeljati, oziroma rešiti. Dolžnost Saveza je, da predpiše, oziroma sprejme popolnoma točen program in da točna navodila kreditnim in stanovanjskim zadrugam ter da predvsem reši vprašanje financiranja teh zadrug. Ker lastna sredstva Saveza v sedanji višini, niso zadostna, mora Savez, podprt od vseh zadrug in od vseh državnih uslužbencev v državi, pod-vzeti vse korake, da država takoj priskoči na pomoč in z vsoto precej deset milijonov bodisi v obliki podpore ali brezobrestnega posojila omogoči pravilno delovanje kreditnih in stanovanjskih zadrug državnih uslužbencev. Uverjeni smo, da je možno zadevo pravilno in dobro rešiti in da bo država od tega imela največje koristi, vsled tega Hudi pričakujemo, da dgovorni faktorji pravilno ocenijo ti dve najvažnejši vprašanji in tudi pravilno odločijo. Članek iz trgovskega lista ..Narodni gospodar" »Trgovski list« je prinesel članek, ki ga oddamo tu v celoti, ker kaže mnenje trgovskih krogov glede obdavčevanja nabavljalnih zadrug. Glasi se: »Zadružništvo je pri nas mogočen gospodarski faktor. Podpirano in pospeševano od države v vsakem oziru, izpolnjuje v kreditnih zadrngah, ki so velike važnosti za naše gospodarstvo, docela svoje naloge. Kakor vsaka stvar ima pa tudi zadružništvo svojo senčno stran v svojih konzumnih društvih, ki poslujejo pod različnimi naslovi, kot: gospodarska društva, kmetijska društva itd. Konzumna društva povzročajo trgovini prav občutno in deloma celo ne-zmagljivo konkurenco in to vsled raznih privilegijev, ki jih uživajo napram trgovcem, od katerih je posebno tehtna pravica na davčno prostost. Davki so po novem davčnem zakonu za trgovce jako občutni, ker znašajo z dokladami vred eno četrtino do ene tretjine doseženega dohodka, če ne več. Boj poklicne trgovine proti konzumu datira že davno iz predvojnih časov. V glavnem se trgovci upirajo konzumom, ker konzumna društva skoro redno prodajajo blago vsakomur in ne omejujejo svojega poslovanja samo na članstvo, kakor jim to nalagajo zadružna pravila. Navzlic temu pa zahtevajo zase ugodnosti, katere smejo uživati zadruge, ki poslujejo samo s člani. S tem povzročajo legalni trgovini konkurenco, ki se mora smatrati za nedopustno, ker zvabljajo v svojo trgovino ljudi, katerim niso upravičeni prodajati. Zadruge se v takih primerih izgovarjajo, da imajo pravico prodajati tudi neza-družnikom, kadar imajo več blaga na zalogi, nego po njem povprašujejo zadružniki in bi zadruga utrpela izgubo, če bi ji blago ostalo. Taki izgovori pa ne drže, ker se sme blago prodajati nezadružnikom samo v izjemnih slučajih, ne pa praviloma, kakor se to pri nekaterih zadrugah dogaja, posebno še, ker mora odbor pač vedeti in presoditi, koliko blaga zadružniki potrebujejo, še preden ga naroči. Drugače bi bila omejitev poslovanja na zadružnike iluzorna, ker bi si odbor vsakega blaga naročal več nego ga potrebujejo zadružniki. Dolgoletna prizadevanja trgovcev, da se njihovi konkurenčni pogoji izenačijo s konkurenčnimi pogoji konzumentov, ki prodajajo vsakomur, torej tudi nezadružnikom, so dosegla vsaj v davčnem oziru nekaj uspeha. Kakor smo že poročali, priznava ministrstvo financ davčno prostost po novem davčnem zakonu samo onim zadrugam, ki poslujejo samo z zadružniki, dočim so dolžne plačevati davek vse zadruge, ki prodajajo tudi nezadružnikom. Ako bi se to določilo točno izvajalo, bi bili z uspehom zadovoljni! Pri zadrugi ne zadostuje samo namera, da omeji prodajo samo na zadružnike, ampak mora vse ukreniti, da se ta namera dejansko tudi izvrši. Za davčno prostost bodo torej zadruge morale v bodoče brez dvoma dokazati, da prodajajo blago izključno samo proti članski legitimaciji (nabavni knjižici zadružnega čldna), sicer bo že vsaka posamezna prodaja nečlanu zadostovala za dokaz, da zadruga ne omejuje svojega poslovanja na člane-zadružnike. Vprašanje obrambe proti konzumom je stopilo s tem v nov štadij, kajti upati pač smemo, da bodo davčna oblastva ministrsko odredbo dosledno