Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/HI SLOV Ček. račun: Ljubljana št. I0.6-50 in 10.544 za inserale; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Uunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva t dnevna «tniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2090 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika B Naš revizijonizem Od leta 1918-19, ko so se na mirovni konferenci v Parizu črtale meje novi Evropi in je ravno slovenska severna meja takratne kralje-ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev delala državnikom največje preglavice, se naša država ni več nahajaja tako v središču diplomatskih « sestankov in svetovne čas»m ne more razveljaviti in ki v poteku zgodovine vedno zopet, seveda včasih šele po strašnih katastrofah, pridejo do zmagovite veljave. Naštejmo jih še enkrat, te nakane in te nnčrte, da bomo potem lažje zavzeli napram njim ono stališče, ki ga nam narekuje naš narodni in naš državni interes in ki Izvira iz etičnih predpostavk za vsak napredek svobodnih narodov. Slišali smo takoi po sestanku med Mussolini iom in MacDonaldom. da se mora reorganizaciji srednje Fvrope in »obrambi svete ideie miru med narodi« žrtvovati Sloveniia. ki bi se porazdelila zopet v tri dele in sirer tako, da bi prinadla bivša Kranjska Italiji, bivše fitnierske bi se polnsfila Avsfriia. Prekmurje pa bi se zvrnilo« Mndiarski. Slovenija bi postala veliko stoči«če treh kulturnih območij, ki hi trčila skuoai na njenem ozemlju. Velika ■ In visoka misija, kajne? Slišali smo tudi, da bi po drugi verziji j Italija in Avstrija ne dobili nič več novega, marveč bi se sedanja dravska banovina enostavno priključila neki bodoči hrvatski državi, ki bi kot federativna država pristopila neki novi podonavski federaciji, v kateri bi se poleg nje nahajale še Avstrija, »obnovljena« Madiar-ska in mogoče tudi še češka, kajti Slovaki bi se »vrnili« itak k svoji madjarski »materi«. Slišali smo slednjič še tole vari.janto, da bi se sedanja dravska banovina nekoliko okrcala v prilog Italije, Avstrije in Madjarske, Ereostali del pa bi dobil samostojni statut in i se kot posebna sestavna edinica včlenil v omenjeno podonavsko federacijo. Naše ljudstvo je vse to bralo, a begati se ni dalo, niti takrat ne, ko je narodni manjšini, ki uživa naše gostoljubje, od prevelikega veselja nad Hitlerjevo zmago malo preglasno zaigralo srce, prenapoljeno nad in hrepenenja. Naše ljudstvo je hitro razumelo, da se teri-torijalne spremembe ne delajo za zeleno mizo niti z diktatorskimi niti z donkihotskimi gestami, ampak da se novi zemljevidi rišejo z barvo krvi po gomilah žrtev, ki so padle v boju za svoj obstanek. Vedelo pa je tudi, v svojem, četudi nekoliko naivnem a visoko etičnem, krščanskem optimizmu, da si danes noben državnik ne upa zažgati vrvi, ki bi vnela ves ta dinamit, ki sta ga nagromadili v Evropi oholost nekaterih plemen, zaverovanih v laž o svoji kuturni nadvrednosti ter požresnost kapitalističnih tiranov, ki so narode degradirali v isto vrsto z rudniki in bombažnimi plantažami ter jih eksploatirajo ko da bi bili mrtvo blago in ne svobodna človeška bitja. Vedelo je pa predvsem, da bi po metežu, ki bi nastal in ki bi pogoltnil vso našo kulturo, nekdo drugi urejeval politične meje po Evropi, na drugi osnovi_ in po drugih vidikih. Zaradi tega pri nas ni bilo videti nobene zbeganosti, ampak smo mirno poslušali to debato, ki je sicer razgalila vso grdobo naše evropske lažisolidarnosti in vso hinavščino tako imenovanega političnega pacifizma, ki je pod silo okoliščin morala nehati v praznem besedičenju. Toda ne moremo se ubraniti vtisa, da je naše ljudstvo pričakovalo še nekaj več in da se za njega debata še ni izčrpala. Kajti, če je *>ila od nekaterih strani s takšno lahkomišlje-Bostjo vržena v svet beseda o reviziji mirovnih pogodb, potem je treba povedati odkritosrčno, da se mi te besede ne ustrašimo, ker revizijo-nisti smo tudi mi in moramo biti, dokler se bo nahajal se en sam Slovenec izven naše narodne skupnosti in izven meja naše države, koje sestavni del smo po svoji volji postali tudi mi Slovenci. Da, tudi mi smo revizijonisti in revizoni-zem je nas program, kajti ni je Slovenije brez Gorice, brez Trsta in brez Celovca, ni ga slovenskega naroda brez goriških, primorskih in koroških Slovencev, ni je slovenske kulturne zaokroženosti brez tega, kar je vstvarjal in še vstvarja slovenski genij na Goriškem in onstran Karavank, n! ga narodnega zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v jugoslovanski državi, dokler Slovenci niso prišli vsi. ne samo Velika revolucija na azijatskem kontinentu Japonci stoje že pred zidovi cSdTî? Med tem ko Evropa nemo gleda, snuje M vffisllgie Japan ogromno aziiatsko zvezo Karahan, namestnik komisarja za zunanje zadeve Sovjetske Rusije Harbin, 18. aprila. Japonske čete, V so bile zasedle provinco Džehol, se zdaj valijo v nevzdržnem pohodu preko Velikega zidu, ki meji severni Kitaj od mongolskih in mandžurskih provinc, in imajo brez dvoma namen, da ves severni Kitaj zasedejo. Glavna kolona, ki je baje pod poveljstvom najsposobnejšega japonskega vojskovodje, generala Tarroaa, sledi pri tem prodiranju reki Loangho, ki izvira v Mongoliji, teče skozi Džehol mimo glavnega mesta te province in se, ves čas tekoč točno v jugovzhodni smeri, potem ko prebije Veliki zid, izliva v Rumeno morje v isti višini z mestom Tiencinom okoli 200 km vzhodno od tega kraja. Ta kolona je že zasedla mesti ongvanti o i Pejtao ter utegne že v nekaj dneh stati pred Tiencinom. Kitajske čete v tem ozemlju se branijo poH poveljstvom generalov Hočukuo-a in šangčena, ki se pred japonskim navalom umikajo na levi breg Loangho-a, kjer so se zakopale v globoke strelske |arke, da branijo Tiencin. Toda če bi Japonci reko prekoračili, bi Kitajci morali pred mogočno sovražno artilerijo bežati proti jugu ali pa proti severo-zapadu na Pekng, in mesto Tiencin bi neizogibno padlo v japonske roke. Japonci so odpor Kitajcev zlomili takoj, ko so se polastili Čingvantao-ja, ki je bil najmočnejša strategična točka Kitaja na severu in zgrajen kot močna trdnjava, ki je imela braniti Peking proti napadu z morske strani kakor tudi s severa. Japoncem so z zavzetjem Čingvantao-ja padle v roke ogromne množine municije in drugega vojnega materijala. Po svoji stari taktiki zagotavljajo Japonci, da se bodo ustavili na desnem bregu Loanghoja, češ da imajo samo namen obvladati tudi južno pobočje Velikega zidu, ker bi sicer džeholska provinca ne bila varna pred »kontraofenzivami« kitajske armade. Kdor pa Japonce pozna, ve, da bodo v najkrajšem času našli povod, da preidejo na levi breg. Glavni objekt japonskega marša je Peking — o tem nihče ne dvomi. V Pekingu, kjer formalno komandira Čansuljan, vlada zdaj vojno stanje in so vse bolnice prenapolnjene ranjencev kitajske vojske. Baje je ranjencev že okoli 10.000 v glavnem mestu samem, nekateri so v japonski oskrbi za lronto, večina pa gnije na vojnih poljanah . .. Odporna moč kitajske armade je, kakor pravijo, zelo padla zaradi notranje anarhije, ki je čezdalje večja. Po zavze.tju Pekinga imajo Japonci namen polastiti se Kalgana, ki severozapadno od Pekinga obv'aduje cesto v Mongolijo. Položaj je jako nevaren, ker, ako Japoncev ne bo zadržala kakšna druga sila, je zelo verjetno, da bodo skušali zasesti obe severni provinci Kitaja čili in Šansi, in ju združiti v »neodvisno« mongolo-kitajsko državo. V tem slučaju bi centralna kitajska vlada v Nankingu izgubila ves pomen, tem bolj, ker nima že danes več nobene avtoritete. Rusija ostro protestira Vladivostok se pripravi a Medtem pa raste konflikt tudi med Japonsko in Rusijo. Japonski generalni štab je mnenja, da je bolj pametno Rusijo že sedaj izriniti iz Mandžurije, zato da bo Japonska imela v Kitaju popolnoma preste roke. Japonski generalni štab je mnenja, da Rusija na vojsko še ni zadosti pripravljena, da je pod strahom kontrarevolucije in da se je s prelomom z Anglijo oropula tudi diplomatičnih Sans na Daljnem vzhodu. Med tem pa je Rusija energično nastopila in ljudski komisar za zunanje zadeve Karahan je pri japonskem poslaniku Otu v Moskvi interveniral, da naj japonske oblasti v Mandžuriji prenehajo z nasilstvi proti ruski so-upravi in njenim organom na vzhodnokitajski železnici. V Harbinu, kjer se danes stekajo vse niti dalj-njevzhodne politike, so prepričani, da Japonska svoje agresivne politike ne bo zapustila in da bo Ruse pod kakšno pretvezo, ki se bo v najkrajšem času našla, s silo odstranila iz uprave CER (Chi-nese Eastern Railway). Ruski uradniki so večinoma že pripravili svoje kovčke, ker pod neprestanimi konflikti z mandžursko soupravo in japonskimi postajnimi načelniki sploh ne morejo več delati in se boje izbruha skrajno sovražnega razpoloženja proti Rusom. Seveda je treba pri tem vpoštevati, da je Harbin sedež največjih šovinistov, ki so proti Rusiji in katere podpirajo tudi ruski emigrantski krogi, ki bi ladi, da bi sfe že jutri začela vojna s Sovjeti. Japonska vlada sama, ki se s svojim generalnim štabom v vseh zadevah ne strinja, pa jc gotovo veliko bolj previdna. Rusi v Vladivostoku z največjo naglico popravljajo trdnjave okoli mesta, zbirajo letala in mesto aprovizionirajo, ker je treba pač računati z vsako eventualnostjo. Če bi se konflikt z Rusijo ne poravnal diplomatičnim potom, je namreč gotovo, da je japonski generalni štab že vse pripravil, da zasede Vladivostok in vso rusko primorsko provinco sploh. Kitajska razpada v popolni anarhiji V Kitaju samem vlada taka anarhija kakor nikoli poprej. Čansuljan v Pekingu je izgubil vso avtoriteto, ker je med tem, ko so se njegovi vojaki v Džeholu oorili, gledal le na to, kako bi spravil na varno v Ameriko svoje milijarde in svoj ogromni harem te dragocenosti. Ostali generali so storili po večini isto, poveljniki v Džeholu samem pa so se Japoncem enostavno predali. Peking bo padel Japoncem igraje v roke. Prebivalstvo po veliki večini japonski režim pozdravlja, ker jih je rešil korupcije guvernerjev in izropavauja po banditih z generalskim činom. Pa tudi v središču centralne kitajske vlade, v Nankingu, je vse narobe. Kitajskega generalissimusa čankajšeka nihče ne posluša, niti njegovi vojaki in podpoveljaiki ne. Vlada obstoja le na papirju. Edina vlada zneko avtoriteto v Kitaju Je zdaj v Kantonu. Tam pa premišljujejo, ali ne bi bilo bolj pametno sporazumeti sc z Japonsko na podlagi programa: Azija Az;jcem! Japonski to zelo konvenira, ker bi jo mir s Kitajsko osvobodil nevarnosti od strani USA in njenega brodovja, ko-jega »manevre« v Tihem occanu Japonci zelo pisano gledajo. Kantonci zdaj to misel živahno propagirajo in ponekod na jugu je celo že ponehal bojkot proti japonskemu blagu. Močan dokaz, da je temu tako, je tudi v dejstvu, da se Rusija izogiba vsakega preostrega konflikta z Japonsko in očividno čaka, kaj se bo izpletlo iz nadaljnjega razvoja svojstvenega položaja na Vzhodu. Vsak prenagljen korak bi Rusijo lahko zapletel v vojno, milo je dvomafo parfumirano. v odlomkih, dokler niso prinesli vseli svojih osobin, vsega svojega duhovnega bogastva in vseh svojih kulturnih sil, ne samo v izvlečkih! In naše slovensko ljudstvo je upravičeno pričakovalo, da se bo iz raznih revizionistič-nih načrtov, ki so zahtevali smrt Slovencev, izcimil še eden, ki bi predlagal popolno vpostavitev našegn narodnega ozemlja do gosposvet-skega polja in do Žile, do Čedada in do Jadrana. Toda svet se je ob tem načrtu ustavil in svetovni tisk je to varijanto, ki je funda-mcntalno jugoslovanska, zamolčal. A zamolčali je ne bomo mi, kajti mi smo mnenja, da je ravno nam Slovencem v jugoslovanski državi poverjena visoko patrijotična naloga, da zbiramo raztresene ude, da zvesto in vemo čuvamo žrjavieo ljubezni in zvestobe do Slovencev onstran Triglava ob Jadranu, do Slovencev onstran karavanskih grebenov, do Slovencev onstran Št. Ilja in Mure, da vzdržujemo orga-nično skupnost z vsemi udi našega naroda, ki jih je politična nemorala odsekala od našega telesa. Mi dobro čutimo, da so nain Srbi in Hrvati v jugoslovanski državi v prvi vrsti naložili sveto rodoljubno dolžnost, da smo stalen, vedno močnejši, vedno silnejši magnet, ki naj z aeutrudljivo energijo vleče nase vse odtrgane brate sedanjih in bodočih rodov, tako da bo ohranjena vsaj moralična skuunost do dneva, ko se bodo mogli prenašati mejniki do tja, kamor po božjih zakonih spadajo. Naše ljudstvo se zaveda te naloge, kajti ono ni pozabilo onega prvega rimskega pakta od aprila 1918, ko je italijanska vladu priznala Slovencem one narodne pravice, ki jih je sedaj barbarsko poteptula. Noše ljudstvo se tudi še živo spominja prisege jugoslovanskega delegata, ko je po prigoljufanem plebiscitu s krvavečim srcem zapuščal Celovec, »da jugoslovanska država ne bo pozabila onih, ki so za njo glasovali.« Zato pa sedaj tudi pogumno in kakor vedno z ljubcznipolno požrivovalnostjo sprejema nase sveto rodoljubno dolžnost, da bo v svojih mislih, v svojem hrepenenju in nadah vzdrževalo to duhovno skupnost preko in nad političnimi mejami vse dotlej, ko bodo okoliščine dovolile, da bodo politične meje sovpadale z naravnimi etnografskimi in bo Jugoslavija nehala tam, kjer nehajo biti slovenska srca. To je naš revizijonizem. Krščnnski je in visoko rodoljuben. To je revizijonistični program našega slovenskega ljudstva. Jasen, logičen, jugoslovanski. Rimski pakt je bil. Besedil revizijonizma ie padln. Sedaj. slovensko ljudstvo, pa nn delo, da uveljaviš svoj revizijonistični program v imenu Boga, v imenu slovenskega naroda in iuaoslovanske državel v kateri bi se lahko čez noč znašla pred dve-; ma rumenima nasprotnikoma, dočim od nev-< tralitete lahko samo proiitira, i da ne bo ostala sama, ko se bosta Kitaj in Japon-■ ska sporazumeli, in da bo lahko na račun do-I sedanjih angleških in ameriških postojank v Kitaju i kaj lahko prolitirala tudi zase. Kar se tiče Zveze narodov, ne igra v zaplet-ljajih na Vzhodu nobene vloge več, ker niti Japonska niti Rusija in USA niso članice ZN in ker Japonci pravijo, da kljub temu, da so šc dve leti vezani na obveznosti, ki so si jih naložili kot člani ZN, nimajo nobene obveznosti več v vseh vprašanjih, ki so nastala in bodo še nastajala na Vzhodu po njihovem izstopu iz ZN. Nova Japoncem prifazna vlada v Pekingu Peking, 19. aprila. Tu so zapodili dosedanjega guvernerja in generalissimusa Čansuljana in ustanovili novo neodvisno vlado severnega Kitaja brez dvoma v sporazumu z Japonci oziroma japono-filsko stranko. Vojska je takorekoč končana, ker Japonci ne naletijo več na kakršenkoli resen odpor. Jaoonske predstraže so se pojavile že 12 milj vzhodno od Pekinga pri Tungčovu. Na Peking že padajo bombe iz letal. Na odpor ni misliti. Vkora-kanje japonske armade, ki naj podpre japonofilsko vlado v mestu, je samo še vprašanje par dni. Japonski softzmi Tokio, 19. aprila. Japonska vlada je protest sovjetskega ljudskega komisarja Karahana zaradi sporov na progi vzhodnokitajske želcznice zavrnila, češ, da se ti spori tičejo izključno le ruske in mandžurske vlade, ki da skupno upravljati to progo (!). Japonci mrzlično utrjujejo Porih Arthur Tokio, 19. aprila, tg. Japonsko mornariško ministrstvo objavlja, da bodo v četrtek zopet uredili mornariško bazo Port Arthur, katero je Japonska pred 11 leti opustila. To je Japonska sklenila žo lansko jesen, pa je svoje priprave prikrivala. Mornariški bazi v Port Arthurju bodo zaenkrat pride-lili dve križarki, eno ladjo malico za letala, enega mimonosca Ln sedem rušilcev. Ta sklep se utemeljuje s tem, da je treba zavarovati promet v mandžursko državo in iz nje in diti japonsikemu visoko-morskemu ladjevju močno ope acijsko bazo. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da port arthurska luka lahko nudi Japoncem silne ugodnosti, če pride do zapletljajev s Kitajsko. Tokio, 19. aprila, tg V Pekiv'u je silna panika, vse beži iz severnih pokrajin n se umika proti jugu, ker prihajajo japo ska izv^dna letala že do neposredne okolice Pekinga, Japonci so iz zraka bombardirali Tungšu, ki leži samo 13 milj vzhodno od Pekinga. Krdelo 30 japonskih letal je porušilo del mesta Latingšien. Japonska ofenziva je prodrla do Anšana in Šimena, jugozapadno od Šang-hija. Japo'.*ke predstraže so pror'rle do reke Luan, kjer se na nasprotnem bregu reke zbirajo kitajske čete k obrambi. Protižidovski izgredi v Černovicah - ICO ran en h Lvov, 19. aprila, ž. V čcrnovicah je prišlo včeraj do težkih antisemitskih izgredov. Okrog 250 nemških in ukrajinskih antisemitov se je zbralo na glavnem trgu in pričelo pretepati pasante. Ramenih ie biln nad 1ПП ПСО.