Poštnina plačava v gotovini. Leto XXII., št« 198 Ljubljana, nedelja 24* avgusta 1941-XIX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione PubbliHtš Italiana Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. telefon 31-22, 31-23, 31-24. 5, Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. AM Milano za Leningrad in Odeso Nemške čete prodirajo proti Leningradu skozi utrjene postojanke i zapada in juga, ob črnem morju pa so prodrle že v okolico Odese Stockholm, 23. avg. d. Na vzhodnem bojišču se nemška ofenziva za Leningrad na severu ter za luko Odeso na jugu razvija z nezmanjšano naglico navzlic skrajno trdovratnemu sovjetskemu odporu. Pred Leningradom prodirajo nemški oddelki skozi sovjetski utrdben: sistem tako iz zapadne kakor tudi iz južne smeri. Čeprav so sovjetske obrambne črte opremljene tu s celim sistemom trdno zgrajenih bunkerjev, opremljenih z najmodernejšim orožjem, pa sovjetskim četam doslej še nikjer ni uspelo ustaviti nemškega prodiranja in padajo posamezna sovjetska obrambna gnezda drugo za drugim v nemške roke. Letalstvo ruši v neprestanih napadih poslednji sovjetski obrambni pas, na katerega je sovjetsko poveljništvo vrglo vse svoje razpoložljive rezerve vojaštva pa tudi nerednih čet, ki se v vsej naglici sestavljajo iz civilnega prebivalstva. Prav dejstvo, da pošilja sovjetsko poveljništvo sedaj v obrambo tudi civiliste, dokazuje, kako skrajno brezupen je položaj tega glavnega sovjetskega velemesta na severu. K nemškemu pritisku z juga in zapada se pridružuje tudi močan pritisk nemških in finskih edinic vzdolž zapadne obale Ladoškega jezera. Tudi tu so nemške in finske čete dosegle nove odlogi ina uspehe v prodiranju proti Leningradu. Enak kakor pred Leningradom je položaj pred Odeso, kjer so nemške in rumunske čete prodrle po silno ogorčenih borbah že v neposredno bližino zunanjih mestnih okrajev. Tudi tu je sovjetsko mestno poveljništvo pognalo v obrambo civilno prebivalstvo, med katerim bodo zaradi neizvežbanosti in le zasilne opreme in oborožitve žrtve seveda velikanske. Sovjetska posadka v Odesi, ki ima le še po zraku zvezo z ostalim sovjetskim ozemljem, ne razpolaga z zadostnimi množinami orožja in municije, da bi mogla še dolgo vztrajati v brezupni obrambi. Sovjetsko pričakovanje, da bo Odeso mogoče braniti tudi z morske strani, ker ima Sovjetska zveza na črnem morju premoč, se ni izpolnilo. Vse pomorske transporte je letalstvo uničilo že med evakuiranjem, sedaj pa je Odesa z morske strani zaradi neprestanih nemških letalskih napadov izolinna enako kakor s kopnega. Kako šibek je položaj poslednjih sovjetskih vojaških edinic, ki se še branijo ob obali Črnega morja med Odeso in izlivom Dnjepra, je očitno pokazala tudi naglica, s katero so nemške čete osvojile važni luki Očakov in Herson. ki sta predstavljali poleg Nikolajeva slavni oporišči tamkajšnjih sovjetskih vojaških sil. V ostalem delu južne Ukrajine so v teku očiščevalne operacije, da se zatro še poslednji razpršeni sovjetski oddelki, kar jih je ostalo na zapadnem Dnjeprovem bregu. Poleg glavnih operacijskih področij pri Leningradu tn Odesi so se bile včeraj oerorčene borbe tudi na vseh ostalih vmesnih frontnih odsekih, dasi nimajo značaja enako odločilnih operacij. Prodiranje proti Leningradu Berlin, 23. avg. d. Pretekle dni so nemške čete v borbi za Leningrad napredovale globoko preko poslednjih sovražnikovih obrambnih črt ter so zavzele 207 utrjenih postojank. Večina teh sovjetskih bunkerjev je bila najmoderneje zgrajenih iz jekla in betona. Posamezni bunkerji so opremljeni s topovi po 75 odnosno po 105 mm, montiranimi pod jeklenimi kupolami. Odesa popolnoma obkoljena Bukarešta, 23. avg. d. Vrhovno poveljništvo nemško-rumunskih vojaških sil je objavilo naslednji komunike: Odesa, največje mesto v južni Rusiji, je popolnoma obkoljeno od naših čet. Po ogorčeni borbi in po krvavem naskoku so naše čete prebile glavno nasprotnikovo obrambno črto. Naše čete so 15 km pred Odeso. Da bi se mesto branilo za vsako ceno ter da bi se zadržalo naše napredovanje, je sovjetsko vojaško poveljništvo poslalo v borbo edinice. ki so bile v naglici organizirane s pomočjo mornarjev, delavcev, šoferjev ter raznih drugih skupin; ogroženi od revolverjev židovskih političnih komisarjev ae vojaki bijejo do smrti. Utrjeni pas. ki je boljševike veljal 10 let dela in 10 milijard rubljev. je zrušen. Na stotine kazemat. ki so bile močno utrjene, je bilo zavzetih v naskoku ln uničenih. Zaplenili smo znatne količine vojnega materiala ter zajeli več tisočev ujetnikov. Končna bitka, katere namen je potisniti sovražnika v morje, je v razmahu ter se bo kmalu zaključila. Nemška vojska v Očakovu Berlin, 23. avg. u. Kakor poroča DNB, je nemška divizija, ki se je odlikovala že v pohodu proti Grčiji, zavzela Očakov ob Črnem morju, ki je veljal za važno sovjetsko podmorniško oporišče. Očakov leži med Nikolajevim in Odeso. Odpor sovjetskih sil je strla s pomočja obalnega topništva. Luko je zavzela v naskokih. Nemške letalske sile so med tem bombardirale sovjetske oddelke, ki so se skušali iz Očakova in Odese rešiti z ladjami po morju. Uspehi nemškega letalstva BeTlin, 23. avg. d. Kakor poročajo z merodajne strani v Berlinu, je nemško letalstvo v prvih dveh mesecih vomega pohoda na vzhodu doseglo naslednje uspehe y podpiranju kopne armade: uničilo je 1898 vsakovrstnih sovjetsko-ruskih oklopnih voz ter 17.336 vsakovrstnih motornih vozil. Z uspelimi bombnimi zadetki je bilo izločenih iz borbe 253 sovražnikovih topniških baterij ter 739 topov. Pri letalskih napadih na železnišne proge je nemško letalstvo od 22 junija do 21 avgusta onesposobilo 6S9 železniških lokomotiv in kompozicij tovornih vlakov. V borbi proti sovražnikovim kolonam na umiku je nemško letalstvo v omenjenem času uničilo 66 važnih mostov ter je na ta način dostikrat odločilno prispevalo k uničenju sovražnikovih vojaških sil. Potopljene sovjetske ladje Berlin, 23. avg. d. Nemško letalstvo je v četrtek v Finskem zalivu z bombnimi zadetki potopilo sovjetsko-ruski trgovinski parnik s 5000 tonami Neki drugi parnik s 1000 tonami je bil potopljen vzhodno od Ri-bačjega polotoka na Severnem ledenem morju. Kakor javljajo davi z merodajnega mesta v Berlinu, so prvi sovjetski 5000-tonski parnik nemška letala napadla iz majhne višine ter sc ga tako hudo poškodovala, da je po nekaterih močnih eksplozijah pričel goreti in se je kmalu nato potopil. Pred Odeso je nemško letalstvo v torek z bombnimi zadetki hudo poškodovalo sovjetsko-ruski rušilec. Na istem prostoru so nemška lovska letala v nizkem poletu uspešno napadla sovjetsko-ruski patrolni čoln ter ga učinkovito obstreljevala s svojim strelnim orožjem. Nemško volno porocitr Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes na'slednje poročilo: Na vzhodni fronti potekajo operacije tudi nadalje po načrtu. Na jugovzhodni obali Anglije so potopila bojna letala včeraj lOOOtonsko trgovsko ladjo. Zadnjo noč je bombardiralo letalstvo več letališč na otoku. Čolni za iskanje min in stražni čolni so sestrelili v Kanalu dva angleška bombnika. Pri napadu nemških bojnih letal na angleško pomorsko oporišče Aleksandrijo v noči na 22. avgOst so bili doseženi bombni zadetki v pristaniških napravah in preskr-bovalnih obratih. Nastali so večji požari. Angleška letala so zadnjo noč metala na razne kraje zapadne in jugozapadne Nemčije rušilne in zažigalne bombe z neznatnim učinkom. Protiletalsko topništvo je sestrelilo enega izmed na padajočih bombnikov. Potrtost v Londonu Stockholm, 23. avg. d. Kakor poroča list »Nya Dageligt Allehanda«, je povzročil poziv maršala Vorošilova prebivalstvu Leningrada silno poparjenost v mnogih londonskih krogih. Agencija United Press, po kateri posnema omenjeni švedski list te informacije iz Londona, pravi, da sicer na merodajnem mestu v Londonu že zatrjujejo, da Je Leningrad samo indirektno ogrožen, priznavajo pa vseeno, da bo nemški prodor pri Novgorodu skoraj presekal železniško progo med Leningradom in Moskvo. Glede položaja na jugu se v Londonu boje, da bo Nemcem uspelo prodreti preko Dnjepra v njegovem zgornjem toku, kjer je prekoračenje struge lažje, s tem pa bi nastala ob zgornjem Dnjeprovem toku na njegovem vzhodnem bregu nova fronta, ki bi se razvijala s severa proti Črnemu morju. Londonsko poročilo, objavljeno v švedskem listu, pravi dalje, da bi nemške čete lahko po zelo ugodnem terenu prodirale nadalje proti Harkovu, čim ;im enkrat uspe vreči dovolj močne vojaške sile onkraj Dnjepra Prodor proti Harkovu v tem primeru ne bi bil nikaka težava. Ukrajinska prestolnica Kijev bi na ta način prišla v nemške klešče, ki bi jo z lahkoto stisnile Londonsko poročilo agencije United Press, Ki ga posnema »Nya Dageligt Allehanda«, pravi na koncu, da v Londonu nimajo še vesti, da bi bili Rusi na umiku razstrelili nasipe ob Dnjepru. Tudi v Ameriki so pesimisti New York, 23. avg. d. Newyorški večerni listi objavljajo pod velikimi naslovi vesti, da se je pričelo civilno prebivalstvo v Leningradu v velikem številu prostovoljno priglašati za obrambo mesta, ki se mu vse bolj bližajo nemške čete. »New York Post« objavlja pod velikim naslovom nekontrolirano vest agencije »Overseas News«, da je baje severno in južno od črte Harkovv— Moskva in Arhangelsk zbranih 6 milijonov sovjetskih vojakov, ki še nikoli niso bili v borbi in ki naj bi predstavljali drugo sovjetsko glavno obrambno črto. Te informacije je prejela omenjena agencija baje od neke »visoke ameriške osebnosti, ki ima dobre zveze z Rusi«. Nadalje ve ta agencija poročati, da je treba navzlic dosedanjim nemškim zmagam računati z »zimsko fronto« na vzhodu. Mnogo manj optimističen kakor omenjena ameriška agencija je washingtonski dopisnik Usta »New York Sun«, Glen Per-ry, ki ugotavlja, da se vojni položaj za Rusijo ne bo razvijal ugodno. Dopisnik piše, da je nervozne napetosti, ki se opaža v Washingtonu, kriva skrb zaradi vojaškega položaja in ne samo ostra kritika na račun ameriške vlade, zaradi šibke zmogljivosti ameriške vojne industrije. Glen Perry piše, da se ameriški vojaški opazovalci boje, da bo nemška vojska prešla na vzhodu v ofenzivo ne samo na posameznih točkah, marveč vzdolž cele fronte. Neugoden vojaški položaj na vzhodu skuša wa-shingtonski dopisnik omiliti s trditvijo, da se tudi že v Berlinu sprijaznjujejo z mislijo na zimsko vojno. Po mnenju avtorja bi se na ta način pridobil dragocen čas, ako pa bo Rusija vojno izgubila, potem je pač treba pričakovati, da bo povsod narasel nemški pritisk na Anglijo, na vzhodu, na srednjem vzhodu in tudi v Afriki. Zapleteni problemi konference v Moskvi Zedinjene države bi rade pridobile na času, ker še niso pripravljene za učinkovito pomoč svojim zaveznikom Berlin, 23. avg. u. Vse kaže, da se bo trojna konferenca v Moskvi že kmalu pričela. Moskva bo imela čast, da bosta prišla v goste podpredsednik Zedinjenih držav Wallace in angleški zunanji minister Eden, ki bosta imela primerni spremstvi. Konference se bodo udeležili tudi zastopniki zavezniških in prijateljskih držav, kakor Cangkajškove Kitajske, Poljske, ki jo bo zastopal Sikorski, in Češkoslovaške, ki jo bo zastopal dr. Beneš. Razgovori bodo v luksuznem protiletalskem zavetišču, ki si ga je dal Stalin zgraditi pod Kremlom in ki velja za najbolje opremljeno in najbolj varno zaklonišče na svetu. Na konferenci bržkone ne bodo razpravljali samo o pomoči Sovjetski zvezi, marveč o širšem ali popolnem gospodarskem in vojaškem sodelovanju vseh zaveznikov. Med tem Amerika ne mara izgubljati niti minute časa, naglaša diplomatski so-trudnik agencije Reuter, in pospešuje dobave vojnega materiala in njegovo pošiljanje na »bojišča, ki so najbolj ogrožena«. Prav zaradi tega je na stotine lovcev že prispelo ali še prihaja v Rusijo. Cele eska-drile težkih bombnikov so pripravljene, da odlete z Bližnjega vzhoda proti severu, pa tudi v Rangoonu izkrcujejo vedno več letal, tovornih avtomobilov in tankov, ki so namenjeni v Cungking. Angleški otok potemtakem ne pripada oni kategoriji bojišč, ki so najbolj ogroženi. To pa še ne pomeni, da so na drugi strani Rokavskega preliva že prepričani, da lahko mirno počivajo Tudi ona peščica ljudi, ki so skušali malo zaspati, je bila prisiljena odpreti oči in pozorno slediti neizbežnemu razvoju položaja. K temu je znatno prispevala tudi mrzla prha Goeb-belsovih izjav poročevalcu nekega madridskega lista, da pride namreč, ko bo Rusija likvidirana, na vrsto račun z Angli-o. Nič nelogičnega ni zaradi tega. če je kdo v Londonu spomnil, da bi lahko drobitev sil postala usodna. Jasno je: ali bo pomoč Stalinu ln Cangrkaišku res uspešna, aH pa ne. Ce ne bo. se ne sme izgubiti z vidika poslednji jmioter. da mora Velika Britanija sposobna uspešno vzdržati poslednfl udarec, glede na to pa bo moral arzenal demokracij ostati na razpolago izključno Veliki Britaniji. V Washingtonu so to takoj razumeli in so dali prav pomirljive izjave, češ da ima pomoč, ki se daje Moskvi in Cungkingu, predvsem namen, da bi se pridobil potrebni čas in podaljšal odpor Sovjetske zveze in Cangkajškove Kitajske, toda tako, da se izvajanje zakona o posojilih in nakupih nikakor ne bi oviralo. Izvajanje zakona je namreč odvisno tudi: a) od postopnega povečanja proizvodnje, ki zahteva svoj čas, b) od postopnega povečanja prevoznih sredstev, kar pomeni v praksi, da je treba zadelati vrzeli, ki so nastale v trgovinski mornarici Velike Britanije in so jih povzročile osne letalske in podmorniške sile; v ladjedelnicah grade veliko število ladij, toda pred prihodnjo pomladjo ne bodo gotove, c) od popolne organizacije ameriške patrolne službe, ki se mora razširiti od zapadnega tudi na vzhodni Atlantski ocean. Demanti o nemških mirovnih pogojih Berlin, 23. avg. d. Z merodajnega mesta v nemškem zunanjem ministrstvu označujejo danes informacije o nekih mirovnih pogojih z nemške strani, ki so bile objavljene v tujem tisku, kot tipično napačne veisti. Na Wilhelmstrasse pripominjalo, da informacije, ki jih je sporočil berlinski dopisnik nekeea tujega lista, nikakor ne prikazujejo mišljenje merodajnih v Berlinu, marveč edinole avtorja samega. Kriza v avstralskem parlamentu New Tork, 23. avg. d. Kakor poročajo snočnji newyorški lieti iz Canberre, je avstralski min. predsednik Menzies v poskusu, da se reši sedanja kriza avstralskega parlamentia, ponudil ostavko, splošno pa sodijo, da bi si Menzies s tem samo rad ustvaril možnost, da bi mogel v drugem svojstvu potovati v London, ker je parlament niegovo potovanje v London kot ministrskega predsednika odklonil. Le vittoriose az oni aeree Nelle azioni contro unita navali e gli obbiettivi di Tobruk abbattuti altri 10 velivoli e due a Bardia dalla C. A. B Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 23 agosto il seguente bollettino dl guerra n. 455: Alle vittoriose azioni aeree contro le unita navali neiniche e gli obiettivi della piazza di Tobruk, citate nel bollettino di ieri e alle qurili hanno anche preso parte formazioni da caccia nazionali, sono da aggiungersi nuovi brillanti successi dei cacciatori tedesehi i quaii hanno abbattuto in combattimento altri 10 apparecchi britannici. Velivoli inglesi hanno compiuto incursio-ni sulle citta di Tripoli e Derna, senza conseguenze di rilievo. A Bardia la nostra difesa ha colpito e fatto precipitare due bombardieri nemici. In Africa orientale vivacl azioni di artiglieria e scontvi favorevoli alle nostre truppe nei diversi settori dello scacchiere di Gondar. II nemico e stato dovunque respin-to e ha abbandonato sul terreno numerosi morti; sono state catturate armi e abbon-danti munizioni. Zmagovite letalske operacije Prš napadih na vsfsse ladje in naprave v Tobruku sestreljenih nadaljnjih 10, od protiletalskega topništva v Bardiji pa še Z letali Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 23 t. m. naslednje 455 vojno poročilo: Zmagovitim operacijam letalskih sil proti sovražnim vojnim ladjam in napravam v trdnjavi Tobruk. ki so bile omenjene v včerajšnjem vojnem poročilu in pri katerih so sodelovale tudi skupine nacionalni lovskih letal, je treba dodati nove uspehe nemških lovcev ki s«> v letalskih spopadih sestrelili nadaljnjih 10 angleških aparatov. Angleška letala so napadla mesti Tri-polis in Derno. a brez posebnega učinka V Bardiji je naša obramba zadela in sestrelila dva sovražna bombnika. V vzhodni Afriki živahno delovanje topništva na fronti pri Gondar.ju in spopadi na raznih odsekih tega bojišča, ki so ugodno potekli za naše čete. Sovražnik Je bil povsod odbit in je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Zaplenjeno je bilo orožje in mnogo streliva. Danski protest proti zasedbi Islanda Zedinjene države izpostavljajo s svojim postopanjem Island vojni nevarnosti Koda-nj, 23. avg. d. Danski državni minister Stauning je včeraj pred parlamentom podal daljšo izjavo o Islandu. Stauning je med drugim naglasil, da je prinesla angleška in ameriška zasedba Islanda, ki je bil v uniji z Dansko, v sedanji položaj tega otoka nejasnost in negotovost. S svoji strani ni vlada Islanda v svojih izjavah nikoli dopustila kakega dvoma, da je njen trden namen, da ne dopusti uporabljanja Islanda kot prekladališče za vojne potrebščine ter da se bo temu vedno protivila. Te izjave islandske vlade ;se morajo smatrati kot izraz odločnosti Islanda, da ostane pri sedanji nevtralnostni politiki. Namera Zedinjenih držav, je naglasil danski državni minister, da uporabljajo Island kot prekladališče ameriških vojnih potrebščin, bi pomenila nevarnost vojnih akcij v vodovju okrog Islanda, torej na področju, ki ga je Nemčija proglasila za zaporni pas, zlasti zaradi tega, ker je treba pričakovati, da bodo dospele na to področje tudi večje edinice ameriške vojne mornarice. Do takih vojnih dejanj bi utegnilo priti ne samo v zapornem pasu, marveč tudi na Islandu samem. Island pa 'spada na sever, namreč k Evropi. Da je to resnica, je rekel Stauning dobesedno, je razvidno iz ponovnih islandskih manifestacij, ki so bile na Danskem z zadovoljstvom sprejete na znanje. Na kraju svoje izjave je Stauning še dejal: Tu na Danskem spremljamo z največjimi 'simpatijami za naš bratski narod ter z napeto pozornostjo dogodke na interesnem področju te nordijske dežele Upamo, da Island ne bo izgubil iz vidika v sedanjem težavnem položaju naše skupne zgodovine, v kateri je tudi utemeljeno razmerje Islanda do Danske, kakor tudi do vseh ostalih nordijskih narodov in s tem tudi do Evrope. New York, 23. avg. d. Kakor poročajo ameriški listi iz Rejkjavika na Islandu je bilo tamkaj z uradnega mesta pojasnjeno, da so ameriška letala, ki so baje v sredo nad Islandom zasledovala neko nemško letalo, vodili angleški ne pa ameriški piloti. Nemško letalo se je po tej uradni izjavi oddaljilo, še preden so prič'*'a angleška letala meriti nanj. Iran odklanja angleške zahteve po izgonu nemških državljanov New York, 23. avg. d. Kakor poročata newyorška lista »New York World Telegram« in »New York Post« v svojih izdajah od petka opoldne, je iranska vlada odbila britansko zahtevo, naj iranske oblasti izženo vse Nemce s področja Irana. Svoje informacije črpata navedena new-yorška lista iz izjav, ki so bile baje dane z merodajne angleške strani. Bern, 23. avg. u. Tukajšnji listi poročajo, da je angleška vlada prejela službeni odgovor iz Teherana na svojo noto. V Londonu odgovor sedaj skrbno proučujejo. Švicarski listi tudi poročajo, da skuša angleška vlada najti vse mogoče pretveze, da bi lahko z vojaško silo intervenirala v Iranu »v njegovem lastnem interesu«. General Wave!l v Teheranu Washingtcn, 23. avg. u. Newyorški radio je objavil vest, ki naj bi bila iz zanesljivega vira, da je prišel v Iran general Wa- vell, angleški vrhovni poveljnik v Indiji. Po informacijah neke ameriške agencije sta Roosevelt in Churchill na svojem zadnjem sestanku podrobno razpravljala tudi o iranskem vprašanju. Roosevelt je pokazal razumevanje za angleško stališče, češ da je treba Iran očistiti Nemcev, in si urediti skozi Iran pot za dobave in drugo pomoč Sovjetski Rusiji, kakor tudi zagotoviti, da bo ves iranski petrolej na razpolago angleškim silam na Srednjem vzhodu. Med tem pa je iranski poslanik v Wa-shingtonu Mohamed Setesten izjavil novinarjem, da se bo Iran boril proti vsakemu napadalcu, čeprav bi bil v premoči. To izjavo je dal novinarjem takoj po svojem razgovoru z državnim tajnikom Cor-dellom Hullom. Izvedelo se je, da je Hull ob tej priliki v Rooseveltovem imenu formalno demantiral londonske vesti, češ da bodo Zedinjene države podprle kakršno koli anglosaško pobudo proti Iranu. Letalski boji na zapadr Berlin, 23. avg. d. V noči na soboto so britanska letala preletela nekaj krajev zapadne in jugozapadne Nemčije. Kakor je bilo davi sporočeno z merodajne strani v Berlinu, so metala rušilne in zažigalne bombe, vendar pa nikjer ni nastala škoda na vojaško važnih objektih niti na vojno-gospodarskih napravah. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Nemška protiletalska obramba je eno britansko letalo sestrelila. Protisabotažni ukrepi v Rumuniji Bukarešta, 23. avg. s. Notranje ministrstvo je objavilo v pretekli noči naslednji komunike: Po odredbi generala Antonesca se objavlja, da bo v primeru sabotažnih dejanj s strani komunistov vsakokrat ustreljenih po 20 židovskih in 5 nežidovskih komunistov. Protianglešk! ukrepi Mandžukua Hsingking, 23. avg. (Domei). Finančni minister Mandžukua je odredil, da spadata pod določbe odbora o blokiranju britanskih dobroimetij v Mandžuriji tudi angleški ozemlji Kenija in Uganda. Disposizioni del Partito La concessione della tessera »alla me-moria« ai Caduti di Africa e di Spagna prevista dall'art. 91 del regolamento del Partito š stata estesa anche ai Caduti del-l'attuale guerra. II Segretario del Partito ha nominato la fascista Elisabetta Bonomo in Rivera fiduciferia de'la Federazione dei Fasci di Combattimento di Derna, la fascista Ida Devecchi fiduciaria del Fascio femminile di Lubiana. Sklepi Stranke Rim, 23. avgusta s. Fašistična izkaznica, ki je bila priznana pc smrti padlim v Afriki in Španiji, je bila priznana tudi padlim v sedanji vojni — Tajnik Stranke je imenoval Fašistko Elizabeto Bonomo v Riveri za zaupnico Zveze borbenih Fašijev v Derni. — Fašistka Ida Devechi je bila imenovana za zaupnico ženskega Fašija v Ljubljani. Gospa Devecchi je bila že v Trstu znana po svoji živahni delavnosti v stranki. Tudi. v Ljubljani se mudi že dalje časa in obeta njeno imenovanje za zaupnico ženskega Fašija v Ljubljani. da bo tudi v našem mestu rodilo njeno delo obilen sad v korist ženskih organizacij. Vojaško sodelovanje Italije in Hrvatske Ukrepi za zavarovanje obmorskega področja od Reke pa do črne gore Zagreb, 23. avg. a Danes je bilo objavljeno naslednje službeno poročilo: Vlada zavezniške kraljevine Italije je sporočila vladi hrvatske države, da smatra znatno ojačenje obmorskega področja od Reke do Črnie gore za potrebno glede na interese vojnega vodstva in v zvezi z vojaško pripravljenostjo. Spričo odgovornosti vojaškega poveljništva je potrebno, da mu je dana možnost širšega delovanja, kar se tiče javne varnosti in javnega prometa. Vlada hrvatske države je zadovoljna, da lahko s svoje strani prispeva vse, kar bi moglo v vojni kakor koli koristiti skupni obrambi interesov neodvisne hrvatske države in zavezniške kraljevine Italije Zato sem za enkrat glede ozemlja neodvisne hrvatske države, ki pripada temu področju odredil: 1. Da bi mogla uprava tega področja skrbeti čim bolje za mir m javni red, opravljati svojo nalogo koordinacije vsega delovanja vojaške obrambe, sem imenoval generalnega upravnega komisarja, ki so mu podrejeni vsi upravni organi na tem področju. Njegove odredbe morajo brezpogojno izpolnjevati vsi upravni organi ter sploh pri svojem delu slediti njegovim navodilom, kolikor se tičejo varnosti in javnega reda. 2. Generalni upravni komisar ima svoj sedež v kraju, kjer je poveljništvo II armije Italijanske vojske. Generalni upravni komisar je neposredno odvisen od poveljnika te II. armije za vsa upravna vprašanja, za varnost in javni red na tem področju. Tako se bosta popolnoma harmo-nizirala varnost in javni red z interesi vojaškega delovanja. 3. Železniška proga Reka>-Ogulin-Split se skupno z brzojavno in telefonsko službo podreja vojaškemu poveljstvu. 4. Vojaški oddelki hrvatske državne obrambe, ki so na tem področju, se z operativnega vidika podrejajo enotnemu vojaškemu poveljstvu II. armije. Za generalnega upravnega komisarja sem imenoval ministra dr. Andrijo Karči-ča. Podrobnosti za izvajanje teh ukrepov bodo dogovorjene med generalnim upravnim komisarjem in zastopniki hrvatske teritorialne obrambe ter poveljništvom italijanske II. armije. Ob tej priliki se razglaša, da so bili ti ukrepi odrejeni začasno, dokler bodo potrebni za vojaško varnost in skupne interese zavezniških držav kraljevine Italije in neodvisne hrvatske države. Hkratu se poziva prebivalstvo vsega področja, da iskreno in z ljubeznijo olajša delo hrvatskim organom in italijanskim vojaškim oblastem, da s svoje strani podpre njihovo tesno sodelovanje in tako v svojem lastnem interesu poveča varnost in red ter neovirano delovanje in redno življenje, pa tako služi tudi skupnemu interesu kraljevine Italije in neodvisne hrvatske države v borbi proti sovražniku. Tako sodelovanje bo sedaj tudi najboljše jamstvo za prijateljske in zavezniške od-nošaje med obema narodoma in obema državama v bodočnosti, ko bo po zmagi nastopil mir. Tako sodelovanje bo obenem tudi najboljše jamstvo za neodvisnost in teritorialno integralnost neodvisne hrvatske države. Službeno poročilo je podpisa] poglavnik neodvisne hrvatske države dr. Ante Pavelič. Naraščanje odpora v ameriškem kongresu proti Roosevelt&vi politiki Rooseveltova poslanica kongresu je zbudila ogorčenje zlasti med opozicijo v senatu VVashington, 23. avg. d. V kongresnih krogih je zbudil veliko neodobravanje m pri posameznih članih reprezentančne zbornice ter senata celo skrajno ogorčenje odstavek Rooseveltove poslanice kongresu, v kateri označuje za komplice držav osi vse tiste Američane, ki ne odobravajo skupne izjave Churchilla in Roosevelta. V parlamentarnih krogih označujejo to Rooževel-tovo izjavo za žaljivo. Mnogi izolacionistič-ni senatorji, katerih čast je neoporečna, so bili s to izjavo direktno prizadeti. Med nje spadata tudi ugledna izolacionistična senatorja Taft in Lafolette, ki ne prikrivata svojega nezadovoljstva. Na včerajšnji tiskovni konferenci je prišlo med predsednikom Rooseveltom in demokratskim senatorjem Byrdom do zelo ostrih prerekanj, ko je Byrd navedel podatke o zakasnitvah v ameriški vojni pro-izvolnji v okviru obrambnega načrta. Polemika je imela mestoma naravnost značaj osebnega obračunavanja ter je napetost med vladnim taborom in opozicijo še bolj zaostrila. Izolacionisti so odsotnost Roosevelta, ki je križaril po Atlantiku, dobro izkoristili ter so pričeli ostro kampanjo proti vladi. Mogoče je opažati, da je bila v mnogih vprašanjih vlada potisnjena v očitno defenzivo, in se pričakuje zaradi tega, da si bo v bodoče zopet na vse načine prizadevala utrditi svoj položaj. V washington-skih krogih so mnenja, da bo predsednik Rooseveit v naslednjih dneh poskušal, najbrž z energičnim nastopanjem, zopet dobiti oblast nad ameriškim javnim mnenjem s tem, da bo poskusil utemeljiti in opravičiti politično smer vlade. Tudi pismo, ki ga je Rooseveit poslal kongresu demokratske mladine in v katerem poudarja, da je patriotizem mnogo važnejši od zvestobe, kadar gre za obrambo dežele, navajajo v \vashingto»iskih krogih kot značilen dokaz za očitne Rooseveltove namere, da poskusi brezobzirno iti po poti, ki jo on in njegovi privrženci smatrajo za pravilno v sedanjem položaju. Vse to je pač take narave, da mora nujno povzročiti še večjo poostritev napetosti mel vladnim tabodom in izolacionisti. VVashington, 23. avg. u. Predsednik Rooseveit je na sestanku z novinarji v svoji letni rezidenci v Hydeparku odločno zavrnil očitke, ki jih je izrazil senator Byrd, češ da je bilo izvajanje programa za oborožitev zelo ovirano. Dejal je, da je bil senator zelo slabo poučen o stvarnem položaju. Predsednik je izjavil, da vojna proizvodnja povsem ustreza prvotnim pričakovanjem in da jih na nekaterih področjih celo presega. Izrazil je namen, da se proizvodnja še bolj poveča. Rooseveit je nato ostro kritiziral nasprotnike svoje zunanje politike. Opozoril je na napako, ki jo je napravil 1. 1939. pokojni senator Borah, ko je dejal, da vojna v enem letu še ne bo izbruhnila. Rooseveit je dodal, da je mnogo njegovih kritikov slabše poučenih, kakor je bil takrat senator Borah Nadalje je predsednik izjavil, da je bilo Veliki Britaniji izročenih že več sto tankov. Te moderne vojne potrebščine so bile zgrajene v zadnjih 12 mesecih. Nekaj jih Angleži že rabijo na Srednjem vzhodu. New York, 23. avg. d. Kakor javljajo z merodajne strani v Washingtonu, bo imel predsednik Rooseveit na dan ameriškega praznika dela 1. septembra govor, v katerem se bo ohbrnil na ameriško prebivalstvo. Govor bo najbrž prav kratek in bo Rooseveit v njem skušal nastopiti „ proti kritiki, ki se je dvignila v ameriški javnosti zaradi Rooseveltovih najnovejših političnih akcij. Praskava o dobavah Angliji VVashington, 23. avg. u. V ameriških parlamentarnih krogih se je zvedelo, da bo najbrž uvedena preiskava, da se dožene, v koliki meri drži obtožba, da je Anglija porabila iz Amerike dobavljene vojne in druge potrebščine, ki jih je prejela na osnovi zakona o posojilih in nakupih, za to, da jih je na novo izvozila, da bi tako ohranila ravnovesje svoje zunanje trgovinske bilance. Protiintervencijski krogi zahtevajo v zvezi s tem, naj se Sovjetska Rusija popolnoma izključi od dobav v okviru omenjenega zakona. Senator Clapper rpa je medtem pozval kongres, naj pristane na pošiljanje ameriških čet s kontinenta, da bi preprečile Hitlerju razširiti svojo moč preko evrop- skega kontinenta. Dejal je, da bo mogoče izogniti se sodelovanju ameriškega ekspe-dicijskega zbora v vojni, če bodo Zedinjene države v pravem času zasedle vsa mo- 'šča. ki bi se jih lahko Nemčija poslužila za napad na Ameriko, in sicer Islandijo, Azorske otoke, Madeiro, Kanarske otoke, Kapverdske otoke in Dakar. Ameriške dobave Sovjetski zvezi \Yashington, 23. avg. d. Po informacijah iz tako zvanih merodajnih krogov je Sovjetska zveza naročila pri ameriški industriji za približno milijardo dolarjev vsakovrstnih vojnih potrebščin. 10% naročenega materiala naj bi bilo pripravljenega za odpremo v Sovjetsko unijo že v naslednjih tednih. V prvi vrsti bi hotela Sovjetska unija dobiti ameriška letala, ki jih že zelo nujno potrebuje. V omenjenih \va-shingtonskih krogih pripominjajo, da je bilo nekaj vsakovrstnih borbenih letal, ki so bila prvotno določena za Veliko Britanijo, že poslanih v Sovjetske zvezo, nadaljnje pošiljke pa so na poti. Ameriška industrija pa doslej ni mogla dobaviti še nobenih bombnikov, čeprav so bili tudi ti obljubljeni. Zastopnik vladnih krogov je izjavil, da sedanje dobave nikakor ne zadoščajo, čeprav so Zedinjene države dobavile vojnih potrebščin Sovjetski zvezi že več, kakor se je pričakovalo. Zanimivo je v zvezi s tem omeniti tudi izjavo, ki jo je pred kongresom podal poslanec iz Aljaske Dimmond in ki jasno kaže, da gre Ameriki pri njeni pomoči Sovjetski zvezi edinole za dobiček. Poslanec Dimmond je namreč predlagali, naj bi Sovjetska zveza kot pro-tiuslugo za dobave vojnih potrebščin odstopila Berinške otoke. Ameriški izvoz vojnih potrebščin Wash?ngton, 23. avg. u. Državni tajnik Cordell Hull je izdal dovoljenje za izvoz cele vrste vojnih poti ebščin v Turčijo, Rusijo, Kitajsko, Iran in Nizozemsko Indijo, kakor tudi v nekatere francoske kolonije, tako na Martinique in v Francosko Guinejo. Ta posebna dovoljenja s0 bila izdana, da bi se »podprle prijateljske dežele«, ter se nanašajo na železo, jeklo in druge kovine, stroje, kemijske izdelke, gumo, les, papir in živež. Vatikan in vojna na vzhodu Rim. 23. avg. u. Vsakdanje mednarodne in vatikanske informacije so v ostrem tonu obračajo proti anglosaškemu poskusu istovetiti vsebino nekaterih papeških poslanic z osmero točkami nedavne Churchil-love in Rooseveltove deklaracije. V tej zvezi piše vatikanska »La Corrispondenza da hočejo nekateri krogi mednarodnega sveta visoko duhovno veljavo sv. očeta pri vsaki priliki izkoristiti za svoje sumljive namene. Ti krogi z naslado naglašajo, kakor da bi bila nekaka sorodnost in skladnost med osmerimi točkami omenjenih dveh anglosaških državnikov ter med nazori, ki jih je Pij XII. očrtal v svojih zadnjih poslanicah. V resnici pa je jasno, da take skladnosti in sorodnosti ne more biti, vsaj v tistem delu, kjer Rooseveit in Churchill zahtevata uničenje nacizma Korespondenca pripominja, da je potrebna močna doza licemerstva, ako se hočeta najti bistvena podobnost in skladnost med besedami, sv. očeta, ki so iskrene, brez skrite misli in ki jih narekuje samo ljubezen do človeštva, ter kričavimi izjavami, ki so jih narekovale sovraštva polna teze na videz miroljubnih vojnih hujskačev v Londonu. V katoliških krogih, pravi ta agencija, zbuja taka zloraba papeških besedi ogorčenje in nevoljo in prav ti krogi se vprašujejo, ali Churchillu in Rooseveltu ne zadostuje pomoč anglikanskega nadškofa v Canterburyju in metropolita Sergija, ki moli sam in razpisuje molitve za zmago orožja brezbožnikov. Argentinski nakupi italijanskih ladij Buenos Aires, 23. avg. d. Kakor je včeraj sporočil podpredsednik argentinske republike Častnic^ sta argentinski zuoapji v minister dr. Ruiz Guinazu ter italijanski veleposlanik pri argentinski vladi Nobille Rafaele Boscarelli podpisala v petek pogodbo o prodaji osem italijanskih trgovskih ladij argentinski vladi. Podpis pogoa-be je bil izvršen v zvezi s sklepom argentinske vlade, da bo odkupila trgovske ladje držav osi, ki so zasidrane v raznih argentinskih lukah. Vodijo se še pogajanja o nakupu nadaljnjih 8 italijanskih ladij, tako da bi Argentina na ta način kupila v celoti 16 italijanskih trgovskih parnikov s skupaj 15.000 tonami. Argentinska vlada namerava odkupiti še 6 nemških in danskih trgovskih ladij. Obsodbe francoskih oficirjev Bern, 23. avg. u. Iz Vichyja poročajo, da je vojaško sodišče v Clermont-Ferrandu obsodilo zaradi veleizdaje in pobega na smrt v kontumaciji 5 francoskih oficirjev, šestega pa na 20 let. Imetje vseh obsojencev bo zaplenjeno. Nadalje sta bila v kontumaciji obsojena še dva učitelja iz Da-ometa na več let robije. nHHHBBHHHHH Prescrizione relativa agli incarichi retribuiti degli insegnanti L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la situazione creatasi tra gli insegnanti sloveni in seguito agli avve-nimenti recenti decreta: Art. 1. — A ne3sun insegnante di ruolo dell'amministrazione statale, provinciale o comunale della provincia di Lubiana pu6 esser affidato incario retribuito di direzione o di insegnamento in scuole pubbli-che o private, a meno che a giudizio dsl-l'Alto Commissariato non risulti 1'assoln.ta impossibilitS. di provveoer in modo diverso. Art. 2. — Qualunque incarico del genere suddetto precedentemente accordato s'in-tende revocato a partire dal 30 settembre p. v. Lubiana, 19. agosto 1941-XIX. L'Alto Commissario Emlio Grazioli. Predpisi glede fosnoriranih služb učiteljev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na razmere, nastale za slovensko učiteljstvo po dogodkih zadnjega časa, odloča: člen 1. Nobeni učni osebi, nameščeni v državni, pokrajinski ali občinski službi v Ljubljanski pokrajini, se ne sme poveriti honorirano vodstvo ali pouk v javnih in zasebnih šolah, razen če se po presoji Visokega komisariata nikakor ne da ukreniti drugače. člen 2. Vsakršna že poprej dovoljena zaposlitev te vrste se preklicuje z veljavnostjo od 30 eeptembr? t 1 dalje. Visoki Komisar Emilio Grazioli Mo&Sica delforslinanza sulle scuole di economia demestiea L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista 1'ordinanza 31. maržo 1937 del Consiglio del Ministri M. s. n. 234, decreta: II comma 1° dell'articolo 29 delPordinan-za 31 maržo 1937 del Consiglio dei Ministri, M. s. n. 234, sulle scuole di economia domestica č modificato come segue: »Nessuna alunna puo abitare fuori della scuola, eccettuate quelle che nella sede della scuola hanno i genitori o parenti presso i quali possono abitare.« L'Alto Commissario Emlio GraziolL Lubiana, 19. agosto 1941-XIX. Sprememba uredbe o gospodinjskih šolah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo ministrskega sveta z dne 31. marca 1937., M. s. št. 234, odreja: Prvi odstavek čl. 29. uredbe ministrskega sveta c gospodinjskih šolah z dne 31. marca 1937., M. s. št. 34, se spreminja takole: »Nobena učenka ne sme stanovati zunaj šole; izvzete so samo tiste, ki imajo v kraju šole svoje starše ali sorodnike, pri katerih lahko stanujejo.« La ccmmissione di requisi-Eione assegneraairlchiedenti soltanto pneumatici usati Si avvertono gli interessati che hanno presentato domanda per assegnazione di pneumatici, che la commissione di requisi-zione assegnera soltanto pneumatici usati ancora in buone condizioni e non pneumatici nuovi di fabbrica. All'atto del ritiro dei pneumatici asse-gnati bisogna versare gratuitamente al-trettanti • pneumatici vecchi, quindi non e conveniente far richiesta per assegnazione di pneumatici, se quelli di cui 1'interes-sato e in possesso, sono ancora usabili. Samo rabljene pnevmatike Obveščajo se vsi prizadeti, ki so prosili za dodelitev pnevmatik, da jim bo rekvi-zicijska komisija dodeljevala zgolj rabljene pnevmatike, ki so še v dobrem stanju, ne pa novih tovarniških izdelkov. Kdor bo dodeljene pnevmatike prejel, bo moral brezplačno oddati prav toliko starih pnevmatik. Zaradi tega ni vredno zahtevati dodelitve pnevmatik, če so one, ki jih prizadeti že poseduje, še za rabo. Javljamo tužno vest, da nam je danes po dolgi in mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog in oče, gospod JOŠT FRANC Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 5. popoldne, z žal, iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Trs*, Gorica, 23. avgusta 1941. žalujoči: Marija roj. Abramič, soproga; Milan, sin; Berta, hči — in ostalo sorodstvo. Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana Gospodarstvo = lOOOdinarsId in 500dinarski bankovci ntoo na Hrvatskem več veljavni. Po razglasu carinskega oddelka državnega zakladnega urada (finančnega ministrstva) je uvoz lOOOdinarskih in 500dinarskih bankovcev v Hrvatsko prepovedan, ker je ta denar v Hrvatski zgubil veljavo. Carinski organi odvzemajo take bankovce potnikom in jih izročajo Hrvatski državni banki v uničenje. V potniškem prometu lahko vzame potnik s seboj najvišji zne'sek 500 kun v kunskih ali manjših dinarskih bankovcih. Zneski, ki to mejo presegajo, se odvzemajo in izročajo Hrvatski državni banki, kjer se zapišejo v dobro dotičnim potnikom na zaprt račun. Razen tega se proti takemu potniku uvede kazenski postopek zaradi devizne kršitve. Do nadaljnjega še veljajo v Hrvatski bankovci po 100, 50, 20 in 10 dinarjev. Od lOOdinarskih bankovcev pa so dovoljeni le tisti, katerih serije nio bile vzete iz prometa. = Nova beograjska izvozna družba. V Beogradu se je pod naslovom Siidosteuro-pa, Handelskommanditgesellschaft Erik Staby, u'stanovila izvozna družba za kmetijske in živinorejske pridelke. Družba je v zvezi z enakoimenskim podjetjem v Berlinu. = Strogo nadzorovanje cen v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Cene in njih nadzorovanje sta naloga srbske uprave, vendar tudi nemška oblastva strogo pazijo na to, da trgovci ne navijajo cen po mili volji. Zahtevati se ne smejo višje cene od tistih, ki so veljale pred 5. aprilom 1. 1941. Kljub temu se mnogi prodajalci teh določil ne drže. Zato "se je ustanovil pri beograjskem policijskem predsedniku oddelek s 60 močmi, katerih naloga je izključno le nadzorovanje cen. Vse trgovine, zlasti trgovine z življenjskimi potrebščinami, morajo biti pod stalnim nadzorovanjem. Policijski predsednik ima naročilo, da strogo postopa in izreka poleg denarnih tudi zaporne kazni. V hudih primerih bodo trgovci obsojeni tudi na prisilno delo, zla'sti na cestna in melioracijska dela. Izrečene kazni bodo z navedbo polnih imen objavljene v časopisju. — Elektrifikacija Bolgarije. Iz Sofije poročajo: Načrt za sistematično elektrifikacijo Bolgarije bo kmalu izdelan in predložen ministrskemu svetu. Elektrarna Veča je v izgradnji in bo nova zajezitev obsegala kakih 100.000 kubičnih metrov vode. Med velike probleme spada zgraditev nasipa za zajezitev na reki Ro'sici pri vasi Gorskem Kosovu, ki bo namakal ozemlje 30.000 ha in dajal letno kakšnih 30 milijonov kilovatnih ur električne energije. Načrt za to zaporo doline je končno izdelan, toda ker gre za važno podjetje, je bil h končni presoji poklican strokovnjak iz Berlina. = Dobrudža je imela prav dobro žetev. Rumun'sko časopisje poroča, da je imela Dobrudža letos izredno dobro žetev. Predvsem je pridelala mnogo pšenice, ječmena in ovsa. Fižol in grah tudi že dolgo nista tako obrodila kakor to leto. S pomočjo oblastev in vojaštva je bila žetev pravočasno spravljena pod streho. Trg v Con-stanzi nudi sliko kakor v normalnih časih. Nemško seme za Francijo. Nemške dobave semena Franciji so znašale letos 75.000 ton semenskega krompirja, 1500 ton jare pšenice. 900 ton jarega ječmena, 8000 ton lanenega semena in 800 ton graha. Za kompenzacijo pa je dobavila Francija Nemčiji zelenjadno seme. = Nemški tobačni nakupi v Hrvatski. Po vesteh hrvatskih listov je nemško trgovinsko odposlanstvo, ki biva v Dubrovniku, sklenilo nadaljnje tobačne nakupe. Sklenjen je bil dogovor za dobavo dveh milijonov kilogramov tobaka. ŠPORT V vodi In na travniku Dopoldne plavalna tekma na Ljubljanici, popoldne od 16. dalje dve nogometni tekmi na igrišču Ljubljane Današnja nedelja bo spričo suše v našem športu imela še dovolj pester spored, saj bodo prijatelji športa lahko dopoldne in popoldne prisostvovali prav zanimivim prireditvam. Reči pa se mora že v naprej, da sta obe — ona na Ljubljanici v plavanju in ona na igrišču Lljubljane z žogo — bolj ali manj privlečeni za lase, ker je pač treba vsaj za silo izrabiti lepo in prosto nedeljo, čeprav ni vse tako kot bi moralo biti. V nadaljnjem nekaj vrstic v opozorilo, in sicer kar časovno po vrsti! 24§9 m po Ljubljanici Kakor po drugih velikih mestih, bo danes tudi na Ljubljanici velika plavalna tekma po o J prti reki, ki pa po mestu samem še ni uporabna za takšen namen, tako da so morali prireditelji start in cilj prenesti precej daleč tja na Barje. Proga bo vodila od Mokarja do znane špice pri Gruberjevem kanalu in merila 2400 m. Za tekmo se je dozdaj prijavilo nad 40 tekmovalcev in tekmovalk, ki se bodo borili za lep prehodni pokal, darilo plavalne sekcije Ilirije v spomin na njenega zaslužnega člana in pokojnega slovenskega plavalnega rekorderja Borisa žirovnika. Tekmovalci bodo ocenjevani v treh ločenih skupinah in sicer posebej seniorji, juniorji in dekleta. Med ilirijanskimi plavalci, ki bodo kajpa tvorili večino udeležencev, bo med seniorji najbolj ogorčena borba med štirimi najboljšimi, in sicer žižkorn, Močanom, Mi-halekom in Pelhanom, medtem ko bo imel pri juniorjih najbrž glavno besedo mali Smerkolj, ki mu pa med ostalimi Jovano-vič in Rotar, pa morda tudi Sovre ali Bro-zovič II. od prsnih plavalcev ne bodo pustili zmagati. Pri dekletih je zadeva prs-cej jasna, kajti Draguša Finčeva in Wer-nerjeva sta gotovo veliki favoritinji in bo prav za prav zanimiv le čas, ki ga bosta dosegli v primeri z moškimi. Potek tekme bo dobro viden z obeh bregov Ljubljanice, še bolj blizu tekmovalcev pa bodo seveda spremljevalci v čolnih. Slednje prosijo prireditelji, naj se ozirajo na tekmovalce in jih ne motijo na progi, predvsem pa naj ne postavljajo svojih bark in čolnov po sredi Ljubljanice ali celo še z vesli božajo po požrtvovalnih plavalcih. Start je določen za 11. uro, tako da bodo udeleženci okrog pol 12. na »špici«. Vstopnine ni, kar pomeni, da bo lahko vse, staro in mlado, z denarjem ali brez njega, prišlo na svoj račun. Ljubljana in enajstorica ostalih klubov Danes je bila prav za prav na sporedu druga povratna pokalna tekma med Her-mesom in Ljubljano, ki pa je b;la — kakor smo že na kratko opozorili včeraj — po sklepu SNZ preložena za teden dni. Da bi izpolnil današnji termin, se je poslovni odbor odločil, da priredi pred začetkom jesenske sezone majhno revijo vseh ljubljanskih nogometašev. Na eni strani bo nastopila belo-zelena enajstorica SK Ljubljane, na drugi pa enajst izbranih moči iz ostalih ljubljanskih klubov. Ljubljana je v zadnjem času dobila nekatera ojačenja, med drugimi oba Starca iz Maribora in tudi od tam Vesnaverja, ki bodo danes že vsi lahko pokazali, kaj znajo. Brez dvoma bosta obe moštvi dovolj enakovredni, da bo tekma lahko zanimiva. V nespornem propadanju, ki ga preživlja naš nogomet — kakor tudi vse ostale panoge v teh časih — bi bila gotovo želja vseh, da se njegova razvojna krivulja začne spet dvigati navzgor. Morda bo že nedeljska tekma pokazala prve znake o tem. Spored bo odigran na igrišču Ljubljana, in sicer ob 16. med moštvoma Jadrana in Most, ob 17.30 pa med glavnima nasprotnikoma. Mars — Mladika Mars se pripravlja čisto zase in brez miru za bližnjo prvenstveno sezono. Kakor preteklo, nedelj bo Izrabil tudi da- našnjo za trening z domačim nasprotnikom, med katerimi si je to pot izbral Mladiko. Obe moštvi imata še stare račune iz pokalnega tekmovanja, pa jima bo ta tekma prišla prav, da jih nekoliko poravnata. Tekma bo ob 10. na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno, eno uro prej pa bodo zaigrali juniorji obeh moštev. * Za nedeljsko tekmo Ljubljane proti reprezentanci ostalih ljubljanskih klubov je zvezni kapetan g. Deržaj določil naslednje igralce: Pavlica, Prijatelj, Humar, Sočan, žigon — vsi od Marsa; Oblak, žitnik, Klančnik, Derenda, Razbornik od Herme-sa; dalje Marn, Urbančič, oba od Jadrana, Plečko iz Most, Prharič od Mladike in naposled Kumer od Korotana. Moštvo bo sestavljeno na igrišču. Igralci se morajo javiti v garderobi SK Ljubljane ob 17. SK Svoboda. Obveščamo vse člane in odbornike, da bo v torek dne 26. t. m. ob 19. v Delavski zbornici izredni občni zbor, ki naj se ga vsi udeležijo polnoštevilno, ker so na dnevnem redu važne točke glede nadaljnjega delovanja nogometne sekcije. SK Grafika. Zaradi reprezentančne tekme ne igramo s Hermesom. Juniorji naj bodo ob 16.30, I. moštvo pa ob 17. na igrišču Korotana. O prestopu nekaterih slovenskih plavalcev v italijanske klube je bilo zadnje dni nekaj šušljanja in tudi nekaj časopisnih notic, ki pa so se v glavnem izkazale za precej preuranjene ali celo čisto neutemeljene. Kakor nam zatrjujejo iz krogov plavalne sekcije SK Ilirije, je v njihovem taboru vse po starem in se nihče izmed slavnih ali manj slavnih belozelenih plavalcev ne bavi z mislijo, da bi zamenjal 'epi domači dres. Bo že čas storil svoje, mi pa zaenkrat ostanemo kakor smo bili! Iz spodnje štajerske Nove velike občine. Ker so samo velike občine, pravijo štajerski listi, sposobne služiti 'narodni skupnosti, je nemška država že svojčas začela razširjati območja posameznih občin. Zdaj se bo to zgodilo še z naredbo šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem. Naredba je bila objavljena 18. t. m. v uradnem listu. Predpisane so številne zaokrožitve in povečanje občin na vsem Spodnjem Štajerskem. Naredba natančno določa, katere manjše občine in vasi se priključijo večjim občinam. Dokončno bo določila občinske meje v kolikor bo to potrebno, posebna komisija. V povečanih občinah velja krajevno pravo tiste prejšnje občine, po kateri se imenuje nova občina. V dvomljivih primerih presodi pristojni politični komisar. Rešitev v Kamniških planinah. Planinar Janez Kos, nameščenec svinčenega rudnika v Mežici, je napravil izlet v Savinjske planine. Na snežišču Skute mu je spodrsnilo in je padel 15 metrov globoko. Utrpel je hude poškodbe. Dva tovariša sta mu nudila prvo pomoč. Po telefonu je bilo poklicano reševalno moštvo iz Celja. Ponesrečenca so spravili izpod Skute in ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Rojstvo in smrt v Mariboru. V času od 15. do 20. avgusta se je v Mariboru rodilo 18 otrok. Bilo je 10 dečkov in 8 deklic. Za čudo pa je smrt pokosila prav toliko ljudi in sicer 5 moških in 13 žensk. Poročilo se je v tem času 12 parov. Nesreče. 14 letni Stanko Bezjak s Po-brežja se je igral s tovariši na travniku in je tako nesrečno padel, da je dobil sila hude poškodbe in zlome. 37 letni Hans Cebular iz Maribora se je prav tako močno poškodoval pri padcu. Pri Splošni stavbni družbi na Teznem je stiskalnica zdrobila prste 39 letnemu ključavničarju Bogomirju Mohoriču. Obenem je bil prav tam poškodovan 15 letni ključavničarski vajenec Maks Tumpej, ki mu je popolnoma zdrobilo palec. S stavbnega odra pa je padel 29 letni zidar Jože '•rumf. Vid poškodovanci so v mariborski boiwci. V svetovni vojni na Ljubljanskem gradu Pod naslovom »Na Ljubljanskem gradu« je objavil nekdanji sanitetni kapetan-zdravnik in sedanji sanitetni podpolkovnik ter zdravstveni nadzornik v Rimu gosp. Ivan Perilli v rimskem »Listu za dečke« (II Giornale dei Ragazzi) spomine na svoje delovanje kot načelnik bolnišnice za italijanske vojne ujetnike na Ljubljanskem gradu v letih svetovne vojne 1915 do 1918. Spis je nedvomno zanimiv v raznih pogledih, zato ga priobčujemo v neskrajšanem prevodu z nekoliko stvarnimi opazkami, ki jih je dodal načelnik tiskovnega urada pri Visokem Komisariatu comm. Tigoli. V ostalem se naš Grad često omenja v italijanskem slovstvu. Tudi Silvio Pellico ga imenuje kot prvo postajo na poti v špllberk. Kdor je imel nesrečo, da je padel v ujetništvo na soški fronti v letih 1915. do 1918- se bo gotovo spominjal, da je bila njegova prva postojanka na bolestnem potu v ujetništvo Ljubljanski grad. Starodavno poslopje je bilo prirejeno kot karantenska postaja za italijanske vojne ujetnike. Tu so ostajali po navadi po pet dni, nakar so bili poslani v eno izmed mnogih ujetniških taborišč, raztresenih Sirom Avstrije in Ogrske. Večji del ujetnikov je bil poslan v Mauthausen na Du-navu blizu Linza. Stari Ljubljanski grad je bil do leta 1914. nekoliko časa ječa za navadne zločince, nato vojaški zapor ter prenočišče za internirance ter politične osumljence, naposled pa bivališče ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih pošiljali na dela na italijanski fronti. Z vstopom Italije v vojno je bil Grad določen za karantensko postajo, obenem pa je bilo nekoliko celic in hodnikov z vso naglico izpremenjenih v bolnišnico za ranjene italijanske ujetnike. Celice so seveda ostale temačne, kakor so bile v teku poletja, ko so bili tam zaprti kot politični obsojenci razni tržaški dijački, katerih edini zločin je bil ta, da so klicali Živela Italija, in tri gospodične iz Trsta, prof. Marija Gianni, Marija Maurig in Liza Lowenthal, ki so komaj, komaj ušle vislicam. Razširili sta se bili med ljudi dve pesnitvi, proslavljajoči Italijo, v odgovor na poslanico, ki jo je bil vrgel iz letala pesnik Gabrijel D'Annunzio nad Trstom 7. avgusta 1915. Obe pesnitvi sta bili prepisani s strojem, zaprti v neko steklenico in vrženi v morje. Morska struja jo je prinesla v Porto Le-vante, kjer jo je zapriseženi čuvaj Spa-doni poslal listu »Corriere della Sera«. List je priobčil pesnitve 30. avgusta. Avtorica pesnitve je bila prav za prav prof. Gianni, ki se je kasneje umaknila iz posvetnega življenja ter šla v frančiškanski samostan na Dunaju. Trditve obtožbe .se niso dale dokazati in vse tri mladenke so bile tako po nekem čudežu rešene žalostne in sramotne smrti. še zdaj imamo v ušesih odmev njihovih obupnih krikov v prvi noči po prihodu na Grad, ko so bile zaprte v temnih celicah, vsaka zase. šele kasneje se je posredovanju avstrijskega zdravnika po našem prizadevanju posrečilo doseči to ugodnost, da so jih zaprli skupaj v eno samo celico. Bolnišnica za italijanske vojne ujetnike je poslovala od julija do novembra 1918. Dodeljena sta ji bila dva italijanska čast-nika-zdravnika, ki sta bila tudi ujeta, ter neki častnik-zdravnik avstrijske vojske, ki je imel vodstvo te bolnišnice na Gradu. Prva dva sta bila poročnik-zdravnik Mario Mauro, 31. pešadijskega polka, in kapetan-zdravnik Ivan Perilli, 2. polka sardinskih grenadirjev. avstrijski častnik pa je bil Slovenec poročnik-zdravnik doktor Fran Zupan. V to bolnišnico so premestili iz ljubljanskih vojaških bolnišnic skoraj vse ranjene Italijane, tako da je bila v kratkem času prenapolnjena ter je delo vršilo neprekinjeno vsak dan od ranega jutra do poznega večera. Delovanje je bilo močno otežkočeno zaradi pomanjkanja zdravil in zdravniškega materiala, da je bil trud zdravnikov še težji. Poveljnik Gradu je bil major Karel vitez pl. Kern. Slučajno po rodu iz Trsta, poln energije in dobrega hotenja. Seveda je ostalo najčešče pri dobrem hotenju, kljub temu, da se je za italijanske ujetnike močno brigala njegova dobra gospa Margareta. Bila je po rodu iz Livorna in šele po vojni se je na Gradu izvedelo, da je imela v italijanski vojski na fronti brata konjeniškega polkovnika in bratranca polkovnika glavnega stana. Kar takoj lahko povem, da sta si zakonca Kernova po vojni po dolgem bega-nju pridobila italijansko državljanstvo in pisec teh vrstic je imel priliko, da ju je posetil v Lovrani in v Rimu. Nato se je polkovnik vitez Karel pl. Kern preselil v Meran. že leto dni pred tem mu je bila umrla dobra gospa Margareta. Ce bi bil njun življenjski vek daljši, bi morda slišala znova nekoliko negotove korake onih grajskih prebivalcev, ki so bili v letih 1914. do 1918. skoraj neomejeni gospodarji in zasebni lastniki Gradu. Polkovnik pl. Kern mi je leta 1929. poslal svojo spomenico, nekako samoobrambo pod naslovom: »Nekoliko epizod iz življenja v ujetniškem taborišču na Ljubljanskem gradu.« Naši ranjeni vojaki pa se bodo te dobe spominjali najbrž z nekoliko tesnim ... želodcem. Kajti to je bila doba gladovanja. Dovolj je, ako navajamo ra-port, ki ga je že omenjeni dr. Zupan pripravil za svojo nadrejeno oblast, ko je zaman zahteval zboljšanje hrane. Ta raport pravi med drugim: »Na vsakega ranjenca nakazuje c. In kr. alaifrfrfiti¥fl 2 JtEaoi na*jez, napravimo račun, koliko lahko stane vse ono, kar dobi na dan bolni ali ranjeni ujetnik, ne doseže niti vsote 60 vinarjev. To stalno gladovanje ovira okrevanje in zahteva tedaj veliko večjo uporabo zdravstvenega materijala. Večna lakota oslaoi organe tako, da ranjenci leže bledi in trudni ter si ne morejo opomoči od izgube krvi in od gnojnih ran, zato strahotno hujšajo. V kliničnih poročilih bi moral često napisati kot vzrok smrti kronični glad, namesto nedolžne sepse.« Te besede so potrjene v publikaciji tovariša prof. Maria Maura: »Deset mesecev na kirurškem delu v ujetniškem taborišču v Avstriji (1915—1917).« (Citta di Ca-stello, S. d. Tip. Lionardo da Vinci.) Protesti Italijanskih zdravnikov in zahteve po boljši oskrbi ranjencev v bolnišnici na Ljubljanskem gradu so često kalile dobre odnošaje z avstrijskim poveljstvom, kajti vse dobro hotenje poveljnika pl. Kerna je bilo zaman spričo njegovih podrejenih, ki so kljub opetovanim nared-bam samolastno skrajševali obrok hrane nesrečnim ranjencem. To je šlo tako daleč, da so ti dobivali le bledo zvodenelo juho, v kateri je bilo nekoliko komadičev krompirja, o mesu pa ni bilo niti najmanjšega sledu. Tako se je dr. Zupan odločil napisati zgoraj omenjeni raport, ki smo ga mi, da ne bi izgubili pravde in advokata v osebi omenjenega doktorja, vsaj v obliki, če že ne po vsebini, znatno omilili. Uspeh pa je bil tak, kakor smo se ga bali. Oba italijanska zdravnika sta bila premeščena v taborišče Mauthausen, dr.- Zupan pa je bil poslan na fronto. S tem je bolnišnica na Gradu prenehala, deloma tudi zaradi zime. še nadalje pa je poslovala karantenska postaja in grajski poveljnik je obdržal po svojem izboru na Gradu vse artiste sploh, zlasti pa vse glasbenike. Tako je iz njih lahko sestavil orkester pod vodstvom toskanskega profesorja Puccettija. Na koncerte tega ujetniškega orkestra je bila povabljena tudi najboljša ljubljanska družba, ki se ho gotova s hvaležnostjo spominjala te ljubke epizode sredi vojnih grozot. O trm je v >-Laibacher Zeitung« novembra 1919 v sedmih nadaljevanjih pisal prof. Kobal pod naslovom: >Posct na Ljubljanskem gradu«. V teh poročilih je na-glašal delavnost majorja pl. Kerna ter njegove napore za preureditev starega in razpadajočega Gradu, ki je često doživel čast visokih obiskov. Med drugimi so po-setili Grad nadvojvoda Evgen ter knez Elija Parmski, kasneje pa tudi cesar Karel in cesarica Žita. Neki večer sta celo čisto sama prišla na Grad ter sta se nepoznana sprehajala po drevoredu, ki vodi od Gradu proti šancam. Ta epizoda je omenjena v neizdanih spominih gospe Marije Bonnini (Rossi), ki je bila takrat internirana na Gradu. Med vsemi italijanskimi ranjenimi oficirji je bilo tudi nekaj grenadirjev in moram pri tem omeniti ljudomilega poročnika Francesca Fabbrija, ki je sedaj župnik cerkve Sv. Lovrenca in Lucina v Rimu, ter poročnika Adolfa Pelličcinija, ki je pod tem vojnim priimkom skrival svoje pravo ime tržaškega dobrovoljca Adolfa Pessija. Slednji je nekoč po naglasu krika, še preden je pogledal na dvorišče, spoznal svojega narednika iz trža- škega polka, ki je bil pravi nasilnež ln ki bi bil gotovo zelo vesel, ako bi mogel Pessija spraviti na vislice. Ker pa so bili zdravniki o tej stvari takoj obveščeni, so poročniku Pellicciniju izpremenili osebne podatke ter ga tako temeljito obvezali in zamotali, da je lahko defiliral mimo narednika, ne da bi ga bil slednji spoznal. Tudi drugi Tržačani, n. pr. poročnik prof. Bonardi in poročnik Alfredo Ponti, s pravim imenom Potočnik, sta bila med gre-nadirji. Treba mi je omeniti še nekega slovenskega trgovca, ki je bil obsojen na vislice ter potem pomiloščen na ustrelitev! Ohranil sem si vrsto fotografij, napravljenih po nalogu poveljstva. Slike predstavljajo čitanje smrtne obsodbe, pohod k jami z obsojencem, obsojenca z zavezanimi očmi, ustrelitev samo ter ugotovitev smrti, ki jo je izvršil neki častnik-zdravnlk. Slednja Je posneta v trenutku, ko zdravnik otipava žilo padlemu, ki se mu vidijo na čelu srage krvi, poleg njega pa je velika krvava mlaka. Ustreljeni je kasneje dobil spomenik, ki se morda še danes vidi na trgu pred železniško postajo v Ljubljani. Ne bi omenjal te žalostne epizode, ako bi ne bHa celica, v kateri je bival obsojenec v dolgih mesecih svojega procesa, kasneje nakazana kot bivališče ravno dvema Italijanskima oficirjema-zdravnikoma. Dasi sta slednja opetovano protestirala proti temu, sta vendar morala ves čas svojega bivanja na Gradu živeti ravno v tej, sobi. Naj na koncu osvetlim svoje poročilo s tolažilnim spominom na patra Ludovika Giampaglio. Ta ljudomili duhovnik je bil po rodu lz Napolija ter je v svojo toplo občuteno petje kot grajski kaplan vsak večer vpletel znano himno izgnanca. Po molitvi rožnega venca je vsak večer sladko ln slovesno zadonela pesem o izgnancu, ki se je toplo dojmila src ujetnikov. Rdeč! Križ Išče stanovanja Ljubljana, 23. avgusta. Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, se obrača na vse, ki imajo razumevanje za težaven položaj onih, ki so zaradi vojnih dogodkov izgubili dom in streho, da mu blagovolijo pomagati na ta način, da dajo na razpolago svoje stanovanjske prostore za namestitev teh naših nesrečnih rojakov. V letnem času smo jim nudili bivališče v raznih internatih in šolskih telovadnicah, kar pa mora s pričetkom šole izostati. Mnoge družine smo sicer naselili na deželi in jim s tem omogočili vsaj skromno streho preko zime. Toia v naših zasilnih bivališčih so tudi družine, ki imajo otroke za šolanje in ki jih zato ne moremo naseliti na deželi. Nemogoče je pa tudi, da bi ostali naši priseljeni rojaki preko zime v zasilnih bivališčih, ki jih ni mogoče prekuriti, saj se otroci tam ne morejo ne gibati in ne učiti niti jim preko zime v primeru najmanjšega prehlada ne moremo dati naj- primitivnejše oskrbe. Vsem tem moramo preskrbeti že sedaj primerno streho za čas zime. Zato se obračamo z gorečim apelom do vseh, ki hočejo razumeti gorje brezdomcev, da nam sporoče, kakšne prostore bi nam mogli dati na razpolago, dalje ali so prostori opremljeni in koliko oseb bi bili pripravljeni prevzeti pod streho čez zimo. Rdeči križ bi za vse to nudil tudi odškodnino, da bi bila dobrota posameznikov vsaj skromno povrnjena. V teh težkih časih mora prispevati za lajšanje bede vojnim žrtvam prav vsak, zato smo prepričani, da naša prošnja ne bo naletela na gluha ušesa in da nam bo omogočeno pomagati najbednejšim: Dvakrat da, kdor hitro da. Zato ne odlašajte. Prijave sprejema Pokrajinski odbor Rlečega križa, sekcija za socialno pomoč, Frančiškanska ulica št. 6/1., odsek za delo, soba št. 5. Komarjeva nedelja v SiikS Stari Ljubljančani so si oblizavali ustnice skoro teden dni pred sv. Jernejem, ki pade letos na današnji dan, ko je tudi konec pasjih dni in ko obenem vrli šiškarji praznujejo tradicionalno žegnanje. V nekdanjih dobrih časih je na komar jevo nedeljo živahno vrvelo življenje v Šiški, kamor so se vsipale dolge procesije lačnih, žejnih in zabave željnih Ljubljančana?;. Tedaj je vino teklo od miz; bobov, krofov in flancatov je bilo nič koliko, harmonika je hreščala po gostilnah od zore do pozne noči in plesalo se je neugnano povsod, k jer so krepko zalivali in drli velikanskega komarja, za vabo obešenega in prešerno razpetega na vidnem mestu. Zarana že so pokali možnarji in oznanjali nastop samega praznika. Proti večeru so zažigali umetalni ogenj in spuščali rakete v noč. Gostilne pri Kozlerju, Keršiču, Vodniku, Ančniku, Kankertu, Anžoku, pri Raci in drugod so bile polne, saj so bili šiškarji od nekdaj znani kot gostoljubni ljudje. Spričo tega so bile komarjeve nedelje leto za letom dobro pripravljene z vsemi mogočimi dobrotami. Takrat je bilo denarja kot peška, zaslužilo se je, poceni pa vse, pran' naš domači zgodovinar Ivan Vrhovnik. V Šiški si pil polič vina. jedel pol piščanca, kruh in solato, kadil viržinko, pa si dobil iz »cvanc-gnrice« še nekaj drobiža. Pred svetovno vojno l. 1914. je bila Šiška še neznatno kmetsko predmestje z edino cerkvico pod tivolskim gozdom. Danes pa moramo šiško po vsej pravici prištevati med najlepše dele mestne občine ljubljanske. Pri »Kameniti mizi« ima naš prvi pesnik I'alentin \rodnik s\x>j rojstni dom. Malo nad šišensko cerkvico pa se razteza mo- derni hotel z restavracijo »Bellevuekem. Včeraj smo poročala, da bodo na Hrvatskem priredili delovno pravo po nemškem zgledu. Vzporedno s pripravami za prireditev delovnega prava že potekajo pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb. Z novimi pogodbami med delodajalci in posameznimi poklicnimi skupinami delojemalcev ali nameščencev naj se zagotovi znosen življenjski obstanek. Pravkar se v Sarajevu vrše pogajanja za kolektivno pogodbo nameščencev In delavcev pri 80 rudniških podjetjih. Obenem tekč pogajanja za podobno pogodbo pri enajstih hrvatskih tovarnah usnja. Na ta način bo že več kakor dve tretjini hrvatskih delavcev in nameščencev imelo nove kolektivne pogodbe. * Hrvatski kraji v znamenju črke »V«. Kdor potuje po Hrvatskem, pravijo nemški listi, najde povsod črko »V« v najrazličnejših barvah in v različni pisavi. Zagrebška prestolnica se v tem prav nič ne razlikuje cd vasi. Nemški zmagovalni znak gospoduje na Hrvatskem, o čemer prepričajo vsakega potnika vtisi s potovanja po tej deželi, kakor tudi številni zbori, ki jih prirejajo v znamenju črke »V« po hrvatskih mestih in vaseh. * Stanje v Bosni. V Zagrebu pravijo, da so poročila iz Bosne ugodna in da se prebivalstvo pomirja. Pravoslavni verniki, ki so bili pod vplivom četnikov in komunistov, se vračajo z gora v mesta in vasi in prostovoljno izročajo orožje. V Dolnjem Lapcu, v Kutem Vakufu in Drvarju, kjer je bil četniški pokret najostrejši, je zdaj hrvatska vojska. Po tem sklepajo, da nastopa pomirjenje v Bosni. Pravosodni minister je postavil za vso hrvatsko državo potujoče naglo sodišče. Sodniki in njihovi namestniki prekega soda so večji del iz Ba-njaluke, prav tako njihovo ustaško iprem-■stvo. * Zapora pri sprejemu v ustaško milico. Ustaški glavni stan v Zagrebu je objavil, da do nadaljnjega ne more biti nihče več sprejet v ustaško milico. Zapora sprejema je v zvezi z dejstvom, da so bili nedavno razni ustaški poverjeniki zaradi zlorabljanja oblasti razrešeni svoje službe. Proti vsern razrešenim je bila uvedena stroga preiskava in kjer je bila ugotovljena hujša zloraba oblasti, je bila izvršena eksempla-rična kazen. O zapori sprejema v ustaško milico poroča tudi »Volkischer Beobachter«. * žrtve komunističnih napadov v Srbiji. Vodja električne centrale iz Obrenovca, ravnatelj Pankas, je bil na poti k orožnikom, da jim izroči neko pismeno naredbo. Spotoma so ga ustavili trije komunisti. Pankas je potegnil samokres in ustrelil enega izmed trojice. Sam je pozneje izdihnil za ranami, ki sta mu jih zadala ostala dva komunista. — Iz Uba pa poročajo, da je družba komunistov sprožila sedem strelov na vodjo male železniške postaje v Malem Boraku. Orožniki so nato streljali na napadalce in so enega izmed njih smrtno nevarno ranili. , ŽIV3NGZDRAVNIK Vet. BOJAN MERVIC je pričel privatno prakso V VELIKIH LAŠČAH * Oklic Zveze srbskih kmetijskih zadrug. Zveza srbskih kmetijskih zadrug je izdala oklic, 's katerim poziva kmetovalce, naj se ne vdajajo narodu škodljiv m prevratnim poizkusom. Na ta način se ne dajo doseči nobeni koristni smotri in se lahko stanje le poslabša. Zato poziva Zveza srbskih kmetijskih zadrug vse kmetovalce, naj se ne dajo od nikogar zapeljati, marveč naj pripomorejo k obnovi domovine in naj pomagajo varovati narodno imovino, red in mi?. ♦ Obnova mostov na Savi. Kakor znano, je bilo v vojnih dneh porušenih več važnih mostov na Savi, posebno hudo pa sta bila poškodovana oba velika mostova: pri Brodu in v Beogradu. Obnovitvena dela napredujejo, saj je zavoljo rednega prometa treba čimprej spet urediti prejšnje zveze. V Zdravnik tir. J. Gantar se je preselil V RIBNICO, GLAVNI TRG ŠTEV. 32 Ordinira od 1. septembra dalje * Vino se ne bo podražilo. Kakor poročajo iz uradnega vira, bo v kratkem izšla odredba, po kateri bodo vse pogodbe, sklenjene med vinogradniki na eni ter trgovci in indvstrialci na drugi strani za prodajo grozdja, razveljavljene. Namen tega ukrepa je, da se prepreči neupravičena podražitev vin. * Pred materinimi očmi je utonil. Pri Adrii se je na bregu Pada pripetila razburljiva nesreča. Neka kmetica iz okolice je delala na polju, v bližini pa se je igral njen 6 letni sinček. Zatopljena v delo, je za trenutek pozabila nanj, kmalu nato pa jo je s krikom opozoril nase. Odtihotapil se je do brega in padel v vodo. Mati mu je takoj hitela na pomoč, a ker sama ni znala plavati, mu ni mogla rešiti življenja. Sinček ji je utonil pred očmi. ♦ Smrt italijanskega industrijalca v Ameriki. V S. Paulu v Argentini je umrl znani italijanski industrijalec Pietro Morganti. Bil je glavni lastnik ene največjih sladkornih industrij v Južni Ameriki. ♦ žrtev kolesarske nesreče. V bolnišnico Kraljice Helene v Trstu so pripeljali 8 letnega Josipa Jugovca, stanujočega na Sca-la Bonghi. Po cesti se je s kolesom peljal blizu svojega doma pa je trčil ob nekega drugega kolesarja in tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in dobil še nekaj drugih poškodb. • Ukinitev habilitacijskih izpitov za odvetnike in državne pravdnike. Z ministrskim dekretom so za dobo vojne in 6 mesecev po nji ukinjeni habilitacijski izpiti za državne pravdnike in odvetnike, ki žele biti vpisani v posebnem albumu odvetnikov, pripuščenih k najvišjemu kasacijske-mu sodišču in drugim visokim sodnim instancam. • Proizvodnja sintetične gume. še v teku leta se bo v prvi veliki italijanski tvor-nici začela proizvajati sintetična guma, ki bo po svoji kakovosti in količini povsem ustrezala najnujnejšim vojnim potrebam, Pripravlja pa se še povišanje proizvodnje, tako da bo krila polovico domače potrebe v normalnih razmerah. * Velik 'požar pri Vidmu. V Sammar-denehii di Pozzuolo je začel goreti skedenj bratov Petra in Kvinta Iaiza, v katerem se je nahajalo nad 100 stotov sena in 70 stotov slame. Kakor tolmačijo, se je seno zaradi sončne vročine samo vnelo, škoda je znatna, ker je bilo poleg krme uničeno tudi vse poljsko orodje, ki se je nahajalo v poslopju. * Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani je v Službenem listu, kote 67, z dne 20. avgusta 1941, razpisala mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Kočevju. * Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86). Vpisovanje se vrši vsak dan do pričetka pouka dne 22. septembra. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. (—) Iz Ljisblfane u— Tretja delitev mesa. Včeraj smo Ljubljančani doživeli tretjo mesno soboto, to se pravi, tretjo soboto, odkar se po enkrat na teden deli meso na novi način. Tokrat je bilo mesa nekoliko manj kakor prejšnji teden, tako da ga je povprečno odpadlo po 18 dkg na osebo. Vobče pa preskrba Ljubljane z mesom v redu poteka in ljudje so z racionirano prodajo prav zadovoljni. Pred tremi tedni so se gospodinje že na vse zgodaj dvizale na trg, da ne bi zamudile svojega obroka, a odkar so spoznale, da je za vse enako poskrbljeno, prihajajo mirno, počasi k stojnicam in v mesnice, tako da nikjer ni več navala. u— Prošnje akademičark za sprejem v »Dom visokošolk«. Uprava »Doma visoko-šolk« v Ljubljani objavlja, da bo za zimski semester šolskega leta 1941./42. sprejetih večje število akademičark na hrano in stanovanje v Dom visokošolk. Prednost za sprejem imajo revnejše abiturientke, ki so dovršile srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Akademičarke naj pnlo-že prošnjam za sprejem zadnja kolokvij-ska izpričevala odnosno izpričevalo o položenih izpitih. Prosilke pa, ki prosijo prvič za sprejem, naj prilože svojim prošnjam rojstni in krstni list in izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prošnje je treba napraviti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi Doma visokošolk v Ljubljani, univerza. Rok za vlaganje prošenj je 6. september 1941. Vselitev v Dom visokošolk bo možna 1. oktobra. Točnejša pojasnila glede prehrane kakor tudi glede cene daje ekonom Doma visokošolk v Ljubljani, univerza, soba št. 100, in sicer dnevno od 13. do 14. ure. u— Iščemo stanovanja kjerkoli, v Ljubljani in ljubljanski okolici in sicer samo sobe, prazne ali opremljene, eno, dvo, pa tudi večsobna stanovanja. Pošljite ponudbo z navedbo cene, točnimi podatki o stanovanju in naslovom na naslov: Rdeči križ, Ljubljana, stanovanjski odsek, frančiškanska ulica 6, tel. 45-86. u— Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu. Današnja nedelja je zadnji dan razstave umetnin Gasparija, Dremlja in Smerduja. Tokrat bo ob 11. uri vodil po razstavi prof. Saša šantel. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica 7/1, telefon 36-41. u— Torek, sreda, četrtek in petek »Ve- J seli teater« v Delavski zbornici. Začetek ob 20. uri z izbranim sporedom. (—) — Dar R. K. G. dr. Gašper Pekle daruje v počastitev spomina pokojne gospe Tončke štritofove L 100.— za socialni oddelek Rdečega križa. u— Pes ga je ugriznil. Na kirurški oddelek splošne bolnice so pripeljali poštnega služitelja Lojzeta Kopino, stanujočega v Marenčičevi ulici, V Predovičevi ulici ga je ugriznil pes v nogo pa je treba ugotoviti, ali ne gre za primer stekline ~~ DIPLOMIRANI DENTIST za zobozdravstvo in zobno tehniko VINKO SLANOVEC SPREJEMA OD 7.—12. IN OD 13.—18. LJUBLJANA, GERBICEVA ULICA ŠT. 20 (Tr novo-Kolezi ja ) — - DENTIST ——— LUŽAH CIRIL za zobozdravstvo in zobno tehniko (preje v škof ji Loki) sprejema od 10. do 12. in od S.—6. izven teh ur po dogovoru LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA ŠT. 43 Kroji, krojni tečaji in modni salon ROZMAN PAVLINA POD ROŽNIKOM, VILA »MARJA« ROŽNA DOLINA, Cesta X/1 — Telefon 46-24 (v bližini restavracije »Katrca) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I šolstvo šola Glasbene Matice ljubljanske, ki deluje od leta 1882. dalje in je naš najstarejši glasbeno vzgojni zavod, na katerem so se šolali skoraj vsi naši priznani glasbeniki, bo sprejemala gojence za novo šofeko leto 1941-42 od 1. do 4. septembra t. 1. v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7, dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Na šoli se poučujejo solopetje, klavir, violina in vsi orkestrski instrumenti, dalje mladinsko petje, glasbena teorija, harmonij in orgle, šolanje je razdeljeno na štiri 'stopnje, in sicer na pripravnico (2 letnika), nižjo šolo (4 letniki), srednjo šolo (2 letnika) to višjo šolo (2 letnika). Po dovršeni nižji šoli Glasbene Matice je mogoč prestop na Državno srednjo glasbeno šolo. Učna tvarina 6e ravna po tvarini državnih glasbenih šol. Vse ostale podrobnosti so nabite v veži zavoda. Začetek rednega pouka bo 5. septembra 1941. (—) Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! (Telefon 43-82). {—\ u— Nega nog! Brez ranitve in bolečin odstranjujem pokvarjene nohte, kurja očesa, otiščance, kožo itd. Dekanič, kopališče hotela Slon. (—) u— Društvo za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju, sedež Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 24. avgusta 1941, v ptfsarni Učiteljske samopomoči v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, I. Pričetek ob 8. K obilni udeležbi vabi vse člane — odbor. u— Tečaj za Italijansko trgovsko korespondenco in začetni tečaj za italijanski jezik priredi v septembru v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8. in 14. uro (Telefon 26-52.) .. (—) u— Veseli teater v Delavski zbornici. Nov spored. Začetek ob 20., konec ob 21.40. Z Vrhnike v— To nedeljo bodo mnogi Vrhničani pohiteli na žegnanje v prijetno, komaj uro oddaljeno vasico žažar. Pravijo, da bo letos tu na žegnanju prav posebno debel »jež«. Izpitali so ga in ima več kilogramov težko plast pod trebuhom. Ta »jež« je bolj znan kakor starovrhniški »polž«, ker so »ježevo« meso in »bobi« posebno tečna hrana v žažarju. Tudi vsem drugim poleg Vrhničanov, ki bodo prišli v žažar na žegnanje, bodo žažarčani postregli s to tečno hrano. — Pot nazaj pa vodi v Podlipsko dolino k »Vrtnarju«. v— Po skoraj štirimesečni odsotnosti se je vrnil iz Hrvatske države prijazni zdravnik g. dr. J. Zupan na svoje posestvo v prijetni Bistri pri Vrhniki. Pred leti je g. dr. Zupan opravljal posle banovinskega zdravnika za zdravstveno občino Vrhniko, nazadnje pa je bi' šefzdravnik v zdravilišču Dobrni, želimo mu vsi prijatelji in znanci dobrodošlico. Iz Trebnjega t— Leti .a. Zadnji čas smo imeli nevihte z gromom in treskom. Dež, ki si ga je nedavno dolenjski kmet tako želel, je vsej rasti zadnji čas samo v škodo in vsakdo želi spet lepega vremena. V najlepši rasti je zdaj ajda, ki že cvete in bo letošnja ajdova pašica za čebele prav ugodna. Kmetje so letos nasejali več ajde ko po navadi in kaže, da bo tudi ta letina ugodna. V najlepši rasti so tudi številna polja, nase-jana s koruzo, ki tudi prav lepo obeta. Tudi ostala rast obeta ugodno letino. Tako kaže lepo fižol, krompir, repa, pesa in korenje. Le da bi prenehalo neprestano deževje, o katerem sodijo kmetje, da ga je dovolj do pšenične setve. Tudi trta po dolenjskih vinogradih je naložena in potrebna samo še lepih dni, da bo pridelek tudi po kakovosti odličen. Kmetje so večinoma pokosili otavo in so v skrbeh, da je ne bo treba sušiti na grabijah. Pravijo namreč: kdor med Mašama ne posuši otave na soncu, jo po mali maši suši na grabljah. Skratka: samo stalnega lepega vremena si želimo Dolenjci, pa bo dobro za vse prebivalce Ljubljanske pokrajine. t— Dogon živine. Nedavno je bil za Trebnje odrejen uradni dogon živine. Kmetje so prignali izredno lepo število volov in druge živine, tako da je bila preskrba Ljubljanske pokrajine z mesom za tretji- teden v tem mesecu zagotovljena. Na sejem so prišli rftesarji iz vseh krajev in jim je uradna komisija, ki je poslovala na sejmišču, dodelila živino na podlagi prijav, ki so jih komisiji predložili. Kmetje so bili z uradno določenimi cenami zadovoljni ter so novi način sejma brez meše-tarjev zadovoljni sprejeli. Omenimo še, da je bila po izjavi članov komisije na tretjem dogonu živine v Trebnjem doslej najlepša živina in je bila komisija presenečena. Ob tej priliki je v priznanje našim dolenjskim kmetom, ki rede tako lepo živino, daroval g. Alojzij Brecelnik, predsednik mesarskega združenja v Ljubljani, 50 lir za siromašne občane občine Trebnje. G. Brecelniku se občina Trebnje zahvaljuje. Iz Novega mesta n— Zatiranje legarja in griže. Letos je bilo še prav malo pojavov tifusa in griže. Ta teden pa je bila pripeljana v bolnišnico 201etna posestnikova hči Pepca Vidičeva iz Velikega Slapnika pri šmihelu, ki je obolela za tifusom. Oblastva so takoj storila vse potrebne mere in izdala prebivalstvu potrebna navodila, da se takoj prepreči širjenje nevarne bolezni. Pojavili so se tudi primeri griže. Oblastva opozarjajo prebivalstvo, naj bo pri sadju previdno. Poučite otroke, naj uživajo le zdravo in zrelo sadje, katero pa naj prej dobro iz-perejo. n— Spet nesreča z orožjem. Z nevarno obstreljeno roko je prišel v bolnišnico v Kandiji posestnik Ignacij Koncilija iz Malega Lipovca pri Ajdovcu. Našel je v gozdu pri nabiranju gob nabito vojaško puško, ki se mu je po nesreči sprožila in mu je krogla obtičala v roki. n— Iz' avtomobila je padel. Iz Metlike se je napotil peš proti Novemu mestu 33-letni krošnjar Janez štibler Iz Malih Lišč pri Metliki. Med potjo ga je dohitel tovorni avtomobil in ga je šofer na prošnjo vzel s seboj. Pri Mačkovcu pa je štibler