izvajala. Lahko rečemo, da je to vprašanje s to odredbo, vsaj kar se tiče davčne obremenitve pravično rešeno. Ob enakih pogojih se legalna trgovina ne boji konkurence konzumov. Prepričani smo tudi, da so tako odločbo zahtevali odlični interesi države, ki nikakor ne more mirno gledati, da bi se davka prosto zadružništvo s prekoračevanjem svojih širokih pravic razvijalo na škodo legalne trgovine, ki nosi prav znaten del davčnih bremen. Nerešeno pa je ostalo še vedno vprašanje obligatornega članstva državnih nameščencev pri nabavljalnih zadrugah, kateremu Se upirajo tudi državni nameščenci sami, kar dokazuje, da niso prepričani, da bi jim ravno zadruge mogle bistveno olajšati njihov položaj. Obširneje o tem vprašanju so ponovno že poročala uradniška glasila, ki so soglasna v zahtevi, da se dr- žavnim nameščencem ukine odtegovanje prispevkov za nabavljalne zadruge. Trgovstvo stoji na stališču, da se morajo konkurenčni pogoji tudi v tem oziru docela izenačiti. Kakor se ne more siliti nameščenca, da jemlje blago v gotovi trgovini, se ga tudi ne more siliti, da bi moral biti član gotove zadruge.« Tako trgovski krogi. Imamo 6000 članov. Železničarjev, aktivnih in upokojenih pa je v Sloveniji nad 14.000. Če bi se mi lotili sistematične propagande, bi spravili tudi 90 % vseh železničarjev v našo zadrugo. Kaj bi rekli trgovci, ako jim odvzamemo še 5000 konzumentov? Nismo nikdar agitirali za našo trgovino kot tako. Pustili smo trgovcem mirno ono publiko — železničarje, ki se ne spomnijo, da bi pristopili in kupovali v naši zadrugi, kjer bodo najmanj tako dobro postreženi, kot pri trgovcu. Kaj hočejo torej od nas, oziroma od zadrug sploh? Trgovski krogi in trgovsko časopisje samo priznava in piše, da je mnogo preveč trgovcev v primeri z našo potrebo. Jih je skoro še enkrat toliko kot pred vojno. Akc se ne bi ta stan tako pomnožil, oziroma ako bi bilo toliko trgovcev kot jih zahtevajo razmere, bi se vsem godilo dobro, najmanj tako dobro, kot uradniku v predvojnem času. Ker jih je pa preveč, je jasno, da ne morejo vsi dobro živeti, in zato tarnajo. Tožijo čez zadruge, namesto da bi napravili red v lastnih vrstah. Kolikokrat prodajajo gotove artikle cenejše kot pri nas v zadrugi, pa ne vemo ali imajo preveč denarja, da razmetavajo, ali imajo kak drug namen. V takih razmerah ne bi smeli tarnati. Sicer, kaj hočejo od našega delavca, ki ima plače 600—900 Din mesečno? Tam ne more živeti trgovec, ki ima veselje do avtomobila. Plačevanje davka še ne daje nikomur legitimacije in državljanske pravice, da mora imeti kot trgovce svojo eksistenco. Tako bi mogli zahtevati od javnosti službo in eksistenco vsi eni, ki so absolvirali gimnazijo ali trgovsko šolo ali univerzo. In vendar je dosti njih, ki nikakor ne morajo dobiti službe, ker ni zadosti mest na razpolago. Sodelovanje naših zadrug v Sloveniji Po občnem zboru Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu so se v Beogradu sestali delegati in zastopniki nabavljalnih, kreditnih in stanovanjskih zadrug iz Slovenije in so na tem sestanku ugotovili, da je neobhodno potrebno, da obdrže vse zadruge med seboj kontakt in prijateljske od-nošaje, da se čim izdatneje in trdneje ukorenini med našimi državnimi uslužbenci ideja gospodarske osamosvojitve potom zadrug. Skupno delo je tem bolj potrebno, ker imajo naše zadruge še mnogo sovražnikov ne samo med pridobitnimi krogi, ampak celo med svojimi tovariši, kamor ideja zadrugarstva še ni pronikla tako, kakor bi bilo želeti. Ker se naši sovražniki poslužujejo vseh sredstev, da bi naše delo onemogočili, je seveda vzajemno skupno delo in enotna borba proti napadom tembolj potrebna. Naši nabavljalni zadrugi je bila poverjena naloga, da izdela za to skupno delo potreben program in da skliče čim-prej sestanek zadrug, na katerem se utrdijo smernice za skupne akcije. Upravni odbor se svoje naloge, ki mu je bila stavljena, zaveda in dela na tem, da se čimprej uresniči ideja beograjskega sestanka. Izredni