Ц A Цч/lo Pnirs^îni ел bili ranjeni Judje. Šele, ko je prišlo vojaštvo policiji na pomoč, sc jc posrečilo vpostaviti гсЛ. A.rctiraJi so 20 demonstrantov. Ljubljanski proračun sprejet 46 milijonov Din izdatkov - Ostra kritika dr. Pippenbacherja Ljubljana, 19. aprila. Danes ob 5 popoldne se je pričela proračunska seja ljubljanske občinske uprave, ki so se je udeležili skoraj vsi občinski svetniki, vendar pa je še odprto vprašanje, če je seja pravno sploh veljavna, ker je bilo od 49 odčin-skih svetnikov z županom vred prisotnih le "2. Občinski svet pa izrecno določa, da mora biti podana dvetretjinska večina. Sejo je otvoril župan g. dr. Pue. V imenu banske uprave jc prisostvoval seji inšpektor dr. Justin. V svojem poročilu se jc župan spomnil najprej treh umrlih ljubljanskih meščanov, namreč gg. Marčana, Kavčiča in Zaailjena. Občinski svetniki so jih počastili s tem, da so vstali. Proti revizijonistom Župan je nato podal odločno izjavo, ki zavrača načrte mednarodnih rcvizi jonistov. Po teh načrtih bi bila najprej razkosana Slovenija. Toda vedo naj vsi. ki se jih tiče, dn se bo dalo to izvesti le preko naših trupel. Večja krivica se jc zgodila nam. kakor drugim, zakaj nam so mirovne pogodbe vzele tisto, kar je bilo tisoč let naše. drugim so pa vzele tisto, kar ni bilo nikdar njihovo. Nn vse take načrte moremo odgovoriti le: sNe in stokrat ne«. Izjavo g. župana je občinski svet sprejel z odobravanjem na znanje. Proračunski ehspoze Tavčarja Nato je podal načelnik finančnega odseka obširno poročilo k proračunu. Poldrugo uro je trajalo čitanje njegovega ckepozeja. Poročilo v glavnem navaja: Proračun mestnega zaklada za leto 1933 izkazuje potrebščine 46. 139.075 dinarjev in prav toliko tudi pokritja Nove davščine se ne predlagajo. Nekatere dosedanje davščine 6e celo znižujejo in je posebno izpadek na trošarini zelo občuten. Sestavljen je pa proračun tako previdno, da je v vseh svojih partijah in pozicijah tudi realno izvedljiv. Mestni uslužbenci Sedanja občinska uprava, je leta 1931 uveljavila novo službeno prigmatiko in z njo novo prevedbo vseh mestnih uslužbencev. število mestnih uslužbencev se v zadnjem letu ni bistveno spremenilo, ker so bila oddana le izpraznjena mesta. Pomnoženo jc bilo nekoliko le število dohodarstvenih uslužbencev, vsled ureditve nedeljskega počitka ter število juristov in zdravnikov. Vseh mestnih pragmatičnih uslužbencev je 414. katerih prejemiski znašajo 13,371.588 dinarjev, ali 15.51% v primeri s celotno proračunsko potrebščino mestnega zaklada in mestnih podjetij. Pogodbenih uslužbencev je v. mestni službi 176. ki prejemajo na plačali 1. 682.706 dinarjev, ali 1.95% cclotnc proračunske potrebščine. Vseh mestnih aktivnih in upokojenih uslužbencev je 684, ki prejemajo 18,637.159 Din ali 21.62 odstotkov celokupnc proračunske potrebščine. Veliko skrb povzročajo rapidno naraščajoči izdatki za pokojnine, ki so narasli od leta 1929 do leta 1933 za preko 300.000 Din. V bodočih letih je pričakovati celo še večji porast pokojnin. Delo pri mestni občini silno narašča. Leta 1914 je bilo na magistratu vloženih komaj 40.000 spisov, lansko leto pa 87.000, to je več kot šc enkrat toliko, osebje pa sc jc povišalo le za tretjino. Novi občinski zahon Tekom letošnjega leta se nam obeta definitiv-na zakonita organizacija mestnih občin. Podeželske občine so že dobile svoj zakon. Organizacija mestnih občin sc bo uredila s posebnim zakonom. To ni potrebno samo zato, ker so večja mesta predstavnice obče upravne oblasti prve stopnje, ampak tudi zato, ker imajo mestne občine po socialni in kulturni strukturi svojega prebivalstva mnogo širši in kompliciranejši delokrog dela nego podeželske občine. Samouprava ne sme biti beseda, ki ne bi fmela dejanske vsebine. Državna nadzorstvena oblast jc danes prekoračila meje rednega in zakonitega nadzorstva in je postavila posebno v finančnem pogledu mesinc občine pod neke vrste kuratelo. Z novim zakonom mora biti zagotovljena pravna sigurnost, ki je potrebna za smotreno gospodarsko, kulturno in socialno komunalno delo, a prav tako finančna stabilnost. Za razne posle prenešenega delokroga je Še leta 1928 plačevala mestna občina le 380.000 Din. Seveda pa pri tem niso všteti stvarni in osebni izdatki za upravo oblasti prve stopnje. Od leta do leta so se pa posebni stroški za posle prenešenega delokroga skokoma stopnjevali Leta 1932 so znašali že 1,368.787 Din, ko so se predpisale visoke dotacije za policijo in sresko načelstvo. Pa to še ni bilo dovolj. Z zakonom sc je prevalilo na mestno občino stanarine učiteljstva, ki znašajo okrog 600.000 Din, z zdravstvenim zakonom pa bolniško oskrbni stroški, ki znašajo 2C0.000 Din. Ako sedaj upoštevamo še izdatke za žensko gimnazijo, katere bi bila država obvezana nositi in ki znašajo 1,400.000 Din, dobimo naenkrat ogromno vsoto 4,400.000 Din, katere troši občina za stvari, ki se nc bi smele prevaliti v njeno breme. Inkorporacija okoliških občin V mnogih ozirih že danes predstavlja Ljubljana s svojo bližnjo okolico ekonomsko in socialno enoto. Pa tudi s svojimi komunalnimi napravami, kot vodovodom, elektriko, kanalizacijo, cestno železnico, posega Ljubljana v sosedne občinske teritorije, Moramo zagovarjati le inkorporacijo onih delov okoliških obin, ki imajo že danes izrazito mestni značaj. Mnenja smo, da se brez zadržkov lahko in-korporira k Ljubljani k. o. Zgornja Šiška in k. o. Dravlje do ceste Št. Vid v Dolnice, celo občino Vič, naselje Rudnik, k. o. Štepanja vas, k. o. Moste in Vodmat in z ozirom na bodoči aerodrom tudi del k. o. Slape v občini Dev. Mar. v Polju Cesfe, kanali, mostovi, nasadi Za ceste, kanale, mostove in nasade smo v zadnjih petih letih vnašali v reden proračun pov-prččno po 8 in pol milijona dinarjev. S tem zneskom so se pa po večini izvrševala le redna vzdr-tevalna dela. Nova dela so šla predvsem na račun ■■1 l.,.1..1., 1. — 1,1 ..mi r\ nlnprf— fnnfl, —ft.nX,.-pUSUJll, nUlUAW, .vuua, ^.IV.UVU— skih prebitkov in državne dotacije za regulacijo Ljubljanice. ZGRADITEV CEST. Dolžina ljubljanskih komunikacij znaša danes čez 147 km. Od teh komunikacij je bilo koncem leta 1932 še vedno okrog 24 in pol km neizgrajenih. V zadnjih 5 letih je bilo v celoti zgrajenih preko 100 cest, ulic in trgov v raznih delih mesta. Razen tega so bila napravljena še razna pota in komunikacije, ki še nimajo svojih uličnih imen; med drugim ulice okoli nove carinske kolonije, deloma ulice vzdolž hiš Vzajemne zavarovalnice severno od Štadiona; na Barju je bil urejen 2 km dolg stradon na Bezlanu itd. Povprečnosti zadnjih let nam pravijo, da potrebuje cestna uprava za vzdrževanje obstoječih dn za napravo novih komunikacij okroglo 20.000 kub. m posipalnega materijala. V letih 1929-1930 je bilo votiranih za posipalni materijal do 1 milijona dinarjev. Vsled štednje je pa morala potem znižati izdatek za posipalni materijal, tako da je letos proračunjena le še vsota okrog 900.000 Din. ki se bo pokrila iz, dohodkov iz kuluka. Vsi nedostatki bodo odpravljeni, kadar bo večina ljubljanskih komunikacij tlakovanih. Koncem leta 1928 je bilo v Ljubljani tlakovanih ulic 8505 m. Koncem leta 1932 je pa znašala dolžina tlakovanih komunikacij 15.271 m. Položenega je bilo okrog 450.000 kv. m ti alta, V celem je v mestu od celokupne dolžine komunikacij tlakovanih 10.2%. Prav mogočno oporo za zgradbo komunikacij je dobila mestna občina iz sredstev kaldrminskega fonda. Z vštetim posojilom 16,400.000 Din za zgradbo carinarnic, je dobila mestna občina iz kaldrminskega fonda 82 milijonov Din. KULUK K stroškom za vzdrževanje in zgradbo komunikacij je dobila občina še izreden dohodek iz kuluka. Na postavi zakona o odkupnini za ljudsko delo na občinskih cestah, je občinska uparava pobrala kuluk za leto 1930 in 1931. Mestna občina je dobila do sedaj v celem iz, kuluka 2,141.9G7 Din. Od tega zneska so plačali davčni zavezanci 7, odmerjenim neposrednim davkom do 2000 Din okrog 1,200.000 Din, dokaz, da so kuluk plačali predvsem gospodarsko mali ljudje. Kanali. Temelj ljubljansko kanalizacije tvorita oba zbiralna kanala vzdolž Ljubljanice, kamor se stekajo vsi stranski mestni kanali. Dolžina vseli glavnih mestnih kanalov znaša danes okrog 62 kilometrov. V zadnjih petih letih je bilo 7.grajenih skoraj 22 km kanalov. Mostovi. V zadnjih petih letih je občinska upr. zgradila oziroma obnovila 17 večjih in manjših mostov. Investirana glavnica presega vsoto 3 milijonov Din. Pri leni je važno omeniti most na Opekarski cesti, na Groharjevi cesti, most pred trnovsko cerkvijo, most nn Opekarski cesti na Prulah. most pod Tranfo, Frančiškanski most in most 7,a bolnico. Regulacija mesta Po potresu leta 1895 je dobila Ljubljana svoj prvi regulačni načrt. Na prošnjo sedanje občinske uprave je leta 1929 izdelal mojster Plečnik splošni regulačni načrt mesta, ki dajo po svoji veliko-poteznosti najodličnejše oblike modernega modprla na ta način, da je dovoljevala gradbene garancije. Občinski svet je dovolil takih gradbenih garancij za 19.8S0.000 dinarjev. Od tega zneska je bilo doslej izrabljenih okroglo 16 milijonov dinarjev. V okviru občinskih gradbenih garancij je bilo zgrajenih 135 hiš. Občinska in privatna stanovanjsko akcija je omogočilu, da se je v Ljubljani od leta 1921 do 1932 zgradilo 1102 nove hiše s 3001 stanovanjem. Poleg tega je bilo v tem času z adaptacijami pridobljenih 313 stanovanj, tako, da je bilo koncem leta 1932 na razpolago dejansko 3314 novih stanovanj. Povprečna potreba je v letih 1921 do 1932 znašala 183 stanovanj letno, ali 2256 stanovanj v 12 letih. Ako sedaj upoštevamo, da je bilo od leta 1914 do 1920 zgrajenih 94 stanovanj, od leta 1921 do 1932 pa 3314 stanovanj, vidimo, da je v teh letih pridobila Ljubljana 3408 stanovanj. Statistično ugotovljena potrebščina po novih stanovanjih znaša za leta 1914 do 1920 1099 sta- , novanj, od leta 1921 do 1932 pa 2256 stanovanj; ] skupna potreba torej 3355 stanovanj. Teoretično ' bi torej koncem leta 1932 primanjkovalo šc 53 stanovanj. Ljubljanska občina jc zgradila v letih 1921 do 1929 preko 35% vseh novih stanovanj. S starimi hišami vred, barakami In šentpetersko vojašnico ima mestna občina 150 stanovanjskih J objektov, kjer stanuje 1064 strank s preko 5000 družinskimi člani, tako da stanuje skoraj vsaki ! 11 ljubljanski prebivalec v mestni hiši. Glede števila stanovanj je zadeva v Ljub- I ljani rešena. Odprto je pa boleče vprašanje najemnin. Nepopravljiva škoda je nastala, da se je fi- I nanciranje stanovanjskih akcij vršilo brez intervencije države v tem smislu, da bi se dajal državni kredit za zgradbo stanovanjskih hiš, oziroma dovoljevalo bonifikacije na obresti, da ne govorimo 0 kolektivnih nabavah cenenega gradbenega materijala. V Ljubljani so nastale cele stanovanjske kolonije, katere so zgradili nameščenci in delavci. Za svoje nove hiše bo letos mestna občina plačala od investirane gradbene glavnice 3,126.464 Din obresti, 1,793.612 Din amortizacije in 617.294 Din rednih vzdrževalnih stroškov, skupaj 5,537.370 Din. Na najemninah bo pa mestna občina prejela lc 3,053.350 Din, tako da nastane za mestno blagajno primankljaj 2,484.020 Din. V primankljaju jc pa zapopadena tudi amortizačna kvota 1,793.612 Din, vsota, ki za občino ni izgubljena, saj pomno-žuje mestno premoženje z razbremenitvijo dolga na mestnih hišah. Čisto izgubo pri mestnih hišah predstavlja razliko med primanjkljajem 2,484.020 Din in amortizačno kvoto 1,793.612 Din nastala diferenca, ki pa še vedno znaša veliko vsoto Din 690.408. Občina je dala za malo odškodnino na razpolago na Gaijevici 116 parcel, ob Vodovodni cesti 65 parcel, na Cesti dveh cesarjev 64 parcel in v Trnovem 27 parcel, skupaj 272 parcel, kjer povečini žc tudi stoje lične lesene in ometane hišice tistih, ki si v življenju niso mislili, da dobe lasten, čc tudi skromen dom. Gradili so sami, navadno s | -vojo družino, če so pa potrebovali kredit, je I mestna občina prevzela garancijo. Dovoljeno je bilo v to svrho od sedanje občinske uprave 1 in pol milijona dinarjev in reči moramo, da z redkimi izjemami izposojeni denar ti najrevnejši hišni posestniki v redu vračajo in to navzlic gospodarski in socialni krizi. Socialno skrbstvo Socialna skrb občine se pričenja pri mladini. Okoli 50 otrok, ki so zapuščene sirote, ali ki jih vsled drugih socijalnih okoliščin ni mogoče oskrbovati v domačem krogu, je oddala občina v dečje domove, zavode in vzgojevališča. V mestu in na deželi je bilo izročenih v rejo čez 40 otrok. Za vso to oskrbo Iroši občina letno 310X00 Din, Hotel Tivoli je odpovedan dosedanjemu najemniku in prav nobenega zadržka ni, da se izroči tej plemeniti svrhi. Skoraj pol milijona dinarjev izda obči«a letno ljubljanskim otrokom na podporah v denarju, obleki in obutvi in s preskrbo šolskih potrebščin in mleka v šolah. Preko 10C0 otrok je deležnih podpore mestne občine, ki bodi staršem le za skromno olajšanje pri preskrbi otrok. Redne podpore ne presegajo povprečja mesečnih 80 dinarjev. Dnevna dečja zavetišča 'nudijo pribežališče 200 otrokom, kjer so deležni nadzorstva, obeda in južine, vse za mali denar ali celo zastonj. Občina izda zato 200.000 Din. V počitniških kolonijah je letovalo lansko leto 220 otrok. Leta 1928 smo izdali za mladinsko skrbstvo 707.000 Din. Od leta do leta je pa potreba naraščala. Letos imamo v proračunu predviden izdatek 1,140.000 dinarjev. Z industrializacijo mesta in vsled kriz gospodarstva je posebno v zimski dobi v Ljubljani vsako leto večja armada brezposelnih-delavcev in nameščencev. V zadnjem času so se jim pričeli pridruževati tudi že mali obrtniki. Okrog 3000 brezposelnih oseb je preteklo zimo iskalo podpore v so-cijalno-političnem uradu. Za podpiranje brezposelnih imamo v proračunu predvidenih 200.000 dinarjev. Že danes pa vemo, da ta znesek ne bo zadostoval, ker tudi pretekla leta ni. V zimski dobi leta 1931-32 in 1932-33 je organizirala občinska uprava posebno pomožno akcijo. Mestna občina je podprla pomožno akcijo letno s posebnim prispevkom 200.000 Din, L»p uspeh je dosegel tudi prostovoljni prispevek delodajalcev in zaposlenih delavcev, ki je znašal po t oziroma pol dinarja od delavca na leden. Poleg prispevka mestne občine je dala pomožna akcija v letu 1931-32 v denarju 200.000 Din in v blagu 100,000 dinarjev. Leta 1932-33 pa v denarju 340.000 dinarjev in v blagu 100,000 dinarjev. Javne prireditve socijalno-političnega urada so pa prinesle leta 1932-33 43.000 dinarjev dohodkov. Za primerjavo še te-le številke: Leta 1928 je izdala občina za delavsko skrbstvo okroglo 200.000 dinarjev, leta 1931-32 pa s pomočjo pomožnih akcij 800.000 dinarjev. Letos imamo prvič v proračun vnešeno postavko za vzdrževanje delavskega doma. Stavba bo do jeseni zgrajena in izročena svojemu namenu. S po- 1 močjo mestne občine dobi v Delavskem domu zatočišče do 40 vajencev, v šentpeterski vojašnici pa v vajeniškem domu obrtnih organizacij do 100 vajencev. i Stroški m. starostne oskrbo delancsposob^ih in revnih ljubljanskih občanov etalno naraščajo. Leta 1928 smo v te svrhe izdali 2,385.000 dinarjev, letos pa smo morali preračunati znesek 2,700.000 dinarjev. Pri tem znašajo redne podpore za 911 oseb 1 milijon dinarjev in vzdrževanje 282 oseb v zavetišču za onemogle 1,100.000 dinarjev. V tujih zavodih je oskrbovanih 68 oseb, kar etane okrog 400.000 dinarjev. Zdravstveno skrbstvo Proračun zdravstvenega skrbstva, ki je ozko povezan s proračunom socijalnega skrbstva znaša 1,936.968 dinarjev, to je za okroglo 300.000 dinarjev več kot lani, Statistika mestnega fizikata kaže, da dosežejo Ljubljančani razmeroma visoko starost in je tudi umrljivost otrok na nizki stopnji, Mnogo dela ima mestni fizikat z organizacijo preventivnih mer za zaščito civilnega prebivalstva v slučaju vojne, zlasti ob priliki napada s strupenimi plini. Za organizacijo te obrambne organizacije je v proračunu vnešen znesek 300.000 Din. Za protituberkulozni dispanzer v Ljubljani prispeva mestna občina 100.000 dinarjev letno. Zelo pereče je vprašanje zgradbe nove mrtvašnice in mrliška veže na pokopališču pri Sv. Križu, Občinski svet je že sklenil najeti posojilo za zgradbo mrliàke veže. Denarna kriza pa preprečuje realizacijo projekta. Letos je mestna občina nastavila še troje zdravnikov. Prosveta in umetnost V šolskem letu 1932-33 je na ljudskih šolali v Ljubljani 4106 učencev, ki so nameščeni v 121 razredih oziroma pnralelkah. V šolah se mora po večini vršiti pouk menjaje po razredih in učnih sobah, dopoldne in popoldne, da ni nikdar pravega časa za zračenje učilnic. Položaj je feni težji, ker so na ljudskih šolah nameščene tudi meščanske šole, obrtno-nadal je-valne šole, otroški vrtci in pomožne šole. Na mestnih osnovnih šolah manjka v celem najmanj 30 učnih sob, da ne omenimo še manjkajočih stranskih prostorov kot konferenčnih sob, kabinetov za učila, telovadnic, delavnic in kopalnic. Dvoje novih ljudskih šol je nujno potrebnih: deška in dekliška šola za Bežigradom in dekliška šola v šentpeterskem, oziroma vodmat. ske mokraju. Z^ zgradi» šole za Bežigradom bi sc pričelo že lansko leto, ako bi bilo mogoče dobiti posojilo. Proračun za šolstvo izkazuje letos potrebščine 3,660.000 Din, približno toliko kot lansko in predlansko leto. Veliko obremenitev predstavljajo učiteljske stanarine, katere mora občina plačevati po novem šolskem zakonu. Ta neopravičeno od države na občino prevaljen izdatek znaša letos okrog 600.000 dinarjev in je občina za stanarine učiteljstva plačala v zadnjih treh letih preko Din 1,700.000. Obrtno-nadaljevalnih šol imamo v Ljubljani šest, e 54 razredi, 65 učnimi močni in s 1357 učenci. Tu ni vštet trgovski naraščaj, gostilničarji in grafiki, ki imajo svoje vzorno urejene obrtno-nadaljevalne šole. Preko tisoč-tristo učencev je pa brez lastnega šolskega poslopja in so s svojimi šolami gostje v že tako prenapolnjenih ljudskih šolali. Mestni dekliški licej je ustanovila mestna občina iz posebnih nncijonnlno-vzgojnih razlogov. V povojni dobi je bil pretvorjen dekliški licej v žensko realno gimnazijo. Občinska up^à-va