na nevarnem ovinku padel iz drvečega avtomobila in obležal na cesti !s hudimi poškodbami na glavi in z zlomljeno levico. Bil je takoj prepeljan v kandijsko bolnišnico in je upanje, da bo okreval. n— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti vpisuje dnevno, šolnina 85 lir. Začetek pouka bo 9. septembra. (—) n— živilski trg je že ves v znamenju bližajoče se jeseni in v petek so se gospodinje lahko po daljšem času ponovno dobro založile z vsem. Stročjj. fižol se je pocenil na 2 L kilogram. Sploh so se cene na trgu že popolnoma ustalile in v veliki večini se prodajalke in kupci držijo maksi-miranih cen. Redki so primeri, da bi posredovalo oblastvo. V vedno večjih množinah se pojavljajo na trgu kumare, jedilne buče, zelje, ohrovt in rdeča pesa, povečal pa se je tudi dovoz domačega krompirja, ki se že prodaja »stalno po 1 L kg. Zelo dobro je bil po daljšem času trg ponovno založen s solato in endivijo, katera se je prodajala po 2 L kg, paradižniki 3 L kg, čebula 1 L kg in koleraba 1.20 L kilogram, še vedno zelo draga je zelena paprika po 6 L kg in kumarice za vlaganje 3.50 do 4.50 L kg. Znamenje bližajoče se jeseni je prodaja kisle repe, ki se je pojavila prvič na trgu po 1 L krožnik. Suhe gobe so po 60 L kg. Tudi z domačim i sadjem okoličani vedno bolje zalagajo no- i vomeški trg. Prevladujejo še vedno jabolka, vedno več je sliv in hrušk, prvikrat bo se pojavile kopišnice po 3 L liter. Ni se še pocenilo uvoženo sadje, ki je 1.50 do 2 L dražje kakor v Ljubljani. Na petkovem trgu se je grozdje dvignilo od 8 na 9—10 L kg. hruške pa so še po 7 do 8 L kilogram. Po daljšem času so se pojavili na trgu mlečni izdelki v večji izbiri. Največ je bilo domačega dolenjskega sirčka, ki se je pocenil na 0.25 L hlebček, in pregrete smetane, po 12 do 16 L liter. Sir pa se je podražil od 16 na 20 L kg. Perutninski trg je še slabo založen, je pa zaradi cen tudi le malo povpraševanje po perutnini. Par piščancev se je prodajal po 30 do 40 lir; šest do osem tednov stari kunci so se podražili od 8 na 10 L komad. Rdeči kri* si^roča Namesto venca na grob gospe baronice Gerte Lazarini je darovala gopa Fani Urbane iz Ljubljane Rdečemu križu 100 L. Iskrena hvala! Pošto naj dvignejo: Babšek Francka, ma-gistratna uradnica, Bergelj Ivan, Glinška cesta; Borišek Boža, Ljubljanski dvor; Brozovič Franc, urednik »Jutra«; Campa dr. Matija, dir. drž. žel.; Dagarin Petar, carinski uradnik; Funtek Mici, Gruden Maca, Keržičeva ul. 6; Hvala Božo, direkcija drž. žel.; Jezeršek Anica, Frančiškanska ulica; Kutnar Mira, glavna pošta; Ma-telič Marija, Vič, meščanska šola; Milojevič Terezija, Glavarjeva 10- I; Musič Milodo,, Celovška cesta 30; Naglas, zaloga pohištva, Novi trg; Olifčič Robert, poštni, kontrolor; Pečnikar Milica Dolenjska cesta; Petrovič živa, učiteljica, Gradišče; Ramovš Jože, trg. pomočnik, Moste; Roškar Janko, učitelj; Sancin Franc, luščilnica riža; Smodiš Janko, revizor; Svetič Miroslava, Grbičeva ul. 7; šembrek Terezija, Tavčar Ivan, glavni kolodvor. Dokumente z diplomo naj dvigne gospa dr. Wudler Frida. V tajništvu naj se zglasita Eržen Franko, Čopova ul. 10, in Tavčar Peter, Ilirska ulica 12. Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. — Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Aleksič Miloj, Anžur Franc, Arandjelovič Voja, Bajžel Nela, Bajžel Fornelija, Bratuž Min-ka, Bubalo Marica, Cretnik Drago, Draščič, družina, Drobnič Frančiška, Jovanovič Dušan, Kune Blaž, Martinčič Abel, Mayer Ela, Milivojevič Olivera, Mlejnik Karel, Preca Danica, Petrovič Mihajlo, Robar Tilka, Si-movič Marija, Smolič Marija, Stevanič-Ca-kič Pepca, Sučič Anica, šabec Anton, Šinkovec Mira, Vasič dr. Milivoje, Vasic Pera, Ves Ana, Wigele Olga, Zupane Jože. Naše gledališče Začetek ob 19.30. Nedelja, 24. avgusta: Okence. Izven. Znižane cens. JU Nedelja, 24. avgusta 1941 - XIX. 8. Napoved časa — poročila v slovenščini 9.15: poročila v italijanščini, 8.30: koncert organista Alberta Gallina, 11: peta maša iz bazilike Sv. Annuziate v Firenci, 12: čitanje in razlaga evangelija v italijanščini (p. Eusebio Zappatereni), 12.15: čitanje in razlaga evangelija v slovenščini, 12.45: simfonična glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petraria, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca: orkestralna glasba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: Anton Lap: priprava povrtnine za zimo; kmetijsko predavanje v slovenščini, 17.35: koncert violinista Cenda šedlbauerja, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operna glasba., 20: napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: komentarji dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: orkestr. konc. pod vodstvom Petralije, 21.05- koncert Ljubljanskega komornega tria, pri klavirju Marjan Lipov-šek, Albert Dermelj z violino in cenda še-delbauer ob violončelu, 21.25: zanimivosti v slovenščini, 21.45: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca: Operetna glasba s sodelovanjem solistov komornega zbora, 22.30: pestra glasba, 22.45: vesti v slovenščini. ns Zaplaz Trebnje, 23. avg. Ena najbolj obiskanih božjih poti na Dolenjskem je Zaplaz pri Čatežu, kamor že od nekdaj prihaja naše verno ljud:stvo. Zaplaz obišče letno nad 10.000 romarjev, ki jim je popotovanje na ta krasni razglednik eno najlepših doživetij v letu, ali marsikomu celo v življenju. Na Zaplaz romamo vse leto. Glavno romanje pa je med Mašama. Doba med Veliko in Malo mašo privabi romarje od blizu in daleč. To je zahvala za srečno opravljeno kmetsko delo. Tudi letošnje medmaš-no romanje je prav te dni v največjem razmahu. Iz vse Pokrajine se zgrinjajo zlasti danes in jutri številni romarji peš in na romarskih vozovih proti prijazni cerkvici na hribčku, obdanem s širokim krogom gričevja. Med potjo pojo nabožne pesmi, so zmerni in vzdržni v jedi in pijači; nekateri %o po zaobljubi tudi molčeči. Slednji do konca opravljenih verskih dolžnosti ne spregovore niti besede. Drugi zopet romajo od vznožja zaplaza do cerkvice ali bosi ali po kolenih. Vrsta je lepih verskih običajev in romarskih navad, ki so zlasti ukoreninjene na zaplaškem medmašnim romanju. Jutrišnja nedelja bo na Zaplazu glavni romarski praznik, že nekaj dni prihajajo romarji. Seveda je romanje v vojni nekc»-liko otežkočeno. Zla-sti občutijo to romarji od daleč, ki so običajno potovali na Zaplaz ponoči in so tudi v nočnem času opravljali svoje verske dolžnosti. Nočnih kresov letos ne more biti. Sp'oh so vse letošnje romarske svečanosti dobile še resnejši poudarek, kakor ga imajo sicer. Kljub potrebni omejitvi zunanjega bleska bo jutri zbrano na Zaplazu na tisoče romarjev in so krajevna oblastva ukrenila vse, da bodo letos romarji na Zaplazu opravili romanje nemoteno kakor prejšnja leta, Brezsrčni fcraljeuič Na Daljnem jugu je bilo mogočno kraljestvo, ki ga niso le sosedje spoštovali, temveč je bilo tudi nad vse srečno, kajti vladal mu je kralj, ki so ga navadno imenovali Usmiljenje, Dobrota in Ljubezen. Nihče, kdor ga je prosil Pomoči, ni sel nepotolažen od njega; prav tako blaga je bila kraljica. Imela sta sina edinca, ki sta mu že zgodaj vcepila usmiljenje, dobroto in ljubezen. Zgodilo pa se je, da je prišel človek h kralju z zlobno mislijo in ga prosil pomoči; kralj in kraljica sta ga bogato obdarovala, on je pa v zahvalo umoril kralja. Velika žalost je nastala v deželi. Kraljica je umrla od žalosti, ljudje so hodili kakor sence in se niso mogli potolažiti. Po tritedenskem žalovanju so se zbrali na dvoru vsi kraljevi svetovalci, poklicali so tudi najmodrejše može iz vse dežele na posvet. Sredi dvorane je sedel na zlatem prestolu mladi kraljevič. Vstal je najstarejši svetovalec, osivel v dolgotrajni službi pri pokojnem vladarju, in spregovoril: »Zbrali smo se, ne. da iočemo za rajnkim vladarjem, dovolj ie bilo žalosti, temveč, da se posvetujemo, kako v bodoče preprečiti takšno zlo. Za državo ie nenadomestljiva izguba, če umro usmiljenje, dobrota in ljubezen. Pa sai niso umrli, sai še žive v mladem vladarju, ki ga bomo čuvali kot punčico v očesu; in kako ga obvarujemo, o tem se posvetuj mo!« Pol ure so sedeli sivolasi svetovalci, nato je vstal prvi in spregovoril: »Iz-dajmo postave, ki naj bodo tako krute, da se bo vsak zbal kazni, ki bi ea zadela za umor!« Svetovalci so odkimali. Drugi je svetoval: »Poskrbimo za boljšo stražo in ne pustimo nikosar k njemu!« Svetovalci so odkimali Tretji je priporočil: »Pustimo vso stvar čez čas se bo sama uredila!« Tako so padali predlogi, nasveti, želje, a svetovalci se niso mogli zediniti. Nazadnje je spregovoril še mož. ki je prebil vse življenje v vojni službi in je bil duhovit svetovalec, a brez srca: »Gospodje svetovalci, marsikaj lepega ste nasvetovali. nihče pa ni pomislil, kaj je prav za Prav vzrok temu deianju. Rajnki vladar je bil predober: za usmiljenje, dobroto in ljubezen je bil poplačan s krutostjo. Novi vladar ne sme biti tak; biti mora krut in zloben. sovražiti mora vse, pa bo varen in debela bo srečna.« Z veseliem so pritrdili svetovalci, le najstareiši m najmodrejši je pomenljivo odkima val: »Krutost, zloba in sovraštvo ne bodo obvarovale vladarja. še mani pa bodo prinesle deželi blagoslov.« Z bridkostjo v srcu se je moral ukloniti večini. IMlCado Quho Poklicali so čarodeja, ki je znal spreminjati ljudem srca: iz dobrih v hudobna, iz ljubeznivih v okrutna. Ukazali so mu, naj spremeni kraljeviču srce. »Odgovorno stvar ste mi naložili,« je dejal čarodej, »premislite, da naredim človeka le slabega in mu ne morem vrniti prejšnjega srca. In kaj, če se vam zahoče, da postane kraljevič zopet tak, kakršen je bil!« »Tega ne bomo nikdar hoteli,« so v zboru odgovorili svetovalci. »Dobro,« ie dejal čarodej, »kraljeviču moram vzeti iz srca usmiljenje, dobroto in liubezen. vanj pa moram naliti krutosti, zlobe in sovraštva.« Iz vse dežele so privedli v Prestolnico vse mogoče vrste zločincev Čarodej ie šel z zlato iglo in skodelico in predrl je srca materam — detomoril-kam in prestregel kri. črno kipečo. in odšel h kraljeviču Predrl mu ie srce. in pritekla ie velika srebrna kaplia: usmiljenje; v rano pa mu je vlil krutosti. Potem je navrtal čarodei srca. v katerih je živela satanska misel ubiti bližnjemu ne le telo, ampak dušo Zeleno kipeča je bila njih kri Globlie je načel čarodej kraljevičevo srce za zlobo Zlata kaplja, dobrota, ie zdrknila iz rane. Čarodej je razmesaril še srca. v katerih noč in dan ni ugasnila želja po maščevanju Umazana ie bila niih kri V tretje ie načel kralievičevo srce Prav do dna ie Dorinil iglo: počasi ie polzela iz niega ogromna ksplia rdeča kakor rubin: bila ie liubezen Za-drhtelo ie kralieviču srce ko ie dalo najboljše, kar ie imelo, a čarodej je brž vlil vanj sovraštva. (Dalje prihodnjič) Ha počitnice Počitniška pustolovščina Jure je lovil petice, glej ga, kakor blisk drvi. da obišče tete, strice . . mož že ve, kaj kje dobi! □□□ u Peter žalostne postave mrko zre pred se na tla ... Padel je na polju slave! Ah, ta kazen je strašnš! Kakor zajci so zdirjali naši prijatelji po grmovju in kmalu dospeli na cesto, kjer so srečno ujeli neki avtomo bil, da jih je potegnil v bližnje mestece Tam so takoj hiteli na orožniško postajo; zelo so se razveselili, ko so našli v pisarni prav tistega orožnika, ki so bili že pred dnevi sklenili znanje z njim. Kratko so mu pojasnili vso stvar in že čez nekaj minut so se z njim in z dobrim policijskim psom odpeljali v taborišče. Konec šolskega je leta, strumni voj iz šole vri. Kaj pač zdaj se mi obeta? — premišljuje vsak fanti. On — sicer junak razreda, nogobrcar, biciklist premišljuje zdaj seveda: kam bi skril preklican list!! Ko pa so prišli do gomile, je bila votlina prazna. Sumljivi človek je bil torej dobro porabil njegovo odsotnost. Da, celo toliko časa je bil še našel, da jim je razbil vsa okna na vozu. A zdaj je nastopil pes. Nekajkrat je zdirjal okrog gomile, nato je dobil sled in stekel po ozki stezi, ki je vodila čez peščine ob vodi k tako imenovanim vražjim luknjam. Vražje luknje so bile vrsta globokih zasek, ki so se vlekle po gostem je-lovju do jezera, v katerem je gospodarila čudna ribja pošast. Do hoste se je pes z lahkoto držal sledi. Tam pa je docela odpovedal. Očitno je bil tu begunec sedel na kolo, in po gladkem igličevju in v temni senci dreves ga je bilo težko slediti. Kam so bile izginile kante, tudi ni bilo moči dognati. Naši prijatelji so nekaj časa iskali, potem pa so se z orožnikom vrnili k svojemu ciganskemu vozu. Kaj pravite, kdo bo našel tihotapsko blago? (Dalje prihodnjič.) Mani ca: Due za bistre glauice i. a a a a d g h i i j o o r r š š Gornje črke zamenjajte tako. da dobite vodoravno in navpično 1. zgradba, 2. moško ime. 3. ptica, 4. mesto v ? II. Bankir, kino, gorivo, cekin. Vzemite iz vsake gornje besede po dve zaporedni črka, pa dobite glas znane domače živali. >■_ Rešiteu ugank i. Ko dan se zaznava II. Kuharica Likarica Pisarica • Sobarica Šivarica. (Skrite jedi) Skrita imena jedi so: 1. Čežana, 2. mleko, 3. salata, 4. močnik, 5. obara, 6. zelje, 7. kaša, 8. sok. 9. žganci, 10. ričet. za ves dan Cas je dandanes dragocen bolj kakor kda. poprej. Postalo je važno za sleherno ženo — ne samo za tisto, ki je zaposlena v poklicu — kako si mora urediti čas, da opravi delo, ki odpade nanjo in si pri tem Hrbet in ovratnik pletemo gladko, vendar tako, da vbadamo igio od zadaj v zanke, ko pletemo desno. Oba sprednja dela pletemo v fantazijskem vbodu, ki ga pričnemo na lihem številu zank. I. vrsta (desne zanke) pietemo 1 zaiko za rob, 1 zanko desno, šele sedaj pričnemo vbod: 2. zanko pletemo pred prvo in sicer tako, da potisnemo iglo od zadaj, potem pletemo 1. zanko in šele sedaj snamemo obe zanki z leve igle. Tako pletemo po dve in dve vse zanke te vrste. 2. vrsta: 1 zanka za rob, 1 zanka levo, potem pričnemo vbod tako, da pletemo levo 2. zanko pred prvo in sicer tako, da pomaknemo nit spredaj pred iglo in nato pletemo še prvo zanko ter hkratu snamemo obe zanki z leve igle. prihrani še nekaj trenutkov' zase. Tehnika kakor tudi moda si izmišljata pripomočke vseh vrst za to sodobno varčevanje s časom in mednje spada brez dvoma tudi obleka za ves dan. 2e ime samo nam pove, da je to obleka, ki ume najti zlato sredino med izrazito delovno obleko in lepše izdelano popoldansko obleko. Obleka za ves dan se izogiba izrazito športnega ali nasprotno še več popoldanskega poudarka, kakor to pač zahteva prilika. Vse tri obleke, ki jih vidite na naši skici, se ravnajo po tem načelu. Prva ima velike žepe, ki so obšiti z žametnimi progami, in enak žametast šal. Pri naslednji obleki izberemo kot edino okrasje lepe kovinaste gumbe in pa živobarven šal, ki naj bi bil dopoldne iz volne, popoldne pa iz nežnega muslina. Vsem prilikam ustreza tudi obleka z raglanskimi rokavi in velikim žepom iz satina v isti barvi, kakor je blago obleke. O modnih barvah za celodnevno obleko ne moremo govoriti, kajti za to je primerna vsaka temna barva, zlasti pa črna ali temnomodra. Temne barve ustvarjajo namreč najlepšo podlago za različne svetle ali barvaste garniture in imajo to prednost, da učinkujejo vselej elegantno. Dvobarven volnen telovnik Prav je, če že sedaj nekoliko pomislimo na h^dne jesenske dneve, ko si bomo morale podložiti kostum s toplim telovnikom, da ne bomo morda prezebale. Nu, takšen telovnik brez rokavov si kaj hitro napletemo same. zlasti če imamo doma še kakšen ostanek barvaste volne. Telovnik im*. siv hrbet in temnordeč ali rjav sprednji del ter ovratniček. Okrasimo ga z dvema vrstama malih kovinastih gumbov. ke mila pa zberemo v majhni platneni vrečici in ko je polna, jo zavežemo in uporabljamo pri umivanju kot običajen kos mila. Tako porabimo milo do poslednjin ostankov! Pri raziranju priporočamo uporabo deževnice. Gospodje soprogi se bodo začudili, kako hitro nastane pri uporabi deževnice in mila potrebna pena in kako prijetno je postalo to neprijetno opravilo. Toliko deževnice, kolikor jo potrebuje mož pri raziranju, lahko mimogrede zbere vsaka gospodinja ... Enako kakor s toaletnim milom postopamo tudi z navadnim milom Hranimo ga na suhem, pri čiščenju tal in kuhinjskega pohištva pa si včasih pomagamo z navadno sodo in krtačo, da prihranimo nekaj dragocenega mila. briček, ga pokrijemo z lesenim pokrovom in dobro obtežimo z enim ali dvema velikima kamnoma. Fižol se stisne in konzervira v soku, ki ga po kratkem času prične izcejati. Pozimi ga pred uporabo nekaj' časa namakamo v tekoči vodi, da izgubi preveč slan okus, sicer pa je kakor svež in ga lahko uporabimo za omake ali za solato. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Petrček je pritekel jokajoč domov. Drug paglavček mu je zagnal kamen v glavo. »Kako se morete sploh obmetavati s kamni!« vzklikne mati ogorčeno. »Tonček je začel!« »Zakaj pa nisi takoj mene poklical?« »Ali ti bolje zadeneš nego jaz?« • V veliki dvorani je govoril pred stotinami žensk neki mož. Začel je zanešeno: »Vidim pred seboj mnogo bleščečih se obrazov...« V istem trenutku je 300 žensk izvleklo iz torbic škatlice za puder. .Obnovite naročnino! ska križanka V naslednji vrsti nadaljujemo desno tako, kakor smo opisali za 1. vrsto itd. Po končanem delu prelikamo posamezne kose pod vlažno krpo in jih sešijemo. Telovnik obrobimo s posebnim obrobkom, ki ga pletemo v širini 1 cm z gladkim vbodom. Pravilna uporaba mila Znano je, da zdrži kos mila tem dlje, čim bolj ga izsušimo. Zato so že naše babice rade kupovale nekaj mila na zalogo in ga postavile v vrstah na kuhinjsko omaro tako, da so najstarejši kosi prišli vedno najprej v uporabo. Kadar pa nimamo zaloge — in kdo jo dandanes še ima? — kaj takega seveda ni mogoče. Tu sl pomagamo potem drugače in dosežemo enak učinek. Toaletno milo hranimo vedno v luknjičasti skledici ali na malem lesenem rešetku, da se po uporabi dobro odcedi in izsuši. Paziti moramo, da leži sleherni košček mila na votlem in da ima na spodnji strani stalen dovod zraka, če tako postopamo, ai mnogo prihranimo. Vse osten- Poceni poslastice Krhke šibice. Napravimo testo iz 300 g moke, 80 g maščobe, 80 g sladkorja, 1 jajca. Dodamo še ščepec soli in nekaj kislega I mleka ter pustimo gladko zgneteno testo pol ure počivati. Nato zvaljamo testo za prst debelo, pomažemo z razredčenim jajcem, posujemo s pisanim kristalnim sladkorjem in razrežemo v 8—10 cm dolge pal-čice, ki jih pečemo pri srednji vročini, da postanejo zlatorjave. Dobro se ohranijo v pločevinasti škatli. Sadne vrečice iz sirovega testa. Vzamemo 300 g skozi sito pretlačenega sira, 300 g pretlačenega ohlajenega krompirja, 300 g moke. 2 jajci, malo soli. Zgnetemo testo, ki ga razval.iamo za pol prsta debelo. Iz-režemo s čašo okrogle krpice, pomažemo robove z jaicem in napolnimo z drobno narezanim sladkanim sadjem ali grozdnimi jagodami, preganemo ter stisnemo robove skupai. Vrečice kuhamo v kropu 10 do 12 minut in sicer pri rahlem ognju, od-cedimo in zabelimo s praženimi drobti-nami. Sadni kolač napravimo iz krhkega krompirjevega testa. Vzamemo 400 g moke, 2 žlici olja. 4 žlice sladkorja. 2 jajci. 