občni zbor ..Bajtarja" Dne 1. junija 1930 se je vršil izredni občni zbor »Bajtarja« z dnevnim redom: 1.) Sprememba pravil in 2.) Slučajnosti. Ta izredni občni zbor je bil zelo slabo obiskan vzlic okclnosti, da je bil dnevni red zelo važen in največjega pomena za nadaljnji razvoj zadruge. Spremembo pravil je pripravilo načelstvo zadruge, da zadosti pokazani potrebi tako v pogledu jasnosti kakor tudi jamstvene moči zadruge. Glasom starih pravil znaša delež za člana 300 Din in jamstvo še 2kratni znesek, tako da vsak član »Bajtarja« jamči s 300 + 600 = 900 Din. Da je to zelo mala vsota, ni treba posebej poudarjati, in četudi bi »Bajtar« imel na tisoče članov, ki bi pa imeli samo po en delež, bi jamstvena moč v smislu obstoječih zakonov bila zelo mala in zadruga ne more s tako malo jamstveno močjo razviti pravega dela. Načelstvo je predlagalo, da ostane pri višini deleža 300 Din, da pa se jamstvo posameznega zadružnika poveča od dvakratnega na desetkratni iznos, tako da bi zadružnik z deležem 300 Din jamčil s 3300 Din. Ta predlog je naletel na občnem zboru na zelo oster in hud odpor ter je bil s 26 proti 13 glasovom odklonjen. S tem se zadrugi »Bajtar« tudi nadalje onemogoči vsaka večja akcija za pribavo kredita za zidavo stanovanjskih hiš. Po informacijah ima »Bajtar« sedaj 368 članov. Če vzamemo na vsakega člana 1 delež po 300 Din, dobimo 110.400 Din in če k temu prištejemo še dvakratno jamstvo, dobimo skupno vsoto 331.200 Din. Ker »Bajtar« ne poseduje ni-kakih lastnih velikih kapitalov in rezerv, predstavlja jamstveno moč zadruge samo vsota vplačanih deležev in 2kratno jamstvo, t. j. 331.200 Din. Posledica tega stanja je, da zadruga ne more uspešno pomagati onim svojim članom, ki imajo premalo lastnega kapitala in iščejo posojila, da si zgradijo svoje hišice. Če bi bil predlog načelstva na izrednem občnem zboru na lOkratno jamstvo sprejet, potem bi bila jamstvena moč zadruge porasla na 1,214.400 Din in samo ob sebi umevno bi zadruga s to jamstveno močjo mogla izposlovati kreditov za več svojih članov, kakor jih more izposlovati z jamstveno močjo 331.200 Din. Na izrednem občnem zboru pa se je pokazala še posebna miselnost navzočih članov, ki nima nič skupnega z zadrugar-stvom in z zadružno idejo. Govorniki so namreč v debati o jamstvu iznesli, da gradnja novih hiš ni v interesu onih zadrugar-jev, ki so že hiše zgradili, ker čim večje je število hiš in stanovanj, tem manjša je najemnina za stanovanja. Taka argumentacija zadrugarjev, ki so si s pomočjo zadruge sezidali lastne hiše, pomenja gorostasnost v zadružnem pokretu! -m Stanovanjske zadruge se ustanavljajo, da omogočijo zadrugarjem zgradbo hiš za stanovanja. Dotična zadruga, ki v svojih pravilih dovoljuje, da posamezen član-za-drugar gradi hišo z več stanovanji in preko svojih finančnih sposobnosti, po našem mnenju ni na pravem potu in je potrebna korenita sprememba pravil in delovanja. Skušnje iz zadnjih let vseh stanovanjskih zadrug v Sloveniji nas uče, da je za člana-zadrugarja in za zadrugo velika nevarnost v materijalnem in moralnem oziru, ako posameznik — zadrugar — zgradi s pomočjo zadruge svojim finančnim raz|meram ne-odgovarjajočo večjo hišo, v kateri je poleg njegovega stanovanja še eno ali več stanovanj, ki jih zadrugar-lastnik oddaja v najem. Finančna kalkulacija amortizacije gradbenih stroškov je v teoriji točna, v praksi pa se pokaže druga slika in mora lastnik navadno plačevati večje vsote za amortizacijo, nego si jih je pri gradbi teoretsko izračunal. Na ta način se v praksi pride do težke realnosti, da najemnina od oddanih stanovanj ne znaša niti 50 % amortizacijske kvote ter mora lastni k-zadrugar iz lastnega ostali del amortizacije plačevati, kar mu vzame 50 % ali pa še več njegovih mesečnih dohodkov, ki jih prejema kot državni uslužbenec. Lastnik hiše pride v finančne stiske, amortizacijsko kvoto mora plačati in mu ne preostaja nič drugega, nego delati na drugi strani nove dolgove. Da se