je od leta do leta obnavljala prošnje, da se žensko realno gimnazijo podržnvi. Kot krivico zato smatramo,- da vzdržuje občina državi srednjo šolo. ki troši letno 1.400.000 Din. denar, ki bi bil nujno potreben /,a podvig zapostavljenega ljudskega šolstva, katerega je občina primo-rana vzdrževati. Subvencije v kulturne, umetnostne in znanstvene svrhe smo v letošnjem praračunu zvišali za 120.000 dinarjev, tako da predstavlja proračunana svota 625.000 dinarjev. Povišek gre predvsem v dobro subvenciji narodnemu gledališču. Za narodno galerijo je sedanja občinska uprava pričela v proračun vnašati redno letno subvencijo, ki znaša letno 80.000 Din. Mestne davščine Lani je občina prejela na davščinah skoraj 6 milijonov dinarjev manj dohodkov nego leta 1931. Samo trošarina je padla za 5 milijone dinarjev. Občuten izpadek imamo pri vodarini za 700.000 dinarjev, pri gostnščini 800.000 dinarjev, pri davščini na prenočišča 175.000 dinarjev in pri veseličneni davku 60.000. Občinska trošarina jc • predvidena v letošnjem proračunu z donosom 17,767.000 dinarjev. Aproksimativnn vrednost za konsnin obdavčenega blaga je leta 1932 znašala okrog 930 milijonov dinarjev. Tudi ljubljanski okoličani so predložili obširen predlog za znižanje trošarine. Predlagane spremembe so pa bile tako dalekosežne, da bi bilo resno ogroženo praročunsko ravnovesje. Zato tem željam občina ni ugodila. Okoličani eo i/.kupil i za prodano blago v Ljubljani v letu mleko so dobili 16,250.000 dinarjev. Tržnina je predvidena v proračunu z zneskom 1.379.000 dinarjev. Goštaščina bo donašala predvidoma 2 milijona 955.000 dinarjev. Kot lansko leto se bo pobirala za etarc hiše 4%, z a nove hiše pa 3% goštaščina. Kanalska pristojbina je odmerjena za stare hiše po 2% in za nove hiše po 1% s predvidenim donosom od 1, 334.000 dinarjev. Občinske doklade na državne neposredne davke so se do leta 1929 pobirale defirencirano po raznih davčnih vrstah. Od leta 1930 do 1931 so se po odločbi finančnega ministra doklade unificirale in sicer na 60%. Leta 1932 je občinska uprava znižala doklade na 50%. Letos je finančno ministr-stvo v svojih navodilih za sestavo občinskih proračunov izjavilo, da zopet pripušča diferenciacijo j občinskih doklad. Predlagamo zato, da se pobira v letu 1933 občinske doklade na državne neposredne davke v naslednji izmeri: 80% od zemljarine, 40% od zgradarine, 40% od pridobnine, 100% od rentnine, 90% od družbenega davka, 40% od kroš-njarjev in 40% 0d uslužbenskega davka tistih davčnih zavezancev, ki imajo preko 4000 dinarjev mesečnih prejemkov. Diferencirane doklade bi do-našale na zemljarini 98,640 Din, na zgradarini 2,008.832 dinarjev, na davku na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev 1,520.259 dinarjev, na rentnini 207.738 dinarjev, na družbenem davku 2,449.863 Din, na uslužbenskem davku 620.000 Din in na davku od krošnjarjev 1,409.000 dinarjev, skupaj 6,906.741 dînârjev. Od naknadno predpisanih davkov za leto 1932 pričakujemo še 93.259 dinarjev dohodkov, tako da bi dobila mestna občina od občinskih doklad vsega skupaj 7 milijonov dinarjev dohodkov. Nadaljevanje na 5. strani. SARGOV KALODONT Velikonočna redukcija med rudarji Trbovlje, 19. aprila. Kakor je TPD nameravala, tako je tudi storila. Za veliko noč je odpovedala delo nad 400 rudarjem v revirjih. Najhujša redukcija je bila izvršena v Zagorju, kjer je sploh največja revščina, in sicer je bilo tam odpovedano 167 rudarjem, v Trbovljah 125, v Hrastniku 110 rudarjem, na Ojstrem 10 in v Hudi jami 25, skupno torej 437 rudarjem. Odpuščeni bodo v glavnem samo kopači, ker je TPD pač sklenila, da bo znatno omejila število kopačev, in kar je najhujše je tudi to, da so odpovedani rudarji skoraj sami družinski očetje in da je odstotek samcev med njimi malenkosten. Skoraj nič ni vmes takih, ki bi mogli iti domov na kmete. Odpovedani so bili sami taki, ki so odvisni le od svojega bornega zaslužka. Po veliki večini so to sami starejši delavci, ki so leta in leta delali v rudnikih. Ti reduciranci bodo izgubili delo s prvim majem. Položaj v revirjih je obupen. Najhujše je v Zagorju. Ljudje irpe molče, vendar pa so skrajno potrti. Nekaj brezposelnih iz revirjev je dobilo delo na cesti Radeče do Št. Jurija pod Kumom. Toda delovne razmere so bile skrajno slabe, da brezposelni niso mogli niti spati, ker v razpadlih barakah še postelj ni bilo. Zaslužili so pa po 2.50 Din na uro. Delavci so se neznosnega trpljenja naveličali in so to delo zapustili. Edini izhod iz krize bi morda bil, če bi vlada pristala na to, da ministrstvo za rudnike in gozdove premesti one rudarje, ki so še zdravi, v kakšen državni rudnik, in sicer skupno, seveda nc tako, kakor se je dogajalo do sedaj, da morajo delavci mesece in mesece čakati na mezde in ponavadi niti barak nimajo za prebivanje. Drugi izhod bi tudi bil, če bi finančno ministrstvo potrdilo bano-vinski proračun, v katerem je določenih 24 milijonov Din za zasavsko cesto od Radeč do Litije. Sicer bodo ljudje na milost in nemilost izročeni strašnemu pomanjkanju. Položaj se bo še poslabšal, čc bo septembra nehala dajati hrano javna kuhinja, ki jo je odprla trboveljska občina s pomočjo TPD. V tej kuhinji sedaj dobiva dnevno hrano 250 otrok in okoli 200 brezposelnih. Sredstva pa zadostujejo samo še do septembra. Nekaj brezposelnih je sicer dobilo delo pri ba-novinskih in občinskih cestah, ampak to je le malenkostno olajšanje v vsem neizmernem trpljenju. Sedaj je odprt tudi most čez Savo, ki je popravljen in izročen prometu. Drugo vprašanje, ki zelo vznemirja trboveljske rudarje, pa je vprašanje sanacije bratovske sklad-nice. Sanacija bratovske skladnice ni mogoča, ker aktivni rudarji ne morejo plačevati prispevkov v redu, ker jih je malo in delajo povprečno po dva dneva v tednu. Možna bi bila sanacija le na ta način, da bi se davek 5 Din na tono premoga, ki ga plačujejo podjetniki, razširil na vso državo, in če bi se na ta način obdavčil tudi češki in angleški premog, ki se uvaža v našo državo. Ta davek pa naj bi se uporabil za sanacijo bratovske skladnice. Iz maščevanja ubil živinče Brezje nad Rajhenburgom, 17. apr. V noči od petka na soboto se je pojavil v hlevu posestnika Abrama neznani zlobnež ter mu zaklal pol leta staro telico. Ko je prišel v soboto zjutraj gospodar v hlev, je opazil, da telica nepremično leži na tleh. Ko je pogledal natančnejše je ugotovil, da je bila telica večkrat udarjena po glavi s topim predmetom, zraven tega ie pa imela še en vbodljaj z nožem, pod njo pa je bila strjena kri. Kdo je to storil, se ne ve. Očividno pa je, da gre • tukaj za čin maščevanja, ker sicer bi si bil zlobnež gotovo odsekal kak kos za praznike; tega pa ni storil in se |e zadovoljil s tem, da je uničil lepo živinče. Dobro bi bilo takega »prijatelja« izslediti in ga za njegovo dejanje primerno nagraditi. Razstava domačih živalic Tufsho-prometna razstava Dolenjske Ljubljana, aprila. Drušitvo »Krka« priredi ua ljubljanskem velesejmu v času od 3. do 12. junija tujsko prometno razstavo Dolenjske. Razstava bo obsegala več oddelkov: 1. tujsko-prometni (razstavljeni bodo reliefi, panorame, povečane fotografije krajev in naravnih krasot, jamarstvo in prospekti); 2. gradove (povečane fotografije, event. modele); 3. književni (pesniki in pisatelji Dolenjci, literatura o Dolenjski); 4. likovni (Dolenjska v upodabljajoči umetnosti); 3. zgodovinski (zgodovinske znamenitosti mest, trgov in gradov, meščanske garde itd., veliki možje Dolenjci) ; 6. gospodarski (zadrugarstvo. hranilnice, lesna industrija, tipični pridelki, obremenitve posestev, smernice za gospodarsko preosnovo) ; 7. vinski oddelek (dolenjska vina). Priprave so doslej v toliko napredovale, dn so obljubila svoje sodelovanje vsa dolenjska mesta in trgi kakor Litija, Radeče, Krško, Kostanje-vioa. Novo mesto, Višnja gora in Kočevje, pot "in vse toplice, kakor šmarješke, Čatežke in Dolenjske, in vse večje občine, kakor žužemlierk, Trebnje itd. Nekatere so že izrekle željo, 'Ia bi same uredile svoj oddelek, kar jim je >Krka< prav rada dovolila. »Krka* bo za to razstavo izdala prvi prospekt Dolenjske, nekatere občine pa bodo vrh tega izdale še svoje posebne p ospekte. Slično kakor Gorenjska išče tudi Dolenjska ublažitev sedanje krize v tujskem promo.u. V tom oziru je bila Dolenjska doslej vse pr več zapo stavljena. iPo statistiki Zveze za tujski promet je prejela Slovenija v zadnjih letih na t ijskem pro. metu letno okoli 100 milijonov Din Od tega denarja ni Dolenjska skoraj nič prejela. Zato je razumljiv najx>r Dolenjske, da se usmeri tujski promet tudi na Dolenjsko, ki po naravnih krasotah prav nič ne zaostaja za Gorenjsko. Robbov spomenik sv. Janeza Nep. pri sv. Florijanu v Liubliani Malo spomenikov se je tolikokrat preselilo kot Robbov spomenik sv. Janeza Nepomučana. Sv. Janeza N. so proglasili 1. 1721 za blaženega, I. 1729 pa za svetnika. Ker je svetnik umrl v Pragi v vltavskih valovih, so ga začeli častiti za varuha proti vodnim nesrečam in so zato radi postavljali njegovo soho na mostove ali na obrežja blizu mostov. Dunajsko cesto so pri nas gradili od 1720 dalje, most čez Savo pri Črnučah pa so postavili 1. 1724. V spomin, da se je delo srečno izvršilo, so postavili 1. 1727 kapelico ob severnem, torej levem savskem bregu blizu mostu. Soho sv. Janeza N. je izgotovil mladi kipar Francesco Robba. Dokler šo deželni stanovi za kapelico skrbeli, je bilo vse v redu. L. 1864 pa je bila kapelica že tako zanemarjena, da ni hotel nihče več prevzeti stroškov za popravila. Deželni odbor je sklenil, da poruši kapelico, spomenik pa ponudil ljubljanskemu magistratu, ki ga je res 1. 1864 prevzel in shranil. L. 1877 ga je magistrat ponudil župnemu uradu sv. Jakoba. Župnik Gustav Kosti ga je prevzel hi dal postaviti v desni kapelici pri Sv. Florijanu. Kipar Franc Zaje je oskrbel potrebna popravila, modelir Matija Ozbič iz Kamnika je napravil po-stament iz finega portlandskega cementa, pasar Robert Kaiser pa je naredil iz pozlačenega bakra zvezdni venec in palmovo vejico. Prve dni ma|-nika 1878 je bil spomenik postavljen in ob procesiji k Sv. Florijanu 4. maja 1878 ga je knezoškof dr. Janez Krizostom Pogačar blagoslovil. Tedanji alojzeviški prefekt, poznejši župnik Anton Doli-nar pa je napravil napis z dvojnim kronogramom: VIglL oLIM CVstos pontls saVI DIVe Ioannes sanCtl abhlnC fLorlanl DIgnVs soCIVS sls In deVVM (Slovenski: Sveti Janez, nekdanji buden varuh savskega mostu, bodi odslej vedno zvest drug ivetemu Florijanu.) Prva vrsta daje letnico 1727, druga pa 1878. Poleg sohe je bilo v obsavsko kapelico vzi-Janih tudi še osem marmornatih grbov odbornikov deželnih stanov: Gallenberg, Strassoldo, Auersperg, Lerchenfeld, Klopper, Gallenfels ta Hallerstein. Te dni se }e spomenik sv. Janeza Nep. preselil ia kapelic« med glavno ob duri« cerkve •». Florijana in postal tako viden vsem ljudem, ki hodijo mimo cerkve. Tako je tudi ta spomenik obhajal o veliki noči svoje vstajenje. Oglejmo si malo spomenik. Svetnik sv. Janez Nep. kleči oblečen v talar in roket, z levico drži razpelo, z desnico pa napravlja znamenje zaniko-vanja, kakor bi hotel reči: »Nikakor ne smerni« Angelček kleči pod njim in kaže s prstom na usta, češ, zaradi molčečnosti si postal mučenik, z desnico pa drži znak mučenišlva palmovo vejico. Pod tem kipom je še relief, ki uprizarja, kako rablji mečejo svetnika čez mostnice v Vltavo. Dva vojaka ga pehata čez most, tretji, načelnik, ga s sulico pritiska navzdol. Kip in relief sta iz čistega kararskega marmorja. Ko so polagali ob zvoniku kamenito oblogo, so odkrili tudi vzidani vogelni kamen, ki je imel v dolbini shranjeno srebrno plošico z napisom, da je Gabriel Eder 1. 1682 dal na svoje stroške sezidati ta zvonik. Napis je isti kakor na črni ploči na zvoniku nad vodnjakom, sam"» v drugem pravopisu. Ta se glasi: 1682. Gabriel Eder des innern Raths Verwandter hat diesen Thurm zu Ern des heiligen Floriani und zum Trost seiner und der Seinigen Seelen auferbauen lassen. Cerkev sv. Floj-ijana so Ljubljančani sezidali po obljubi. L. 1660 je v okolici pogorelo 20 hiš. V bližini na Gradu je bila orožnica s 500 do 1000 stotov smodnika. Ko bi se ta smodnik vnel, bi se vsa Ljubljana posula v prah. Od veselja, da se to ni zgodilo, so sklenili v hvaležni spomin sezidati sv. Florijanu na čast cerkev. Knezoškof Josip Rabatta je dal 27. jul. 1671 svoje privoljenje, magistrat pa 7. avg. 1671. L. 1672 so pričeli stavbo graditi, zvonik pa so dovršili 1682. Ko je cerkev sv. Florijana z vso okolico (58 hiš) 1. 1774 pogorela, so napravili zaradi silnega uboštva le zasilno streho, 1. 1840 pa so cerkev popravili in oskrbeli zvoniku streho sedanje oblike. V. Steska. Vlom v župnišče v Selih Kaj Je tat iskal pri pisatelju g. župniku Mešku? Za Jurijevo, prihodnjo nedeljo in ponedeljek, bomo imeli tu spet romarje iz Mežiške doline. Od Pliberka zaradi mej sedaj žal več ne prihajajo. A neki neznan romar je en teden preokupiral. Spal je v noči od velikonočne nedelje do ponedeljka v župnijskem skednju kakor sicer nekateri romarji. A v ponedeljek se je pobožni mož — moral je biti iz boljševiških dežel — na žalost zmotil. Ko so drugi ljudje lejxi šli ob 10 k sv. maši, je on vlomil v župnišče, In je vse župnišče natanko inspiciral. Služkinji je pobral precejšen prislužek, župniku vse, kar je zaslužil veîiko soboto, ko je od 8 zjutraj do 6 zvečer hodil tu po hribih od hiše do hiše kakor je tukaj navada, blagoslavljat velikonočna jedila. Poseben juriš je blagi neznanec izvršil na župnikovo pisalno mizo. Iz drvarnice si je prinesel sekiro, miz-nice vlomil — je mož li tesar ali mesar? Eno teh bodel ln je rokopise, korespondenco, mnogih let račune itd. razmetal po vsej sobi, da je bila gnusoba razdejanja res velika in grdal Denarja seveda ni našel. Pa je vrgel s pisalne mize krasen kip Leona XIII., drag spomin na sveto leto 1900, na Rim in sv. očeta. Seveda se je Leon XIII. občutno poškodoval. Ne dovolj. Tudi križ s pisalne mize, lepo ročno delo podobarja Goleša iz Selc nad Skofjo loko, je treščil pod mizo. Bog bo pa nekoč pobožnega romarja treščil pod mizo še vse drugače! Premetal je tudi vse perilo, v sosednji sobi obleko v dveh omarah. Pretekni! in razmetal je vse, hlepeč pač po denarju. Ja, draga duša, župnik pozna svoje žepe in vse kotičke bolje ko ti in išče tudi dostikrat v vseh žepih, pa ne najde denarja! Kako bi našel ti metulje ali jurije, kakor si morda upal! Čudna zmota! In glej. slavni Italijan Papini ricinovega olja. nakar sem začela bljuvaiti. Po zapravi, da je denar hudičevo blato, in kdor ga pri- vžitju salame je postalo slabo hidi mojemu možu, jemlje, se omadežuje. Ti si ga pa iskal s tako divjo j ki je tudi bljuval. Z možem sva nekaj klobase Ljubljana, 17. aprila V tako kratkem času še nobeno društvo ni razvilo tako živahne delavnosti, kakor se to lahko prizna agilnemu društvu »Živalca«, ki združuje v svojih vrstah okroglo 700 prijateljev tnalih živalic. Ze lani smo mogli ugotoviti izredno pridnost »Živalce«, ki je organizirala v Ljubljani nekaj usjie-lih razstav malih živali, ki so po svoje pripomogle k razširjenju teh najmanjših naših koristnih živalic. Letos nas je »Živalca« znova presenetila z velikonočno razstavo na velesejmu. Razstava je bila po pestrosti in popolnosti zelo posrečena. Tudi obisk je bil razmeroma zadovoljiv, čeprav bi bi! seveda lahko boljši. Razstava se je oficielno odprla v soboto dopoldne. Ooste je ob tej priliki pozdravil predsednik društva »Živalca«, g. Krištof. Poudaril je lep razvoj društva, ki prireja s tem že tretjo razstavo te vrste v Ljubljani v dobrem enem letu. Članov ima društvo že nad 700, članstvo pa še vedno narašča. Društvo je letos začelo izdajati tudi svoje glasilo, list »Živalca«. Nato se je predsednik v svojem govoru dotaknil vseh važnejših podrobnosti razstave, ki jc je potem obenem proglasil za odprto. Pri tem so bili navzočni za mestno občino vrtnarski referent g. Lap, za banovino g. ing. Venko, za kmetijsko družbo g. Kafol, v imenu velesejmske uprave pa g. ravnatelj dr. Dular. Razstavljenih je bilo skupno v 140 kletkah 185 kuncev, 13 skupin s 112 živali perutnine in 31 kletk perutnine s 84 živali, skupaj 196 živali perutnine ter 65 golobov. Zajce je razstavilo 56 raz-stavljalcev, perutnino 30 razstavljalcev, golobe pa 11 razstavljalcev. Vse živali je ocenila posebna komisija, ki je potem določila tudi nagrade najboljšim pasmam in živalim. Zajce in golobe je ocenjeval g. Leihs, predsednik dunajskega društva za rejo malih živali, ki se je v ta namen posebej pripeljal v Ljubljano. Pri oeeni je bil ocenjevalec zelo strog. Izmed zajcev je dobilo prvo nagrado 63 zajcev; drugo nagrado pa so dobili 3 zajci. Izmed zajčjega rodu je bil na razstavi pač najlepši in najtežji zajec belgijski orjak, last g. Stre- 14 gospodarjev pogorefo Bučka, 17. apr. 1933. Danes okrog 11 dopoldne je začelo goreti v vasi Rogačice, župnija Škocijan pri Krškem. Kakor bi trenil, je bila vsa vas v ognju, ker je vlekla huda burja; razen treh majhnih hišic, je zgorelo vse: gospodarska poslopja, orodje, žito, kmetijski stroji, obleka, živež, denar, en par konj, en par juncev in več prešičev. Ker je suša, je vse suho ko poper. Ljudi je bilo malo doma; gasilcev od nikoder nobenih. Škode je več ko 1 milijon Din. Vzrok škode ni znan; najbrže neprevidnost z vžigalicami. Pokvarjene