3 nastrgane kuhane krompirje, malo ruma. ci-tronovih olupkov in 1 pecilni prašek. S polovico testa napolnimo ognjavarno porcelanasto posodo, iz druge polovice pa napravimo mrežo iz tankih prog. 1 kg sadja poparimo, odcedimo. napolnimo testo in posladkamo. Nanj položimo mrežo iz testa. ki jo namažemo z mlekom. Kolač pečemo pri zmerni vročini 1 uro in servira-mo v skled? še toplo. Je izvrstnega okusa Strožji fižol za zimo pripravimo lahko v čebričku kakor kislo zelje, kadar gre za večje količine, to je 20 do 30 kg Očiščen fižol dobro prevremo v slanem kropu in na pol skuhanega odcedimo ter ohladimo. V snažen majhen čebriček polagamo po vrsti za dva prsta debelo plast fižola in za prst debelo plast soli. Ko napolnimo če- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 122 23 24 25 26 27 28 29 80 31 32 33 34 35 36 37 38 39 io [41 42 — H43 44 45 ||R46 47 48 49 50 51 52 53 54 S855 56 57 58 Vodoravno: 1 vremenoslovje, 12 reka v Sibiriji, teče v Ohotsko morje, 13 sodnik v podzemlju (po grškem bajeslovju', 14 vrhovni bog starih Slovanov, 15 kratica za »nota bene«, 16 ukras za roko, 18 pripadnik slovanskega plemena, 19 prepovedana reč pri nekaterih primitivnih plemenih na Polineziji, 21 bizantinsko upravno področje, 23 francoski dvoglas, 24 čutilo, 26 kazal, zaimek, 27. moderno orožje, 29 domača žival. 31 kratica za dolžinsko mero, 33 geografski pojem, 35 raj starih Slovanov, 36 polet, 38 kratica za »ab ovo«, 40 ime Rine, 42 japonska dolžinska mera. 43 polotok na Jadranu, 46 kaznivo dejanje, 48 žensko ime, 50 ime Hugoa, 52 italijanski predlog, 53 mesto v Bački, 55 čin, dejanje. 56 tuja oznaka za »cesta«, 57 bretonski junak, ljubljenec Izolde, opevan v mnogih francoskih pesmih, 58 star0 grško mesto na Kalkidiki. Navpično: 1 gora v Aziji, 2 otok, na katerega je bil Napoleon pregnan. 3- kazalni zaimek, 4 danski denar 5 postava, 6 zbor osmorice, 7 tenka mrena. 8 nota, 9 rimska boginja jeze, 10 rimska boginja. 11 prodajalna starih knjig, 16 vrsta perja, 17 rimski bog ljubezni, 20 zakon Andreja IL ogrskega kralja, 22 dva ista konsonanta, 25 predlog, 28 cesarstvo v Indiji, 30 tuje moško ime, 32 roman Maksima Gorkega, 34 osebni zaimek, 37 nikalnica. 39 vrsta vetra, 41 vrsta goveda, 44 gost na svatbi, 45 zagrebški tenis klub, 47 germansko božanstvo, 49 ime filmske igralke Ondre, 51 tuje moško ime, 54 dva konsonanta, 56 osebni zaimek. Rešitev nedeljske Vodoravno: 1 Llmpopo, 7 Scala, 12 ideal, 13 Celebes, 15 vigred, 17 Tarent, 18 ila, 19 goban, 21 Lir, 22 nart, 24 kinin, 26 no, 27 ale, 29 kes, 31 st. (= starejši), 33 avion, 36 kako, 38 Tit, 40 roman, 42 tam, 43 Oberon, 45 Gepidi, 47 netopir, 49 barij, 50 etapa, 51 proteza. Navpično: 1 Livingstone, 2 idila, 3 Me-gara, 4 par. 5 Oleg, 6 oc (= co), 7 sla-nik, 8 Cer, 9 Abel, 10 Lenin, 11 astronomija, 14 etan, 16 dok, 20 binom, 23 tla, 25 nek, 28 Evropa, 30 satire, 32 Tibet, 34 ioni, 35 nag, 37 Kadiz, 39 teta, 41 nebo. 44 rop, 46 Pat, 48 r p. Japonska vojna mornarica Že v najkrajšem času utegne japonska vojna mornarica dobiti v tej vojni odločilno vlogo. Njeno udarnost moramo ocenil višje, nego bi bilo razvidno iz številk na papirju. 2e duševni činitelji in visoke ka kovosti japonskih vojnih pomorščakov imajo odločilen vpliv. Temu pa se pridružuje še izvrstni strateški položaj. V nasprotju z večino vojnih mornaric, nima mikadovo brodovje zunaj daljnovzhodnih vodovij nobenih obveznosti in je torej osredotočeno vse na obrambo domovine. Kaj to pomeni, nas uči najbolje primer britske vojne mornarice, ki se mora deliti na nešteta, daljna bojišča. Japonska zapadna obala daje v svoji otoški razčlenjenosti tudi mnoga močna b rodovna oporišča. Kakor velik obrambni zid Pacifika se razteza ta obala od Tajva-na na Formozi do Cišinskih otokov (Ku-rilov). Strateške in naravne položaje dopolnjuje na srečen način kakovost poedinih ladij. Japonska vojna mornarica ne zaostaja v tem pogledu za nobeno drugo mornarico na svetu. Bil je sicer čas, ko je Japonska brez kriterija posnemala tujo brodovno tehniko, a doba tega posnemanja je minila in vsaka poljubna japonska vojna ladja predstavlja danes svojevrsten tip visoke kakovosti, ki je prilagoden domačim razmeram. To velja zlasti za dvanajstorico težkih križark razreda »Maja« in »Kako« z masivnimi stolpi in čudno zakrivljenimi trupi dalje za šestorico novih križark razreda »Tone«, ki so oborožene vsaka s petnajstimi topovi po 15 cm. Japonski brodogradniki so dosegli visoko stopnjo spretnosti, delajo po lastnih načelih in so prevzeli vodstvo med mornaricami sveta, ko so na oklopnici »Kongo« postavili vse topove po 35 cm v središčno črto ladje. In prav tako so povzroiili senzacijo, ko so prvič na »Nagati« uvedli 40-centimetrske topove. Razred j Kako« pa je svet spravil v začudenost s svojo skoraj neverjetno zvezo težke oborožitve in velike brzine ter okretnosti. Kar se tiče starih japonskih ladij, je bila »Cukaba« prva križarka na svetu, ki je razpolagala s štirimi topovi po 12 cm, a prvi dreinot »Kavači« je splaval na mor- je, še preden so začeli Briti v Portsmouthu graditi svoje drednote. Najznačilnejša poteza japonskega brodovja pa je njegova idealno uravnovešena sestava. Ko se je Japonska 1. 1936. odpovedala wash:ngtonski brodovni pogodbi, je imela devet bojnih ladij, med katerimi so bile tri bivše bojne križarke z brzino 27 vozlov. Med temi devetimi ladjami je bila ena, ki so jo izdelali eno leto prel prvo svetovno vojno, dalje šest ladij, ki so jih dokončali med omenjeno vojno, in dve ladji »Nagato« in »Mucu«, ki so ju splovili po izkušnjah jutlandske bitke 1. 1919. in 1920. Po pogodbi je smela Japonska dalje uporabiti razoroženo bojno ladjo »Hiej« iz 1. 1912. kot šolsko ladjo. Vse te ladje imajo Kot glavno orožje 35-centimetrske topove razen »Nagate« in »Mucuja«, ki razpolagata vsaka z osmimi 40-cent: metrskimi topovi. Kar se tiče križark, je imela Japonska 12 modernih ladij z 20-centimetrskimi topovi iz let 1926. do 1932., dalje 15 mlajših križark s 14- do 15-centimetrskimi topovi, me 1 katerimi je bila tudi nova 8500 tonska križarka razreda »Mogami«. V rezervi je bilo pet zastarelih križark s 14-centimetr-skimi topovi, dalje štiri ladje razreda »Asa-ma«, ki so preživele rusko-japonsko vojno 1904/05. Rušilcev je imela Japonska 1. 1936. v službi 64 modernih, ki so bili vsi močno oboroženi Dalje je bilo 33 nad 16 let starih m zato zastarelih rušilcev, a podmornic je bilo vsega skupaj 53. Med temi jih je bilo 44, ki so štele manj nego 13 let, kar je predstavljalo dogovorjeno starostno mejo. Takrat je razpolagala Japonska tudi s petimi nosilci letal v službi in z dvema, ki ju je še gradila. Med službujočimi sta bili »Akagi« in »Kaga«, ki sta odrivali skoraj po 27.000 ton. Dalje so bih v službi trije nosilci povodnih letal, dva pa sta bila v gradnji. Te ladje, ki jih je okrog 300 s skupno tonažo 1,200.000 ton, predstavljajo silovito vrsto plavajočih trdnjav, ki so vsak trenutek pripravljene za boj. Gotovo pa je. da je Japonska po 1. 1936. zgradila še celo vrsto velikih in manjših vojnih ladij, o čemer pa ni podrobnejših podatkov. Slučaj — veliki o&krlfelj Tehnični in znanstveni napredek je bil v splošnem v vseh časih posledica dolgotrajnega in napornega raziskovalnega dela Bila so pa tudi naključja, ki se jim moramo zahvaliti za velika odkritja Nemški kemik Fahlberg je opazil med delom pri zajtrku, da ima njegov, z maslom in govejo pečenko obloženi kruh neprijeten, sladkoben okus. Stopil je v svoj laboratorij m je preiskal snovi, s katerimi je imel nazadnje opravka. Dejal si je, da je pač moral priti v dotiko s kakšno izredno sladko snovjo. Ugotovil je to snov in je postal tako odkritelj saharina. DuraluminiJ, tvorivo naših letal, dirkalnih avtomobilov in vseh mogočih drugih potrebščin, so odkrili isto tako po naključju. Dr. Wilm. vodja znanstveno-teh- Pesem — zdravilo 2e preprosto ljudstvo ve, da je za dojenčka nad vse zdravo, če se čim pogosteje in čim dalj časa oglaša s svojim kričanjem. Od tega dobi krepka pljuča in dobro razvit prsni koš, ki pa pri odraslem človeku po-gostoma spet upade in dobi plosko obliko, ttz podobnih razlogov navajajo vojake k temu, da na pohodih prepevajo; to ni sa mo golo ekserciranje, temveč vsaka pesern predstavlja tako rekoč »zdravilo«, ki krepi človeka telesno in duševno. Če hočemo to razumeti, moramo predvsem vedeti, kako nastaja petje. Zvoke proizvajajo glasilke, ki se ob glasovni reži izmenoma odpirajo in zapirajo in tako dihanje perio lično prekinjajo. Ti nihaji nimajo zgornjih tonov. Ko pa dospe zračni tok v ustno in nosno duplino, zanihajo tudi ti prostori s številnimi zgornjimi toni. šele tako dobi zvok svojo barvo. V skladu z tleli ustne in nosne dupline, ki se najbolj udeležujejo rezonance, se spreminja tudi barva petja. Ta barva je lahko plehka, »iz glaven, siz grla«, »cmokasta« ali nosljajoča. Najlepšo barvo pevskega glasu, ki jo poznamo pod imenom »belkanto«, dobimo pač tedaj, če daje ustna duplina glavni del nihajev in ji ostale dupline dodajajo samo še zvočne finese. Kot protiutež tem rezonančnim pre lelom učinkuje pljučna votlina, ki daje zvoku »oporo«. V časopisu sHippokrates« se bavi nemški zdravnik dr. Thausing s petjem kot zdravstvenim in življenjskim činiteljem Pljuča imajo obsežno sluznico, ki prihaja ob vsakem dihu z zunanjim zrakom v dotiko. Zrak pa ne vsebuje samo kisik, ki je nujno potreben za življenje, temveč tudi vso mogočo nesnago, kakor saje in pran, ki se seseda na sluznico in ji lahko zeio »Ne stori mu ničesar! Kot kralj se mo.-a revanžirati!« škoduje. S kašljanjem in hrkanjem odpravljamo to nesnago spet iz telesa. A. tudi govorjenje in predvsem petje pospešujeta to očiščevalno delo telesa. Ce izločuje sluznica premalo sluze, ki odplavi ja nesnago, se vanjo lahko naselijo bakterije in postane tako redivo za vsakovrstne bolezni, posebno za naduhe. Zato so smotrni glasovne vaje pogosto zelo dragoceno dopolnilo k zdravljenju v gorah in ob morju. Kdor hoče ostati zdrav, naj ne podcenjuje teh zdravilnih učinkov glasu. Ne san-.o hudobni, tudi bolni ljudje ne poznajo pesmi, ker so jim pljuča prešibka in preveč onesnažena. Ce se pa hočemo pravočasno zavarovati pred škodo, ki jo lahko utrpi naš dihalni organ, si prepevajmo, naj si bo srce veselo ali žalostno. „Nečista" kovina železo Čudno je, da so dosti pozneje nego ljudje železo spoznali zlato, bron in baker, ki jih je bilo sicer mogoče pridobivati na zemeljski površini v precejšnjih kosih, ki so bili pripravni za obdelavo; Tako so vsaj mislili stari pisci. Mnogi moderni avtorji pa trdijo, da so ljudje železo uporabljali vedno in povsod kot delovno tvorivo istočasno in skupaj z bronom. Ce v značilnih izdelkih tako zvane bronaste dobe ne dobimo železa, si moremo to razlagati tako, da se ta kovina v zemlji pač hitreje razkraja nego bron, razen tega pa so verska naziranja prepovedovala uporabo železa za pogrebne svrhe. Vse stare Kulture v Orientu in Grčiji so smatrale železo za nečisto kovino in še danes naletimo v obrednih in ceremonialnih tradicijah nekih starih plemen sledove tega gnusa do železa. Plutarh pripoveduje, da so staroegiptski duhovni imenovali železo »Tifonovo kost«, a ,ime boga zla Seta nahajamo v egipt-skem izrazu za železo »teha-set«. Herodot obsega o moč- Potres v Peruju Iz Comaya v okraju Cuzco, ki južno vzhodni del Peruja, poročajo nih in trajnih potresnih sunkih. Prebivalstvo je zapustilo hiše in biva na prostem. V Pomacanchisu se je zrušilo mnogo poslopij. Število človeških žrtev še ni znano. pravi, da je obred balzamacije prepovedoval rezilne pripomočke, ki bi ne bili iz kremena, a Mojzes je ohranil to starodavno navado s tem, da je za obrezovanje prepovedal železne nože. Ko je dajal navodila za zgradbo oltarja, je prepovedal uporabo kamna, ki bi imel železne žile ali ki bi se ga dotaknili z železom. Uporaba železa je bila mnogo stoletij prepovedana in šele razmeroma pozno je ta kovina izgubila slabi sloves, ki se je držal od početka. je Sluh boljši od vida Poskusi, ki so jih napravili v zadnjem času na nekem vseučilišču države Indi-ane, so dokazali, da je slušno dojemanje dosti hitrejše nego dojemanje z vidom, kar je zelo čudno, saj je znano, da se svetloba razširja v prostoru z neprimerno večjo brzino nego zvočni valovi. Zvok se širi z brzino 330 m. svetloba pa z brzino 300.000 km na sekundo. Zadevne poskuse so napravili s 700 av-tomobilisti v posebnih celicah, ki so bile opremljene z vsemi vodilnimi vzvodi, kakršne imajo avtomobili. Uspeh je bil ta, da so poskusne osebe na zvočne znake reagirale v povprečnem času Vso sekunde, na optične znake pa povprečno šele po 2/s sekunde. Za male vrtnarje ničnega zavoda pri Berlinu, je iskal že leta aluminijasto zlitino, ki bi imela približno isto trdoto kakor med. Neke sobote popoldne v i. 1906. je ostal kot zadnji v svojem laboratoriju, kajti njegovemu asistentu se je mudilo na sestanek z mlado damo. V zadnjem trenutku pa ga je Wilm še ujel na stopnicah, češ da je treba napraviti poskus za novo zlitino. Zaljubljeni asistent seveda ni bil navdušen. Nova zlitina se ni izkazala za nič boljšo nego vse dotedanje, ki sta jih bila preizkusila. Preostala je samo kontrolna pokušnja koščka kovine, ki sta ga izdelala iz te zlitine. Asistent je pregovoril dr. Wilma, da bosta ta košček preizkusila šele v ponedeljek. Ir. kaj sta odkrila tedaj? Merilni instrumenti so Kazali dosti večjo trdoto, nego ga je imel kovinski košček dva dni prej, trd je bil skoraj kakor med. Dr. Wilmu in njegovemu asistentu je tako po naključju uspelo eno najvažnejših novodobnih odkritij, odkrila sta skrivnost zoreče kovine in s tem duraluminij. Frederick Walton, izumitelj linoleja, je svoje odkritje napravil v 16. letu, ko je slučajno opazoval, kako se je v neki posodi z barvo, v kateri se je sušilo laneno olje, tvorila kožica. Poskusil je takšne kožice pritrditi na tkanine in tako je postal izumitelj linoleja, ki mu je dal tuli ime. Izdelal je postopek, po katerem se linoicji okrasijo z vsakovrstnimi vzorci, in je ustanovil mnogo tovarn po vsem svetu. Racionirana elektrika V Parizu bodo v kratkem, kakor poročajo od tam, racionirali električni tok za razsvetljavo. Gospodinjstva, ki uporabljajo tok za kurjavo in kuhinjo, bodo dobila posebne dodatke. Zelenjadno seme najbolje kupiš, kajti to seme pridelujejo v dobrih gojilnicah. V malem vrtu lahko pride do neljubih križancev, ki utegnejo pridelek ogroziti. Mal. vrtnar lahko goji za seme n. pr. samo eno vrsto solate, kajti druga vrsta mora biti oddaljena nekoliko sto metrov, da bi se ne križala z njegovo vrsto. Kako pa tedaj. če goji sosed v najbližji bližini tudi solato za seme, in sicer drugo vrsto, nego je tvoja ? V semenogojnicah izbirajo najboljd« rastline in jih gojijo po posebnih načelih, ki se jih v malem vrtu ne moremo držati. Zato je najbolje, da zelenjadno reme kupimo. Obuvalo Iz slame Zakaj bi nosili slamo vedno samo na glavi ialj v glavi) in ne tudi na nogah? Na to vprašanje si je nekega dne neka berlinska modna strokovnjakinja odgovorila s tem, da s: je z odločno gesto priskrbela slame, jo splela v kite, a iz kit je s spretnimi rokami izdelala čevlje, prave čevlje s podplati, »zgornjim usnjem« in vsem, kar pač spada k čevljem. To je bilo pred kakšnim letom. To in ono se je med tem še izboljšalo, uradna mesta so se pozanimala za stvar in v kratkem se je lahko pričela proizvodnja na debelo. Kajti ta domislica je izpolnjevala dvojm smoter. Ustvarila je mično modno novoto, in sicer takšno, ki ni zvezana z nabavnimi kartami, in drugič je ustvarila obuvalo, ki je nemško usnjarsko industrijo zelo razbremenila. Modni domišljiji niso bile postavljene nobene meje. Tako so se razvili kmalu najlepši modeli, ki so imeli še prednost lahkotnosti in udobnosti, ker se slamnati čevlji prilagode pač vsaki obliki nog. Da bi s slamnatim čeveljčkom dobila nožica kurja očesa, o tem ni nobenega govora več. Slama je lahko najrazličnejše barve. Kite šivajo s pisanimi nitmi, uporabljajo se lahko majhni odpadki iz usnja, blaga ali barvnih trakov, in tako nastajajo veseli, živo pisani slamnati čeveljčki, ki si osvajajo v trenutku ženska srca. Proizvodnja je že tolikšna, da spravlja izdelke v neštetih modelih na trg. Za izdelavo para slamnatih čevljev porabijo 25 do 30 m slamnatih kit Jasno je, da se izrabi tudi slamnati podplat, kakor vsak drugi podplat — prav tako, kakor pri vsakem drugem čevlju, se da potem sneti in nato se prišije nov, že pripravljen podplat Ce nosilka količkaj pazi na svoje obuvalo, si lahko na ta način osemkrat izmenja podplate, tako da so novi čevlji tudi zelo trpežni. Vsak podplat ima prevleko iz celuloze, ki daje slami večjo trdnost in odpornost proti vodi. Slamnate čevlje je treba seveda tudi negovati. A to je zelo preprosto. Ce so se čevlji v slabem vremenu umazali, jih umijemo z namiljeno cunjo in nato namažemo z brezbarvno kremo za čevlje. Izdelali so tudi že prve zimske modele slamnatih čevljev. Ti zimski čevlji odevajo celotno stopalo v gosto in toplo slamnato pletenje, saj je znano, da je slama izvrsten pripomoček zoper mraz. V zadnjem času izdelujejo slamnate čevlje tudi z gumastim podplatom, a te je dobiti le na karto. Povpraševanje je tako veliko, da mu more proizvodnja le s težavo ugoditi. Vas, ki ne pozna suše Vas Bardowick v bližini nemškega mesta Llineburga, ki se njenih 2500 prebivalcev bavi večinoma z vrtnarstvom, je popolnoma neodvisna, kar se tiče dežja. Ko so 1. 1934. v okolici te vasi regulirali reko Ilmenau, so nastale velike motnje gleda namakanja in bila je nevarnost, da bo vrtnarstvo bardovriškim vaščanom prenehalo biti vir dohodkov. Toda ljudje so si znali pomagati. Ker niso hoteli bili odvisni od vremenskih muh, so si uredili veliko napravo za proizvajanje umetnega dežja in ta deluje tako dobro, da suša njihovim vrtovom sploh ne more več nagajati. Umetna tvoriva na odru V Linzu so te dni na novo uprizorili »Cigana barona« in ob tej priliki so uporabili za opremo skoraj izključno umetna tvoriva. Sintetski žameti in druga blaga iz vistre, zlati obrobki in trakovi iz .celofana, lišp ne iz kovine, temveč iz lesnih proizvodov, in druge takšne novote so pokazale na presenetljiv način, da učinkujejo v večini primerov na odru bolje nego prava tvoriva; barve so bile sočnejše. očitnejše in sijajnejše, zato so tem bolje vplivale na daljavo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »V varieteju sem videl snoči čarovnika, ki je stolirski bankovec spremenil v klobuk.« »To ni nobena umetnost. Moja žena spreminja že leta in leta stolirske bankovce v klobuke!« * Požiralnik je prišel k zdravniku. Ta ga je pregledal, mu zapisal recept in ga vprašal: »Ali imate še kaj drugega omeniti?« »Seveda,« je dejal Požiralnik. »Zakaj imate n. pr. samo vodo na razpolago v čakalnici?« * »Aii vas smem vprašati, kaj je s pesmimi, ki sem vam jih poslal pretekli mesec?« je vprašal poet. »Vaše pesmi so zelo lepe.« je odgovoril urednik, »a tako občutljive in nežne, da na žalost ne prenesejo tiska.« »Vaš pes je spet vso noč tulil. Vi ga seveda ne morete slišati, ker presedite ves čas v gostilni.« »Nu. kaj mislite, da bom zavoljo ščeneta ostal doma?« »Koliko odškodnine si dobil prav za prav za poškodbo lobanje, ki si jo dobil pri tisti nezgodi?« »Samo tisoč lir.« »Samo? To je vendar prvi denar, ki si si ga zaslužil s svojo glavo!