stanovanjska zadruga taki nevarnosti za svoj obstoj in za obstoj svojega članstva izogne, je neobhodno potrebno, da so pravila jasna in tako stroga, da se taki primeri že po pravilih eliminirajo, so' torej nedopustni! »Bajtar« je tekom svojega poslovanja pomagal velikemu številu slovenskih železničarjev do lastnih hiš. Po našem mnenju je potrebno poiskati in najti pota, da se delo »Bajtarja« z vso vnemo nadaljuje, da pa se za bodoče eliminirajo možnosti gradnje hiš s strani posameznih članov preko njihovih finančnih sposobnosti. To se da izvršiti le s skupnim in res zadrugarskim delotn vodstva zadruge in vsega članstva. Želimo, da se to v najkrajšem času izpelje v korist vsemu članstvu »Bajtarja« in v prospeh zadružne ideje med slovenskimi železničarji. Gospodinjstvo Pteskanje (barvanje) pohištva. Vsaka gospodinja želi imeti čedno sobo, kuhinjo, predsobo ali jedilno shrambo, zato razmišlja, kako bi najceneje pobarvala pohištvo. ; Najenostavneje je, da se pozove v hišo pleskarja, ki je vešč tega posla in ki izvrši strokovnjaško prenovitev pohištva. Če nam to iz gotovih razlogov ni mogoče, potem se odločimo, da odpravimo ta posel sami. Kot nevešča oseba seveda z velikimi skrbmi, in da izpeljemo čimbo-Ije postopajmo takole: Najprvo odločimo, katere predmete bomo pleskali ter ugotovimo ploščino ploskev. Za pleskanje 5 kvadratnih metrov ploskve se potrebuje 1 kg oljnate barve (cinkove bele, rujave ali sive). Barvi primešajmo nekoliko firneža in malo terpen-tinovega olja, da se bolje suši. Pred začetkom pleskanja moramo pohištvo dobro umiti z vodo, v kateri smo raztopili nekoliko sode ali mila. S tem se odstrani maščoba in umazanost. Ploskve pohištva očistimo s steklenim papirjem št. 0 ali 1, da postanejo bolj gladke in čiste. Za pleskanje vzamemo čopič, ki ga s tanko vrvico povežemo, da ne izpadajo ščetine. (Čopič št. 15—18.) Površno pleskamo pohištvo je pokvarjeno za vedno, ker se predebelo napacano barvo težko odstrani s pohištva. Pohištvo pleskamo v čistem in ne prašnem prostoru, da se. prah ne prijema in useda na sveže prepleskane predmete. Priporočamo, da se kuhinjsko pohištvo in stene pleskajo z belo (cinkovo belo) oljnato barvo enkrat ali po potrebi dvakrat, nato pa lakira z emaillakom. Z email-lakom prepleskano pohištvo, zidne ali lesene stene se umivajo kakor posoda, seveda le s čisto vodo ali milom, nikakor pa ne z sodo ali terpentinom, ker bi sicer izgubile blesk. Dobra oljnata barva se posuši v 12 urah. Emaillak je suh, da se ne prijemlje v 4, popolnoma suh pa je šele po 10. urah. Slabo staro in z oljnato barvo debelo pleskano pohištvo se očisti barve z obžga-njem z bencinovo spajalno svetiljko (Lott-lampe), kakršne rabijo kleparji. Iz upr. odbora Nab. zadruge Pritožbe in kritika. Več glav več ve, več oči več vidi. Eden ne more videti in vedeti vsega in pri obratu naše zadruge, kjer imamo vsi svoje interese na tem, da posluje pravilno in ustrezajoče članstvu, moramo delovati vsi, vsak po svojih močeh. Nespametno bi bilo prepuščati ves interes samo pešcici ljudi in zahtevati od njih, da morajo biti vedno in povsod sami navzoči in da morajo vedeti za vsako napako in nepriliko. Ljudje, ki vodijo zadrugo, morajo poleg svoje službe vršiti dolžnosti v zadrugi v smislu pravil, uredbe, sklepov in potrebe članstva in ako pojmujemo zadrugar-stvo pravilno, se moramo zavedati, da je zadruga last nas vseh in njen procvit uspeh nas vseh, ako smo vsak na svojem mestu. Veliko se greši dandanes na nepravilnem in neodkritem kritiziranju, ki ni iskreno, ker se iznaša za hrbtom in ne iznese tako in tam, kjer bi se moralo iznesti. Vsako nepravilnost v poslovanju, vsako napako naj se prijavi upravnemu odboru (odnosno sosvetu v Mariboru) in prepričani bodite, da se bo našlo potov in sredstev, da se napake odpravijo in nesporazumi uravnajo na tovariški in prijateljski način. Jasno je, da nima nihče namena, da krije nepravilnosti, ampak da želi vsakdo, da bodi poslovanje vzorno. Zato pa apeliramo na poštenje in možatost našega članstva in kličemo: proč z zahrbtnim kritiziranjem in nerganjem, ker z njim ustvarjamo nevoljo, nerazpoloženje in lastni ustanovi škodujemo, namesto da pomagamo odpraviti hibe, ki bi ne smele obstojati v naši zadrugi. Pomnite, zadruga je naša ustanova, in v njej se zrcali naš (.značaj in zavednost slovenskih železničarjev! Moka iz Ade. Na občnem zboru je bilo mnogo debate o moki iz našega mlina v Adi. Upravnik v Stran. 