salame so nevarne Ljubljana, 10. aprila. Danes dopoldne se je na okrajnem sodišču vršila zanimiva razprava proti Breskvarju Ivanu, mesarju na cesti v Mestni log št 1. Mesar Breskvar je bil obtožen, da je prodajal v svoji mesnici pokvarjene salame. Na današnji razpravi je Breskvar izjavil sodniku g. Goelarju sledeče: »Imel sem res v svoji mesnici naprodaj tudi salame in sicer kakih 5 kilogramov, ki mi jih je zaplenil g. veterinarski svetnik Rigler. Bile so to domače salame iz govejega mesa, ki sem jih imel stalno v mesnici. Bile so stare 1 do 2 meseca. Jančar Angeli klobas nisem prodal jaz, pač pa morda moja žena. Nekaj teh salam sem tudi razdal otrokom. ker sem vedel, da so bolj slabe.' Zaslišana je bila tudi priča Angela Jančar, žena mizarskega pomočnika, stanujoča na Cesti dveh cesarjev : »Če se ne motim, sem šla 13. marca v mesnico g. Breskvarja, kjer je bil sam navzoč, ter ga prosila, naj mi da nekaj dobre salame. Dejal mi je, da je salama dobra in da bom ž njo gotovo zadovoljna. Ko sem prišla domov, je moj mož začel jesti to salamo ter jo ponudil tudi meni. Pojedla sva oba približno enako količino salame. Pol ure nato sem šla na obisk k neki sosedi, kjer mi je nenadoma l>ostalo slabo. Šla sem takoj na zrak. kjer mi je malo odleglo; nato sem se vrnila domov. Ker mi sena, uradnika OUZD v Ljubljani. Ta zajec teht» 8.70 kilogramov ter je bil nesporno priznan za šampijona vse razstave. Ce vzamemo razstavo tudi s številčne strani, je bil z zajci na razstavi najboh zastopan g. Franc Magister iz St. Vida, ki je ime na razstavi kar 18 zajcev. Med temi zajci jih j( 13 dobilo prve nagrade, trije izmed njih so bil priznani celo za zmagovalce Ze omenjeni g. Stresen je postavil na razstavo 14 zajcev, ki so dosegli od 1400 dosegljivih točk skupaj 930 točk. Oo 14 zajcev jih je dobilo 7 prvo nagrado. Pri golobih je dobil največ nagrad g. Petelin Ivan iz Ljubljane, in sicer 7 prvih in 13 drugih. Veliko pozornost na razstavi so vzbujale kokoši vseh pasem. Razstavljale! so se v resnici potrudili, da so pokazali najlepše in najboljše živali, ki so med obiskovalci upravičeno vzbujale splošno pohvalo in priznanje. Med skupinami moramo posebej omeniti grahaste plimatke, ki so /nane kot dobre jajčarice ter nudijo tudi zelo dobro meso. Izmed te skupine kokoši je razstavil najlepše živali g. Kostmfin iz Vižmarij. Najlepšo kokoš te pasme pa ie pokazal g. Cesar Julij iz Celja. Zelo dobro je bila na razstavi zastopana tudi kokoš pasme Rode-Island. ki je prav tako dobra jajčarica, zlasti pozimi. Najlepši petelin izmed te pasme je bil na razstavi petelin ge. Wolf Mici iz Sv. Petra v Sav. dolini. Kot skupina pa je bila v tej pasmi najlepša skupina ge. Gnjezda Tilke iz Ljubljane. Obiskovalci so se močno zanimali tudi za črn« kokoši orpington pasme, ki jih zlasti goji g. Adam-čič iz Most pri Ljubljani. Te kokoši so pri nas že zelo znane, ker vale izredno lepa jajca. Najboljšo oceno izmed vseh kokoši na razstavi pa je dosegla štajerska kokoš g. Hartmana iz Celja. Aled prav dobrimi kokoši smo videli lepe živali Leghorn j>asme. last g. Anžina iz Toinače-vega in g Inkreta iz Sinkovega turna. Vso pohvalo zasluži tudi skupina kokoši iz kokošarne ge. Lili Piatnik iz Radeč pri Zidanem mostu. Veliko po-zornost je vzbujal tudi lep Virginija puran g. Inkreta, dalje krasen diamantni fazan g. Petelina iz Ljubljane. Ta fazan jc dobil tudi prvo nagrado. mesa. V klobasi so bile plcsnobne bakterije ali toksini v velikanskih množinah. Ko so dali košček take salame |»oj>olnoma zdravi mački, je žival jxi za vžitju kmalu j>oginila. Salamo je potem preiskal tudi še kem. institut 11. z. v Ljubljani, ki je ugotovil v salami kar tri vrste strupov (ptomainov): kada-verin v veliki množini, malo strupen, ki povzroča bruhanje: mylotoksin v malih množinah ,zelo strupen; putrescin, v malih množinah, ге1оч strupen. Zavživanje takih klobas povzroča bruhanje, v večjih množinah pa lahko nastopi tudi smrt. Izvedenec g. Rigler je poudaril, da je bilo meso, iz katerega so bile salame izdelane, lahko poj>olnoma zdravo ob zakolu živine, pokvarilo pa se je brez dvoma pozneje, preden je bilo podelano v salame. Povedal je dalje, da je moral v podobni zadevi pri istem mesarju uradovati tudi še pozneje. Ob tisti priliki je napravil [>ri mesarju Breskvarju hišno preiskavo, zaplenil.pa ie 3-1 kg smrdljivega razsoljenega mesa, ki je bilo najbrž pripravljeno za novo izdelovanje salam. Tako meso se smatra pri mesarju za odpadek, ki se ne more prodati. Ko se zbere dovolj takega mesa, se napravijo iz njega salame. Tako meso je lahko čisto dobro; ako s predelavo mesar preveč odlaša, se meso kljub nasolitvi lahko pokvari, kakor se je to zgodilo v tem slučaju. Zato je Breskvarju potem prepovedal vsako izdelavo klobas, pregled mesa pa je poostril. Breskvar Ivan in njegova žena sta mu ob preiskavi odločno izjavljala, da po prvi zaplembi salam nisita več izdelovala salam, niti jih nista več prodajala. To izjavo pm je ovrgla mala 8 letna deklica, hčerka Ivane Bosler, ki je na prošnjo pokazala g. Riglerju in nje«rovemu spremljevalcu pot do mesarja, kjer je dobila salamo, katero ie potem jedla in tudi obolela. Za razpravo je vladalo zlasti v mesarskih krogih napeto zanimanje. Tem bolj, ker je bil to jwvi slučaj, da se je taka stvar obravnavala pred sodnijo. Sodnik je obsodil Breskvarja na 1000 Din denarne kazni, plačljivo v dveh mesecih po pravo-močnosti sodbe Če ta znesek ne bo plačan, ho mesar Breskvar 17 dni zaprt. Razen tega je obsojen mesar Breskvar nn plačilo stroškov sodnega postopanja, prizadetima Angeli in Francu Jančarju pa mora plačati vsakemu po 50 Din za prestane bolečine. Jančarjevima bo Breskvar preskrbel tudi drugo mačko, ker jima je prva po njegovi krivdi želodčna slabost ni ponehala sem spila. količino | 0(rfniIa; to ' zadnjo obvezi je Breskvar «prejel rtcinovemi olui. nakar sem začela bliuvaiti. Po za- prostovoljno K J vnemo, da si brez pameti in usmiljenja vse uničevali — Sreče na tem svetu selski župnik pač nima. Na Žili je dvakrat pogorel, enkrat so mu pokradli vso obleko nevarni laški dezerterji iz Trsta. Med vojno je bil v ječi, poldrugo leto v konfina-oiji- Potem od političnih nasprotnikov preganjan, pregnan, napaden in pretepen. Zdaj spet okraden. A morda dobro. Da ne pozabi, kje živi. Da v solzni dolimJ lo da maio pokoro dei«J vrgla tudi domači mački, ki je tudi začela bljuvati; čez par ur pa je mačka poginila. Za bolečine zahtevam 100 Din.< Izvedenec g. Rigler. mestni vet. svetnik, je povedal, da je po anamnezi sodil, da gre za botulizem. Radi popolnoma točne diagnoze pa je vendar |>oslal zaplenjene salame v preiskavo drž bakteriološkemu zavodu v Ljubljani. Tam so ugotovili, da je bil« saLuna izIIamlet«. Red B. Opera: »Nižava«. Goetuje Šimenc. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 8 zvečer »Skrivnostna šestorica«, tihotapci alkohola. Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. A 0 Velik cerkveni koncert se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila ob 4 popoldne pri sv. Petru v Ljubljani. Priredita ga obe ljubljanski okrožji (vzhodno in zahodno), sodelovalo bo 9 mešanih zborov (okrog 300 pevk in pevcev) iz ljubljanske okolice. O velezanimivem sporedu bomo poročali v prihodnjih dneh. Obsegal bo med drugim najlepše pesmi cerkvencga leta, med njimi nekaj biserov starejše dobe, ki bodo vprav v tako številnem zboru donele v pravi mogočnosti. Na koncert opozarjamo že danee in vabimo vse, ki jim je lepo cerkveno petje srčna potreba. O Proces proti ljubljanskim akademikom. Pred velikim senatom je bila za včeraj določena kazenska razprava proti osmim akademikom, juristom ljubljanske univerze, ki so obtoženi zločina po čl. 3., oziroma 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava je bila razpisana za 11 dopoldne. Ker so se ostale razprave zavlekle do 13.30, je bila ta razprava kot zadnja na včerajšnjem programu preložena na prihodnjo sredo ob 8.30 dopoldne v dvorani št. 79. Za razpravo vlada veliko zanimanje. 0 Vaša Prihoda je sestavil za svoj letošnji violinski koncert v Ljubljani naslednji spored: I. Beethoven: Sonata v g-duru op. 30, št. 3; 2. Schubert: Fantazija v c-duru, op. 159. Po odmoru zaigra Mendelssohnov Violinski koncert v e-molu op. 34 nato pa 3 skladbe lažjega značaja, a visoke umetniške vrednosti in sicer Dvorakov Slovanski ples v e-molu v priredbi Kreislerja, dalje Dvorakov Valček v a-duru in Paganinijeve Varijacije. Obe zadnje imenovani skladbi je priredil umetnik sam za violino in klavir. Na klavirju ga spremlja njegov stalni spremljevalec Oton Graef. Na razpolago so sedeži še vseh cen in vrst. Posamezni sedeži so od 40 do 8 Din, stojišča so po 7 Din, dijaška pa po 5 Din. Predprodaja se vrši v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Nepreklicno edini koncert slavnega umetnika v letošnji sezoni, bo v petek, dne 21. t. m. ob 20 v Unionski dvorani, Moško pravi teta Lenka: „K S/amiču vsi roko v roki! Danes p/iučna bo pečenka dobro obložena s cmoki!" 0 Zgradba delavskega azila je žc v toliko napredovala, da bodo mogli delavci v prihodnjih dneh že pričeti z obmetavanjem, ker so stene že dovršene. Delavski azil gradi, kakor znano, tvrdka ing. Dedek in siccr iz sredstev osrednje borze dela, zemljišče pa je dala na razpolago mestna občina. V domu, ki bo delavcem na razpolago še pred jesenjo, bodo tudi novi uradni prostori borze dela, dalje prenočišča za delavce in posebej za delavke. Azil bo torej nekakšen delavski hotel, kjer bodo mogli zlasti potujoči delavci prenočevati za majhen denar. Po drugih slovenskih mestih z industrijo je takšne domove zgradila največ zasebna dobrodelnost, zlasti katoliška, le Ljubljana je bila dosc-daj brez delavskega doma, ki ga dobi šele z zgradbo tega azila. 0 Dva ponesrečenca. V Spodnjih Kosezah se je vsedel v škal vroče vode triletni posestnikov sin Joško Kvedcr in se opekel po telesu. — V tovarni Remec v Duplici pri Kamniku je med delom padel in si zlomil levo nogo 36 letni delavec Ivan Kačar iz Volčjega potoka pri Kamniku. J. MAČEK LJubliana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in ob'ek za gospode ter deco 0 V Ljubljani umrli od 7. do 13. aprila 1933. Žan Katarina, 80 let, mesarica, Bohoričeva ul. 11. Juvan Pepca, 34 let, žena posestnika in klobučarja, Domžale, Ljubljanska cesta. Ogorelec Jože, bivši mestni delavec, Rimska c. 10/pr. Petrič Leopoldina, 54 let, šivilja, Vidovdanska c. 9. Snoj Anton, 68 let, posestnik, Ižanska c. 148. Oblak Franc, 42 let, uradnik pivovarne »Union«, Kettejeva ul. 3. Hayne Jo-zefina, 60 let, učiteljica v p., Zarnikova ul. 15/1. Malovrh Ivana, 71 let, bivša služkinja, Poljanska c. 16, Vrhovnik Jože, 45 let, poeestnik, Stražišče 57. — V ljubljanski bolnišnici umrli; Grošelj Terezija, 62 let, poljska dninarica, Brezovica 3. Burger Ksenija, roj. Beleteki, 42 let, žena mehanika. Cesta na loko 26. Starin Ana, 46 let. dninarica, Bišče 2. Fel-ber Irma, roj. Pechmann, 47 let, žena trg. potnika, Sv. Petra nasip 41. Osterc Anton, 81 let, mestni cestni nadzornik v p., Potočnikova ul. 8. Rašič Mihael, 73 let, delavec, Javornik, baraka 55. Kocmur Anton, 41 let, mizarski mojster, Spodnje Brezovo 23. Hočevar Avgusta, 2'A leta, hči kovača, Rašica II, občina Loka, okraj Laško. Zupan Ana, 1 leto, hči delavke, Gradec 58, okraj Litija. O Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi septembra zastavljenih predmetov in sicer za dra- Velikonočno zborovanje Slomškove družbe Za letošnje velikonočne počitnice se je zopet zbralo članstvo Slomškove družbe na zborovanje, 18. t. m., to pot pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Ob 8 je bila sv. maša, pri kateri ie prepeval ad hoc sestavljeni pevski zbor. Po sv. maši je bila pridiga o udejstvovanju učitelj-stva v Katoliški akciji. Nato se je vršilo v dvorani zborovanje. Predsednik Štrukelj je pozdravil vse od blizu in daleč, prav posebno še-čč. redovne sestre. Ker sc napoveuana predavateljica gospodična Milka Gulinova ni mogla udeležiti zborovanja in je zaradi tega odpadlo napovedano predavanje »Več erčne kulture!« je šolski upravitelj Štrukelj predaval o temi »Temelji in cilji vzgoje«. V predavanju, ki ho izšlo v »Slovenskem učitelju«, je predavatelj temeljito osvetlil temelje vsakršne vzgoje, ki vodijo do pravih ciljev. Trden temelj vzgoji pn mora biti geslo: ljubi Boga in svojega bližnjega. Da pa se pri vzgoji dosežejo pravi cilji, je treba posebne trdnosti volje. Predavatelj je naštel in nazorno opisal najboljše vaje za okrepitev volje, ki so vse usmerjene v lastno in samostojno otrokovo življenje. Po tudi vzgojitelj mora*biti osebnost, značaj. Le tak značaj je zmožen, da prepoji mladino s krščanskim duhom, iz katerega jo bo lahko vzgajati za Boga, domovino in državo. Označil je tudi dve rani na telesu sodobnega človeštva t. j. materijalizem in kapitalizem, ki sta zlasti v današnjih dneh velika ovira prave vzgoje. Zato je treba najprej skušati zaceliti ti dve rani, da bo vzgoja privedla do pravih ciljev. Treba je otrokom pokazati življenje kakršno je ter jih zlasti vaditi v dobrodelnosti, za kar je vsak dan in v vsakem primeru dovolj prilike. Tako bodo iz naše mladine jiostali srčno-kulturni ljudje, ki bodo radi dali Bogu kar je božjega in kralju kar je kraljevega. V debati se je sprožila misel, oa bo nn prihodnjem zborovanju, oziroma tečaju v velikih počitnicah predaval šolski upravitelj Pero Ilorn »O volji«, katero stvar že dolgo proučuje. Pri slučajnostih je bil razgovor o počitniškem zborovanju, oziroma tečaju, o duhovnih vajah za učitelje in učiteljice in o romanju v Rim. Nekateri so se tudi navduševali za večdnevni izlet nn Jadran. Za vse te prireditve naj se vsi oni, ki se zanje zanimajo, priglase odboru. Nato je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Popoldanske ure so združile Slonišknrje v prijetnem razgovoru na nebotičniku. Trbovlje Avtovožnje. Avto podjetniki so se sporazumeli, da bo zanaprej eden vozil vsak dan k jutranjemu vlaku proti Zidanemu mostu. Vozil bo vsak teden drugi, in sicer ob 6 iz Trbovelj, izpred restavracije na Vodah pa bo odhod ob 6.10. S temi vožnjami bo potujočemu občinstvu zelo ustreženo. Roko si jo zlomila žena klobučarja Cimer-mana, ko ji je spodrsnilo na stopnicah v domači hiši, da je padla. Pri tem se ji je zlomila kost v zapestju na levi roki. Smrtna kosa. V najlepši dobi 26 let star je umrl medicinec Krasnik Julij na jetiki. študiral je zadnje leto in praktioiral nn Golniku, da bi zdravil druge, a je njega samega pobrala zavratna bolezen. Prebijali so ga v Trbvolje, kjer je imel lep pogreb. Zadnji čas je smrt pobrala več starejših ljudi, samih upokojenih rudarjev; umrli so Razpotnik Ivan, star 62 let, Rozman Matija, 82 let, Benedikt Franc, 79 let, Supan Jožef, 63 let in Jazbinšek Mihael, star 68 let. Kap je zadela Pajk Terezijo, ženo rudarja, staro 57 let; na srčni napaki je preminul 19-letni Kastejic Jožef. — Naj počivajo v miru, preostalim pa naše sožalje! gocenosti 6. maja, za efekte pa 12. maja od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. © Opozorilo! Ena izmed članic Slomškove družbe je na zborovanju pozabila dežnik. Dobi ga pri tajnici A. Lebar, Jegličeva cesta 13. O Posledica pretepa. V bolnišnico se je zatekel 34 letni trgovski pomočnik Franc Špitaler iz Vošnjakove ulice. Špitalerja jc nekdo predsinoč-njim v gostilni pahnil na tla. Pri padcu se je Špitaler ranil na glavi. O Modne hlače — puntparce dobite najceneje pri Preekerju, Sv. Petra cesta 14. Pni vsakem vremena! PALMA 6UMI PODPETNIKE IN PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE Prinajqrùem vremenu éuAe ln> tojife TWçe.Na/veqa ксШ/ûwit in сепџбе шсШџаЉагбо. UoSi Ле 7гњ -гњакет. JUGOSl.nDElE*. S kolom po glavi Ljubljana, 19. aprila. Pasantje po Karlovški cesti, Starem trgu in Miklošičevi cesti so včeraj okoli 18 z velikim zanimanjem opazovali čudno eskorto. Dva orožnika sta v svoji sredi vodila okoli 25 let starega kmečkega fanta, ki je povešal pogled v tla, a v roki jè nosil v papir zavit debel kol. Eskorta je prišla peš z Iga. Aretiranec jc bil Lojze iz Kota, občina Stu-denec-Ig. Orožnika sta ga izročila v sodne zapore in danes se je proti njemu uvedla kazenska preiskava zaradi napada. Ozadje nad vse žalostnemu dogodku je naslednje: Posestnikov sin Valentin Križman se je po 22 na velikonočni ponedeljek vračal iz Štrumbljevc gostilne na Igu domov v Staje. Bil je miren in trezen. Domači so mu odprli hišna vrata. Kmalu pa je Valentin odšel iz hiše ven, da bi pogledal, kaj dela živina v hlevu. Ko je stopil na cesto pri domači hiši, ga je nekdo udaril z največjo silo s kolom po glavi. Zgrudil se jc na tla, zaklical je samo Se; »Na pomoč!