« Zelenjadarstvo v Berlinu Kakor je razvidno iz najnovejšega zvezka nemškega državnega statističnega urada, predstavlja Berlin prav pomembno področje zelenjadarstva. Približno devetina njegove površine, ki je primerna za poljedelsko obdelavo, je posvečena samo pridelovanju zelenjave in v tem oziru je Berlin na čelu vseh drugih velemest. V Hamburgu pridelujejo zelenjavo n. pr. samo na trinajstim kultivirane zemlje, na Dunaju celo samo na tridesetim. Med zelenjavo daje Berlinčan po vsej priliki prednost špinači, ki zavzema sama 450 ha. ANEKDOTA Trgovska reklama z »dodatki« je bila znana že v 18. stol. Ni se omejevala samo na predmete, ki so telesu koristni^ temveč so skušali z majhnimi darili dvigati tudi nakupovanje duševne hrane. L. 1798. je neki založnik v Braunschwei-gu izdal koledar z literarnimi prispevki, pa je razglasil, da bo vsakemu kupcu pridal žepni nož ali pa škarje v skladu z naročnikovim spolom. Literarna vsebina koledarja se vrlemu založniku sama na sebi ni zdela dovolj privlačna. Sicer so bili vmes prispevki prav uglednih vrstnikov, a obenem naj bi knjiga prvič objavila tudi Goethejevo pesnitev »Herman in Doroteja«. Čeprav je Goethe po »Goetzu« in »Wer-therju« ter po drugih delih veljal tedaj žs za enega največjih pesnikov svojega časa, je založnik menil, da ne bo šlo brez žepnega noža in škarij, ko je hotel objaviti novo Goethe jevo delo ... VSAK DAN ENA »Ali je res, da je dobila ladja luknjo, ko ste spomladi odpluli iz Anglije?« »Luknjo? Rečem ti, da smo ocean osemkrat pognali s črpalkami skozi brod, preden smo prispeli v Ameriko!« * »Sedaj služiš novi gospodi. Ali so zelo bogati?« »Kaj še! Pomisli, da morata obe hčeri igrati vedno skupaj na enem samem klavirju!« =BB J. Esteven 37 SKRIVNOSTNA KRCHA Pojasnil mi ni bil nikoli ničesar, ne tega, da je imel s seboj avtomobil, ki nam ga je skušal skriti, ne tega, da sem bila našla v njegovem kovčegu orožje in načrte, ne svoje očitno neresnične trditve, da je slikar, ne svojih skrivnostnih nočnih sprehodov. Pa ne, da bi se ga bila še vedno bala; vedela sem, da mi hoče dobro, in pred vsem, da sama takisto gledam nanj. A vse to ni bilo glavno: težko je vztrajati v ljubezni do nekoga in ga imeti za tolikanj dvorezen nož. »Ne,« sem odgovorila, »ne ganem se odtod, dokler mi ne izkažete toliko zaupanja, da mi razložite vse te skrivnosti: kdo ste. Rage Clavering, in s kakšnim namenom ste prišli med nas. Nikoli mi še niste povedali resnice, sami veste, da ne. Kako moreva z materjo v teh okoliščinah ubogati vaš svet?« Gledal me je, in videti je bilo, da zaman išče odgovora. »Pravite, da me imate radi...« sem nadaljevala. »Bog mi je priča, Ana.« »Nu, torej ...« Po izrazu njegovih oči sem spoznala, da je bil sklenil izpregovoriti. »Naj bo, poslušajte...« V tem se je mahoma izpremenil, komaj opazno, a vendarle. Za spoznanje je povzdignil glas, takisto, kakor da deklamira. »Ne uorem še o*gpxfis}& u jai& grajan ja Dft "ritofr" povem, prav nič vam ne bom hitel razodevati, kdo sem. Prej ali slej zveste, in mogoče je, da ne boste preveč zadovoljni. Tudi tega vam ne morem povedati, zakaj sem prišel. Nekaj pa veste, Ana: da vas imam blazno rad! O tem ste prepričani, kaj?« Zmeden je bil videti, skesan in hkratu prevzet od strasti. Ne vedoč, kaj naj odgovorim, sem mu strmo zrla v oči. Tedajci se je začul s praga glas, ki je storil, da sem se sunkoma okrenila. »Neumnica! Jaz vam lahko povem, kdo je in s kakšnim namenom je prišel semkaj. Saj mu lahko citate na obrazu. Navaden tat je, če hočete vedeti — čisto navaden tat!« Pred menoj je stala gospa Bodeyeva. XXI. CLAVERENGOV SPOMINEK V kratkem trenutku sem si zadala nekaj vprašanj. Koliko časa je ta ženska že stala na pragu? Ali jo je Clavering videl? Je bilo mar to vzrok nenadni izpremembi, ki sem jo opazila v njegovem vedenju? In če je bilo, zakaj »To mi ni nič mar, vem, da ne,« je nadaljevala gospa Bodeyeva. »In dekle, kakršno ste vi, si kakopak ne ogleduje prenatanko ljudi, ki občuje z njimi...« . »Ne, prav nič vam ni mar,« sem jezno vzrojila in se oprijela Claveringovega komolca, da bi ji pokazala, kaj mislim. »Ni treba, da bi mi gospod Clavering pravil stvari, ki mi jih ne mara povedati. In naj bodo njegovi nagibi kakršni koli, zame so merm doferU . Na te besede je Clavering odgovoril z rahlim stiskom komolca, ki sem mu ga vrnila. Gospa Bode-yeva se je spačila. »Pred nekaj tedni se je zgodila v vaši hiši tatvina, ali ne? Tako mi je vsaj rekla gospa Oliver-jeva.« »Nu — in?« ji je segel Clavering v besedo. Glas mu je zvenel tako čudno, da sem ga nehote pogledala. Prvič, odkar sem ga poznala, se mi je zdel razjarjen, čeprav si je prizadeval, da ne bi bilo videti. »Dobro pazite, kaj govorite, gospa, ker nisem voljan, da bi vse potrpel.« »Niste voljni, da bi vse potrpeli!« je ponovila gospa Bodeyeva. »Ne bojim se vas, mladi mož. Moj svet je, da se spravite odtod, dokler še utegnete. Z Gervaisom sva bogme že naveličana, da se nama venomer zapleta med noge človek, kakršen ste vi, pa naj si Lee je vi mislita kar si hočeta.« »Čujte, gospa,« je začel Clavering, toda njegov glas se mi ni zdel več tako samozavesten kakor prej, »moj namen je, da ostanem, kjer sem, in ne verjamem, da bi mi mogli ubraniti.« »Ne ?« Oči gospe Bodeyeve so bile podobne kuščar-jevim. »Zastran tega bomo še videli. Sicer pa prihajam sem z drugim opravkom.« Tako govoreč se je obrnila k meni. »Z vašo materjo moram govoriti.« »Mati je pri delu.« Toda ženska je krenila proti salonu. »Recite, da jo počakam.« Nič drugega nisem mogla kakor sporočiti njene kesedej kar čem. v veliki zmedenosti tudi storila. Mati si je pravkar nesla vedro vroče vode, da bi pomila grmado krožnikov. »Kakšno nadlegovanje!« je zagodrnjala. Ko si je otrla roke z brisačo, je krenila z menoj proti veži, a predpasnika si ni odvezala. Clavering je bil izginil. Gospa Bodeyeva je mračna in neizprosna čakala pred kaminom v salonu. Jagode iz črnega jantarja, ki jih je nosila na temni svileni obleki, so ji porožljavale ob slehernem gibu. Mati je ni povabila, naj sede. »Mene ste želeli, gospa?« »Da, gospa Leejeva. Gospod Gervaise me pošilja do vas s ponudbo.« »Namreč ?« »Zastran te gostilne. Mislim, da ste jo voljni zapreti. Služkinje so vas zapustile, gostje pa se pripravljajo, da store takisto.« »Kdo vam je rekel?« »Vaše služkinje. Bila sem na cesti, ko so se odpeljale z avtomobilom. Midva z gospodom Gervaisom vas pomilujeva, gospa, čeprav ne morete tajiti, da sva vas za časa svarila. Ženska ste, brez denarne zaslombe, in sodim, da je ta gostilna vse, kar imate na svetu.« »Ne potrebujem vašega pomilovanja, gospa.« Videla sem, da ji zavira ponosna staroameriška kri. Seveda sem bila bolj ko kdaj na njeni strani; a zdelo se mi je, da je nocojšnji večer že prenapei moje moči. »Prosim te, mama,« sem zamrmrala. Gospa Bodeyeva se ni dala ugnati. CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Za pismene odgovore je priložiti L. 1«§0 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposl^ti v pismu obenem z naročilom, aU pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sluibo.dobi beseda I - .60, 'aksa —.60. u daianie aasJova ti) u W ro l 2.—. Šoferja-mehanika za tovorni avtomobil v ljubljani, iščemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Šofer«. 14541-1 Delavca močnega pridnega sprejme Franjo Kunovar, Sv. Križ, Ljubljana. 14606-1 Hlapca sprejmem z dežele v bližini Ljubljane. Biti mora pošten, zanesliiv, vaien vseh pol'skih del, plača 190 lir mesečno z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14549-1 Frizerka dobra moč, zmožna vsega dela, dobi stalno službo. — Poizve se: Franjo Žabiek, Ljubljana. 14618-1 Mizarskega pomočnika mlajšega in zanesljivega, za fino pohištvo, in vajenca sprejmem. Potočnik. Tržaška cesta 36. 14696-1 Več žensk za sušenje otave in za kopanje krompirjh sprejme gostilna Huč, Vegova 10. 14693-1 Pomočnico Za damsko kroiaštvo sprejme takoj damski modni salon »Ida«, Ljubljana, Tržaška 19. 14691-1 Knjigovodja- bilancist zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega te-zika, s prakso tudi pri italijanskih podjetjih, išče primerno zaposlitev, event. neka: ur dnevno. Cen), ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovniak«. 14511-2 Uradnica z znanjem italijanščine, išče delo za popoldanske ure. — Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Perfektna«. 14631-2 Otroška negovalka perfektna, poštena in vestna, išče službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Tudi Dalmacija ali Italija«. 14580-2 Korespondent perfekten v nemškem, slovenskem in hrvatskem iezi-ku. vešč tudi drugih pisarniških del, želi namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korespondent«. 14540-2 Pletiljo za izdelovanje finih ročnih pletenin sprejmemo. Najraje učiteljico ročnih del z dobrim okusom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14704-1 Krojaškega pomočnika in vajenca za veliko fino delo sprejmem. Fran Iglič, Pražako-va ul. 10. 14705-1' Učiteljico s perfektnim znanjem italijanščine sprejmemo kot vzgojiteljico k dvema dečkoma. Prednost ima gospodična s prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14703-1 Frizerko dobro delavko, samostojno, sprejme salon Kastelic, Tyr-ševa c. 38. 14706-1 Državni šofer dober, zanesljiv, vajen tudi mehaničnega dela ter vsakega avtomobila, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vozač«. 14501-2 Ribič z večletno prakso vzgajanja salmonidov in krapovcev ter umetnega oplojevanja, išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada moč«. 14524-2 Gospodična z malo maturo, absolventka trgovskega tečaja, zmožna nemščine, stara 22 let, išče kakršno koli zaposlitev v pisarni ali kot blagajničarka (garancija na razpolago), tudi kot prodajalka v trafiki, slaščičarni ali podobno. Eventuelno kot vzgojiteljica in bi bila pripravljena obenem pomagati tudi pri gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14608-2 Vajenko sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«. 14651-44 Beseda 1 —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifre l 2.— Prevzamem stalne vožnje za težke tovorne avtomobile. — Franc Kristan, Tyrševa cesta 54. 14710-3 Lepo leseno steno in hišni telefon, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14681-6 Lepo mizico in 2 stola za predsobo ali čakalnico, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 14683-6 Potniki beseda I —.60. taksa — 60. za daianie naslova ali za šifre L 2.—. Odlična frizerka išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlična«. 14644-2 Hišno pomočnico iščem za večji kraj blizu Ljubljane, ki zna kuhati, samostojno prati in likati, ter opravljati vsa hišna dela. Pogoj je poštenost in zdravje. Plača po dogovoru. Ponadbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 14751-1 Stalno službo dobi močan zdrav fant, kateri je vajen razvažanja s triciklom po mestu ter in-kasiranja. Prednost imajo mlajši, sposobni in inteligentni interesenti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14748-1 Korespondent italijanščine dobi postranski zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi dijak«. 14740-1 Natakarico samostojno za vinotoč takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14754-1 Strojepisko s temeljitim znanjem italijanščine in slovenščine, po možnosti italijansko državljanko, iščemo. Predstaviti se je 2. septembra v uradu C. O. N. I., Tyrševa la, II. nadstr. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. 14755-1 Kot gospodinjo sprejmem takoj sposobno, inteligentno in pošteno, mlajšo, čedno, korp. osebo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14757-1 Hišnika najraje upokojenca s pridno ženo sprejmem takoj. ?onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 10«. 14775-1 Gospodinjsko pomočnico ii zna kuhati, išče dobra družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letna spričevala«. 14787-1 'nženjerja (tehnika) mašinske stroke za provi-zijsko prodajo strojev in orodja sprejmem. V tej stroki že vpeljani in ita-.ivinščine zmožni prednost. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vztrajen«. 14803-1 Postrežnico mlajšo pošteno, snažno, ki £na kuhati, sprejmem takoj. Celovška c. 80/1. 14815-1 Perfektna frizerka išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 14668-2 Strojepiska vešča italijanščine, išče pisarniško ali trgovsko službo. Začetek event. brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in sposobna«. 14679-2 Absolvent trg. šole z dveletno pisarniško prakso in precejšnjim znanjem nemščine in italijanščine, išče primerne zaposlitve. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14731-2 Inženjer ekonomije z večletno prakso daje nasvete in vrši otvarjanje poslovnih knjig in bilancira-nje s posebnim ozirom na davčne predpise. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14801-2 Provizijske zastopnike iščem za rentabilen predmet. Kohn Artur, Ljubljana. Cesta 29. oktobra 20. 14641-5 Akviziterja srednjih let, izuri ?ga, reprezentativnega in uglajenega nastopa iščem za obisko-vanie gostiln, kavarn ter trgovin z ^šanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14749-5 besedi L —.60, taksi —.60, it daianje naslova ali za iifro 1 2.—. Strokovna učiteljica poučuje in inštruira matematiko, geometrijo m nemščino. Pride tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14664-4 Klavirsko harmoniko poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14663-4 ^-—— Italijanski jezik poučujem po zmerni ceni. Pouk slovnice in takoišnja konverzacija. Po želji zna nje nemščine. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešen pouk«. 14784-4 Tečaj italijanščine za začetnike se prične 1. septembra. Prijave sprejema šolski sluga Učiteljišča, g. Miklavčič (desni vhod). 14809-4 Šivalni stroj z dolgim čolničkom in moško zimsko suknjo, dobro ohranjeno, prodam. Graffy Pavla, Kersnikova ul. 7/II., levo. 14702-6 Zaket, preprogo ' jKerbistan) ugodno prodam. Jan,.;-'-, Vtača \ II. -e-ža, pritličie, desno. 1470C Voz zapravljivček male rabljen, močan, pro dam. Gostilna Huč, Vegova ulica 10. 14695-6 Inštrukcije iz vseh trgovskih predmetov ter italijanskega in francoskega jezika daje diplomirani ekonomist s prakso. — Naslov pustite v ogl. odd. Jutra. 14802-2 INSERIRAJ V „JUTRU"! Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova tli ta iifro l 2.—. LUL beseda l —.60. taksa —.60, u daianie naslova ali t* šifre l 2.— Pisalno mizo rabljeno, s predali na ključ, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«. 14630-6 Gojzerice in polčevlje za fanta 12 in 15 let, na prodaj. Vprašati dopoldan: Menza, Kolodvorska ul. 8. 14611-6 Zaboje dobro ohranjene, proda tvrdka IGN. VOK, Ljub Ijana, Tyrševa c. 24. 14604-6 Otroški voziček globok in športni, proda Bernik. Karlovška c. 15. 14585-6 Natakarskega vajenca sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uren«. , 14614-44 Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro t 2.— Mesto praktikanta išče malomaturant z osem-Tiesečno prakso. Ceniene ponudbe na ogl odd. Jutra pod bni praktikant«. 14571-2 Vajenca za brivsko-frizersko obrt sprejmem. Gjud, Stari trg 30. 14617-44 Vajenko za prešivanje gornjih delov čevljev sprejmem. Anderle, Ljubljana, Poljanska c. 12. 14639-44 Krojaškega vajenca sprejme Tomšič Daniel, Zg. Šiška, Vodnikova 108. Ljubljana. 14653-44 Vajenca ki ima veselje za tapetniško obrt, sprejme takoj Kobilica Avgust, Ljubljana, Tyrševa c. 36. 14724-44 Vajenca sprejme mizarstvo Erjavec Alojz, Vič 19a. 14759-44 Vajenca ali vajenko sprejme krojaški salon »Moda«, Resljeva cesta 8. Ljubljana. _14778-44 Mizarskega vajenca sprejmem takoj. — Svetek, Karlovška c. 1. 14697-44 Brivskega vajenca sprejmem. Kozinc Rozi, Fiignerjeva 92. 14752-44 Mesto vajenca z vso oskrbo v mehanični ali kliučavničarski stroki, iščem. Imam dve mešč. šoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav in močan«. 14677-44 Sukno za moške obleke poceni odprodamo. Zaloga in izbira velika. Ugodno za krojače in trgovce. »Zora« Ljubljana, Miklošičeva 30. 14201-6 Krasno perzijsko preprogo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14629-6 Barako dobro ohranjeno, prodam Pojasnila: Kodeljevo, Zadružna ulica 7. Ogled v ponedeljek od 1. do 3. ure. 14626 6 Kauče in otomane spalne, ugodno prodam. — Gosposka 11. Tapetnik ! 14675-6 13.500 votlakov vr. ta. okn in železen štedilnik. poceni prodam. — Vodovodna cesta 73. 14688-6 Gumo 7.25X20 rablienn. takoi pro i. — Sv. Petra C. 81. 14690-6 Kupim kompletno posteljo, nočno omarico, omaro za obleko, 3 stole, umivalno mizo. pisalno mizo, skupno ali posamezno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«. 14627-7 Pulte in stelaže za trgovino, vsakovrstne, kupim. Cesta v Rožno dolino 3. 14660-7 Cebelne družine v kranjičih, kakor tudi ometene (suhe) čebele, kupimo. Ponudbe na »Čebe-larno«, Liubljana. 14645-7 Električno pečko za gretje pisarne (malo, 3 do 4 žarilce), kupimo takoi. »Interpromet«. Ulica 3. maja 10, tel. 32-33. 14637-7 Pojačač »Samson« za «ramofon ali ton-kino. portabel kino-proiekciiski aparat (normal) in 12 nemih filmov, prodam. Lju-bič. Topniška 16. 14716-6 Vozove 2 na peresih, 1 tovorni, ter komate, prodam. Postojnska ul. 11, »Stan in dom«. 14707-6 Parni kotel 4 atm., brezhiben, velika ja-vorjeva industrijska miza, napeljavne cevi, suhi trami, sadna preša, železen štedilnik in drugo, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14723-6 Rje prosto jedilno orodje poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 125«. 14721-6 RolIeiflex 6X6 optika Tessar 1 :3,8. ugodno prodam. Stiška l/I., levo. 14667-6 Tehtnico /a '»ovino in kuh:n'sko kupim. .:udbe na ogl. odd. Jutra pod »čimpreie«. 14714-7 50 vreč cementa kupim ali zamenjam z betonskim železom. Podlim-larskega 43. Šiška. 14762-7 Suhe gobe kupujem po naivišiih cenah. R. Višnjevec, Florijanska ul. 37, Liubljana. 14625-7 Fotografski aparat .'4X 30 ali 18 X 24, kupim. Maslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14771-7 Ping-pong mizo dobro ohranjeno, obenem s stojali, kupim. Ponudbe na: Dovžan, Sv. Petra 81. 14800-7 Avto, moto Beseda l —.60, taksa —.60 za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Limuzino skoraj novo, z novimi gu mami, proda Kunovar kamnosek, Sv. Kri? ' "ib liana. 14605-10 Kupim prvovrstno, uutno ohranjeno kolo, moško ali žensko, gramofon, dobro ohranjen, prvovrstne znamke, z večjo množino plošč (klasična glasba in pevci). Pismene ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Kolo-gramofon«. 14733-11 Italijanska kolesa Legnano in druge znamke, ženska in moška ter dirkalna, prodaia ugodno Triglav, Resljeva c. 16. 14799-11 Novo damsko in moško kolo italijanske znamke, prodam. Podlimbarskega 43, Šiška. 14761-11 Moško kolo novo, športno, in malo rabljeno žensko kolo, prodam. Polajnko, Sv. Petra 43. 14764-11 iPohištvo >e*cda » .50, — -OC, i» daianie naslova (il u litre l l«—. Mizarstvo Hodnik-Smrekar proda moderno kombinirano spalnico. Zapuže 12, v bližini celovške Ljubljana. mitnice, 14628-12 Elegantno spalnico v orehovi korenifti, proda pohištvo Rožmanc, Podol-nica-Horjul. 14738-12 Krasno stoječo svetilko in lepo namizno svetilko, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14744-6 Leseni paviljon dobro ohranjen, transparent in nekaj ogledal, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14743-6 14 kom. starih oken 80/150, dvojnih, dvodalnih, prodam. Poljanska c. 91. 14758-6 Otroški bicikel do 12 let starosti, ugodno naprodaj. Leopold Ambrož, Tyrševa 71. 14777-6 Večjo množino pocinkanih vodnih cevi, 25 mm, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14'97-6 Nemške marke prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 94«. 14594-6 Škornje dobre, lepe, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14616-6 Pozor! IZLOŽBENA OKNA z roloji, kompletna, ugodno naprodaj. V. Kara, Vič 86, Ljubljana. 14656-6 Otroški voziček popolnoma nov, globok, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14673-6 Ogljarske vreče (bale) 70X110 cm, močne, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bale«. 