54 »ZADRUGAR«, 26. junija 1930. Štev. 6. Adi je trdil svoje, da je moka dobra, mnogo naših članov jo je zavračalo, da ne odgovarja povprečni kvaliteti, dobili pa smo člane, ki so bili z njo izredno zadovoljni. Mlin je naša last, in preden bi opustili misel, da meljemo v lastnem mlinu, moramo poskusiti kaj se da vse popraviti in moramo preiskati kje je vzrok dosedanjim reklamacijam. Naša zadruga je žrtvovala zato denar sama, ter pustila preiskati po strokovnjaku na licu mesta, kakšno je gospodarstvo v mlinu, kako se kupuje, in kje bi mogel biti vzrok, da dobimo včasih slabo moko. In strokovnjak nam je po 20 dnevnem preizkuševanju in brskanju v mlinu podal referat, da je bilo možno, da je zadruga dobila slabo moko, da bi pa pri gotovi pazljivosti ne smela dobiti slabe moke. Kupovalo se je vedno potisko pšenico, ki je priznano ena najboljših vrst v celi Evropi, ki se jo eksportira v razne države samo za zboljšanje, za požlahtnjenje navadne moke. Moka iz potiske pšenice ima mnogo več lepiva kot pa moka iz baške ali dolnjobaria-ške pšenice. Ni sicer tako bela kot moka iz Bačke (Bajmoka) ali Starega Sivaca, ker belo barvo daje predvsem škrob, če ni moka vrhu tega še barvana s kemikalijami kot Novadelox, Multagluta itd. Moka iz potiske pšenice je letos bolj rumena vsled velike vsebine lepiva, katerega ima ca 11% in več, med tem ko ga ima baška moka 9 do 9-5 %. Lepivo pa je ona substanca, ki je v moki najbolj redilna in radi katere vzhaja kruh tako visoko. Radi svoje velike visebine lepiva pa rabi ta moka čisto drugo obdelavo kot običajna moka. Treba jo je mnogo bolj pregnesti, dodati ji več vode. Delali smo tudi v zadrugi sami poskuse in pekli kruh iz moke enega vzorca, prva je bila dobro pregnetena, druga nianje. Uspeh je bil ta, da je pri prvi kruh narasel še enkrat tako visoko kot pri drugi, imel je mnogo boljši okus in se tudi v težini bolje napekel. To velja za moko iz potiske pšenice, ki je dobra. Dejstvo pa je, da smo prejeli precej moke, ki nikakor ni imela tega svojstva in nikakor ni bila dobra. Tudi tu imamo sedaj pojasnilo in napako, ki smo jo iskali. Vsa mašinerija v mlinu je kompletna kot jo rabi moderen mlin, skoro nova, toda nekaj valjkov je bilo premalo brušenih, natezalo se jih je preveč in se je moka pri tem pregrela. Mlin se sedaj rekonstruira, da se odpravijo te napake in bomo videli kaj dobimo potem iz mlina. Druge zadruge, kot n. pr. Zagreb in Sarajevo se niso pritoževale radi kvalitete, morda slučaj, ali pa niso zvedeli za reklamacije. Zagreb je kupoval vso svojo po- trebo v našem mlinu in to je nad 20 vagonov mesečno. Edino naša zadruga je delala izjemo in je samo dvakrat kupila moko iz našega mlina. Ostale zadruge so pokupile iz našega mlina vso krušno moko (2, 5, 6), Savezu je preostajala predvsem bela moka, katere pa nismo mogli v Bajmoku nikdar zadosti dobiti in nas je pustil omenjeni mlin dostikrat na cedilu. Prisiljeni smo bili tedaj, da si iščemo izhod iz sedanjega stanja in poskusili zopet z Ado, toda pod pogojem, da se vodstvo mlina izboljša, mašinerija popravi v kolikor ni prvovrstna. Strokovnjak, ki smo ga poslali v Ado, je naštel precej pomanjkljivosti in posledica je bila, da so izmenjali upravnika in precej osobja, in se bo v juliju rekonstruiral deloma tudi sam mlin. Morali pa smo že sedaj kupiti nekaj moke iz Ade, preden bo mlin rekonstruiran. Že pri zadnjem vagonu se je poznalo, da je moka boljša in nam obeta novo vodstvo, da bo še boljša. Opozarjamo pa članstvo na muke, ki jo ima moka iz potiske pšenice, pa naj bo to naš mlin v Adi, ali drug mlin v Senti, kjer je priznano najboljša moka v naši državi. Moka rabi svojo obdelavo, potem je kruh prvovrsten. Ko že pišemo o moki, opozorimo še na nekaj. Ni vsako leto pšenica; enaka v posameznem kraju. Včasih je baška bolja, drugo leto banaška bolja in skoro vsako leto ima pšenica, posebno prva dva meseca po žetvi, razna svojstva, ki jih je treba šele pogoditi. Lanska pšenica je popolnoma dozorela za mletev šele kje novembra meseca, predlanska je bila dobra že v juliju. Kako bo letos z novo pšenico, se še ne ve. Obeta biti sijajna, toda o kvaliteti, kje bo pšenica najboljša, se še ne da govoriti. To je tako kot s krompirjem, eno leto je na Posavju najboljši in gorenjski slab, drugo leto narobe, tretje leto je spet štajerski boljši od gorenjskega. V principu moramo gledati, da vzdržimo lastni mlin v obratu že iz konkurenčnih motivov. Čim bi prenehal naš mlin z obratom, bi to izkoristil marsikateri mlin in zvišal cene. Podobno kot če bi likvidirali naše ali konzumne zadruge sploh. Člane prosimo, da nam sporoče svoje mnenje in kako skušnjo imajo z moko. Iz zadružne trgovine Embalaža prodajalne Maribor. Pred meseci smo objavili, da je embalaža zadruge, s katero se še razpošilja v Mariboru po progi, potrebna temeljitega popravila. Na nasvet članov iz Maribora in na izrecno prošnjo novih članov smo uvideli, da se ne splača popravljati starih zabojev. Bolje, da se nabavi nove zaboje. In tudi je bolje, da je zaboj last poedinega člana v katerem dobiva živila na svoj dom. To smo razglasili in ni bilo odpora niti predloga. Šele v zadnjem času, ko bi že morali imeti lastne zaboje, se pojavljajo člani in protestirajo proti temu, da bi morali imeti lastne zaboje. Upoštevamo vsak predlog in se damo zgovoriti za vse. Kdor noče imeti lastnega zaboja, se mu lahko dostavlja v zabojih zadruge, če damo stare popraviti ali nabavimo nove. Zaračunati pač moramo to, kar nas stanejo zaboji. Zaračunavali bomo članom, ki imajo lastne embalaže po 1% od vrednosti odposlanega blaga, kakor se je zaračunavalo 1% že pod bivšo Gospodarsko poslovalnico. Dolenjska proga, dodelitev prodajalni Ljubljana gl. kol. Ker je naša prodajalna v šiški preobremenjena, je bil upravni odbor primoran, da je dodelil dolenjsko progo prodajalni Ljubljana gl. kol. ter naproša vse cenjeno članstvo dolenjske proge, da to upošteva in pošilja naročila in embalažo prodajalni Ljubljana gl. kol. Posoda za mast. V zadnji številki »Za-drugarja« smo prosili, da nam naročniki pri naročilih masti dostavljajo tudi posodo, kar se pa žalibog še ne upošteva. V času vročine je nemogoče pošiljati mast v papirju in je posoda neobhodno potrebna, vsled česar bodo naše prodajalne vsem naročnikom, ki ne bodo poslali posode, dostavile posodo same in jo zaračunale. letošnji šlnger! Prauo frnncosKn Mrd stilla po 65 Din širina 92 cm NOVO VPELJANO BLAGO: Kava »Hag«, zavoj a Din 14-—, 27'—. Slive bosanske, kg Din 12-—• Malinovec, kg Din 18’—. Limonada, steki. Din 14-—. Metlice za obleko, kom. Din 6-—. Metlice za posodo, kom. Din 1-20. Guljaž ekstrakt, zav. Din 3-—. Kava turška, zav. Din 1-50. Milo za roke, kom. Din 4-50. Čebula egiptovska, kg, Din 3-60. Cenik živil zn mesec julij 1930 Reklamirajte takoj po prejema blaga! Poznejših reklamacij ne moremo upoštevati! Mlevski izdelki. Moka Ogg kg 4-20 Moka Og >> 4-20 Moka mehka ir 3-80 Moka krušna ii 3'30 Moka ajdova ii 4'80 Moka ržena ii 3 — Moka koruzna >» 1-80 Moka krmilna ii 1-20 Zdrob pšenični ii 4 40 Zdrob koruzni ii 3 — Otrobi koruzni ii 1 — Otrobi pšenični n P— Testenine Makaroni v kartonih jajčni kg li- Špageti v kartonih 11 li— Makaroni jajčni in polži 11 9 50 Makaroni domači in druge testenine 11 8 — Zrnje Riž I. vrste kg 9 80 Riž II. vrste n 6 80 Koruza drobna (Činkvantin 11 2-30 Koruza debela (suha) 11 1-50 Kaša n 4— Ješprenj t 11 4-80 Ješprenček n 8'40 Fižol Cipro n 5-40 Fižol la n 4'20 Fižol Ha n 3 — Leča debela ii 16 — Leča domača 11 8-80 Grah zelen 11 16 — Pica za kure 11 2-30 Pica za kure »Promiula« ii 10 — Sladkor Sladkor v kockah kg 13 80 Sladkor sipa 11 12 30 Sladkorčki (bonboni) 11 24'— Sladkor v prahu .< 14'— Sladkor Kandis » 22'— Sol. Sol morska kg 2 75 Sol kreška n 2 75 Kava Kava Perl kg 70 — Kava Portorico 11 70 — Kava surova la 11 58-— Kava surova Ha n 46-— Kava žgana ti 64'— Kava žgana »Speciak 91 76-— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna 11 8 — Kava »Žika« 11 13‘— Kava figova K 20'— Kava Enrilo 91 20’— Kava Enrilo škatlja 16 — Cikorija Franck kg 18 — Cikorija kolinska 11 17'— Mast. Mast kg 24'— Ceres, bel, rumen n 28'— Čajno maslo la 11 52'— Čajno maslo Ha 91 46'— Kuhano maslo 99 44'— Delikatese. Slanina soljena kg 24'— Slanina »Tirolska« (mesnata) 11 32 — Slanina krušna 19 24 — Slanina »Hamburška« (mesnata) 91 32'— Slanina prekajena debela 99 24 — Slanina papricirana 91 26'— Salame ogrske 19 80 — Salama milanska 99 80'— Salame krakovske 11 36'— Salama letna 11 28'— Salame navadne 11 18 — Kranjske klobaae kom. 5'— Klobase suhe lovske 91 3'50 Reberca kg 28 — Prekajeno meso 11 30'— Prekajeno carsko meso 11 28’— Šunke zvite 9) 30'— Šunke brez in s kožo 11 —'— Šunke zvite v dozah brutto za netto 214—3 kg 1) 33'— Krače kg 18'— Svinjski parklji n 10'— Svinjske glave brez kosti 91 20 — Med ajdov 16 — Med cvetlični it 20'— Sir Chalet H. a kom. 2 — Sir Chalet I a 11 3'50 Sir trapist kg 28'— Sir polementalski la ti 38'— Sir polementalski Ila 11 28 — Sir Parmezan 11 72'— Maggi steki. 11, 17, 28'50 Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan steki. 6, 12 Juhan na drobno dkg 1'10 Gorčica kozarec 10 — Gorčica na vago kg 24'— Keksi v zavitkih zav. 6'— Keksi a 1 kg v kartonih in na vago kg 24 — Kocke za juho v alum. lončkih a 25 kom. lonček 25'— Marmelada doze h 1 kg in na vago kg 20'— Marmelada marelčna 19 30'— Čokolada a ‘A 10'-, 'ho 4'50, V20 2'50 Čokolada z lešniki tabl. 2'50 Sadje in poljski pridelki. Slive bosanske kg 12'— Slive domače 19 9 — Hruške suhe V 8'— Lešniki celi 19 10 — Rožiči celi 99 T— Mandeljni 19 44, 58 Rozine 19 16, 24 Fige dalmatinske > 19 6 — Rožičeva moka 19 8 — Čebula domača 19 1 — Česen 19 12 — Zelje kislo 19 1 — Čebula egiptovska 19 3'60 Tekočine. Kis za vlaganje liter 4'— Kis vinski 1 ” 6'— Kis dvojno močan 19 4'— Olje namizno 99 16 — Olje bučno 99 14'— Olje olivno 99 14 — Malinovec a V2 1 steki. 14 — Rogaška voda a IV2 1 11 6'30 Rogaška Donati ali 19 6'— Radenska voda a IV2 1 11 6'30 Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5 — Milo Schicht, terpentin kg 17 — Milo Schicht 11 . 16'— Milo Zlatorog 11 14'— Milo Zlatorog terpentin n 16 — Milo Gazela 11 —'— Milo Gazela terpentin 11 —'— Milo v kockah ala Marseill 11 15'— Milo toaletno komad 4—18 Soda za pranje kg 2 — Lug za pranje 19 4'— Pralni prašek Ženska hvala 11 250 Pralni prašek »Tri-soda« 11 3'50 Pralni prašek »Radion« 11 6 — Pralni prašek »Persil« 11 6 — Pralni prašek »Labod« za fino perilo » 7 — Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6'50 Metle rižove vel. kom. 14'— Metle rižove male » 11'— Sveče velike in male paket 8'— Thermo steklenice kom. 47, 83 Muholovci 11 1 — Milo za roke 11 4'50 Albion za čevlje steki 6'— Stran, 56 Štev. 6. ZADRUGAH«, 26. junija 1930. Kanafas m 15, 22-50 Dežniki ženski kom. 58—225 Brokat podloga za damske plašče 55-75 Dežniki moški Otroške spodnje (žabe) „ 58-195 Inlet barvani M—21 obleke 99 Met beli M 35 — Crepp Marochen svila mtr. 150 — Chiffon ,, 14 — 30 Svileni popelin 99 Batist chiffon >> 20'— Klot odeje kom. 240'— Etamin beli >* 23 — Schymy robčki „ 20-— Etamin beli za zastore 1} —'— Damsko perilo »kombine« „ 105-125 Kanafas za blazine >' 10 — 24 Spalne srajce damske 99 Platno belo 99 59—93 Damske srajce bele kom. 30— 45 Platno domače za rjuhe 99 27-42 Damske hlače „ 58 — Platno za kapne • > 34-66 Damske maje „ 30 — Platno Wassertuch za rjuhe 99 31 — Nahrbtniki veliki in mali „ 25-140 Kotenina rjava (Molinos) 99 8—13 50 Obleke za dečke, 8-16 let obleka —"— Kotenina rjava za rjuhe 99 22—27 Suknjiči moški kom. — — Platno za nahrbtnike 99 27—47 Suknje otroške 99 Platno za zastore 100 cm 99 34-— Moški ovratniki mehki in trdi „ 10‘ — Damast za blazine belo 9} 27—39 Moški ovratniki polmehki 99 Gradi modri 99 17—20 Ovratnik »Pan« „ 24- Gradi za spodnje hlače Gradi beli »Raye« 99 13 — 16—23 Pletenine in galanterija. Gradi za žimnice 99 30—70 Srajce moške bele kom. 56 — 132 Platno za obrisače 9—25-50 Srajce moške cefir „ 90-135 Obrisače Frotir kom. 17—60 Srajce moške, panama „ 60 — Obrisače za kuhinje 99 10—1 1-50 Srajce moške skaut „ 40-— Servijeti 99 12—21 Srajce moške mrežaste „ 18-32 Mizni prti barvani m 85—103 Srajce moške oksfort „ 42-55 Mizni prti damast 99 39—72 Spodnje hlače moške „ 30—48 Stenske preproge 99 — Nogavice moške par 6—24 Posteljne garniture garn. 425-815 Nogavice ženske „ 9-84 Odeje posteljne (deke) kom. 60—160 Nogavice otroške, dolge „ 7-50—22 Dežni plašči 99 — Nogavice otroške, kratke „ 9—18 Fustian 99 45—52 Majice moške kom. 40—48 Rjuhe flanelaste 99 48—75 Majice sokolske 27—32 Rips svila za dam. obleke m 45"— Damske rokavice, letne par 20—45 Volneno blago za obleke in kostume (Kacha) vol. poplin n 90—176 Damske rokavice zimske Moške rokavice zimske Kokarde za žel. uniforme 99 99 kom. 8, 10 Double za moške suknje 99 115-485 Peroti za žel. uniforme „ 12—14 Palmaston za črne suknje 99 256-409 Gumbi železničarski „ 1-125 Sukno za železn. uniforme 99 120-190 Porte zlate in srebrne m 6—13'50 Fouhard 99 65—105 Ure »Doxa« kom. 300, 650 Maje otroške od št. 4—16 kom 15-37 Etui „ 8'50 Robci 99 3—9-50 Čipke m 2'50-11‘50 Kopalne obleke dalnske 99 150—240 Elastika za naramnice kom 1*— Kopalne hlače 99 9 23 Moške naramnice 23—50 Moške spalne srajce 99 80 — Otroške naramnice „ 14—20 Barhent za damske obleke m 15—28 Vata tabl. 5 — Barhent za spod. per. beli 99 21-25 Samoveznice (kravate) kom. 10—72 Barhent za spod. per. modri 99 16—18 Damske podveze par 25—38 Silk-saten podloga 99 18—20 Moške podveze „ 10—18 Svileni cefir 99 35—59 Elastika za rokava „ 5- Surova svila, črtasta 99 41"— Elastika ozka m 2—3 50 Zimske »Haferk nogavice par 29 — Elastika za podveze „ 5-50-9 Dokolenice 99 23 — Traki črni in beli „ 0-60 Volna »Gebschihld« štrena 16 — Pavolca D. M. C. rdeča Zimske triko srajce moške kom. —"— in modra štrenca 2'— Zimske triko sp. hlače 99 —-— » D. M. C., bela „ 1'50 Zimske triko veform hlače 99 28- 93 Igle varnostne duc. 1 '50 Zimske triko spodnje hlače damske 99 » Bucke Šivanke „ 3- „ 1-50 Zimske triko turist, srajce 99 —•— Meterska mera za šivilje kom. 3’— Sukanec beli in orni 10—16 20—36 40—70 špula Din 5’— 3*75 3,— Pulover kom 50—168 Vestje damske 99 72-155 Vestje otroške, raz. vel. 35-92 Reform hlače letne, bar- vaste in črne 99 28—34 Namizno platno voščeno m — Spredena žima (Rosshaar) za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko črna, na zalogi kg 34 — Obutev. Čevlji moški visoki par 195—210 Čevlji moški kovani 99 165—220 Čevlji moški nizki Schim> 99 195—395 Čevlji moški visoki Schimy 99 230-325 Čevlji ženski visoki boks 99 * Čevlji ženski nizki boks 99 190'— Čevlji damski s špango 99 165—325 Čevlji nizki, beli 9* —■— Čevlji otroški, črni 99 28-65 Sandali veliki 99 85—115 Sandali srednji 99 60—70 Sandali mali 99 ' Copate iz filca 99 20 — Copate z usnjen, podplati 99 —'— Copate z vrvenimi podplati 99 33—75 Kuhinjska posoda. Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke Umivalniki Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila Delavski lonci Rešeta za salato Nočne posode Peke za kruh Cedila za čaj Kozice lite Penovke Razno. Ribe morske sveže, četrtek ali petek Kruh beli in rženi dnevno svež vsak po dnevni ceni kg- 4' — Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbenca^ državnih železnic v Sloveniji«. Telet. 2641. Glavni in odgovorni urednik Ponikvar Ciril, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.