« Obležal je nezavesten. Na glavi je imel hudo rano. Poklicali so z bližnjega Iga zdravnika dr. Maksa Bitenca, ki je Valentinu dal prvo zdravniško pomoč ter odredil, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer se še doigo ni zavedel. Bori se s smrtjo. O nočnem napadu so bili obveščeni ižanski orožniki. Začeli so takoj poizvedovati za napadalcem, ki so ga včeraj dopoldne izsledili v osebi omenjenega Lojza. Ta je orožnikom priznal, da je udaril Križmana po glavi. Šel je malo pozneje iz Štrumbljeve gostilne. Izpulil je kol iz neke ograje in ž njim tolkel po plotovih. Prišel je do Križma-novih in udaril je fanta. Kaj je bil pravi vzrok tega nenavadnega napada, bo pač dognala sodna preiskava. Vič Sherif-Župančič: Konec poti. Na belo nedeljo 23. aprila ob 8 zvečer bodo igrali v Društvenem domu znano Sherifovo vojno dramo v treh delih (šestih slikah) Konec poti v Župančičevem prevodu. Dejanje se vrši v zakopu nekaj dni pred polomom. Igra je polna tihe groze, prepletena z nežnimi liričnimi motivi, ki pa nam tragedijo še bolj ponazore. — Naj nihče ne zamudi prilike, da si dramo ogleda prvič na viškem odru. Vstopnice naj si preskrbi vsakdo že v predprodaji. Naznanila Podružnica SPD v Kranjski gori naznanja, da se vrši redim občni zbor v nedeljo, dne 30.' aprila, ob pol 2 popoldne v restavraciji »Černe«. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. Kulturni obzornik Kako bo z našo Narodno galerijo Narodna galerija se je letos na široko razgledala. Izpolnila je časovne vrzeli slovenske likovne umetnosti, tako da nam more danes nuditi celoten pogled na razvoj slovenske slikarske umetnosti od renesanse do današnjih dni. Do letošnjega leta je namreč imela NG le sledeče tri oddelke: moderni del (impresionisti), grafično zbirko ter zbirko mavčnih odlivkov po antičnih plastikah. To leto (v februarju) pa je NG prevzela iz Narodnega muzeja muzejsko last (82 slik, v glavnem dela starih baročnih in romantičnih mojstrov, razen teh pa vrsto modernih mojstrov, realistov in impresionistov) ter zbirko iz škofijskega muzeja, ki je bila doslej deponirana v prostorih Narodnega muzeja. Tu je bilo 11 slik. Z obema novima prispevkoma, ki vsebujeta kajpada dragoceno vrednost, kani NG preosnovati starejši (renesančno-baročni) del galerije, ki bo nameščen v veliki dvorani Narodnega doma. Osnovo za to akcijo je dala znana zapuščina slik Karla viteza Strahla iz gradu Stara loka, sestoječa se povečini iz naših starih mojstrov. Ta zapuščina pomeni za NG mogočno pomnožitev in dopolnitev njene zbirke. Napovedano je bilo, da bo NG s tem novim obrazom slovesno odprta že meseca maja. Ne vem, kako daleč je že z reorganizacijo celotne slik. razstave od renesanse do danes; resnično je le, da slovenska kulturna javnost nestrpno pričakuje, da bi se vendar že enkrat razgledala po celotnem razvoju slovenske slikarske umetnosti. Sej štejemo Narodno galerijo med najvišje slovenske kulturne institucije, hram, ki predstavlja vse naše slikarsko prizadevanje in moč od početkov do danes. Zatorej mislimo, da bi bilo prav, da bi ta hram čiste umetnosti tako popularizirali, da bi bil znan slehernemu slovenskemu človeku Sirom domovine; v ta namen pa bi morala biti NG odprta ne le ob nedeljah, marveč sleherni dan, tako, da bi mogel stopiti v njene prostore vsak deželan, ki pride slučajno v mesto. Prav tako bi imeli dostop ob vsaki priliki obiskovalci iz Hrvatske in Srbije bodisi posamič bodisi v skupinah. In končno tujci, ki prihajajo zlasti v poletnem času v Slovenijo. Za le kakor tudi za SrboFirvate in Slovence z dežele bi morali viseti na kolodvoru (zlasti ob času vele-sejma) lepaki, morebiti z napisom: obiščite Narodno galerijo! Pa tudi po vseh križiščih in vidnejših mestih bi morali podobni lepaki opozarjati obiskovalce Ljubljane na naš kulturni zaklad. To delajo tudi veliki narodi. Prav tako bi morali poklicanci sestaviti katalog slik (nekak vodnik po galeriji slik), ki bi se prodajal obiskovalcem Nar. galerije. Sploh z reklamno besedo bi morali opozarjati tujce pa tudi svojce na svoje stvaritve, katere mogočno pričajo o kulturnem prerojenju Slovencev. Tako bomo vzbudili v svojih ljudeh narodni ponos, v tujcih pa priznanje, da smo poleg književne višine, znanosti, arhitekture itd. ludi v upodabljajoči umetnosti na stopnji, ki nas vzporeja z velikimi narodi. Pričakujemo, da bo izvedel občni zbor, ki se bo v kratkem času vršil, potrebne zasnove v smislu, kakor smo zgoraj nakazali. L. G. XI. mednarodni kongres P. E. N. ktubov v Dubrovniku Pripravijavnn dela za ta kongres, ki se bo, kakor smo poročali, vršil v Dubrovniku, dne 25. do 27. maja t. 1.. se bližajo svojemu zaključku. Pripravljavni odbor jc imel svojo sejo dne 9. in 10. aprila v Belgradu in jo najprej z zadovoljstvom ugotovil, V letošnjem proračunu je zastopniški eks-panzer zraetel kar za 900%, in sicer od 2000 na 20.000 Din. V prejšnjih časih, ko je bil tudi odvetnik mestni župan, ni mestna občina nikoli plačevala ekspanzerja.« (Proleeti iz vrst občinskega sveta.) »Prav gotovo vem. da blagopokojni dr. Ivau Tavčar ni nikoli nič računal.« (Zupan dr. Puc: »Saj je občinski svet sklenil pravdo proti «Obnovi»!;:) Dr. Pippenbacher: »Gotovo je, da mora mestna občina nosili stvarne stroške te pravde. Toda, če 'Obnova» pravdo zgubi, je treba stroške izterjati od - Obnove».« »Ne vem, kako da so reprezentativni stroški tako visoki, namreč 200.000 Din!« (Podžupan prof. Jarc: »Sokolski zlet bo k) Dr. Pippenbacher: »Ob takih časih pa naj župan stopi pred občinski svet in naj si izposluje potrebni znesek. Sicer pa imamo za to tudi proračunsko rezervo v znesku 400.000 Din. Lani smo jedli menda dvaikrat v »Zvezdi«. Jedli smo dobro, moram reči, toda jedli smo samo taki, ki bi kar lahko plačali sami. Stroške za tisti banket pa bi raje dali potrebnim. Dalje imamo tukaj tudi dispo-zicijski fond 50.000 Din. Ogledal sem si v Mariboru in sem videl, da je v tamkajšnjem proračunu za župana in podžupana določeno plače in repre-zcntaeijskih. stroškov skupno le 110.000 Din. V tako resnih časih ne da bi v Ljubljani žrtvovali v take namene tenko. Sem proti postavki 150 tisoč dinarjev za potne stroške. Vsakdo, kdor je na potovanju, lahko izhaja tudi s jx)lovico dosedanjih potnin, seveda, če je soliden, če pa časti Bakha, naj ga iz svojega žepa.« »Pri mestu je tudi preveč avtomobilov. Mariborski župan se je takoj, ko je nastopil svoje mesto, odrekel avtomobilu. Pri nas pa ima elektrarna avtomobil, ga ima fizikat, pogrebni zavod in ne vem še kdo. Vzdrževanje ničelnih avtomobilov stane 50 do GO.OOO Din. Mislim, da je ceetna železnica ludi dobra in bi si te stroške prihranili. Avtomobili pa se smejo rabiti le za službene poklice.« (Medklic: »Imamo pravilnik!«) »Tedaj, ko smo pravilnik sprejemali, sem zahteval, da se vnese vanj ločka, da r,e smejo avtomobili uporabljati le za službene potrebe, pa je občinski svet molče prešel preko moje zahteve.« (Turk: »Kaj pa tisti, ki se vozijo s svojimi?«) Dr. Pippenbacher: Tisti pa naj delajo, kar hočejo, če so pa gentleinani, naj pa včasih odstopijo avtomobil mestni občini, naj počenja ona z njimi, kar hoče.« Govornik nato nadaljuje svojo kritiko prorn-čuna o šolstvu. Pravi, da je nujno potrebna šola v svetokrižkem okraju, kar pa tiče ženske gimnazije, pa govornik pravi, da je govoril z nekim načelnikom ministrstva, ki se je začudil, zakaj ni mestna občina že privedla pogajanj o tej gimnaziji z državo do konca. Minister nima nič proti prevzemu, le nekoliko več energije s strani meslne občine bi bilo treba in pa napraviti bi se mora! neki prizidek. ki ga mora mestna občina tako ali tako napravili.. (Tavčar: >Ta govor je bil «Pod lipo».«) Pippenbacher: »Ne, ni bil «Pod lipo», ker ne hodim v gostilno.« (Turk: »K «Štrajzlu» b:. prišel, pa bi vse zvedel!«) Nato Pippenbacher nadaljuje: »Gospodje, veste, koliko nas je veljalo tistih par kvadratnih metrov pri odkupu Lukmanove hiše. Govoril sem z gospodom, ki je imel vtis, da bi se dala ta hiša dobiti še ceneje, zn milijon, ne za milijon 300 tisoč dinarjev.« (Tavčar grozeče: »Če ste res za resnico, govorile bolj previdno o Lukmanovi hiši!«) l'ippenbacher: »Nekoč nam je bila ponujena Mahrova hiša. Tedaj se je javnost uprla, ker je zvedela za ponudeni znesek 5 milijonov dinarjev. Tisto vpitje je potem toliko zaleglo, da nam je bila kmalu potem hiša ponudena za nižji znesek, za 4,200.000 Din.« (Glasovi iz vrst ol€. svetnikov: »Slovenec« je pisal!«) Pippenbacher: »Mene to ne tiče! Vem pa, da je bila Mahrova hiša ocenjena na 2,700.000 Din. Zato jo skrajni čas, da se kreira pri mestni občini posebna nakupovalna komisija, ki naj omogoči, da se vsi nakupi vrše brez vsakega mešetarjenja. Gotovo je bil pri Mahrovi hiši tud! kak mešetark (Tavčar: »To je zloba od tako starega človeka!«) Pippenbacher: »Zato ste pa vi dosti mlad, ko se takega kažete!« (Tavčar razburjeno: »Kdo je to bil, vprašam?«) Nato Pippenbacher nadaljuje: »Mestna elektrarna ima jiroetore v Mahrovi hiši, za katere plačuje 150.000 Din. Enake prostore bi v lastni hiši dobili za 40.000 Din. Tam v oni ulici imamo palačo (govornik misli Kresijo), v kateri ima premožen mož skoraj četrtino palače v najemu in plačuje zanjo 100 do 120000 Din. Mestna občina vrže po nepotrebnem za najemnine okoli 400.000 Din in ta denar bi nam bil prav zelo potreben, zlasti v fond za pomožno akcijo.« »Omeniti moram še stanovanje. Ko so se pričela oddajati stanovanj v hiši na Poljanski cesti, vem, da se niso oddajala čisto po objektivni meri, da niso dobili samo potrebni in primerni stanovanja in ne vsi pod objektivnimi pogoji. Zato je j)otrebuo, da 6e izvrši revizija stanovanj, ker nekateri plačujejo drugače, drugi pa zopet drugače!« Likozar: »To ni res!« Pippenbacher: »Gospodu županu sem navedel dva taka primera in g. župan mi je priznal, da je en primer resničen, drugi pa ne. Vem za dva re-kurza, ki ležita žo celo leto, pa še nista rešena. Vem. da so primeri plačevanja najemnine, ki niso pravilni. Ugotavljati jih ni moja dolžnost. Tam imate seznam najemnin, pa poglejte in primerjajte jih.« Zanimiva razprava o тш&ктЦтцм uradništva Oddaja služb je ena najbolj črnih točk. Proti predpisom prngmatike nastavlja župan dnevničarje, ne da bi vprašal občinski svet. Tu odločujejo nekakšne ;yveze, in kdor nima nikogar, pa če. je tudi najboljše kvalificiran, ne bo dobil službe. Treba bo uvesti drugo metodo pri oddaji služb. Po protekciji se ne sme oddajati nobena stvar. Pridobivanje uradnikov od zunaj naj se izvršuje le v najnujnejših slučajih. Zato je treba spoštovati naredbo ministrstva in spoštovati lastne naredbe. Po programatiki bi se morale uslužbenke, ki se poroëe, reducirati, toda to se ni zgodilo in ostalo je pri starem, pri tem pa je ostalo toliko čakajočih brezposelnih. Ni čuda, če je predsednik personalnega odseka dobival anonimna pisma.« O dvoslužbarjih pravi, da je vsaka dvoslužba nemoralna za tistega, ki dobi to službo, in pa za tistega, ki da to službo. Referent je dejal, da uslužbenstva ni preveč. Toda nek mestni uradnik mu je dejal, da bi sedanje delo lahko opravila polovica sedanjega uradništva. (Medklic: >To je denunciacija«) Pippenbacher: »Je pa tako!« »Tudi poslovanje na mitnicah je treba pre-drugačiti. Tarifa naj bo obešena na vidnem mestu, dn se bo lahko vsakdo prepričal, če so odtegljaji upravičeni. Za to navaja par kon- ; svoje predloge. V zvezi z regulacijo Ljubljanice kretnih slučajev. Končno je odgovarjal na — ----------* — očitke jrp. mestnih uslužbencev, da jim iie privošči njihovega zaslužka. Dejal je, Če mislite, dn je mestna plača mestnega uslužbenca po osmih letih ista kot državnega po 35 letih, nimate pojma, kaj je pravičnost.« Nato je sjiregovoril o sokolstvu. Žup an pofasnme Dr. Puc mu je nato odgovoril sledeče: Govornih pri svojem govoru ni bil prežet s so-kolskicn duhom. Očita mu, da je glasoval za proračun, ko je bila prilika, povedati svoje mnenje. Glede svoje plnče 10.000 Din na mesec pravi, da je to isto, kot jo je imel župan pred vojno, in da je to prcdlngog« pred tremi leti opozicija. Razločil jc tudi, za kaj gredo izdatki reprezentacij.skega fonda. Sumničenjo cledc nakupa Lukcnanove hiše niso umestna, kar se je delalo na podlagi ocen. Za Mahrovo hišo ni nikdo mcšetaril. Do zaključka pa radi nesoglasja ni prišlo, čeprav je nakup absolutno potreben. Gled.e sprejemov v službo je izjavil, tla je to njegova zakonita nravica. Globoko obžaluje vmešavanje prejemkov občinskih uslužbencev v debato. Mestna občina noče korumpi-ranja uradništva. Končno je dejal, da ne sme prevladovati zavist. Drugi govorniki Za županom je govoril dr. Šubic, ki je obravnaval predvsem osebne izdatke. Pri mestnem zakladu znašajo osebni izdatki 21.6% vsega pro- računa. Prejemki so urejeni na podlagi pragmati-ke, ki je stopila v veljavo 1. julija 1931 in se je dobro obnesla. Sedaj je v mestni občini 508 uslužbencev s podjetji vred, od teh 414 pragmatičnih, 94 pa pogodbenih. Obširno govori o razmerju plač državnega uradništva do mestnega uradništva. Postavlja zahtevo, naj se vpokojenci izenačijo v prejemkih, kar bi pa zahtevalo okoli 800.000 Din letno. Občinski svetnik Kosem je govoril predvsem o sedmem poglavju, to je o socialnem skrbstvu. Kljub velikim izdatkom za to poglavje, so vendar vsi milijoni kaplja v morje. Za starostno preskrbo poudarja ponovno potrebo zgraditve novega zavetišča. V svrho odprave beračenja naj se uvedejo novi davki. Uvedejo naj se obvezni prispevki za podpiranje brezposelnih, kajti marsikaj bi se dalo še obdavčiti, n. pr. gramofoni, radio, zlasti pa alkohol. Redukcije pomenjajo samo povečanje brezposelnosti. Izjavlja, da se postavke za socialno skrbstvo ne smejo skrčiti in da bo glasoval za proračun. G. podžupan Jarc pledira za izvršitev označbe cest za avtomobilski promet, prouči naj se poraba svetlobnih znakov na cestnih križiščih, kanalizacija severnega dela mesta se mora nujno izvesti. Glede obč. dobav opozarja na svoječasne NE MORE OPUSTITI 1 Toda, kateri mladenič bi mogel drugače ravnati? Če vidi svoje prijatelje pri nogometu, takoj pristopi tudi on. A kašelj mu ne da miru in ga mnogokrat prisili prekiniti igro. Zakaj mu mati ne da ESI VAL A? Saj vendar mora poznati to uspešno sredstvo zoper kašelj. Dovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. št. 16562 od 29. XX. 1932. Koledar Četrtek, 20, aprila: Neža Montepulčanska, de- vica. Osebne vesti — Himen. Danes se vrši poroka Rudolfa Wandta, kuhinjskega vodje tvrdke Slamič na Gosposvetski cesti z gdč. Mileno Klasekovo, hčerko gostilničarja pri Štefanu na Miklošičevi ceeti nasproti Frančiškanske cerkve. Častitamo! — Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik VI. položajne skupine: inž. Milhofer Zvonimir, poverjenik, strojno odelenje Generalne direkcije v strojno odeljenje direkcije Ljubljana; uradnika VIII. položajne skupine: Zupanec Mihael, admin. uradnik, iz Pragerskega v Maribor glav. kol.; Oberlindtner Roman, prometni uradnik, iz Kotoribe v Laško; uradniki IX. položajne skupine: Blažič Rihard, prometnik, iz IIoč v Šmartno ob Paki; Aj-dič Karel, prometnik, iz Grosupelj v Škofjo Loko; Leskovic Ivan, j>rometnik, iz Moškanjcev v Maribor glav. kol.; Frischkovitz Maksimilijan, šef postaje Beltinci na Tezno; Dobič Jožef, prometnik, iz Brezno-Ribnice na Savo; Magajna Adolf, prometni uradnik, iz Videm-Krškega v Kotoribo; Mo-čivmik Srečko, prometnik, iz Ponikve v Hoče; Vi-žintin Anton, šef postaje Metlika, v strojno odeljenje direkcije Zagreb; X. položajne skupine: Kulčar Janez, pomožni prometnik, iz Sv. Jurija v Moš-kanjce. — Uradniški pripravniki: Znane Frančišek, iz BTežic v Zidani most; Grebenšek Edvard, iz Grosupelj v Sevnico; Gregorc Miroslav, iz Višnje gore v Škofljico; Jošt Boris, iz Videm-Krškega v Kotoribo; Segalla Adrijan, iz Videm-Krškega v Rimske toplice, Zavašnik Rudolf, iz Trbovelj v Videm-Krško; Stare Milan, iz Sevnice v Grosuplje; Žvan Anton, iz Medvod v Rogatec; Bernik Jože, iz Rogatca v Grosuplje, — Zvaničniki I. kategorije: Go-rup Karel, prometni zvaničnik, iz Ormoža v Ljutomer; Novak Andrej, prometni zvaničnik iz Škofljice v Ponikvo; Žabkar Karol, sklad, zvaničnik, iz Velenja v Brezno-Ribnico; Fischer Franc, sklad, zvaničnik, iz Kotoribe v MariboT glav. kol.; Lubci Martin, prometni zvaničnik, iz Save v Bistrico; zvaničnica II. kategorije: Lešnik Olga, kartant, iz Šmartnega ob Paki v Celie. — Dnevničarji: Pogačnik Ivan, iz Medvod v Zagorje; Kač Franc, iz Brežic v Sevnico; Drovenik Engelbert, iz Trebnjega na Dol. v Medvode. — Nameščeni so: za zva-ničnike II. kategorije: Kremenšek Vid, Ljubljana gor. kol.; Maček Alojzij, kurilnica Ljubljana, glav. kol.; Knechtl Peter, kurilnica Maribor; Vodnik Ivan, Ljubljana glav. kol.; Gornik Ivaa, kurilnica Maribor; Klančnik Josip, kurilnica Ljubljana, glav. kol.; Šebart Adolf, kurilnica, Maribor; Pavšek Ivan, Ljubljana, glav. kol.; Terpin Štefan, prog. sekcija, Maribor, koroška proga; Noč Valentin, prog. sekcija, Jesenice. PROTI SONČNIM PEGAM?., ЖВШШ je vedno nktualnejše vprašanje ureditev trga in brežin Ljubljanice. Zn proučevanje tega naj ee izvoli poseben odbor. Poseben odbor naj da tudi smernice zn reorganizacijo mestnega arhiva, knjižnice in muzeja, ki bo med drugimi služil tudi Iujskoprometlii propagandi. Dr. Jože Bohinjec razpravlja obširno o uradniškem problemu: je za izenačenje vpo-kojenccv, zahteva nov pravilnik zn delavstvo, Kovori o nevzdržnih razmerah v ljubljanski bolnišnici. Nastopa za izvajanje zavarovanja v lastni režiji. IJstanovi naj se namreč Jugoslovanska komunalna zavarovalnica. Proračun sprejet Na koncu so govorili šc občinski svetniki ing. Pavlin, Olup, Šterk. Lovša, Rcbek in dr. Fettich, ki jr predlagal posebno obdavčitev obiskovalcev kino gledišč in bi ta obdavčitev :la v podporo narodnemu gledališču. Sledilo je ;e precej ostro razjasnjevnnje med dr. Pippen-bacherjem in županom dr. Pucom. Dr. Puc je pozval dr. Pippenbacher ja, naj prekliče svoje trditve, če je Sokol. Dr. Pippenbacher lega niti ni mogel, tudi če bi hotel preklicati, ker je bila debata o proračunu nnto zaključena. Nato je občinski svet soglasno sprejel predlog finačnega odeeka s proračunom, za 1. 1933 proračunsko naredbo in naredbo za novo davščino nn vozila v vsej celoti, to je v višini 4(i.l°!9.000 Din zn rodni promet in 14!б9".(>00 Din za izredni promet. Občinski svet je nato nafrlo sprejel še proračune mestnih podjetij. Proračunska obravnava je bila zaključena ob eni ponoči. — Občni zbor ljubljanske sekcije JNU bo v ponedeljek 1. maja v Novem mestu. — Koroški in prekmurski vojni dobrovoljci imajo pravico do dobrovoljskih »uverenj«, če dokažejo, da so »pomagali doma pred 5. novembrom 1918 s požrtvovanjem in aktivnim sodelovanjem k narodnemu oevobojenju«, kakor je to razvidno iz sporočila ljubljanske dobrovoljske organizacije. — »Alga« za masažo proti revmatizmu, išiasu, bolečinah v kosteh, zbadanju in raztezanju mišic. Na dlan roke izlijte malo »Alge« in drgnite z njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masirani del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi še večkrat. 2e po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite najmanjše nerazpoloženje, drgnite lelo z »Algo«, ker je to lahko začetek težje bolezni, ki se z »Algo« odstrani. »Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din. — Boj za življenje je danes mnogo večji kot kedaj prej. Za naporno in intenzivno delo, ki ga zahteva ta boj, je potrebno zdravo telo in bistra glava. Izkušnja pa nas uči, da telo reagira na razburjanja in preobremenitve z glavobolom eli migreno in umevno je, da je s tem vsako ludi najlažje delo otežkočeno ako ne popolnoma onemogočeno. Te motnje se dajo kot vse druge razne bolečine telesa lahko in uaglo odstraniti z znanimi iPyramidcm« tabletami. — Hudo zaprtfe, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bo lečine v kolku, odstrani naravna > Franz Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. «Franz-Josc!- grcnčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i\trnčija slavi Hitlerjev rojstni dan 5400 Bavarcev v ječi Monakovo, 19. apr. Od 9. niarra do 5. aprila so na Bavarskem aretirali 5400 oseb. Večino od teh so odgnali v zapore pod pretvezo, da jih hočejo zaščititi pred napadi neodgovornih elementov. 1630 oseb so kasneje izpustili. Berlin, 19. aprila tg. Hitler bo jutri svoj rojstni dan obhajal v Berchtesgadenu, minister Giiring pa je sprejel nujno povabilo Mussoli-nija v Milan, tako da se je za danee sklicana važna seja kabineta odgodila do sobote. Sedaj pripravljajo samo vse potrebno za obhajanje 44. rojstnega dne Hitlerja, kateremu je Hin-denburg danes poslal svojo sliko v srebrnem okvirju z lastnoročno pisavo čestiko. Za Hitlerjev rojstni dan bodo priredili javno zbiranje darov, katere bodo porabili za brezposelne in druge potrebne osebe. V Berlinu in povsod drugod bodo priredili tudi druge prireditve, tako med drugimi tudi sijajne parade SA oddelkov in Stahlhelma. Državna vlada poživlja danes ves nemški narod, naj se v proslavo t. rojstnega dne Adolfa Hitlerja, odkar je državni kancler, pridruži oblastim in naj jutri povsod razobesijo zastave. Berlin, 19, aprila tg. V prusko varnostno policijo bodo v bodoče sprejemali samo take ljudi, ki pripadajo takozvaniin nacionalnim zvezam, ali |>a so jim vsaj blizu. Pruski notranji minister Goring je namreč izdal naredbo. ki pravi, da aiora vsakdo, ki prosi za sprejem v varnostno policijo, navesti dva poroka za svojo nacionalno zanesljivost. Rim, 19. aprila, tg. Pred rimsko-nemško kolonijo je izjavil Goring, da narod ne sme postati prešeren, da je treba najprej utrditi novo pozicijo. Čisto na zunaj ima Hitlerjeva vlada oblast v rokah, ve.-.dar je treba ie doseči sklenjenost nemškega naroda. Ker zmaga venča delo, je treba odpuščati in storiti vse, da se prepreči novo hujskanje in zapeljevanje. Revolucija bo iSele tedaj srečno končana, ko bodo vsi ljudje, kateri stoje danes še na strani, pridobljeni za narod in domovino. Neurath demšsitoniral? Berlin, 19. aprila, tg. V političnih krogih se čuje, da je nemški zunanji minister baron Neurath podal demisijo. Že v najbližjem času bo prevzel vodstvo zunanjega ministrstva podksincler Papen. Po odpravi prohibicije mani pijancev V teku prvega tedna, odkar je bilo dovoljeno točenje piva, so v New-Yorku popili 500.000 sodov piva, to je 600.000 hektolitrov. Ker šteje New-York sedem milijonov prebivaloev, je vsak prebivalec New-Yorka spil v teku tega tedna več kakor 8 litrov piva. Blagajnik občine New-Yorka je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo ta teden plačanih 445.000 dolarjev na račun občinske takse na pivo. Kar je posebno značilno, je to, da je pijančevanje po odpravi prohibicije zelo nazadovalo V Chicagu so popili sicer 100.000 sodčkov piva, toda aretacije radi pijanosti so nazadovale za 66% v primeri s prejšnjim tednom, ko je bila prolribicija v veljavi. V Filadelfiji so aretirali samo 12 oseb radi pijanosti, medtem ko je bilo prejšnji teden aretiranih 96. Te številke dokazujejo, da je bila prohibicija zdravju Američanov bolj škodljiva kakor koristna. Proces proti angleškim inženerjem v Moskvi Razsodba je bila mila Moskva, 19. aprila. Snoči je bila razglašena razsodba v procesu proti angleškim inženjer-jein in večjemu številu sovjetskih državljanov zaradi vohunstva in gospodarske sabotaže. Sodišče je obsodilo glavnega obtoženca inž. Thorn-tona na 3 leta ječe, inž. Macdonalda, ki je priznal svojo krivdo, na 2 leti. inž. Monkhouse, Nordwall in Kušni pa so bili obsojeni na izgnanstvo iz Sovjetske Rusije. Inž. Gregoryja je sodišče oprostilo. Ruski obtoženci so dobili vsak po 10 let težke ječe. Odmev v Rusiji Moskva, 19. aprila ž. Obsodba, ki je bila snoči zelo pozno izrečena proti obtoženim britanskim državljanom, je oila v vseh ruskih krogih sprejeta zelo hladno. »Izvestjac in »Pravda« pišeta, da je bila obsodba preblaea. »Pravda« med drugim piše, da je bil Anglež Lockhard. ki je bil 1. 1918 obtožen radi spijonaže, na podlagi svojih izkazov oproščen. Sodniki so mu verjeli. Ni pa dolgo tega. ko je I^ockhard objavil neko knjigo, v kateri je priznal, da je vršil spijonažo na področju sovjetske Rusije. Radi tega nihče ne more verjeti Angležem, ki so na teai procesu dokazovali svojo nedolžnost. »Izvestja« |>a zatrjujejo, da so obtoženci angleški inženjerji hoteli naprtiti sovjetski uniji vojno. Anglija napovedala bojkot ruskega blaga London, 19. aprila, tg. Angleški kralj, MacDonald in sir John Simon so bili še poroči obveščeni o razsodbi, ki je bila izrečena v Moskvi. Že prej pa so na posebni ministrski konferenci pooblastili zunanjega ministra, da odloči o ruskem uvozu. Najprej bodo iz seznama uvoznih dovoljenj črtali samo gotove skupine blaga, ker hočejo doseči revizijo razsodbe proti inženjerjema Thirntonu in MacDoraldu. Če bi se sovjeti pokazali pripravljene, je mogoča modifikacija, morda na ta način, da se umakne embargo. Angleško javno mnenje smatra, da je bila razsodba proti pričakovanju mila. Vendar pa je bil ves proces samo farsa. Nihïe v Angliji ne veruje v resnost priznanj. »Daily Tele-graph« zahteva revizijo procesa z vsemi sredstvi. ' Svrha procesa je b;la samo ta, da ruske oblasti prikrijejo ruskemu ljudstvu vzroke, zakaj se je načrt petletke ponesrečil. London. 19. aprila tg. Uradno poročajo, da bo posebna številka angleškega uradnega lista popoldne ob 15. uri objavila besedilo proglasa angleškega kral ja o prepovedi uvoza iz Sovjetske Rusije. Prepoved se bo nanašala na pri-! bližno 80% dosedanjega ruskega uvoza. Jack Dempsey, nekdanji svetovni prvak v boksanju, je pravkar prvi odprl pipo sodčka polnega piva. Okoli njega stoje »girls« neke restavracije v Broadway v New Yorku, ki je seveda dan odprave prohibicije primerno proslavila. Pravilnih o radio-pro&ramih Belgrad. 19. aprila. AA. Na podlagi čl. 6 "flredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva je prometni minister izdal pravilnik o emisijskih programih radijskih postaj v kraljevini Jugoslaviji. Glavni smoter radijskih postaj v Jugoslaviji je prosvetljevanje in vzgajanje z bsedo in glasom Razen prosvetno-vzgojne in estetsko-vzgojne naloge, ki jo imajo radijske postaje, pa morajo z vsemi svojimi sredstvi služiti nacionalni ideji. V emisijskih programih radijskih postaj morajo biti zastopane vse panoge znanosti in umetnosti, ki se dajo izraziti z živo besedo in zvokom, ki so sploš-noga pomena, pristopne, razumljive in zanimive za čim večje število poslušalcev. Ne sme se prezreti, da so emisijski programi namenjeni vsem slojem prebivalstva od kmeta do intelektualca: zalo se morajo tudi temu primerno sestavljati. V programih radijskih ]>ostaj bo v prvi vrsti zastopana glasba, in sicer nacionalna in slovanska, nato pa tuja glasba, ki bo pravilno in zdravo razvijala glasbeni okus. Vokalna glasba, ki se bo izvajala v situdijih radijskih postaj, bo v državnem Iz učiteljske službe Belgrad, 19. apr. 1. Iz 8. v 7. pol. skup. so na- Fredovali sledeči učitelji in učiteljice: Antonija orenta, Predoslje, Frančiška Plehan, Šmartno, Мата Piano, Šmartno, Rudolf Predsrn, Rogaška Slatina, Ana Menard, Žiri, Marija Mervar, Žuiemberk, j Valentina Merlak, Horjul, Andrej Perjevec, Loče, Rudolf Boje, Šafarsko, Janko Pogačnik, Celje, Antonija Pavlin, Tržič, Antonija Miklavčič, Studenec-Ig, Vlado Porekar, Ljutomer, Marija Pušič, Ljubljana, Julija Mlakar, Trbovlje, Olga Madon, Trbovlje, Frančišek Predan, Majšperk, Maks Pivc, Zreče, Janko Prelog, Mala Nedelja, Ivan Pečnik, Radeče, Vladimira Perhavc, Tržič, Vid Vrtačnik, Vojnih, Franc Zupančič, Veliki Gaber, Nikolaj Lahaj-ner, Kočevje, Ida Grossmann, Sv. Duh, Viljem Grundner, Radovljica, Ana Hicl, Ljubljana, Ivan Verčkovnik, Št. Ilj pri Turjaku, Marija Šeručak, Stranice, Ernest Vranek, Studence, Matej Vunder-le, Cven pri Ljutomeru, Alfonz Cajlhofer, Limbuš, Elizabeta Šolar, Poljčane, Pavla Zupanec, Nova cerkev, Josipina Omahen, Beltinci, Drago Černak, Jarenina, Marija Čuček, Nova cerkev, Josip Unfer-dorben, Žreče, Alojzij Rabič, Jesenice, Franjo Roš, Celje, Jožica Rustja, Kočevje, Ljudmila Binder, Dolnja Bistrica, Veronika Bolhar, Celje, Franjo Šega, Gomilsko, Franc Trošt, Dev. Marija v Polju, Angela Tomažič, Maribor, Ljudevit Komar, Ponikva, Ivan Rihter, Štrigova, Valentin Racinger, Gor-juše, Radoslav Komat, Ptuj, Janko Kokotec, Dohro-polje, Ema Kastelic, Tržič, Anten Kobentar, Radovljica, Anton Kriša, Stari log, Justin Kramar, Golo, Srečko Kristan, Leše, Franjo Rihar, Horiul, Vera Kumelj, Ljubljana, Janko Kokalj, Poljane, Cecilija Kržišnik, Žiri, Vlado Klemenčič, Velika Ne-delia, Pavla Godicl, Petrovče, Nada Fakin, Šmarje, Rudolf Golob, Mežica, Ruža Golob, Vuzenica, Ana Štrbenk, Črnomelj, Jože Štrubelj, Črnomelj, Sveto-nluk Stoviček, Ljubljana, Ernestina Šturm, Ljubljana, Marica Čeh, Mala Nedelja, Justina Toni, Ho-inec, Marija Trampuš, Ljubjjana, Marija Vraz, Sevnica, Pavla Beg, Trbovlje, Ivan Golob, Kamnik, Franc Grašič, Loška vas, Angela Sadar, Celje, Gabrijela Skok, Žiče, Hedvika Stojkovič, Kropa. Marija Jezovšek, Maribor, Franc Šolar, Loče, Martina Zupančič, Moste, Vida Doran, Dolenja Nemška vas, Alojz Čeme, Borovec, Franjo Raz-potnik, Angela Rot, Rečica, Vinko Ravnikar, Št. Gothard, Vinko Rupreht, Smlednik, Franc Bevc, Št. Vid pri Grobelnem, Marija Adamič, Toplice pri Zagorju, Arnuš Adamič, Toplice pri Zagorju, Bogoljub Blagojevič, Velenje in Marija Jugovic, Velenje. Dunajska vremenska napoved: Mrzlo, slabo vreme bo trajalo 6» dalje. jeziku in bodo izjeme dovoljene le v upravičenih primerih. Pri prenosih glnsbe iz tujih drihv se bo posebna pozornost posvečala prenosom glasbe iz prijateljskih slovanskih držav, zlasti glasbe višjega stila: koncertov, sonat, sinfonij. komorne in operne glasbe. V programih bo prav tako zastopana tudi književnost, zlasti jugoslovanska v vseh svojih strokah, iz tuje književnosti bodo pa prišla v programe dela nedvomno umetniške vrednosti, v prvi vrsti slovanska. Pri tem se bo morala posebna pozornost jx)svežati jezikovni čistosti prevodov in njihovi reprodukciji. pravilni izgovarjavi in naglasu. V sestavljanju podrobnosti programskih točk imajo radijske postaje avtonomijo v okvirju eor-njih določb. Za izvajanje svojih programov bodo radijske postaje zaposlile domače umetniške usia-nove in posamezne moči Irajno ali začasno proti nagradam na podlagi posebnih pogodb ali po sporazumu. Le izjemoma in v upravičenih primerih lahko sodelujejo tudi tujci pri izvajanju programov. Osebne ves f* Belgrad. 19. aprila. 1. Pri gozdnem ravnateljstvu je premeščen v rudnik Velenje Rudolf Krešič za rudniškega pripravnika, ki je bil do sedaj v železarni Vareš. Od ravnateljstva drž. rudniki v Ljubiji je premeščen k ravnateljstvu drž. rudnika v Zabukovco Meško Surc, pomožni skladiščnik 9. polož. skup. Upokojen je g. Gale Gustav, starešina s reškega sodišča v Žužemberku. Glavna Zadružna zveza Belgrad, 19. aprila. 1. Jutri dopoldne bo v eejni dvorani Glavne zadružne zveze konf renca te zveze, katere se bodo udeležili delegati posameznih zadružnih zvez — članic Glavne zadružne zveze. Na konferenci se bodo ustanovile sledeče sekcije: živinska, žitna, nabavljalno-konsumna in kreditna, ki bodo delovale pod okriljem Glavne zadružne zveze ter bodo pretresale vsa gospodarska vprašanja, ki spadajo v njihov delokrog. Na jutrišnji konferenci bodo za usitanovljene sekcije izvoljeni tudi odbori, ki bodo nato o svojem delu stalno obveščali upravni odbor Glavne zadružne zveze, mu dostavljali svoje sklepe in predloge, ki jih bo nato upravni odbor Glavne zadružne zveze predložil v razmotrivanje tudi kongresu >n glavni skupščini Glavne zadružne zveze. Za posamezne sekcije bodo na jutrišnji konferenci sprejeti tudi pravilniki, nakar bodo sekcije takoj pričele z delom. Tako bosta imeli svojo sejo jutri že živinska in žitna sekcija Oblastne zadruge za kmetijski kredit Belgrad. 19. apr. 1. V dvorani Delavske zbornice je bil danes dopoldne ô. redni občni zbor Oblastne zadruge za kmetijski kredit. Poročilo upravnega odbora vsebuje ugotovitev, da preteklo leto ni prineslo našemu kmetu nikakega zboljšanja gospodarskih razmer in se je nesorazmerje v cenah med kmetijskimi proizvodi in proizvodi, ki jih mora kmet nabavljati, samo še povečalo. Materialno stanje zadruge je sledeče: Gotovina znaSa 511.57958 Din. Posojila zadrugam znašajo 71 milj. 314.727.84 Din. Delež pri oblastni zadrugi znaša 2.391.150 Din. Dne 31. decembra 1932 je štela oblastna zadruga 366 zadrug in 24.644 zadrugarjev. Število zadrug v preteklem letu ni narasllo. Debata. ki se je nato razvila, se je v glavnem sukala okoli spora, ki ie pred kratkim izbruhnil in ki ar še vedno vodi med Glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug in Oblnntno zadrugo zn lcmet kredit. Smrt poljskega Habsburžana V Žywiecu na Poljskem je umrl 73-letni Karel Štefan Habsburg, iz rodoviue Habsburžanov. Med vojno je bil po sporazumu med Dunajem in Berlinom določen za vladarja bodoče poljske države pod okriljem Dunaja in Berlina. Ko se je osnov.ila samostojna poljska republika, je Karel Štefan Habsburški umaknil na svoje imetje in postal dober državljan poljske republike. Bil je zelo darežljiv in je rad podpiral poljske kulturne ustanove. Njegovi otroci so se poročili s Poljaki, oziroma Poljakinjami. Nekateri so se tudi borili na strani Poljske proti boljševikom. Jubilejna svetinja, ki so jo dali izdelati na Dunaju v spomin na 100-letnico rojstva glasbenika Janeza Brahmsa. Velika tovarna čevliev v Sibiriji V glavnem mestu Sibirije Novosibirskuje so te dni pričeli graditi veliko tovarno čevljev, ki bo i lahko dnevno izdelala 4500 parov čevljev. Proiz-i vodnja bo v tovarni popolnoma mehanizirana tako, da bo razmeroma zaposlila malo delavskih moči. V smislu načrta morajo tovarno dogradili do prihodnjega leta. Knjižnica za slepce v Pragi Te dni so v prostorih osrednje knjižnice v P-agi odprli tudi velik oddelek za slepce, ki ima 2500 knjig. Po večini so to dela iz češkega lepo-■ slovja, vendar so med knjigami tudi dela tujih j pisatelje- Tudi strokovne knjige so vmes. Mnogo je tudi življenjepisov slepcev. Poleg knjižnice je posebna iulnica za slepce. Splošno računajo, da j bo to čitalnico obiskovalo okoli 400 praških slepcov Razkritja iz grškega samostana „Viharno morje'4 V samostanu, ki so mu nadele grške redov, niče skrivnostno ime »Viharno morje«, je grška policija odkrila kaj čudne reči. Ko so prišle pritožbe na državno tožilstvo v Atene o čudnih obredih, ki se vršijo v tem samostanu, je državno tožilstvo odredilo strogo preiskavo, ki jo zdaj vodi pieiskovalni sočnik s pomočjo policije. Sodnik je našel v kleti okostja mladih 'edovnic, ki so bile tam pokopane Med temi je bila tudi 16-letna redovnica. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da manjkajo nesrečni redovnici vsi zobje. Sodnik domneva, da so ji bili s silo izruvani med mučenjem, ki se jc vršilo po navodilu prednice Myriam, da bi si redovnica »očistila« dušo. Tam so tudi našli lobanjo in kosti dečka, o katerem sodijo, da je imel komaj 10 let. Med preiskavo so te čudne redovnice protestirale proti sodniku, češ. da se dotika okostja redovnic, ki so že dosegle blaženstvo. Vîhar zaiotil i4 francoskih učenjakov Po radiu poročajo z Grenlandije, da so tam zalotili hudi spomladanski viharji ekspedicijo 14 francoskih učenjakov, ki raziskujejo zaliv Sco-resby. Vihar je učenjakom raznesel taborišče iu vse šotore. Kljub temu je upanje, da se bodo francoski učenjaki rešili. »Kako, da si še tako pozno v postelji! Za svoj god si bil včeraj vendar tako vesel, svež in živahen!« »Da, da. Toda toliko napitnic je bilo izrečenih na moje zdravje ...« Na Dunaju i o skočil s tira tramvai in podrl ob cestni zitl. Za las |e manjkalo, da ne tii bil treščil več metrov globoko, kjer teče železnica. Ranjenih je bilo 32 potnikov, eden je pri tem izgubil življenje Razvoj tekstilne industrije Ako primerjamo tekstiino industrijo z ostalimi industrijami, vidimo, da ima neko popolnoma izjemno stališče in popolnoma izjemen razvoj. Vse ostale industrije so ve« aH manj občutile tezo svetovne gosp. krize. Vee industrije so danes na nižje mnivoju kot 1.1029 In v prv ipolovici 1-1980. Samo tekstil, industrija zaposluje danes veo delav-tsvu, kol ga je zaposlovala pred krizo. Res je, da je tekstilna industrija od sredine 1930 do sredine 1931 nekoliko padla, toda ta padec je kmalu prebolela in napravila vrhu tega Se nov korali naprej. V dokaz teh trditev navajamo podatke o Številu pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev, in sicer za tekstilno industrijo in za oblačilno indu-Btrijo posebej, katera je njej od vseh ostalih in-rii najbolj dustrij najbolj sorodna. Datum 30. VI. 1926 30. VI. 1927 90. VI. 1928 30. VI. 1929 30. VI. 1930 30. VI. 1931 30. VI. 1932 30. VII. 1932 30. VIII. 1932 30. IX. 1932 30. X. 1932 30. XI. 1932 30. XII. 1982 30. I. 1933 Število delavcev tekstil, ind. oblačil, ind. 5.012 5.592 6.022 0.026 7.242 5.974 8.305 6.222 0.125 6.222 8.295 5.814 8.830 4.699 8.761 4.531 8.798 4.314 8.969 4.341 9.297 4.439 9.416 4.569 9.425 4.610 9.418 4.184 je pred krizo le malo napredovala, v krizi pa ra-pidno nazadovala, kakor jo razvidno iz grafikona, .število oblačilnih delavcev je padlo od 5592 dne 30. VI. 1926 na 4184 v januarju 1933. Padec znaša ono četrtino ali 25%. V Istem času je pn število tekstilnih delavcev narastlo za 88%, t. j. skoraj se podvojilo. Vsak lajik mora čutiti, da tiči v tem nevarno in nezdravo jedro, ki bo povzročilo težko oškodovanje našega prebivalstva. Bodimo torej pozorni, dokler je še čas! Po toči ne pomaga zvoniti. 'i/o veri S to izredno in velevažno izjemo v razvoju tekstilne industrije, kakršne ne najdemo v nobeni drugi industriji, se moramo vsi zanimati. Gre namreč za selitev inozemskega tekstilnega kapitala zlasti iz Češkoslovaške, kjer je nastopila že hiper-produkcija, iz katere ni drugega zadovoljivega izhoda kot bog v tujino. Lepo je, da se tudi Jugoslavija industrializira, saj smo, kakor splošno znano na kapitalu siromašna država. Brezposelnost, to veliko zlo, se s tem ublažuje. Nastane pa vprašanje, ali so pa tudi delavni pogoji, zlasti delavske plače, katere nudijo tujci našemu prebivalstvu, socialni in pravični. Nadalje moramo računnti s sigurnim dejstvom, da bo pri rapidnem razvoju, (kakor ga kaže tekstilna industrijo in pri padajoči kupni moči prebivalstva tudi pri nas v doglednem času nastopila hlperprodukcija tekstilij. Kam bo šel potem nov delavski prolétariat, ki ee rekru-tira i z našega kmečkega prebivalstva, katero sili v nove tekstilne tovarne? In končno, ali moramo tudi v tem področju gospodarstva bili odvisni od inozemcev? Nezdrave razmere se vidijo zlasti, ako primerjamo napredovanje tekstilne industrije z oblačilno industrijo. V oblačilno industrijo spadajo: krojači, šivilje, konfekcije, pralnice itd. Oblačilna industrija Gibanje zlata Zadnji izkaz Bank of England izkazuje dvig zlatega zaklada za 2 milij. na rekordno višino 179.3 milij. funtov. Tudi Banque de France beleži za 7. april povečanje zlatega zaklada za 3.2 miilj. na 80.412 milijonov frankov. Federalne rezervne banke izkazujejo dne 12. aprila v primeri s 5. aprilom povečanje zlate pod-.'JVtfb za 86.0 milij. dolarjev na 3815.4 milij. Eskonti so padli za 6.7 na 428.5 milij., ravnotako menice kupljene na prostem trgu za 39 na 247 milij. Skupno znašajo menična posojila 677.0 milij. Posojila so torej padla od začetka krize sem za nad 1103 milij. (od najvišjega stanja 8. marca). Obtok bankovcev se je zmanjšal za 84.8 milij. na 3147.3 milij. Najbolj pa so narasli depoji: za 37.6 milij. dolarjev. Odstotek kritja (bankovci plus depoziti) se je izboljšal od 59.7 na 00.6%. Novosadska borza v letu 1932. Promet novo-sadske borze v letu 1932 je znašal 14.130 vagonov, kar pomeni v primeri z 1931 povečanje za 2742.5 vagonov. Največ prometa je bilo v koruzi: 8639 vagonov, v pšenici 2707.5 vagonov in moki 1235 vagonov. Zapiranje gostiln v Sarajevu. Sarajevski listi pišejo, da so finančne oblasti vzele 64 gostilničarjem dovoljenje za obratovanje, ker niso plačali trošarinske takse. Potrjen proračun Zbornice za TOI. Službeni list objavlja odlok bana dr. Marušiča, 6 katerim ee potrjuje proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1933. Proračun znaša v dohodkih 2,997.500 Din, v izdatkih pa 2,956.930, torej z blagajnično rezervo 40.570 Din. Doklada znaša kot doslej 10% na davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka 1.2%. Koiikurz jc razglašen o imovini grofa Szapa-rya Ladislava, veleposestnika v Murski Soboti; prvi zbor upnikov 8. maja, oglasilveni narok do 30. junija, ugotovitveni narok 10. julija. Potrjene poravnave: Bahun Drago, miz. mojster in lastnik pogrebnega zavoda na Jesenicah in Bahun Neža; Hočevar Ivan in Antonija, posestnika in gostilničarja v Zagorju; Lah Ivan, posestnik in kovač v Lescah; Mekinc Pavle, brivec na Bledu-Zagorice; Osredkar Ivan, trgovec v Kranju; Stre-',ec Ivan, sedlar in tapetnik v Celju; Povoden Fr., trgovec, v Breznem v Dravski dolini. e.soo S-ooo &S00 8.000 7500 7-000 6.500 6.000 SSoo W00 "#.500 / ттшш 1 N i 1 t t « t t « \ > y. 1*' 4 » 1 c 5 N «2 j 13 « <5« « . o> S fi o) h ». ». HilllVSi^iaiSr' Borza Denar Dne 19. aprila. V današnjem deviznem prometu je dolar zelo popustil, kar je v zvezi s slabo tendenco za dolar na inozemskih borzah. Pri nas je popustil dolar za nad 1 Din z vračunanim ažijem od 73.218 na 71.96. Tudi drugi tečaji so bili deloma slabejšt: tako Berlin, Bruselj, Praga in Trst. Narasli so le tečaji Londona, Amsterdama in Pariza, dočim je Curih ostal neizpremenjen. Opaža ee zaradi izenačenja tižija nekoliko večji dotok deviz in valut na borze in v oficielni promet. Avetrijeki šiling je bil v Ljubljani zaključen po 8.50, v Zagrebu pa 7.000 Sil. po 8.40. - Grški boni so nolirali v Zagrebu 40.50 denar in v Belgradu 41 denar. Ljubljana. Amsterdam 2317.63—2328.99, Berlin 1347.36-1358.16, Bruselj 795.24—799.18, London 197.75—199.35. Curih 1108.35-1113.85, New York 5586.03-5614.29, Pariz 225.82—226.94, Praga 170.34 do 171.20, Trst 291.01—293.41. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.675 Din. Curih. Pariz 20.38. London 17.84, New York 502, Bruselj 72.25, Milan 20.45, Mndrid 44. Amsterdam 209.15, Berlin 121.75, Dunaj 72.9-1 (54.75), Stockholm 94.10, Oslo 91.35, Kopenhagen 79.60, Sofija 3.75, Praga 15.375. Varšava 58.10 Alene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje sla-bejša in so tečaji bili nižji kot včeraj. Promet je bil slab, saj je bilo na zagrebški borzi zaključenih Strašne posledice tekstilne hiperprodukcije nam dobro pojasnjujejo razmere v Češkoslovaški. Po prevratu je bilo v Češkoslovaški zaposlenih kakih 600.000 tekstilnih delavcev v nekaj več kot 2000 podjetij. Leta 1980 je obratovalo samo še 1530 podjetij s ca. 280.000 delavci. Danes je samo še 1200 podjetij, katera so pa znižala produkcijo za 50%. češkoslovaška zaposluje danes samo še okroglo 100.000 tekstilnih delavcev. Pol milijona tekstilnih delavcev je izgubilo službo in postalo brezposelnih, v kolikor si niso poiskali drugega dela, kar je pa zelo težko. eamo 100 kom. vojne škode. Nadalje je bilo zaključenih še 20 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50 den., vojna škoda 193—195, begi. obv. 30.50 den., 8% Bler. pos. 36.50 den., 7% Bler. pos. 33-30, 7% pos. Drž. hip. banke 42 den., Trboveljska 130—140. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 den., agrarji 22.50—25, vojna škoda 193—195 (197), 4. 193 den., 5. 192 den., 6% begi. obv. 30.50 den., 8% Bler. pos. 36.50 bl„ 7% Bler. pos. 35 bi., 7% pos. DHB 42 bi. — Delnice: Narodna banka 3420 den., Priv. а«т. banka 188—191 (188), Šeče-rana Osjek 110 den., Impeks 50 den.. Trboveljska 135—140. Beigrad. Narodna banka zaklj. 3.100, Priv. agr. banka 192—194 (194), 7% inv. pos. 43.50 bi., agrarji 23 den., vojna škoda 193—194 (193), 6% begi. obv. 31.75—32.25 (32, 31.30), 7% pos. DHB 40-41 (40.50, 40). Dunaj. Don. sav. Jadran. 59.35, Alpine 11.44, Trboveljska 17.71. Žitni trg Na žitnem Irgu je nastopil nreokret. Že v soboto so se cene jišenice učvrstile in vlada čvrsta tendenca tudi ta teden. Pšenica je bila danes zaključena po 212.50—215 76.kg težka. Vse kaže, da so zaloge mlinov precej izčrpane. V splošnem vlada pri nakupu še rezerva. Tudi moka je v ceni narasla in not ira danes 360. - Koruza je ostala v glavnem neizpre.mcnjena. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, bč. okol. Novi Sad, gbč., bč. potiska, srem. 2aS—210, gban. 206—208. Oves: bč., srem., slav. 92—94. Koruza: bč. gar. kval. 56—58, srem. gar. kval. 57—59, bč., srem. za april, maj in junij 64—66, ban. gar. kval. 55—57. Moka: bč. ban. št. Og Ogg 330—350, št. 2 310—330, št. 5 290—310, št. 6 260—270, št. 7 165 do 175, št. 8 65—67.60. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: 85 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: srednji. Pšenica: maj 13.70—13.82, zaklj. 13.75—13.76; junij 13.86—13.92, zaklj. 13.87—13.89; oktober 12.22 do 12.82, zaklj. 12.25-12.27. Rž: maj 6.87 —6.92, zaklj. 6.83 —6.85. Koruza: maj 6.93—6.98, zaklj. 6.95-6.97; julij 7.35-7.98, zaklj. 7.35-7.36; avgust 7.63—7.66. Chicago. Pšenica: maj 64. julij 65.375 sept. 68. Koruza: maj 33.50, julij 35.50, september 37.75. Oves: maj 21.75, julij 22, september 22.75. Wlnnipeg. Pšenica: maj 54, jul. 55, okt. 57.50. Živina Mariborski sejem 18. aprila 1933. Prignanih je bilo 13 konj, 7 bikov, 174 volov. 312 krav in 22 telet, sikupaj 528 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli (vse 1 kg žive teže) 5—5.50 Din, pol-debrll voli 8.50- -4.50, plemenski voli 3—3.25 Din, biki za klanje 3.23—3.R0, klavne krave debele 2.75 dn 8.25 Din, plemenske krave 1.50—2.50 Din. krave za klobasarjo 1.25—1.75, molzne kravo 1.50 rio 2.75 Din, brejo krave 1.50 -2.75 Din, mlada živina •1-5 Din, teleta 4-5 Din. - Prodauih je bilo 230 komadov. — Mesne cene eo bile tele: vdovsko meeo I. vrste 1 kg 8-10 Din, II. vrste 6-8 Din, meso bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso T. vrste 10—12 Din, II. vrste 6-8 Din. -Svinjsko sveže meso 10—10 Din ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob nenadni izgubi našega ljubljenega očeta oziroma brata, gospoda Ivano Milico kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu, se vsem in vsakemu najtopleje zahvaljujemo. Žalujoči ostali. IVovo mesto i Prebivalce Novega mesta in okolice opozar- i jamo na predavanje, ki ga priredi »Klub do- | lenjskih visokošolcev< danes, v četrtek, dne 20. aprila v telovadnici osnovne šole. Predaval bo t akademik g. Ivo Perkovič in sicer: Vzgoja, stva- j ritelj miselnosti in zgodovine, to jo tema. ki i mora zanimati slehernega prijatelja mladine. ; Pričakujemo, da se bo občinstvo polnoštevilno udeležilo predavanja in s tecn moralno podprlo na novo oživljeni Iclub. čigar nalog« je podpirati revne akademike. Vabljeni vsi! Zn desetletnico novomeške podružnice Glasbene Matice na dan 8. in 9. aprila t. I. določena glasbena prireditev se je morala preložiti na soboto 2. in nedeljo (belo) 23. aprila. Vzporcd ostane i.sti. proizvede se Griegova balndn za ženski zbor oh spremi jevanju orkestra -Pred samostanskimi vrati na besedilo Bjornstjerne — Bjbrnsona in Viljema Blodeka enodejaneka komična operea »v vodnjaku« (v studili). V soboto se vrši prireditev na večer ob osmih, v nedeljo pn popoldne ob treh, kar pride prav obiskovalcem iz bližnje in daljne okolice. Glasbeno vodstvo jc poverieno kot dirigentinji podružnični učiteljici glasbe gdč. Ropaš Zori, ki je ne le misel prireditve sprožila, marveč tudi dejansko izvršila, ker je oskrbela ves študij s solisti, zbori in orkestrom, zato bo tudi osebno dirigirala. Scenično režijo opere oskrbi g. Pavčič Joško. Solisti so: zn sopransko partijo Lidunke gdč. Kastelic M. iz Novegu mesta, cojenkn šole gdč. Ropasove. za altovo partijo Verune gospa Franja Golob-Bernotova, operna pevka iz Ljubljane, namesto prvotno določene, a obolele gospe Zamcjčeve iz Marihora, tenorsko vlogo Vojteha poje gosp. šegedin Joško, basovo (Janek) pa g. Dušan Udermaii. oba iz Novega mesta. Odbor prosi, da izkaže občinstvo z obiskom svoje priznanje prizadevanju Glasbene Matice. Kmetijsko šolo na Grmu jc zapustil strokovni učitelj Flego Anton ter nastopil službo pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. G. Flego je na kmetijski grmski šoli deloval od leta 1027 v vinarski in sadjarski strokj in je ne le učencem kmetijsko šole, temveč tudi v nešteto strokovnih predavanjih dolenjskim vinogradnikom in sadjarjem jxidajal iz svojega obširnega znanja teoretičen in praktičen poduk. Naše kmečko prebivalstvo ga bo zelo pogrešalo. Osebna vest. Snplcntinja na tuk. realni gimnazije gdč. Stamenka Nikitović je napravila profesorski izpit. Opozarjamo cenj. občinstvo v Novem mestu in okolici, da je za nabiranje novih naročnikov in kakršnihkoli oglasov za naš list, poleg naše novomeške podružnice pooblaščen edinole zastopnik g. Viktor Šonc. Vrhmk& Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je imelo na velikonočni ponedeljek igro: »Stari Ilija«. To je izvirna narodna igra s petjem v treh dejanjih. To je sijajna slika kmetskega življenja v slovenski vasi Zalogu, povzeta iz letu 1877. Avtor, Ignaoij Borštnik, je znal tako globoko zajeti in potem podati slovenskega kmeta prejšnjega stoletja, da človek občuduje njegove zmožnosti za dramatsko življenje, кет kmeta z vsem življenjem podali v umetniji na odru je delo, ki ga zmore le tisti, ki s kmetom živi, kot n. pr. naš sloviti Finžgar, čigar dela so pri nas na deželi tako priljubljena kot malokatera. Igra je bila sijajno poda/na. Tu se ravn ovidi, kaj zmorejo vrhniški dile-tantje, kadar se zavzamejo za kako stvar in jo vzamejo za resno. Pred igro je cerkveni moški zbor zapel nekaj prav lepih narodnih pcsmic. Grajati moramo le to, da je bila publika tako nemirna in to kljub temu, da dvorana ni bila ravno nabito polna. Zato pričakujemo v nedeljo, ko bodo igro ponovili, da se kaj takega ne bo več slišalo, ker nemir v dvorani moti gledalce same, potem pa tudi igralce. V nedeljo torej 23. aprila, pričakujemo spet obilno udelež.bo, ker igra je vsebinsko in odrsko lepa in globoka! Spori ZOPET ZANIMIV NOGOMETNI PROGRAM. V nedeljo bo Ilirija svojim prijateljem лоро nudila prvovrsten »jiorten program. O praznikih so prijatelji nogometa zopol videli, da je le Ilirija tista, ki svojim prijateljem servira dober in fair nogomet. Zvesta dolgoletni tradiciji nudi dobre tekmo tudi, čo ji sreča ni naklonjeni, da bi sodelovala v tekmah za državno prvenstvo. Za nedeljo je povabila Ilirija v goste kar dva zunanja gosta. Zagrebški Železničarji, ki zavzemajo v Zagrebu odlično mesto med vodilnimi klubi, pridejo in pa star prijatelj Ilirije SK Celje. Železničarji bodo igrali proti prvemu moštvu, Celje pa proti B-mo-stvu. Obe tekmi bosta zanimivi. Železničarji so ravno sedaj v izredni formi in bodo po vsej priliki prvak ZNP in kot tak nasprotnik našega prvaka v kvalifikacijskih igruh zn prestop v držano ligo. Zato bo tudi s tega stališča srečanje Ilirije in železničarjev zanimivo. Tekmi se vršila ob vsakem vremenu. Mariborski smučarski klub priredi v dneh od 23. do 80. prvi, v dneh od 27. do 80. aprila pa drugi smučarski izlet v triglavsko |»gorje. Za prvi izlet je določen odhod iz Maribora gl. kol. dne 28. aprila ob 9.10, prihod v Dovje-Mojstrano ob 18.94. l'renoèuje se v I).-Mojstrani. V dneh od 24. do 29. aprila bodo razne smučarske ture s triglavskega pogorja, za 30. aprila j>a je določen povrate* v Maribor, kamor pride vlak ob 22.41. Za drug! izlet je določen odhod iz Maribora gl. kol. dne 27. t. m, ob 2.02, prihod v Dovje-Mojstrano ob 10.39. Dne 28. in 29. t. m. bodo razne smuške ture v triglavskem pogorju, 30. 4. pa povratek v Maribor kukor pri prvem izletu. Vožnja je polovična, ki jo bodo udeleženci uživali v skupinah najmanj po 6 oseb, kt morajo imeti legitimacije SPI) ali JZSS z žigom železniške uprave. PrenočišSe v kočah stane 20 Din, dnevna prehrana pa okoli 50 Din. Nosa č i iz Dovja-Mojetrane bodo na raz|Ki!ago. Prijavnina 100 Din, ki se šteje v vožnjo. Vsi dobrodošli! Plavalna sekcija SK Ilirije. Sestanek vsega članstva se vrši v petek, dne 21. t. m. ob 18 v salonu restavracije pri Levu na Goeposveteki c. Radi volitve nacelstva in ureditve rednega treninga, jo udeležba vsega članstvu važna in strogo obvezna. — Načelnik. Lehtiuen, izborili finski dolgoprogaš se pripravlja na veliko borbo, ki se bo vršila meseca julija v Helsingforsu in kjer se bo srečal z Iso Hollo in Kusoczinskijem. Če bo že Nurmijeva diskvalifikacija preklicana, se bo tudi on udeležil tega tekmovanja in potem bomo zopet doživeli svojevrstno senzacijo. Raiim Gozdno veleposestvo Fužine pri Vitanju je dobilo te d,ni novega upravitelja v osebi Leopolda Ledenika, lesnega industrijca v Socki pri Novi Cerkvi. Aretacija. Na velikonočno nedeljo so tukajšnji orožniki aretirali nekega brezposelnega delavca, pristojnega na Bled. Imenovani je osumljen roparskega napada na nekega mesarja. Ali je sum opravičen ali ne, dognalo bo sodišče, kamor so aretiranca pripeljali. Grofa Thurna lesno industrijsko podjetje v Ra-kovcu pri Vitanju namerava uprava oddati v najem oziroma se vrše, kakor čujemo, že dalj časa pogajuiaja v tej smeri med lastnikom ter lesnim industrijcem gosp. Časom iz Dovž puri Mislinji, ki baje hoče vzeli omenjeno podjetje v zakup. Štiri gostilne v tukajšnji okolici odglasile so i od Novega leta semkaj svoj obrat oziroma ga last-: niki teh gostilen začasno ne izvršujejo. Živimo pač i v znamenju časa! Nevarno je zbolel naš župnik č. g. Josip Musi ; že pred kakimi 14 dnevi za pljučnico in še danes j leži. Ob priliki velikonočnih praznikov ga je na-j domestoval upokojeni gosp. profesor Cestnik iz i Celja. Želimo gosp. župniku skorajšnje okrevanje. Šoštanj Šahovski korespondenčni dvoboj med šoštanj-skim in slovenjgrašl-im šahovskim klubom prehaja v srdite pozicijske boje. Na obeh straneh lov za polja, umikanja, prodiranja. Trenutno sta kluba absolvirala 34 potezo. A-partija, pri kateri igrajo Slovenjgračani z belimi figurami, se razvija v srednjem gambitu, B-partija pa v sprejetem damskem gambitu. Mislimo, da odločitev ta zanimive borbe ni več daleč. Smrtna kosa. Na velikonočni ponedeljek je umrla zadeta od kapi gospa Alojzija Skaza v eta-rosti 76 let. — N. v m. p.! SK Žalec : SK Šoštanj 2:1 (1:1). To je bila prva letošmja tekma v Šoštanju. SK Šoštanj je ojačil svoje moštvo z nekaterimi novimi močmi, ki so se dobro držale. Najboljše moči je imel v napadu. V polju sta bili enajstorici enako močni: v splošnem pa je bila tekma na povprečni višini provinci-jonalnih tekem. Objektivno je sodil gosp. Szabo. Marenherg Most. Za prehod čez tukajšnji dravski moet je bilo dosedaj treba plačevati mostnino. Ker pa je šlo čez most mnogo ljudi, ki so tudi tieto malenkost težko plačali, so merodajni činitelji prosili na pristojnih mestih :-.a oprostitev mostnine. Prošnja je bila rešena Iako, da so od 15. t. m. prosti , mostnine pešci, vozila, ki so potrebna za obde- ! lavo polja, in vozovi, naloženi s poljskimi pridelki. Za vse drugo (drugi vozovi, kolesa, motorji, avto) 1 se bo tuai odslei pobirala mostnina. Programi Radio-Llabliana i Četrtek, 20. aprila. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (prof. dr. St. Le-ben — 19.00 Korist rastlinstva (prof. Pen.gov) Zgodovina judovskega naroda, dokaz za važnost pravilne žitne politike, II. del — 19.30 Pogovor z radio poslušalci (prof, Prezelj) — 20.00 Pevski solistični koncert g. Julija Betetta, solista ljubljanske opere — 20.45 Bežigrajsko pevsko društvo »Ljubljana« poje slovenske pesmi — 21.30 Salonski kvintet — 23.00 Čas, poročila. Petek, 21. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 O trustili in kartelih (prof. dr. Biliniovič) — 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30 Kopna in morja (prof. Peter-lin) — 20.00 Glasbeno predavanje, L. M. .šker-jancc: Nauk o instrumentih — 20.30 Poje Stl-I jepo Ivelja — 21.15 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročilu, plošče. Drugi programi * Četrtek, 20. aprila: Zagreb: 20.00 Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja — Milano: 21.00 Operni prenos — Barcelona: 21,05 Koncert radio orkestra 21.30 Vokalni koncert — Suisse Romande: 19.30 Literarna ura 20,00 Operni prenos — Beigrad: 19.00 Narodne pesmi — 20.00 Prenos z Dunaja — Rim: 20,45 Simfonični koncert — Beromiinster: 20.00 Mozartov večer —- Praga: 20.05 Koncert čehoslovaške filhar-/ monije — Dunaj: 20.05 Orkestralni koncert — Budapest: 20.40 Igra, prenos iz studia — Varšava: 20.00 Večerni koncert. Petek 21. aprila: Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Bclgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Barcelona: 22.15 Prenos koncerta iz kavarne — Stuttgart: 20.00 Koncert radio orkestra — Leipzig: 20.00 Muzikalne dragocenosti — Bucarest: 20.00 »Tristin in Isolda*. glasbena drama — Berlin: 20.00 Brahmsov koncert — Beigrad: 20.00 Vokalni koncert g. Žarka Cvejiča — 20.30 Koncert godalnega kvarteta — 21.00 Sa-ksafon koncert — 21.30 Operetne arije — Rim: 20.45 Narodna proslava — Beromiinster: 20.40 j Cerkveni koncert — Lnngenberg: 20.05 Zabavni koncert radio orkestra — Praga: 19.25 Koncert vojaške godbe — Dunaj: 19.40 Narodna glasba Zahvala Vsem, ki so se nas sočutno spomnili ob prerani smrti naše dobre, nepozabne mame, hčere, stare mame, tašče, tete in sestre, gospe Antonije Sterpfec roj. žitnik in vsem, ki so počastili blago pokojnico s cvetjem ali spremstvom na zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č. gospodu župniku za tolaiilne besede in spremstvo na zadnji potL Zlasti se zahvaljujemo tudi g. dr. Pušenjaku za Številne obiske, in vsem, ki so na kakrSenkoli način doprinesli k lajšanju bolečin pokojnice ob zadnji uri. Bog Vam plačaj! Sevšček pri Cerknici, 19. apr. 1933. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski ogmsi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroćilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Frizerka ki se razume na vodno ondulacijo in manikiro — išče mesto v Ljubljani ali kakem drugem mestu Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4370. (a) •un ma Stalno službo dobi tisti, ki lahko položi v rentabilno podjetje kot kavcijo v gotovini 35 do 40.000 Din. Vloga popolnoma zajamčena ter v sukcesivnem mesečnem odplačilu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 4431. (b) шш\ Pekovski vajenec z dežele, priden in pošten — se takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4409. (b) Stalno službo dobi tisti, ki lahko položi v rentabilno podjetje kot kavcijo v gotovini 35 do 40.000 Din. Vloga popolnoma zajamčena, ter suk-cesivno mesečno odplačilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 4431._ Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto. razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«. Ljubljana, pp. 307 Sprejmejo zastopnike. ЕЕВШШЗ? Izgubil se je brak-jazbečar — jelenje rdeč, na hrbtu temnejši, na desnem ušesu ima radi ugriza neodlakano mesto. Oddati ga proti nagradi v lekarni v Domžalah, (e) IŠČEJO: Točen plačnik novoporočen, višji državni uradnik, išče primerno stanovanje v centru ali bližini. Ponudbe pod: »Mesečno največ 1000 dinarjev« št. 4425. (c) ODDAJO: Opremljeno sobo oddam gospodu. Poljanski nasip štev. 10-II, desno stopnišče (Požar). (č) Enosobno stanovanje takoj oddam. Zvezna ulica št. 23, Zelena jama. č Е2НШ31 IŠČEJO: Skladišče v najem! Narodno gledališče v Ljubljani išče za shrambo svojih kulis veliko, prostorno in razmeroma visoko skladišče za takoj. Natančne ponudbe naj se stavijo na gledališko upravo. ODDAJO: Pekarna se odda s 1. majem ali pozneje — po potrebnih adaptacijah v Florijanski ulici 29. Ponudbe na hišnega lastnika istotam. (n) Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veseio - t? dajte mu zo krepitev krvi, živcev in teka „Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega „Energina". .Energin" se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35 —-. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA" ne Sušaku. 3 steklenice .Energina" Din 110—, 6 steklenic .Energina" Din 220 — in 1 zastonj, 12 steklenic .Energina" Din 440 — in 2 zastonj. lOiiobruno po min. *oc. politiki- in чаг. adrav.ia S. št. 4787 z dne 23.mar.a 13321 fes KÎ I Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi našega dobrega očeta, ter za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti blagopokojnika ANTONA OSTERCA se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma gg. dr. Misu in dr. Krajcu, čč. duhovščini, čč. sestram za molitev, pevskemu društvu »Ljubljana« za poslovilno petje ter g. nadzorniku Štruklju, vsemu cestnemu nadzorstvu in delavcem. — Najprisrčnejša zahvala darovalcem vencev in prelepega cvetja. Ljubljana, dne 19. aprila 1933. Žalujoči ostali. Ključavnič. delavnico na prometnem kraju — z vsem orodjem — oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4407. (n) V najem oddam staro, dobro idočo gostilno in specerijsko trgovino tik Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4406. Istotam se proda več vinskih sodov. (n) 10ЖШ31 Avtomobile prvovrstne .Renault' nai-ekonomičnejše, nove. rabljene. rezervne dele nakupite pod oeno: Cesta na Rožnik 19 (f) Fiat 503 odprt in v dobrem stanju — poceni naprodaj. Avto-Service, Maribor — Masarykova 1. (1) Posestva Vilo tristanovanjsko, z vrtom, 700 m', prodam. Anton Drolc, Radomlje 74. (p) Kupimo Parni kotel stoječ cevni kotel, približno 8 atm. pritiska in približno 16 m2 kurilne površine — samo dobro ohranjen, kupimo. »Unio« družba, Maribor- Melje, k Vsakovrstna llBW stopale oo aaivigiih cenab fERNE. luvelii Liubliana. WollovB ulica It 1 ШШШ Konfekcija — moda naibohši nakup. — Anton Presker. Sv Petra c 14. Liubliana fll Volna, svila, bombaž stalno i bogati izbiri * vseb vrstah ca strojno pletenle in ročna dela po nainižiib cenab pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana -Židovska al in Stari trg. Mizarji, pozor! Dospele so jelševe vezane plošče kvalitete BB. katere dobite pri nas po najnižjih konkurenčnih cenah Tuornica „UROO" Ljubljana. Tyrševa 31. Lovsko puško 16 mm, s futeralom, poceni prodam. Jurkovič, Vrhovčeva 12. (1) 10 litrov mleka dnevno oddam rednim odjemalcem. Alojzij Dimic, Dolenjska cesta 250. (1) Semenski oves štajerski hribski, lep, po 1.50 Din kg, franko Zidani most, nudi Peter Šetina, Radeče. Na javni dražbi ugodno naprodaj: 1 radio-aparat, 1 pisalni stroj, tehtnica, pisalne mize in drugo, dne 21. aprila 1933 ob 15 v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 21, — 1 moško dvokolo, psiha, kredenca in drugo — dne 21. aprila 1933 ob 15 v Ljubljani, Verovškova ulica 48, Sp. Šiška. (1) Normo 70 Krmo oddaja naiceneie veletrgovine tile id moke A. VOLK, LJUBLJANA Resi ieva cesta 14 Tovarniško posestvo v Ljubljani obsegajoče stavbe, stroje, skladišča itd. ter nad 40.000 m2 zemljišča se takoj proda. Kot plačilo se eventuelno sprejmejo tudi vloge ljubljanskih denarnih zavodov. Interesenti nai pošljejo svoje naslove na upravo pod „Ugodna lega 4169" OZEBLINE novo nastale, vsake vrste, na roki. prstu, nogi, nosu. ušesu, ki so zatekle in srbiio. takoi izgineio ako lih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din Proizvaja in v promet 10 daie stara teta 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna Sv Marije Zagreb, Dolac krai Tržnice Dobi se v vsaki lekarni. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu in njeno urad-ništvo naznanjata pretresljivo vest, da je nepričakovano izdihnil svojo blago dušo njen dolgoletni zaslužni gerent, velečastiti gospod illojzij Eižeb duhovni svetnik, mestni župnik, dekan, častni meščan, imejitelj Jugoslovanske krone IV. reda itd. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 21. aprila 1933, ob pol 9 dopoldne na mestno pokopališče v Slovenjgradcu. Slovenjgradec, dne 18. aprila 1933. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu. Mestna občina Slovenjgradec javlja tužno vest, da je nepričakovano v Jarenini umrl njen častni meščan, velečastiti gospod Alojzij Čižek duhovni svetnik, mestni župnik, dekan itd. Pogreb dolgoletnega mestnega župnika in bivšega večletnega mestnega odbornika bo 21. aprila 1933 ob pol 9 na tukajšnje pokopališče. Prebivalstvo mesta Slovenjgradec ga bo ohranilo v hvaležnem spominu. Slovenjgradec, dne 18. aprila 1933. Mestna občina Slovenjgradec. Hranilnica in posojilnica v Slovenjgradcu naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član nadzorstva, pre-častiti gospod Alojzij Čižek duhovni svetnik, mestni župnik, dekan, častni meščan, imejitelj Jugoslovanske krone IV. reda itd. nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v petek, 21. aprila ob pol 9 na mestno pokopališče v Slovenjgradcu. Slovenjgradec, dne 18. aprila 1933. Načelstvo in nadzorstvo. o- » o t j » 3 J авР ° 1-1 £1 O S. o S' K' 2 O. K" ° S-g S& < BÎ - ' (Л N< П ' _ V => O < tO n < p e « s v sr-, 2 B j-ST® So™ cr o oP 5" o sa 8 e ■= -«, » c ® ® N M N '/> I» 3 TO љ, rsj «Ji. < _ O O <-" K O b _, r-1 N * DoO? B 3 5 s 3 л g S SI I O e S" «•&S , 0 5 3 ^з л "> _ tj d a. " a TV ?5CTiq 3 -3 n - а a o Ô: S ГГ 2 < n ЕГ& № t» 3 ~ • Y ■ s e o5 ur — or-o 8 * 3 jo r- B£- < w 7r П iona On çr» 2'. o P. C. Wren : Lepi Mihael 90 Ves drugačen sprejem nam je priredil propali, izdajalski sultan v Agadesu, v čigar jetništvo smo bili prišli. Vendar pa nam je po Buddyjevi zaslugi uspelo uiti, toda žal brez pušk. Par dni kasneje smo jezdili v dolgi črti tako daleč drug od drugega, da smo se še komaj videli. Zrli smo v daljavo, da bi ugledali kje kako znamenje o ljudeh ali vodi. Tedaj se je ua mah pred nami pojavilo krdelo jezdecev, ki so začeli streljati proti nam. Buddy je na vso moč prijahal k meni in Hanku. Digbyja pa smo zgubili iz vida, ker nam ga je zakrivala neka pečina. Kamele smo prisilili 11a kolena, legli za njimi na tla in položili naše palice, ko da bi bile puške, čez hrbte živali in čakali. Zjokal bi se bil tedaj, ker nismo imeli pušk. Občutje popolne nemoči je bilo strašno in podobno groznim sanjam ... Biti zaklan kakor kaka ovca, ne da bi se mogel vsaj malo braniti 1... Ali je bil Digby na varnem?... Ali bodo opazili njegove sledove in zasledovali njega, ko bodo nas pobili?... Sicer pa je bil Digby najbrž ušel... In ta čas je zazvenel od nekod glasan in rezek glas roga. Učinek je bil bliskovit in čarodejen. Arabska tolpa se je obrnila in pričela bežati, da bi se ognila strašni zasedi, ki jo je domnevala pred seboj. Ko je glas zamrl, je Hank grmel na vse grlo razna povelja v francoščini, Buddy pa je na vse kriplje pošiljal neki namišljeni francoski četi za seboj znak: »Sovražnik na vidiku!« Očitno so Arabci mislili, da je bila glavna bojna sila za tisto točko, kjer so prvič ugledali Hanka, kajti pognali so se proti desni mimo skalovja, za katerim je bil Digby prej zatrobil... Tedaj pa mi je nenadno začelo srce burno biti, kajti eden izmed roparjev, mogoče njih vodja, ki se je hotel ali maščevati ali pa vpričo svojih ljudi posebno postaviti, je odjezdil v tisti smeri, kjer je bil čul Digbyjev rog. »Hitro!« sem zakričal. »Ubil ga bo,« in zavedal sem se, da sem na ves glas klical Digbyjevo ime, da bi ga posvaril. Pognali smo se na kamele. Videli smo, kako se je Digby pripognil in čakal Arabca. Ko je Arabec dvignil svoj dolgi meč, .je Digby sunkovito stegnil roko in kamen je zadel Arabca v lice, nakar ga je Digby pograbil za nogo in potegnil dol, da sta se oba prevrnila. Sočasno sta se dvignila, toda Digby ga je urno pre-vrgel, ga zagrabil za meč in stal nad njim... Takrat je zadonel strel in Digby se je zgrudil na pesek. Neki Arabec, ki je bil zadnji med bežečimi, se je bil vrnil, ustrelil na Digbyja in zbežal. Prišli smo Ija, zvezali Arabca, toda prišli smo prepozno. Digby je ležal pred nami mrtev, zadela ga je zahrbtna krogla ... Digby je bil mrtev. Mihael je bil mrtev. Čutil sem, da je bila mrtva tudi vsa moja notranjost. Živel sem topo in brezčutno kakor stvor, ki je obsojen na smrt in pričakuje vsak hip svoj smrtni udarec. Pokopali smo Digbyja, četudi smo pričakovali, da se Arabci vsak hip povrnejo. »Svoje življenje je dal za naše,' je dejal Hank in si grizel ustne. »Ničesar lepšega ne more storiti človek za človeka,« sem še mogel odgovoriti. Buddy ni rekel ničesar, Buddy se je jokal. Ko smo se potem menili, kaj bi z zvezanim Arabcem, ki si je medtem že opomogel, sem predlagal, naj bi nas vodil proti jugu, za kar bi ga potem spustili. »Ne pelji nas v skušnjavo,« je ugovarjal Buddy, gotovo bi nas zapeljal tja, kamor bi si želel.« Vprašal sem Arabca v njegovem jeziku, če bi nas hotel voditi, na kar je odgovoril, da nas rade volje odvede v pekel. Dejal sem mu, da ga bomo v takem slučaju pustili tam, kjer je, in mu vzeli kamelo in orožje ... Nato je skomignil: »E1 Mektub Mektubl« (Kar je zapisano, je zapisano!) Slednjič smo ga privezali na njegovo kamelo in ga vzeli s seboj do prve vode, ki smo jo našli in kjer smo ga pustili. Do te vode smo prišli tako, da smo jahali za sledmi njegovih prijateljev. Od tam smo jezdili s kozjimi mehovi polnimi vode in s polovico Arabčeve hrane. Digbyjeva smrt je bila začetek vseh nesreč. Najprej пан je dohitel strahovit peščeni vihar, ki nas je skoraj ubil in nam zabrisal vse sledove. Nato smo blodili semtertja, in ko smo zaradi žeje že skoraj omagali, smo prišli do neke struge, ki pa je bila popolnoma izsušena. Tam so naše izstradane kamele jedle nekakšno ei.ru peno grmičje, takoj nato obolele in po šest in tridesetih urah vse poginile. Tako smo bili v puščavi brez vsake pomoči, ne o« bi vedeli ali teče karavanska cesta vzhodno ali zahodno mimo nas; bili smo brez pušk, brez hrane, brez kamel in le z enim mehom vode. Tako smo se odločili, dn ne bomo pili prej, dokler nam bo treba od žeje umreti ali pa piti... Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan ttakovec. Urednik: Frauc Kreuizar.