14672-6 Aparat za vroče zračne kopeli (Kreuztermalbad), modem, najboljše sredstvo proti revmi, prehladu, obolenju nbisti. po ugodni ceni prodam. Naslov: Vogelna ul. 9/1., Trnovo. 14687-6 Zaradi izpraznitve lokalov poceni prodam: 2 trg. omari. 1 trg. pult, 2 jedilnici od 600 do 1100 iir, 1 bidermaver komodo, 1 staro skrinjo. Naslov: Mathian, Tyrševa c. 12, dvorišče. 14782-6 Pisalno mizo rabljeno, tudi mehek les pleskan, s predali na ključ, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Dobro ohranjena«. 14630-6 Otroško posteljico belo, železno, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14791-6 Prodam: uhane, lep namizni prt, moški plašč, stenske svetilke, akvarij (posajen) z ribicami, pobeljeno omrežje za okna. police za shrambo. Od 2. do 4. ure: Kltučen-ko, Novi trg l/I. 14805-6 Prodam nova vrata, zasteklena okna ter drug gradbeni materija!. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14818-6 Kupim Beseda t —.60. faksa —.60. zs daianie naslova ali za Iifro t J.—. Kupujem vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke in vreče po najvišji ceni. Grebene, Vošnjakova ul. 4, telefon 34-26. 14570-7 MED vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. lo-tr« pod »Med«. 12217-7 Steklenice-buteljke po najvišji ceni kupuje Me-darna, Ljubljana. Židovska ul. 6. 13123-7 Kupujem krojaške odpadke ter stare volnene jopice po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Vo-žarski pot 1. Ljubljana. 14624-7 Rabljen kovčeg 75—80 cm dolg, dobro ohranjen, v koži ali Vul-kanfieber, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vulkanfieber«. 14783-7. Dva osebna avtomobila kupim. Stroj mora biti v dobrem stanju, vse ostalo ni važno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prodaja«. 14529-10 Dva poltovorna avtomobila dobre znamke, z novimi gumami, nosilnost 500 do 1000 kg, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 66«. 14689-10 Redka priložnost! Prvovrstno motorno kolo, zelo dobro ohranjeno, zaradi odpotovanja takoj po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14750-10 Poltovorni avto Ford, tipa A. 28, v najboljšem stanju, prodam zaradi ustavljenega obrta. — Jaksche, mesar, Kočevje. 14741-10 AB-KO družba z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta 34 lavlja da je dospela nova pošiljka renomiranih luksuznih koles Frejus & Rola Cene: moški R 2 siv L 920.— damski R 3 siv L 945.— moški R-4 luksuzni I- 960.— damski R 4 bis L 980,— dirkalni R 5 L 925.— dirkalni sbeciialni L 1350.— moški luksuzni su- persport in M3 L 1400.— damski luksuzni su- persport in M4 L 1425.— moški šport. M40 L 105C.— dam. šport. M45 L 1070.— dirkalni M50 L 1055.— prestave Simplex ali Bi'i'la doplačilo lir 100—120. S septembrom oddamo pod-zastopstva. 14793-11 V par minutah Vam pobelimo blatnik in montiramo žarilec; tudi novo damsko kolo poceni naprodaj. Frančiškanska 10, dvorišče. 14811-11 Beseda t —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 7.—. Enoletno posojilo 6000 lir proti vknjižbi na prvo mesto, iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrestno«. 14620-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10. 14785-16 Spalnico iz orehove korenine, prodam. Prevzamem politiranje in vsa popravila. Mizarstvo Ličen. Šolska 5. 14756-12 Pohištvo spalnice, jedilnice, saloni, samske in kmetske sobe, trgovske, kuhinjske ufrcmc itd. Po lastnih ali danih načrtih; za specialno izdelavo lamči in se priporoča mizarstvo Artnak - M.\yer, Jenkova ulica 7. 14772-12 Lepo, svetlo in čisto spalnico ter drugo zaradi selitve, poceni takoj prodam. Ambrožev trg 3/III. 14776-12 Več rabljenega pohištva prodam. Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 14789-12 Spalnico prodam. Glinška ul. 7. 14822-12 Mali tovorni avto predelan na pogon z ogljem in motorno kolo s prikolico ali brez, tudi na pogon z ogljem. Obe vozni kot v novem stanju skoio za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 14781-10 Bencin se ne dobi več in se z njim brez izjeme ne sme več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v Specialni Generator delavnici, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 14780-10 Avto Buick štirisedežen, v dobrem stanju, pripraven za preureditev na pogon z ogljem, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 14792-10 Avto Adler junior limuzina, skoraj popolnoma nova, naprodaj. Avtošola Gaberšček, Hotel Miklič. 14814-10 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova tli u šifro t 2.—. Več moških koles (novih), trpežnih, ugodno proda Avg. Kraigher, Krekov trg 10/11. 14299-11 Novo italijansko športno kolo in damsko ugodno prodam. Streliška ulica 24/11. 14602-11 Kolo dirkalno specialko, skoraj novo, prestave, dve rezervi, ter nekaj moških in ženskih koles, ugodno prodam. — Florijanska ul. 19, dvorišče. 14682-11 Kolesa nova in rabljena, ugodno kupite pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve). 14715-11 Pozor! Najnovejše lakiranje dvokoles in drugih predmetov potom električne peči Vam izvrši Leopold šušteršič, Ljubljana, Frankopanska c. 21. 14487-11 Vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske in Ljubljanske Kreditne banke kupimo. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. 12. 14798-16 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Na dobro domačo hrano sprejmem več oseb. Poizve se: Zor, Frančiškanska 8, dvorišče. 14786-14 nRMHo Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Nedovršen radio-super prodam za 450 lir. Ogled pri Birke, Mestni trg. 14539-9 Radio Minerva (4+1), skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14650-9 Dragocenosti beseda L —.60; taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro t 2.—. Vsakovrstno zlato Kupuje pc najvišjih cenah -ERNE — juvelir. Ljubljana. \Volfova a Lica 8-31 Oblama beseda L —.60, taksa —.60, t* daianie naslova ali za šifro L 2.—. Ugodna prilika! Marengo sako s telovnikom in modne hlače, popolnoma novo, poceni naprodaj pri krojaču, Sv. Petra cesta 33. 14633-13 Bizam krzneno jopico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14720-13 Perzijski plašč dobro ohranjen, prodam. — Malgajeva 6/1., levo. 14794-13 Dve volneni moški športni obleki za večjo postavo, skorai novi, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14796-13 beseda I -.66, taksa —.60. z> daianie naslova ali za šifro l 2.— Gostilno - bufet vzamem v najem ali na račun. Pismeno: Nunska 8, Pavla Mravle. 14698-17 Košnjo otave oddam. Vprašati na Sv. Petra nasipu 27. 14701-17 Paviljon na velesejmu oddam za primerno ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14737-17 Malo skladišče v Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 14806-17 Beseda l —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2. Izdelujemo in predelujemo najceneje zofe, modroce in kovtre. — Dolničar Ivan, Zaloška 14622-30 Vinotoč ali gostilno vzamem v najem ali na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14609-19 Q S.A. Disfilteria _ liojiiore 31 reja Hafatateiša in hOfafariUi** itotifahtlca BhOtnka Ukeeicv. La fuu ahttia t Mta tnaua UOUOHO di iicfuMi A L B E R T I B E N E V E N T O Mlin približno 20 KS, na vodni pogon, z 2—3 pari kamnov, v dobrem stanju, v bližini železn. postaje, za mletje gline, krede, barv, vzamem takoj v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 14543-20 Vilo-hišico z eno- in trisobnim stanovanjem, vrtom, blizu cestne železnice, avtopostaje, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«. 14538-20 Prodam tri-, dvo-, enonadstropno in visokopritlično hišo ter parcele v raznih delih mesta in gozdove. ZAJEC Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. 14587-20 Hišo ali drugo nepremičnino v Ljubljani ali okolici kupim. Kupnina okoli 300.000 lir. Plačilo sigurno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Albin«. 14607-20 Hišico ali ' majhno kmečko posest v Ljubljani ali na deželi, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 14566-20 Hišo v Ljubljani zamenjam zaradi družinskih razmer za hišo v Črnomlju. Ponudbe na ogl. odd. jura pod »Zamena«. 14552-20 Gostilniški paviljon dobro idoč, na veseličnem ljubljanskem velesejmu, oddam ugodno za čas jesenskega velesejma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14694-19 Pisarniške prostore 3 sobe in stranski prostori, pritličje, Dalmatinova 3, oddam 1. novembra. Poizvedbe: Gradb. pisarna, Cesta 29. okt. 2/1. 14685-19 Pozor, trgovci! Oddajam lokal sam, ali s stanovanjem, na zelo prometni točki, za delikateso, mesarijo ali trgovino z živili, za takoj. Marica Cek, Pokopališka 35, Liubljana. 14718-19 Trgovski lokal na prometni točki, dobro vpeljan, primeren za modno ali manufakturno trgovino, s celokupnim inventarjem, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14730-19 Lokal za obrt ali trgovino takoj oddam. Celovška cesta 49. Vprašati ponedeljek od 15. do 16. ure. 14819-19 Hišo v zelo dobrem stanju, z opeko krito, s 5 sobami in vsemi pritiklinami ter 1500 kv. metrov velik sadni vrt, takoj prodam za 38.000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14600-20 Hiše — parcele komplekse proda v Ljubljani »GLOBUS« nakup, prodaja nepremičnin, Via Petrarca (Komen-skega) 26, tel. 31-03. 14774-20 Vilo štiridružinsko, dva trisobna, dva dvosobna stanovanja, zamenjam za manjšo hišo ali kmečko posestvo, event. tudi prodam. Henigman, Zg. Šiška, nasproti šole. 14669-20 Izredna prilika ugodnega nakupa nove šest-stanovanjske hiše z velikim vrtom na periferiji Ljubljane. Stavba je zaradi nastalih prilik takoj in ceneno naprodaj. Informacije: »Interpromet«, Ulica 3. maja 10, tel. 32-33. 14638-20 tteseda L —.60. taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro l 2.—-. »POSEST« realitetna pisarna, dr. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva 4/II. telef. 21-82 proda: Parcelo v Rožni dolini, 615 m2 za 40.000— Lir. Enodružinsko vilo blizu gl. kolodvora za Din 450.000. Posestvo na Dolenjskem, 5 ha zemljišča, nova hiša, za 130.000 lir. Komfortno, enodružinsko vilo v Šiški s preko 2000 kv. metrov obdelanega sveta za 250.000.— lir. Lepo večstanovanjsko vilo tik centra, z velikim vrtom, za 500.000.— lir. Več večjih parcel na periferiji po ugodnih cenah. Hišico na mestnem svetu, 800 m2, novozidano, za 6000,— lir. Tovarniški objekt 2000 kv. metrov zemliišča, pri fcamvaju, za 180.000 lir. »POSREDOVALEC« Ljubljana, Aleksandrova 5, telef. 37-63 ima naprodaj: Trgovsko hišo, dobro vpeljano, v centru. Veliko stanovanjsko hišo sredi mesta. Tristanovanjsko vilo, novo, komfortno, z lepim vrtom, v bližini tramvaja. Petstanovanjsko hišo, novo, v bližini tramvaja. Hišo z gostilniškimi in trgovskimi lokali in velikim vrtom, v severnem delu mesta. Tristanovanjsko, novo hišo, v severnem delu mesta, za L 140.000.—. Dvostanovanjsko hišico, novo, 700 m2 vrta, v bližini mesta, L 50.000.—. Enostanovanisko hišico, novo, v bližini tramvaja, za L 43.000.—. Enostanovanjsko hišo z lokalom v severnem delu mesta. Za L 73-000.—. Več kompleksov in parcel za vile kakor tudi za večnadstropne hiše v vseh delih mesta. 14736-20 NAPRODAJ: Hiša v dobrem stanju, s 7 malimi stanovanji, proti Št. Vidu za L 115.000. Lep travnik oz. njiva v bližini Gradaščice na Viču v izmeri cca 4000 m2, za ceno 47.500.— lir. V Zalogu večje gospodarsko poslopje s stanovanjem in sadovnjakom cca 1500 m2, za L 75.000.— in še nekai parcel in objektov. — Realitetna pisarna K UNA VER LUDVIK, Miklošičeva cesta 34, telefon 20-?7. 14735-20 Enodružinsko hišo v Ljubljani prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14678-20 Parcela 4200 m2, strnjen sistem, na obroke naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno 100.000«. 14729-20 Posestvo 50—250 ha kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 14728-20 Posestvo v Kranju zamenjam za posestvo v Ljubljani ali provinci. Telefon 31-75. 14722-20 Prodani 5 parcel ob Dunajski cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odpotujem«. 14746-20 Hišo v Ljubljani novo, dvostanovanjsko, z vrtom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L 150.000.—«. 14820-20 NAPRODAJ: HIŠA trinadstropna, center Ljubljane. Cena 1,150.000 lir. (Hipoteka 380.000.) HIŠA novozidana, dvonadstropna, šeststanovanjska, Bežigrad. Cena 350.000 L. DVE GOZDNI VELEPO-SESTVI na Dolenjskem. Pojasnila daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska c. 7, vis-a-vis »Slamiča«. 14797-20 Hišo tudi večnadstropno, vam zgradim po ugodni ceni, ker imam ves materijal pripravljen. — Javite se na ogl. odd. Jutra pod »Fiksna cena«. 14821-20 Novejšo hišo s tremi dvosobnimi stanovanji prodam za 80.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20.000 lir hipoteke«. 14817-2 teke«. 14817-20 Stanjbvanje Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova tli za šifro t 2.—. Oddam novo stanovanje dveh sob in pri-tiklin na periferiji s 1. septembrom. Informacije: pisarna dr. Knaflič, Selenbur-gova 3, samo predpoldne. 14J36-21 Zamenjam dvosobno stanovanje s kopalnico z istotakim ali pa sobo s kabinetom v bližini gl. kolodvora, Tabora itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«. 14640-21 Stanovanja Besed* L —.60, taksa —.60. za daianje naslova tli ta šifro L i.— Dvo- do trisobno stanovanje s pritiklinami išče stranka treh oseb za november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 79«. 14579-21 a Enosob. stanovanje iščem za takoj za Bežigradom ali v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. l4593-21a Zamenjam garsonjero v centru za komfortno dvosobno stanovanje istotako v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski«. l4573-21a Stanovanje dve sobi ali sobo in kabinet, kuhinjo in verando, najraje v vili, tudi na periferiji, iščeta dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 14666-21a Mirna tričlanska družina išče moderno stanovanje dveh sob s pritiklinami, tudi na periferiji. Primernemu posredovalcu dobra nagrada. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Moderno«. I47l3-2ia Eno- ali dvosobno stanovanje ne predaleč, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trije člani«. 14613-2U Enosob. stanovanje ali večjo sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe ria ogl. odd. Jutra pod »Reden, točen plačnik«. 14665-21* Dvosobno stanovanje s kopalnico iščem v novi hiši v centru ali na periferiji mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sodnik samec«. 14655-21» Stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 222«. 14647-21 a Dvo- do trisobno stanovanje event. vilo na periferiji, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja selitev«. 14646-21» Enosob. stanovanje za takoj iščeta dve gospodični. Ponudbe na »bufet« Rakar, Sv. Petra cesta 38. 14671-2H Enosob. stanovanje sončno, išče zakonski par za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj inženjer«. l4610-21a Stanovanje eno- ali dvosobno, iščem za 1. september ali 1. oktober, v bližini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tričlanska solidna«. 14711-2U 50 lir dam onemu ki mi poišče enosobno stanovanje ali sobo s štedilnikom v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«. 14742-2U Eno- ali dvosobno stanovanje iščem za september ali oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje-Prule«. 14768-21 a Eno- ali dvosobno stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 14808-21 a Sobo odda Beseda L -*.60, taks* —.60, za daianie naslova tli za Iifro l 2-— Lepo prazne sobo s souporabo kopalnice, v središču mesta, oddam s l. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14623-23 Opremljeno sobo sončno, center, poseben vhod. oddam dvema osebama 1. septembra. Pelan, Emonska c. 10a/I. od 10. do 14. ure. 14601-23 Opremljeno sobo prav prijazno, oddam gospodu ali gospodični, ki si želi mirno nočno spanje (s posebnim vhodom). Javiti se v Brejčevi ulici 16, pritličje, levo, za žganjarno Zaje. 14603-23 Lepo prazno sobo v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. Ogled dnevno od 12. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14556-23 Lepo prazno sobo oddam 1. septembra, vhod separiran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14595-23 Kabinet s posebnim vhodom, prazen ali delno opremljen, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 14662-23 Novo opremljeno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov v vseh po-$Wlnicah Jutra.. 1470?-23 Prazno sobo S posebnim vhodom oddam Vračko, Križevniška 9/1. 14657-23 Opremljeno sobico oddam ves dan odsotni ose bi. Verstovškova 16, Mirje 14652-23 Opremljeno sobo oddam, ali vzamem na stanovanje osebo ženskega spola. Vodnikova C. 21, pritličje, levo. 14670-23 Opremljeno sobo sredi mesta oddam gospodični. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 14686-23 Domačo hrano prvovrstno, ev. s stanovanjem, nudim potomcem domačih gruntarjev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14717-23 Opremljeno sobo s posebnim vh< ' m, oddam stalnemu gospodu s 1. septembrom. Prijateljeva ul. 5, Prule (bivša Sokolsk.i ul.). 14712-23 Hrano in stanovanje za 1. ali 15. september iščeta dva trgovska pomočnika v centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 1466l-23a Sobo 2 »i i? m M, * *5T a 'il V. . *" ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega dragega iihtarla Franceta prokurista banke »Slavije« in posestnika izrekli svoje sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. docentu dr. Cholewi, docentu dr. Matku in mestnemu fiziku g. dr. Rusu, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi dolgi bolezni. Iskrena hvala tudi prečastiti duhovščini, Gasilskemu društvu in »Čitalnici« v Šiški, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in onim, ki so ga spremili do njegovega poslednjega domeka. Bog povrni vsem! '•' .'.'V..,-.' - ' *'• -V t ■ a. - - • ••. 'r \ ',■■: . . ' ' ■U i'-• r* •..-. . •••>•;•. ; •'-V. i'" t j«* f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo polni žalosti tužno vest o smrti našega dobrega in iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda IVANA CETINSKEGA veleposestnika in veletrgovca z vinom v Kočevju In Moravi ki je dne 15. avgusta ob 5. uri popoldne nenadoma preminul v 44. letu svoje starosti. Truplo dragega rajnkega smo pokopali v nedeljo 17. avgusta ob 5. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču. Morava, dne 16. avgusta 1941. Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo našega soproga in očeta, vsem, ki so ga obsuli s cvetjem in v tako velikem številu spremili, naša zahvala. EOBBLNA CETLNSKI ZAHVALA V svojem kakor v imenu moje tašče gospe Olge Rudež-Ko&lerjeve in vseh sorodnikov izrekam vsem, ki so ob priliki bridke izgube moje predrage, nadvse ljubljene in dobre GERTE Toči se v avtomatičnem bifeju DAN izkazali njej in nam svoje tolažilno sočutje, najprisrčnejšo zahvalo. Posebna čast mi je zahvaliti se visokim oblastem: Visokemu komisarijatu province Ljubljana, Nemškemu konzulatu v Ljubljani in pa gospodu komisarju sreza Krainburg za osebno počastitev; nadalje častiti duhovščini župnije sv. Petra, vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem spremljevalcem moje predrage rajnke na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v Ljubljani v sredo, dne 27. avgusta ob 8. url zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 23. avgusta 1941. HENRIK baron LAZZARINI Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani