Št. 132 (16.477) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž 'cr' '"erknim, razmnožen na cik- lostii. Od 5 c ’ 1; l L • 'ra 1944 se je tiskal v tiskarni ■Dr ■ : ' ebuSi, od 18. septembra 1944, •• A p lcMjl.cc u: , •' -inija' pod Vojskim pri bojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Sit sužnjeni Ev partizanski DNEVNIK v za- :*»■' J: Vk/' j/786300, fax 040 772418 UVK. . . ‘ jio 1 -Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakdja@primorski.it 1500 UR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 * \___ TRST - NABREŽINA SESLJAM-BAZOVICA-DOMJO NEDELJA, 6. JUNIJA 1999 Pravih so za vse enaka Aleksander Koren Ce bi na kolesarski dirki po Italiji namesto Pantanija s povečano gostoto krvi zasačili denimo Arazzija (110. v skupni uvrstitvi), bi vest zaslužila kvečjemu kako Časopisno vrstico. Tako pa se je vCeraj na Giru zrušil mit nepre-niagljivega kolesarja, z njim pa se je še bolj zamajal ves kolesarski svet, cigar temelje je lani že dodobra načela dopingaška afera na francoskem Touru. Nekateri govorijo celo o koncu kolesarstva, vendar je ta trditev gotovo Pretirana, kot je pokazala včerajšnja etapa, ki je na vrh Mortirola tudi brez Pantanija privabila na tisoče navdušenih ljubiteljev kolesarstva, kljub nekaterim grožnjam pa se med atapo razen manjših neprijetnosti ni zgodilo nic hujšega. Gledalci ob Cesti so kolesarjem ploskali in jih bodrili. Izključitev najboljšega in tudi najbolj priljubljenega kolesarja na svetu z Gira vsebuje močan naboj Čustvenosti, vendar je potrebno razmišljati trezno in se zaustaviti samo pri dejstvih. Da bi pariral vdo-ru dopinga in zaščitil svojo verodostojnost, je kolesarski svet po (pre) dolgih letih molka b“ral pot strožjih kou-trol. Problem je v tem, da znanost odkrivanja uopinga zaostaja za Znanostjo njegovega Prikrivanja. Tudi meri-ev gostote krvi, po ka-eri število rdečih krv-niu telesc ne sme pre-Seci meje 50 odstotkov, I16 Predstavlja dokaza o ,emanju dopinga, Ce-Prav mnogi poznavalci brnijo, da je povečana gostota krvi dejansko znak jemanja poživila Formalno kole-*arju določijo 15 dni Počitka, da bi ga obva-oyali pred zdravstveni-1 posledicami. Doka-ano je, da so lahko te Posledice tudi smrtno evarne. Kaznovati ga morejo. Preglede iz-posebna komisija odnarodne kolesarske ‘Veze. Pregled je izred-... natančen in zane-Uv. Takšna kompro-n ^ resitev mogoče ni Izboljša, a so jo spreje-v vse kolesarske zveze, j'jca moštva in vsi pok-ie i kolesarji. Z njo se p 0 Včeraj strinjal tudi je a*411*' V to zanko se »Jn ',slej ujelo že veliko h. a ih rib«, pravila pa ?6°Jaio biti za vse naka. KOSOVO / VCERAJ NA MAKEDONSKI MEJI PRVI KROG POGOVOROV VOJAŠKIH PREpSTAVNIKOV V pričakovanju vojaškega dogovora o umiku srbskih sil preložen vrh G-8 Začetek umika s Kosova ostaja pogoj za prenehanje letalskih napadov Nata BRUSELJ - Enajsta nedelja po izbruhu Natovih letalskih napadov na ZR Jugoslavijo gotovo ne bo prvi dan miru. Podaljšanje včeraj začetih vojaških pogovorov o umiku srbskih sil s Kosova, ki potekajo v makedonskem obmejnem kraju Blace in ki se bodo nadaljevali danes, je povzročilo preložitev za danes napovedanega ministrskega vrha G-8, s tem pa je odpadla tudi možnost, da bi se zaCel vojaški umik Srbov s Kosova že danes in da bi zveza Nato prav tako danes prenehala z letalskimi napadi. Z zamikom vrha držav G-7 in Rusije se zavlačuje tudi oblikovanje resolucije o reševanju kosovske krize, ki bi jo morali voditelji osmih držav pripraviti za odobritev v Varnostnem svetu ZN. Za preložitev sestanka ministrov G-7 in Rusije naj bi po neuradnih virih ne bili krivi Srbi, ampak Rusi. Sam finski predsednik Ah-tisaari, ki je sicer med največjimi optimisti, je včeraj posvaril pred prehitrim navdušenjem: »Za dosego miru in določitev kriterijev za vrnitev beguncev bo treba še veliko časa.« Ahti-saarijeva previdnost pa se ne nanaša na mirovni proces, ki se je že začel, ampak na probleme, ki jih je treba rešiti. Ti problemi pa enkrat toliko ne. zadevajo Miloševiča, ampak odnos med G-7 in Rusijo, o Čemer govorijo tudi deljene reakcije na Cernomirdinovo posredniško vlogo, ki jo nekateri v Moskvi ocenjujejo kot uklonitev volji Nata. Na 3. strani Marco Pantani včeraj izključen z dirke po Italiji V njegovi krvi našli povečano število rdečih krvnih telesc - Giro bo verjetno osvojil Gotti MADONNA Dl CAMPIGLIO - Vo- dejal, da je Pantani popoldne ponovil dilni v skupnem seštevku Marco Pan- kontrolo v akreditiranem laboratoriju tani je bil včeraj zjutraj izključen s ko- UCI v bolnišnici v Imoli, rezultat pa lesarske dirke po Italiji. V njegovi kr- naj bi bil normalen (48%). Moštvo vi so po nenapovedanem pregledu zahteva primerjavo z rezultati UCI. Mednarodne kolesarske zveze (UCI) Afera je seveda povzročila pravi našli povečano količino rdečih krv- plaz reakcij. VeCina Pantanija brani, nih telesc. UCI je preiskavo opravil nekateri pa so kritični, tudi pri Pantanijevem klubskem kole- Kolesarska dirka po Italiji se bo gu Marcu Velu, vendar pri njem niso končala danes, njen zmagovalec pa našli nepravilnosti. Moštvo Mercato- bo po vsej verjetnosti Italijan Ivan ne Uno je iz solidarnosti do Pantanija Gotti, ki je po včerajšnji etapi na kolektivno odstopilo z Gira. Proti skupni lestvici prehitel rojaka Sa-večeru je pooblaščeni upravitelj voldellija. moštva Mercatone Uno Ilario Ghiselli Na 19. strani TRST / POŽAR PRI SKEDENJSKI ŽELEZARNI Veliko dima, nobene nevarnosti Gorela je odpadna guma - Dim je bil viden daleč naokrog TRST - Gost dim, ki se je včeral po- od koder se je dvignil visok oblak dima, poldne pojavil nad mestom, je povz- ki je bil viden daleč naokrog. Gasilci, ki ročil val panike, Čeprav ni bilo prave jih je poklicalo veC sto prestrašenih Iju-nevarnosti. Gorelo je skladišče rabljenih di, so v slabi uri pogasili goreče gume gum in plastike škedenjske Železarne, (foto KROMA/KrižmančiC). Nogomet: Slovenija in Italija uspešni BOLOGNA, RIGA - V kvalifikacijah za nastop na EP prihodnje leto v Belgiji in na Nizozemskem sta tako Italija kot Slovenija zabeležili zmago. »Azzurri« niso imeb težav z razmeroma skromnim VValesom (4:0) in po sinočnji zmagi prepričljivo vodijo v skupini 1, izredno važno zmago pa je dosegla Slovenija v Rigi. Po zmagi nad Latvijo (2:1) ima tako Slovenija povsem realne možnosti za drugo mesto v skupini 2 (prva je Norveška) in s tem za igranje dodatnih tekem za uvrstitev na EP. Na 19. strani Afera zaradi mesa z dioksinom se širi BRUSELJ - Afera z mesom z belgijskih farm, kjer so uporabljali krmila, ki so vsebovala kancerogeni dioksin, se širi: poleg piščančjega mesa so na Črni listi tudi druga živila, ki ne smejo v prodajo, kot so mlečni izdelki z veliko količino maščobe ter izdelki govejega in svinjskega mesa, kot so mleto meso, klobase, slanina, paštete in jetra. Več ton sumljivega svinjskega mesa belgijske proizvodnje so zaplenili v Furlaniji, pa tudi po drugih italijanskih deželah. Na 2. strani GM: koncert kot poziv in poklon TRST - S »Koncertom za Glasbeno matico«, ki bo v sredo zveCer v Evangeličanski cerkvi, želi ustanova v obdobju izjemne krize ponovno opozoriti na svoj položaj, istočasno pa podariti vsem lep koncertni veCer., tudi kot oddolžitev za odpadle zaključne akademije. Na sredinem koncertu bodo nastopili violinist Matej Santi, Godalni kvartet GM, harmonikarski ansambel »Mali Synthesis 4«, Šolski godalni orkester GM, sopranistki Matejka Bukavec in Sara Jablanšček in priložnostni ženski zbor. Na 4. strani Karabinjerji slavili 185 let obstoja TRST - Karabinjerski rod je vCeraj praznoval 185-letnico ustanovitve tudi v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je v Vidmu deželni poveljnik gen. Musolino podal obračun delovanja v lanskem letu, podobno poročilo pa je na prazniku v Trstu podal pokrajinski poveljnik polk. Basile. Častnika sta prikazala veliko zavzetost karabinjerjev za zagotovitev reda in varnosti. Na 5. strani Pregledna zgodovina sovodenjske občine GORICA - V Sovodnjah je novinar in zgodovinar Marko VValtritsch predsinočnjim predstavil svoje najnovejše knjižno delo. Gre za knjigo Sovodnje skozi čas, ki jo je založila občinska uprava in ki obravnava sovodenjsko preteklost vse od rimskih Časov do današnjih dni. Avtor je pregledno zgodovino kraja opremil s številnimi slikami in oprl na arhivske dokumente in druge vire. Na 8. strani SESTAVLJIVI HITROMONTAŽNL SVETOVNO PRIZNANI BAZENI LAGHETTO S SISTEMOM ZA FILTRIRANJE IN VODNO ČRPALKO PRIMERNI ZA VSAK ZUNANJI PROSTOR BREZ POTREBE ZIDARSKIH DEL HITRA DOSTAVA - UGODNE CENE Poslovna enota UST: TdJFan 040/420243 _____VOLITVE / ŽE VEDNO BREZ URADNIH IZIDOV V Južni Afriki težave s štetjem glasov Kljub vsemu pa ni v dvomu zmaga Mandelove ANC AFERA / OKUŽENA PREHRANA Belgijski dioksin: zaplembe mesa tudi v Furlaniji Bruseljska vlada je odobrila nov seznam prepovedanih živil BRUSELJ - Belgija je podaljšala do vključno 8. junija prepoved zakola prašičev, perutnine in govedi, ki naj bi prvotno trajala do konca tega tedna. Vlada je objavila tudi novo črno listo za živila, ki zaradi škandala z dioksinom začasno ne smejo v prodajo. Mednje sodijo tudi mleCni izdelki z veliko količino maščobe, kot sta maslo in sir z veC kot 25 odstotki maščobe. Omenjeni seznam seveda obsega vse izdelke iz govejega in svinjskega mesa z veliko količino maščobe, kot so mleto meso, klobase, slanina, paštete in jetra. Prodaja in uživanje teh izdelkov naj bi bila prepovedana vsaj do nedelje, dokler ne bodo predloženi nadaljnji izsledki preiskav. V Belgiji že obstaja prepoved prodaje perutnine in jajc z veC kot 400 piščančjih farm, kjer so uporabljali krmila, ki so vsebovala kancerogeni dioksin. Poleg tega že velja prepoved zakola in transporta za prašiče in govedo iz skoraj 700 podjetij. Belgijski premier Jean-Luc Dehaene je na maratonski seji vlade, posvečeni škandalu zaradi zastrupljenosti mesa s kancerogenim dioksinom, poudaril, da v Belgiji ne gre za vsesplošno okuženost mesa z dioksinom. Dejal je, da je belgijsko podjetje Verkest živalsko krmo, zastrupljeno s to kancerogeno snovjo, dostavilo samo desetim belgijskim podjetjem in dvema v tujini. Zaradi nevarnosti okuženosti z dioksinom je Švica prepovedala uvoz mleka, sira in mlečnih izdelkov iz Belgije. Prepoved uvoza belgijske svinjine, govedine, perutnine jajc ter mesnih proizvodov so uvedle tudi Velika Britanija, Portugalska, Grčija, Češka ter nekatere azijske države. V Italiji so zaradi škandala z dioksinom prepovedali uvoz mesa in perutnine iz Belgije, že uvoženo blago pa so zasegli. Oblasti so obenem uvedle preiskavo glede uvoza belgijskih mlečnih izdelkov in jajc. V Furlaniji so zaplenili več kot 20 ton svinjskega mesa in 35 tisoč svinjskih stegen: gre za sklep, ki ga je sprejela videmska zdravstvena ustanova, s katere pa so pojasnili, da zaplemba ne zadeva stegen, iz katerih proizvajajo znameniti pršut iz kraja S. Daniele. VeC ton mesa so zaplenili tudi v Apluliji in v Dolini Aoste. Predsednik vsedržavnega združenja trgovcev z mesom Renzo Fossato ugotavlja, da je v Italiji zavladal pravi kaos: problem seveda niso kontrole in zaplembe okuženih proizvodov, paC pa predvsem panika, zaradi katere je upadla prodaja proizvodov, kot je piščančje meso, ki je izključno italijanskega izvora in torej zdravstveno neoporečno. PRETORIA - Zaradi napake pri preštevanju glasov, ko so milijon glasov pomotoma pripisali Afriškemu nacionalnemu kongresu (ANC), nato pa jih umaknili, se je preštevanje glasov splošnih volitev v Južnoafriški republiki upočasnilo. Napaka sicer ni vplivala na zmago ANC, ki je po delnih izidih dobila 66, 5 odstotka glasov, razburila pa je opozicijo. VeC opozicijskih strank je protestiralo in zahtevalo neodvisni nadzor nad izidi volitev, tudi zaradi počasnosti pri preštevanju glasov in sto-tisoCev preštetih glasov veC, kot pa je bilo registriranih volilcev na nekaterih voliščih. Zaradi težav s štetjem, tudi zaradi težav z računalniki, bodo konCni izidi volitev po vsej verjet- nosti znani šele v drevi. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je izrazil priznanje vladi in ljudstvu Južnoafriške republike zaradi vzorne izvedbe drugih demokratičnih volitev v državi. Annan je posebej poudaril pozitivno in miroljubno ozračje pri izvedbi volitev ter pohvalil visoko udeležbo prebivalstva v demokratičnem procesu. Kofi Annan je pohvalil vse politične stranke in njihove privržence, ki so pomagali pri izvedbi zgodovinskih, prvih demokratičnih in nerasnih volitev leta 1994, ki so bile ključnega pomena za oblikovanje JAR v demokratično družbo na temelju enakosti, spoštovanja in enakih možnosti za vse prebivalstvo. Kofi Annan je tudi toplo pozdravil zmago novega predsednika Thaba Mbekija, ANC in prebivalcev Južnoafriške republike. Slednjim je zagotovil, da bodo Združeni narodi, ki so vedno podpirali boj za rasno enakopravno družbo, še naprej podpirali Južnoafriško republiko pri utrjevanju demokracije in razvojnih dosežkov. Generalni sekretar ZN je ob tem še izrazil občudovanje dosedanjemu predsedniku Nelsonu Mandeli, Cigar vloga v zgodovini je po njegovem mnenju neizbrisna.) Na sliki: prizor z johannesburške ulice, kjer so še vedno izpostavljeni letaki nedavne voline kampanje, ki v primerjavi s prvo ni zabeležila krvavih izgredov. ITALIJA / PREDLOG D'ALE M O VE VLADE Po novem samo enajst ministrstev Stranke v glavnem pozdravljajo pobudo Kdaj vendarle soočenje o reformah? RIM - Z novo zakonodajno dobo bo italijanska vlada namesto osemnajst imela enajst ministrskih resorjev. Tako predlaga vlada Massima D’Aleme, ki bo tozadevni zakonski predlog v prihodnjih dneh poslala parlamentu za njegovo uzakonitev. Parlamentarna pot zakonskega osnutka pa se obeta precej naporna sodec po različnih ocenah, ki jih je predlog doživel na seji ministrskega sveta. Nekateri so namreč mnenja, da je treba pred korenito reformo vlade in ministrskih resorjev izvesti preustroj najpomembnejših institucij, kar je svojcas že zaman poskušala dvodomna komisija. Skoraj vse stranke vsekakor menijo, da je vladni predlog dobrodošel in da bo vsaj sprožil debato o reformah, ki je že nekaj mesecev na mrtvem tiru. Po izvolitvi novega predsednika republike so vsi na tak ali drugačen naCin menili, da se je treba sedaj resno lotiti reform in federalizma. Nekateri pa so sedaj previdnejši, začenši s Silviom Berlusconijem, ki je v nekem intervjuju rekel, da morda načrtovane sistemske reforme res niso tako nujiie in potrebne. Vodja desne sredine oCitno Čaka na izid evropskih volitev, ki jih tolmači predvsem kot notranjepolitično soočenje, medtem ko je Evropa postranskega pomena. Tako pa ne razmišlja le Berlusconi, a tudi marsikdo v levosredinskem zavezništvu. Ce bo parlament sprejel vladni predlog bodo nekatera ministrstva kratkomalo izginila, druge pa bodo združili oziroma poenotili. Ostala bodo t.i. pomembna ministrstva, kot so notranje zadeve, obramba, zunanje zadeve, ekonomija, šolstvo in univerza ter kulturne dobrine. Nekatere ministrske resorje bodo nadomestili s tehničnimi oddelki, kar bo po mnenju mnogih le povečalo vpliv birokracije in birokratov. Vsi se namreč spominjajo referenduma, s katerim so državljani ukinili ministrstvo za kmetijstvo, ki vsekakor še vedno obstaja, saj je resor le spremenil uradni naziv. Indijski napadi v Kašmirju: ubitih 22 ljudi ISLAMABAD - Napetost med Indijo in Pakistanom zaskrbljujoče narašča. V pakistanskem delu Kašmirja je po včerajšnjih uradnih podatkih v indijskih napadih življenje izgubilo skupno 22 ljudi, od tega 15 otrok. Samo minuli teden je bilo v napadu indijskega topništva na neko šolo ubitih deset otrok. Indija očita Pakistanu, da je prek meje pošiljal afganistanske vojaške najemniške in redne vojake, ki naj bi v gorah na indijski meji ustanovili oporišča. Pakistan to zanika. Obe sosedi sta bili od leta 1947 trikrat.v vojni, od tega sta' se dvakrat spopadli v Kašmirju. (STA/dpa) Podkupninska afera: predstavnik NZ Rastreili na svobodi RIM - Sodniki, ki preiskujejo domnevno podkupinsko afero o hitrih vlakih in o svetem letu, so preklicali hišni pripor za nekdanjega predsednika Dežele Kampanije Antonia Rastrellija. Dolgoletni parlamentarec MSI in nato NZ, ki je sedaj kandidat za evropski parlament, je, kot kaže, pojasnil svojo vlogo pri tej zadevi in oCitno prepričal sodnike, da s podkupninami nima nic opraviti. Preiskava pa gre naprej svojo pot. Preiskovalci so baje ugotovili, da je skupina osumljencev celo lahko pogojevala parlament pri oblikovanju finančnega zakona in v bistvu izsiljevala napihnjene investicije za hitre vlake in za posodobitev nekaterih železniških prog. ________JANEZ PAVEL II. / DVAJSET LET PO PRVEM OBISKU V DOMOVINI Papež začel svoj najdaljši obisk: na Poljskem se bo mudil dvajset dni Obisk je začel v simbolnem Gdansku, kjer so leta 1980 ustanovili Solidarnost ska je enotnost, saj bo Pa pež obiskal več kot , mest in na zgodovinski krajih po vsej drža počastil najbolj slavne nutke Poljske in paPeS v zadnjih dveh des tletjih. V radijskem pogoV.u ru je nadškof Gdans Tadeusz GocloWs začetek papeževega 0^ ska v tem mestu ozna VARŠAVA - Papež Janez Pavel H. je včeraj odpotoval iz Rima na dvanajstdnevno turnejo po svoji domovini, Poljski. Prva postaja njegovega najdaljšega obiska v Evropi je bilo mesto Gdansk. Papeža sta v navzočnosti vladnih in cerkvenih predstavnikov, med njimi kardinala Jožefa Glempa, na letališču v Gdansku slovesno sprejela poljski predsednik Aleksander Kwasniewski in premier Jerzy Buzek (na sliki, te-lefoto AP). Popoldne je v baltskem zdravilišču Zop-pot Janez Pavel □. daroval mašo, ki se je je udeležilo pol milijona ljudi. Papež začenja obisk na dan, ko je preteklo natanko 20 let od njegovega prvega obiska na Poljskem. Osrednja tema obi- fo za »simbolnega«- ^ mesto je priporriog j svobodi Poljske, je 0 nadškof. V Gdansku . ladjedelniški dmavpi avgusta 1980 ustantL _ Solidarnost, PrVt :eni den sindikat v teda vzhodnem bloku-sebno se je Svey jjui sreCal tudi z nekda ar. ustanoviteljem So 0, nosti, Lechom (STA/AFP) KOSOVO / V BLACAH PRVI KROG POGOVOROV VOJAŠKIH PREDSTAVNIKOV NATA IN ZR JUGOSLAVIJE V pričakovanju vojaškega dogovora preložen za danes napovedan vrti G-8 Za prekinitev letalskih napadov Nata in začetek umika srbskih sil s Kosova bo treba še kak dan Na sredi gen, Blagoje Kovačevič in Obrad Stefanovič (v civilu) iz delegacije ZRJ (AP) BLAGE, BRUSELJ, BEOGRAD - V makedon-skem obmejnem mestu Blace so se včeraj na prvem srečanju sestali visoki vojaški predstavniki zveze Nato in Zvezne republike Jugoslavije. Na srečanju bi morali jugoslovanski vojaški predstav-uiki sprejeti vojaški teh-Hicni sporazum o umiku srbskih enot s Kosova. - eutagon in več evropskih politikov je že v petek napovedalo, da utegne Nato Napade proti ZRJ prekiniti Ze danes oziroma najkasneje v začetku prihodnje-§a tedna, vendar le v pri-^aru, da bodo srbske Vojaške oblasti pripravlje-n6 sodelovati pri uresničevanju umika svojih enot s Kosova, kar predvideva tudi mirovni načrt. V Blacah so visoki vojaški predstavniki po petih urah končali prvi krog pogovorov, nato pa so se morali jugoslovanski predstavniki posvetovati z Beogradom o nekaterih podrobnostih sporazuma. Srečanje se je sicer začelo s triurno zamudo, ker je jugoslovanska delegacija iz varnostnih razlogov želela spremembo kraja srečanja. Nato je sporazum o umiku izročil srbski strani že v petek zvečer, tako da se v Blacah pogovarjajo samo o podrobnostih umika in manj pomembnih vprašanjih, ne pa o vsebini sporazuma. Pogovori bi po mnenju zavezništva lahko trajali tudi nekaj dni. Natov tiskovni predstavnik Jamier Shea je ponovil, da v pričakovanju preverljivega umika jugoslovanskih sil s Kosova zveza nadaljuje letalske napade, pospešeno pa se tudi pripravlja na napotitev mirovnih sil na Kosovo. Srečanja se sicer ni udeležil načelnik generalštaba jugoslovanske vojske, general Svetozar Marjanovič, ki bi moral voditi delegacijo ZRJ, tako da jo vodita podsekretar notranjega ministra Obrad Stefanovič in član generalštaba, general Blagoje Kovačevič. Delegacijo zavezništva pa vodi britanski general Michael Jackson, poveljnik bodočih enot Kfor. Jamie Shea je sporočil, da je zavezništvo na srečanje v Blacah povabilo tudi ruskega opazovalca in izrazil upanje, da bo Moskva vabilo sprejela. Povedal je tudi, da se z Rusijo še niso pogovarjali o podrobnostih sodelovanja v bodočih mirovnih silah na Kosovu (Kfor), in da upa, da bodo te pogovore začeli kmalu. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo UCK sodelovala z zavezniškimi silami in da se bo odpovedala nasilju. Ruski odposlanec Viktor Cemo-mirdin pa je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da so se z zvezo Nato dogovorili, da bo rusko navzočnost na Kosovu urejal poseben dokument. Zunanji ministri skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se odločili za preložitev za danes napovedanega srečanja v Pe-tersbergu pri Bonnu na začetek prihodnjega tedna (morda že jutri). Ministrom, ki bodo morali dokončno izdelali osnutek resolucije VS ZN o Kosovu, želijo s preložitvijo srečanja omogočiti, da počakajo na rezultate pogovorov v Blacah in jih nato tudi preučijo. Zmerni voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova se je zavzel za takojšnjo namestitev mednarodnih mirovnih sil na Kosovu, ki bi zagotovile mir in vrnitev beguncev v "{KOSOVO / PO SPREJETJU MIROVNIH POGOJEV Tako Nato kot srbske sile niso prekinili ognja Nov obračun zveze Nato po 73 dneh letalskih napadov - Spet srbski ogenj na albansko stran BRUSELJ - Po 73 dneh vojaških pperacij zveze Nato v ZR Jugoslaviji j® zavezništvo objavilo nov obračun z najznačilnejšimi podatki. Vsej letalskih posegov je bilo velč kot 34.000, od teh nekaj čez 13.000 napadov. Spuščeno je bilo približno 20.000 bomb in raket, ki so uničile Vec kot 450 fiksnih ciljev, med njimi 37 odstotkov rezerv pogonskih goriv JO Približno tretjino zalog streliva. V npmbnih napadih je bilo poškodava-Oih 50 mostov, od teh 35 popolno-1113 uničenih. Vojaška škoda šteje uničenje okrog 40 odstotkov naprav Protiletalske obrambe, več kot dveh tratjin protiletalskih raketnih postaj, poveljniških in nadzornih cen-r°v in 40 odstotkov sistemov za Proizvodnjo in popravila raketnih fjstemov. Med premičnimi cilji je no zadetih okrog 100 letal, več kot 25 tankov, več kot 240 različnih °klepnih vozil, okrog 420 topov in Približno 275 vozil različnih vrst. atala zveze Nato so zadela tudi Vseh devet največjih letališč na °Zemlju ZR Jugoslavije, katerih ope-Jalivne zmogljivosti so se skrčile za ar 70 odstotkov. Tudi v noči na soboto so Natova letala vnovič bombardirala jugoslovanske enote na Kosovu in med drugim zadela 30 položajev topništva in devet tankov. Cilji so bila tudi skladišča orožja in poveljniški položaji. V Beogradu, osrednji in južni Srbiji je bila nevarnost zračnih napadov razglašena šele po polnoči, sicer pa so letala zveze Nato napadala samo na območju Kosova, cilje v okolici mest Priština, Prizren, Dečane in Uroševac. Tudi srbske enote ne počivajo in so kljub sprejetemu mirovnemu načrtu s topništvom včeraj znova obstreljevale vasi na obmejnem območju z Albanijo, kjer so v petek streli ubili neko 19-letno dekle in ranili tri osebe. »Obstreljevanje je potekalo vzdolž celotnega obmejnega območja in je eno najbolj silovitih v zadnjih dveh mesecih,« je povedal tiskovni predstavnik albanskega obrambnega ministrstva v Tirani. Dodal je še, da nič ne kaže, da bi napadi pojenjali, kar so posredno potrdili tudi v Pentagonu, od koder so sporočili, da še ni prav nobenega znaka o kakršnem umiku srbskih sil. AVIANO / PROTESTNI SHOD Baza Usaf danes povsem nedostopna in zavarovana zaradi nevarnosti neredov PORDENON - Od včerajšnjega opoldneva je letalska baza Usaf v Avianu vključno s cestami, ki jo obkrožajo, popolnoma nedostopna, tako kot tudi samo naselje. Oblasti, ki skrbijo za javno varnost, so se tako pripravile na današnjo demonstracijo proti zvezi Nato in letalskim napadom na Srbijo, ki so jo priredili Komunistična prenova in socialni centri. Po zadnjih ocenah organizatorjev naj bi v Aviano - kjer poleg 8.000 prebivalcev živi približno 7.500 vojakov, zvečine ameriških - prišlo najmanj deset tisoč mani-festantov. Prvi, približno 5.000 mladih iz socialnih centrov, bi morali prispeti v Pordenon z vlakom ob 7.30, zaenkrat pa ni znano, s kakšnimi sredstvi bodo prišli do industrijske cone v Avianu, kjer se bo manifestacija začela. Bertinottijevi komunisti in člani kakšnih 30 drugih organizacij, ki nameravajo sodelovati, se bodo dopoldne pripeljali z okrog 70 avtobusi, vendar med njimi ne bo Blaženih graditeljev miru in niti Zelenih. Ti so odpovedali svojo udeležbo po včerajšnjih izjavah glasnika socialnih centrov severovzhodne Italije Luca Casarinija, ki je dejal, da ne izključuje dejanj »civilne neubogljivosti«, če bi bombniki poletavali nad protestno povorko. Manifestacijo bo spremljalo 2.000 agentov varnostnih sil v uniformah in civilu, promet pa bo prekinjen do 24. ure. pokrajino. Rugova meni, da je potrebno zagotoviti, da Srbi ne bodo znova izigrali mednarodne skupnosti. Vodja opozicijske Srbske demokratske stranke Zoran Djindjič pa je Miloševiča pozval, naj odstopi, ker je njegova sporna politika do Zahoda povzročila razpad države. Izrazil je tudi pripravljenost za sodelovanje z Rugovo. Srbska radikalna stranka (SRS) Vojislava Šešlja je napovedala izstop iz srbske vlade. Predsedstvo stranke je sporočilo, da bo njenih 15 ministrov iz vlade izstopilo v primeru »popolnega umika jugoslovanske vojske in srbske policije s Kosova ali prihoda na srbsko ozemlje agresorskih vojaških sil zveze Nato iz ZDA, Velike Britanije, Francije in Nemčije«. Zunanji minister ZRJ Zivadin Jovanovič je za CNN dejal, da je sporazum kompromis in da ni popoln, ker ne zadovoljuje večine potreb ZRJ. Popoln bi bil, če bi zahodne sile priznale, da so storile napako, ker so delovale zunaj okvirov ZN, in če bi prenehale podpirati zahtevo kosovskih Albancev po ločeni državi. Branislav Pejčič, posebni svetovalec premiera ZRJ Mo-mirja Bulatoviča, pa meni, da mirovni načrt zagotavlja suverenost in ozemeljsko nedotakljivost ZRJ in pomeni zmago beograjske diplomacije, ker ji je uspelo vrniti reševanje kosovskega problema wZN. Generalpolkovnik Jackson vodi delegacijo Nata (AP) BEOGRAD / PO PISANJU BILDA-i Miloševič naj bi bil doživel rahlo možgansko kap Njegova žena pa je v depresiji BERLIN - Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševičnaj bi bil nedavno doživel možgansko kap, ki naj bi mu bila zapustila rahlo ohromelost levega dela telesa, poroča popularni nemški dnevnik Bildzei-tung. Po pisanju časnika je bolezen tim. »balkanskega mesarja« najbolj pogosti predmet pogo-vorv v Beogradu. V skrivnost je ogrnjena tudi usoda Miloše-vičeve žene Mire Markovič. ki naj bi po govoricah zapadla v globoko depresijo. Včerajšnji Bild je na prvi strani objavil dve fotografiji, eno posneto 18. aprila in drugo 31. maja, na katerih je Miloševič v prvem planu. Na poznejšem posnetku se jasno vidi rahla otrdelost leve strani ustnic. Zdravniki zveze Nato, ki te posnetke preučujejo, so izjavili, da je Miloševič kot diabetik izpostavljen možganski kapi. Bil navaja tudi dopisnika agencije ARD, po katerem ima srbski vodja tudi težave s premikanjem leve roke. Mira Markovič, ki ji pravijo »beograjska coprnica«, se že 13 dni ni pokazala v javnosti. Sirijo se glasovi, da žena in tesna sodelavka Slobodana Miloševiča trpi za hudo depresijo in da je v zdravniški terapiji. Bild sklepa, da se zakonski par očitno zaveda bližnjega konca, pri čemer Miloševiču slabša zdravje tudi visok pritisk, diabetis, stres in alkohol. VOLILNA KRONIKA V Boljuncu srečanje z Volčičem Levi demokrati za občino Dolina prirejajo danes ob 20. uri volilno srečanje, ki bo potekalo v Boljuncu na Jami, v primeru slabega vremena pa v bližnjem gledališču France Prešeren. SreCanje bo na temo "Soudeležba ljudi za boljše življenje v občini Dolina, v Trstu in Rimu ter v združeni Evropi". Po uvodnih pozdravih domaCe mladine in po kratkih posegih kandidatov LD za občinske volitve Sandyja Kluna, Igorja Tula, Tonija Ghersinicha in Marise Mauri por. Grilanc bo prisotnim spregovoril ugledni novinar in senator Mitja Volčič, kandidat LD za evropski parlament. Matvejevič na prazniku SIK Na vrtu Ljudskega doma v naselju Sv. Sergija se je sinoči pričel praznik tednika »Rinascita«, na katerem bo nocoj nastopil Tržaški partizanski zbor. Spregovorili bodo sen. Luigi Marino ter kandidata SIK za evropski parlament, ugledni predstavnik jugoslovanske kulturne levice prof. Predrag Matvejevič in Bruna Zorzini Spetič. Včeraj je na prazniku spregovoril elan CK SIK Stojan Spetič. Poudaril je veselje ob skorajšnjem koncu krvave rihte na Balkanu na osnovi ruskega posredovanja in poudarjene vloge OZN, kar je vztrajno zahtevala italijanska levosredinska vlada na pritisk komunistov in zelenih. Diplomatski rešitvi, ki presega ozke okvire Rambouilleta, je med svojim potovanjem v bombardirani Beograd prispeval tudi predsednik SIK Armando Cossutta. Enotnost naprednih in demokratičnih sil omogoča tudi sprejem toliko pričakovane manjšinske zakonodaje, je poudaril Spetič, od okvirnega zakona za vseh 12 manjšin, do globalnega zaščitnega zakona za Slovence. Prav ker je cilj blizu, naj nas ne Čudi nasprotovanje opozicije, niti desnice v manjšini, ki Čedalje bolj izgublja svojo vlogo. Komunisti potrpežljivo delajo za enotnost vseh naprednih sil. Zato jemljejo na znanje dejstvo, da skuša SKP sedaj utišati razdiralno polemiko, ki je vendar ni sprožil osamljen posameznik, pac pa polkovnik finančne straže, sicer elan deželnega vodstva te stranke. Spetič je na koncu izrecno poudaril pomen kandidature MatvejeviCa, ki v Evropi predstavlja lik izobraženca, »Cigar kritika je bila neprijetna tudi režimskim oblastnikom, kot je bil naprimer Stipe Suvar, avtor zloglasne "bele knjige" proti jugoslovanskim kulturnim delavcem«. Matvejevič bo jutri nastopil na slovenskem TV dnevniku RAI (začetek ob 20.30) s pozivom volilcem. Stipe Šuvar včeraj gost SKP na pokrajinskem prazniku Včeraj je obiskal naše mesto Stipe Suvar, nekdanji predsednik Zveze komunistov Jugoslavije in trenutno predsednik hrvaške socialistične delavske stranke. Na pokrajinskem prazniku tiska SKP je govoril o situaciji na Balkanu; dejal je, da ta vojna nima zmagovalcev in da je pri tem prišlo do političnega in do moralnega propada atlantskega zavezništva NATO. Poleg Suvarja je na prazniku SKP na Trgu Hortis govoril tudi nosilec kandidatne liste SKP za evropski parlament Fausto Sotini. Dopoldne je hrvaški politik sodeloval na novinarski konferenci, ki jo je vodil Igor Canciani, tudi sam kandidat za Strasbourg. V spomin na Enrica Berlinguerja manifestacija LD v Padovi V Padovi bo jutri zvečer ob 21.uri manifestacija LD v spomin na Enrica Berlinguerja ob 15-letnici njegove smrti. Na njej bo govoril tudi vsedržavni tajnik stranke VValter Veltroni. Kdor se želi udeležiti prireditve se lahko Se jutri dopoldne zglasi na tržaški federaciji LD, ki se je pred kratkim preselila v nov sedež v Ul.Geppa 9 ali na telefonski številki 040-366833. Krščanski socialci za Volčiča Gibanje krščanskih socialcev FJK poziva somišljenike, da 13.junija na evropskih volitvah podprejo kandidate LD. V vsej deželi bo gibanje podprlo nosilko kandidatne liste Eleno Paciotti, drugo preferenco pa naj somišljeniki oddajo Umbertu Carraru (Videm-Pordenon) ter Dimitriju Volčiču (Trst-Goti-ca). Volitve v evropski parlament le v nedeljo do 22.ure Evropske volitve bodo le prihodnjo nedeljo, 13.junija. VolišCa bodo odprta od 6.30 do 22.ure. Glasovnica je rjave barve. Volilec mora prekrižati simbol stranke in lahko odda dve preferenci s priimkoma izbranih kandidatov. Ce volilec glasuje Južnoti-rolsko ljudsko stranko SVP (z njo je povezana SSk) lahko odda le eno preferenco. Cez teden dni bodo občinske volitve v dolinski, zgoniski in repentabrski občini. Glasovnica je oranžne barve. Volilec mora prekrižati znak izbrane liste, ob tem lahko izrazi le en prefernCni glas za enega kandidata na izbrani listi. Številke so prepovedane, v poštev pride le priimek kandidata za občinski svet. Na volišča je treba z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom ga lahko dvigne na volilnem občinskem uradu. GLASBENA MATICA / V SREDO V EVANGELIČANSKI CERKVI Izredni koncert kot poziv in dragoceno darilo Zaradi težkega položaja šola letos ni priredila zaključnih akademij V preteklih treh desetletjih nas je predstavitev sadov celoletnega dela gojencev tržaške šole GM v tem obdobju nepogrešljivo spremljala z vrsto pestrih zaključnih akademij. Letos je to tradicionalno srečanje odpadlo zaradi hudih težav, ki jih ustanova doživlja. Čeprav delovanje na GM poteka kot običajno, je bilo nemogoče obdržati tudi letos tisto praznično vzdušje, ki je vedno označevalo prirejanje zaključnih nastopov. Najbolj talentirani mladi glasbeniki so se odpovedali možnosti javnega nastopa, ki so ga vsako leto vneto pričakovali. Ce pa je res, da glasba lahko spremlja vse trenutke našega življenja, bo sedaj postala izraz upanja v temnem obdobju. Sola “M. Kogoj” GM ni hotela dovoliti, da bi glas dijakov utihnil in je zato pripavila izjemno presenečenje. V sredo, 9. junija bo v Evangeličanski cerkvi s pričetkom ob 20.30 enkratna glasbena pobuda z naslovom “Koncert za Glasbeno matico”, ki bo obsegala nekatere izmed najpomembnejših Šolskih rezultatov glasbene ustanove. Koncert bo nudil prisotnim pester prerez nad celotnim delovanjem tržaške glasbene Sole; na tem večeru bodo zastopane razne smeri, po katerih se delovanje GM usmerja, Čeprav je samoumevno, da bo ta revija nepopolna, Ce upoštevamo vse razrede najrazličnejših instrumentov, zbore in komorne skupine, ki so del Sole. Violinist Matej Santi bo zastopal vse soliste, ki so na šoli “M. Kogoj” prvič spoznali svoj instrument in so po resnem in napornem študiju prišli do zaključne diplome. Matej je dijak zadnjega letnika violine in je redno sodeloval pri zaključnih akademijah kot eden najbolj obetavnih mladih izvajalcev Sole. Študira v razredu prof. Vasilija Meljnikova. Predstavil bo Adagio in Fugo iz Prve sonate v g-molu Johanna Sebastiana Bacha ter Ca-priccio št. 2 Nicoloja Pa-ganinija. Izkušnja izvajanja v komorni zasedbi je gotovo ena najbolj dragocenih za vsakega glasbenika, zato je šola vedno spodbujala ne samo občasno sodelovanje med dijaki, temveč tudi ustanovitev raznih stalnih ansamblov. V sredo bomo prisluhnili godalnemu kvartetu GM in harmonikarskemu ansamblu "Mali Synthesis 4”. Godalni kvartet GM sestavljajo glasbeniki, ki so se po dokončanem študiju na tržaški šoli na-daljno poklicno ukvarjali z glasbo v okviru GM. Violinista Žarko Hrvatic in Stefan Job, violist Bogomir Petrač in violončelist Peter Filipčič so dokaz trajnega zanimanja in sodelovanja z GM, pri kateri so se razvili kot dijaki in so se potem kot profesorji združili v edini tovrstni stalni komorni sestav na Tržaškem. Zaigrali bodo Prvi Diverti-mento v D-duru K. 136 VVolfganga Amadeusa Mozarta. Harmonikarski ansambel "Mali Synthe-sis 4”, ki ga vodi prof. Claudio Furlan, je prenovljena verzija prejšnje mednarodno cenjene in uspešne skupine “Synthesis 4”, s katero se je šola dvajset let ponašala. Nastopil bo z Menue-tom iz Boelmannove Gotske suite, z Bagatello An-tonina Dvoraka in z Italijansko polko Sergeja Rahmaninova. Koncert se bo zaključil z izvedbo skladbe “Stabat Mater” za dve solistki, zbor in godalni orkester G.B. Pergolesija. VeCdel-na baročna mojstrovina opeva obžalovanje Matere božje pod križem, na katerem je Kristus umrl. Igral bo Šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Petra Filipčiča; vokalni del pa si bosta delih sopranistki Matejka Bukavec in Sara Ja-blanšCek iz razreda prof. Nore Jankovič in ženski zbor, ki ga za to priložnost sestavljajo pevke ženskega zbora GM, zbora Jakobus Gallus in solo-pevskega oddelka šole “M. Kogolj”, zbor je koordiniral prof. Janko Ban. Trud profesorjev in dijakov, ki so pripravili ta izjemni koncert, mora biti poplačan s številno udeležbo vseh tistih, ki cenijo navdušenje in dosežke mladih in upoštevajo pomen glasbene vzgoje: obenem, pa je priložnost, da bi izrazih solidarnost glasbeni ustanovi, ki je vedno na nenadomestljiv način obogatila kulturno dejavnost Trsta in širšega območja. Rossana Paliaga OD GUTENBERGA DO LASERJA / ŠE VRSTA SREČANJ Knjižni sejem se danes zaključuje Včeraj nagradili udeležence otroško-mladinskega natečaja, uspeh Slovencev SotorišCe na Trgu Unita, ki je sicer zbudilo nekaj polemik (zakaj niso obdržali prejšnjega, večjega šotora, ki so ga postavih za Proiet-tija?), bodo jutri že zaceli podirati, saj se bo danes iztekel tradicionalni knjižni sejem »Od Gutenberga do laserja«. Med današnjimi srečanji bi omenili popoldanski »otroško-mladinski« sklop, v katerem bo nastopila tudi švedska pisateljica Mečka Lind, pri organizaciji tega srečanja je sodelovala koprska knjižnica »Vilhar«. Zadnje večerno srečanje pa bo namenjeno Joyceu in njegovim ženskam. Včeraj dopoldne pa so nagradili najboljše izdelke oz. avtorje, ki so se udeležili literarnega natečaja »I ragazzi raccontano ... Raccontare Trieste a misura junior«. Organizirala sta ga tržaška Mestna knjižnica in mladinski odsek Ljudske knjižnice »Quarantotti Gambini«, med številnimi, ki so na to temo pisali 29. maja v avtobusu, preurejenem v šolski razred, pa so bili tudi uCenci in dijaki slovenskih šol (večinoma so pisali v italijanščini). Dobro so se odrezali, še bolje kot lani, saj so za svoje spise prejeli veliko nagrad in pohval, ki jih je na včerajšnji slovesnosti predala ravnateljica Mestne knjižnice Anna Rosa Rugliano, nagrajene izdelke pa sta brala Nikla Panizon in Adriano Giraldi ob glasbeni spremljavi Carla Moserja. V kategoriji osnovnih šol je 4. mesto zasedla Lejla Slavec (OS Prežihov Voranc - Dolina), med dijaki nižjih srednjih šol so prvo mesto dodeliti Mateju Nadlišku, drugo Petri Marega, posebno pohvalo pa Nataši Gombač (vsi SS Sv. Cirila in Metoda, odd. na Katinari). V kategoriji višjih srednjih šol pa je drugo mesto osvojil Jaka Nemanič (ped. licej A. M. Slomšek). Podelili pa so tudi nagrade udeležencem literarnemu natečaja »Pan de Servola«, ki so ga letos drugič prirediti. Prvo mesto je šlo Grazielii Atzeri, drugo Gianfrancu Paccu, tretje Zore Rizzatto in Marii Grazii Detoni Campanella, posebno priznanje pa je prejel Oscar Venturini. Združenje Servolalnsie-me, ki je organiziralo natečaj, pa je izdalo tudi istoimensko brošurico. POLITIKA / NOVI ODBORNIK REPEN / OSNOVNA ŠOLA ALOJZA GRADNIKA Občina Nabrežina: SSk je zelo kritična do župana Voccija »Uprava izgublja svojo samostojnost« Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti zelo kritično ocenjuje izbiro, ki jo je opravil devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci z imenovanjem novega odbornika za proračun. Ne gre niti zdaleč za kritiko izbrani osebi, piše v sporočilu, ker je Claudio Mitri znan tudi SSk kot poštena in strokovno pripravljena oseba, temveč za način njegovega imenovanja. Težko je namreC verjeti, da v občini, ki jo upravlja "zunanji" župan Vocci, ni bila na razpolago oseba, ki bi lahko ravno tako strokovno vodila proračunski resor. »Razumemo, da Vocci pozna občino v kateri žu-panuje le od zunaj, saj v njej ni ne rojen in niti stalno bivajoč, toda, Ce se bo ponavljala izbira nedomačih ljudi, ki so jo volilci opravili na zadnjih občinskih volitvah vsaj kar se tiče župana, tudi pri odbornikih in funkcionarjih, potem pa je realno, da bo v bodoče devinsko-na-brežinska Občina postala neke vrste rajonski sosvet Trsta. Mesto bo lahko po tej poti s svojim "guvernerjem" imenovalo upravitelje tega teritorija, ki je bil podvržen izredno nasilnemu raznarodovanju, političnim pritiskom vseh vrst in kjer je domaCe prebivalstvo, ne samo slovensko, zapostavljeno na vseh koncih in krajih«, piše v izjavi stranke. SSk računa in upa, »da bodo prebivalci in volilci devinsko-nabrežinske Občine vse to primerno ocenili«. Letos dve pomembni obletnici Praznujejo 125-letnico ustanovitve in 25-letnico poimenovanje Letos v Repnu praznujejo 25. obletnico poimenovanja šole po pesniku in prevajalcu Alojzu Gradniku in 125 letnico ustanovitve repentabrske šole. Celo šolsko leto je bilo posvečeno obema okroglima obletnicama, licenci so recitirali veC Gradnikovih pesmi iz znane otroške pesniške zbirke Narobe svet. Najlepša se jim je zdela Padaj, padaj rosica in zato so se odločili, da bi lahko postala njihova šolska himna. Glasbeni ustvarjalec Miran Košuta je poskrbel za uglasbitev na moderen plesni ritem. Decembra meseca so v sodelovanju z vaškim društvom Kraški dom nastopili z igrico Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna v režiji Stane Milic. Večkrat so igrico uprizorili v sosednjih vaseh in ob raznih priložnostih. Navezali so stike z istoi' (JU I n/.l lili j_IJ..LiUŽU±t_/OLLU.. INaVOZiCUJ. JU mensko šolo v Steverjanu, kjer so preživeli prll g ten radosten dan v družbi naših sovrstnikov' katerimi si že z veseljem dopisujejo. Najbolj dragoceno in prekrasno darilo pa h je podelila Zadružna Kraška banka na *-*Pcl11 u. Ravnatelj Claudio Braini jim je predal nov ra ^ nalnik s tiskalnikom. Na fotografiji 50 v n0 )d šolskih dresih, živorumene barve z logotip0^g. ga je podarilo podjetje Beton Est. Trgovina ^ tin Car pobit pa jim je omogočila, da so nalepke v spomin. gol- V četrtek, 10. junija ob 19. uri, bodo n3^ ^ skem dvorišču zaključili ciklus praznovanj ^ ^ lepno prireditvijo, na katero toplo vabijo v so bili na katerikoli naCin povezani s šolo- JUDI V TRSTU / SLOVESNOST TRST / PREDSTAVITEV KNJIGE V KROŽKU VIRGIL ŠČEK NOVICE Karabinjerji praznovali 185. obletnico Obračun lanskega delovanja Evropa narodov Vide Valenčič Avtorica na poljuden način predstavlja več manjšin, njihov položaj in probleme Karabinjerji so vCeraj Proslavili tudi v Trstu 185-letnico ustanovitve svojega rodu, in sicer s slovesnostjo v vojašnici v Istrski ulici. Svečanosti so Prisostvovali zastopniki krajevnih ustanov, med katerimi prefekt, tržaški Podžupan in vsi Zupani okoliških občin, pa tudi Predstavnik slovenske policije. Pokrajinski poveljnik Polk. Mario Basile je podal obračun lanskega delovanja karabinjerjev na Tržaškem, pa tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta (v oklepaju). Možje Postave so uvedli preisko-Ve v 4.981 primerih ne-zakonitih dejanj (letos 1-805), krivce so odkrili v 1-313 primerih (544), are-iirali so 121 oseb (93), na svobodi pa so jih prijavili Revija mladih »Vsi smo prijatelji« v Zgoniku Petsto pisanih balončkov v nebu bo danes zvečer po-neslo daleč naok-r°g glasen poziv k Prijateljstvu in mi-rri- »Vsi smo prija-lelji«, je nalov že tradicionalnešeste izvedbe revije otrok In mladih, ki se bodo danes zbrali ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku ter vsak na sv°i način izpričali željo po miru in strpnosti med ljudmi. Prireditelj pobude je SKD »Vi-gred« iz Sempo-Inja, ki bo današnji reviji mladih in 0lrok ob sami or- ganizaciji prisp valo tudi društ\ n° Plesno skupi: 'n otroški pevs zoor. Nadalje so veselmu popol nevu pristop ani mladinske Prhalnega orkesl z Ricmanj, mla glasbeniki iz Zg Tlka m Devina-N Rezine, kris: osnovna šola / erta Sirka, zg ,Jska osnovna šc l-maj 1945“, t j® na skupina 5 Radina t fninkai kara Sb-. V dul s .e) an j en ej ;°ažltia in sode! svnla se bosta n^Pnim nast P°m letos predsl r H9 tu,di Peta ra ita,a. slovenske n6all)anske oS] sodstvu 1.340 (568). Zasegli so 13 kilogramov raznih mamil (letos 6 kg). Zasačili so 706 nelegalnih pribežnikov (333) in 43 vodnikov (36 v prvih petih mesecih, kar je skoraj toliko kot lani v vseh 12 mesecih), od katerih so jih 28 aretirali (letos 24). Poveljnik je poudaril, da so zabeležili upad tatvin, ki jih je lani bilo okrog 20 odstotkov manj kot leta 1997. Priznanje za hvalevredna dejanja so podelili destim karabinjerjem, ki so se lani posebno izkazali, pa tudi dijakom nižjih srednjih šol za spise o karabinjerjih. Podobna svečanost z deželnim predznakom se je odvila v Vidmu. Tu je poveljnik karabinjerjev za Furlanijo-Julijsko krajino brigadni general Antonino Musolino podal obračun delovanja v zvezi s skoraj 28 tisoč prijavljenimi prekrški in kaznivimi dejanji. Odkrili so krivca edinega umora in krivce štirih od petih ugrabitev, 54 od 154 ropov, enega od treh atentatov in nekaj več kot tisoč krivcev od skupnih 20 tisoč tatvin. Aretirali so 569 ljudi, 172 so jih zaprli na podlagi sodnih nalogov, več kot sedemti-soč pa so jih prijavili sodstvu. Zaradi mamil šo aretirali 159 ljudi, 340 so jih prijavili na prostosti, zasegli so 3, 6 kg heroina, 1, 5 kg kokaina, 13, 6 kg hašiša, 2.627 tablet mamila extasy in 86 kg raznih mamil. Zasegli so tudi 151 kosov orožja, več kot štiri-tisoč kosov municije in skoraj 6 kilogramov razstreliva. Končno gre še poudariti dejstvo, da je lani bilo ranjenih 67 kara-boinjerjev. 25. publikacija iz zbirke »belih priročnikov«, ki jih izdaja Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček, je posvečena orisu raznih manjšinskih skupnosti v Evropi. Gre za knjigo z naslovom Evropa narodov avtorice Vide Valenčič, ki je skupaj s knjigama Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu Milice Kacin VVohinz ter knjige Slovenija in manjšine Iva Jevnikarja izšla pred kratkim pri krožku Sček. Knjigo so predstavili v petek, 4. junija, v Vilfanovi dvorani v Trstu. Po pozdravu predsednika krožka Sček dr. Rafka Dolharja in urednika zbirke »belih priročnikov« Iva Jevnikarja sta o knjigi in o širši problematiki manjšin v Evropi spregovorila avtorica Vida Valenčič in pisatelj Boris Pahor, ki je tudi podpredsednik Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Knjiga Evropa narodov prikazuje na poljuden način različne manjšinske oz. narodne skupnosti v Evropi (npr. Baske, Katalonce, Irce, Škote, Lužiške Srbe, Bretonce in druge), njihovo stanje in probleme, s katerimi se soočajo. Publikacija se je razvila iz niza prispevkov, ki jih je avtorica pred časom napisala za tednik Novi glas, kasneje pa dopolnila in razširila. Na petkovem večeru je Vida Valenčič med drugim dejala, da je v knjigi strnjenih deset let stikov in spoznavanj z raznimi manjšinami, s stvarnostjo katerih se je osebno soočila. Zanimalo jo je namreč, v čem so si slovenska in druge manjšine po Evropi podobne, v čem pa različne. Knjiga ne vsebuje statističnih podatkov oz. podatkov o zakonodajah, ampak posreduje zlasti to, kako je avtorica osebno doživljala stanje teh skupnosti. Slovenske manjšine ni omenila, ker je slovenskim bralcem hotela posredovati to, o čemer ne berejo. Pisala je o navadah, o načinu organiziranja in delovanja, o šolstvu, o t.i. etničnem terorizmu (npr. na Se- vernem Irskem ali v Ba-skiji), itd. Tudi Boris Pahor je v daljšem posegu med drugim poudaril dejstvo, da je knjiga sad nekih osebnih stikov in doživetij, zato je tudi bolj privlačna. Avtorica, je še dejal Pahor, je na začetku knjige spregovorila o severnih manjšinah, ki so jih pri Mednarodnem združenju za zaščito ogroženih jezikov in kultur malo obdelali. Spregovoril je tudi o delu združenja, katerega je podpredsednik, in med drugim opozoril, da je to združenje prirejalo svoja srečanja vedno na območjih, kjer je bil položaj najtežji za določeno manjšino. V nadaljevanju je tudi podčrtal pomembnost zaščite manjšine kot skupnosti, na katero se potem sklicuje lahko tudi njen posamezni pripadnik. Med razpravo je tudi dodal, da, če se Slovenci v Italiji primerjajo s kako drugo manjšino v Evropi, bodo videli, da je njihovo stanje veliko boljše od stanja kake druge skupnosti. Temu pa se morajo zahvaliti zahodnim zaveznikom, ki so dali Slovencem radijsko postajo in šole. Omeniti je treba, da je bila knjiga Evropa narodov, ki jo je grafično opremil arh. Pavel Magnani, tiskana v tiskarni Graphart v Trstu, njen izid pa je omogočila podpora Zadružne kraške banke, deželne uprave Furla-nije-Julijske krajine in Sveta slovenskih organizacij. Cena knjige je 15.000 lir. (iž) Danes 114. zborovanje Edinosti Danes ob 11.45 do 12.15 priredi družbeno politično društvo Edinost v Trstu, nekaj korakov severno-zahodno od sredine trga Zedinjenja Italije 114. redno mesečno protestno zborovanje zaradi enainpet-desetletne (51) zamude pri sprejemanju ustraznih predpisov za varstvo slovenske jezikovne manjšine, kakor tudi zaradi skoraj petinštrirdesetletne (45) zamude pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, skoraj štiriindvajsetletne (24) zamude pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz 8. člena Osimske pogodbe, in skoraj dveletne (2) kršitve 22. člena Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin. KRIŽ / PREMIERA DRAMSKE SKUPINE SKD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE Nušičeva Gospa ministrica navdušila Nabrežina so gostovali v Domu Alberta Sirka v Križu - Vsestransko uspela predstava »Postala je ministrica, ministrica gospa, borila za oblast se, za denar, moža, a kam vse to, le kam pelja?«. Na to vprašanje iz songa je petek zvečer številnemu in navdušenemu zbranemu občinstvu odgovorila dramska skupina SKD Igo Gruden, ki se je prvič predstavila z Nušičevo komedijo Gospa ministrica. Premierna uprizoritev je bila v dvorani kriškega Doma Alberta Sirka, ki je v zadnjih letih že večkrat prijazno gostil nabrežin-sko dramsko skupino. Nušičevo komedijo je priredila in režirala dolgoletna društvena mentorica Maja Lapornik, ki je tokrat tudi spisala besedila songov. Vlogo prevzetne gospe ministrice Živke Popovič je odlično odigrala Marjana Gole-mac, medtem ko so v ostalih prav tako skrbno dodelanih vlogah nastopili Sidonja Radetič, Niko Pertot, Martina Go- lemac, Jožko Okretič, Valentina Visentin, Aljoša Terčon in Jožko Sirca. Za izvirno glasbo in izvedbo songov je poskrbel Aljoša Saksida, kostume je pripravila Staška Al- breht, mojstrsko sceno je narisala Patrizia Ruzzier, maska je delo Sare Schmidt, medtem ko sta za tehniko poskrbela Tanja Kermec in Marko Gole-mac. Z Gospo ministrico se bo nabrežinska dramska skupina predstavila na letošnjem festivalu amaterskih odrov, ki bo že čez nekaj tednov presneto oživel mavhinjski vaški trg. (igb) Zaprli Ul. Madonna del Mare Včeraj so morali zapreti Ul. Madonna del Mare, ker se je del cestišča udrl. Mestni redarji so prekinili promet, specializirano podjetje pa je nemudoma začelo popravila in asfaltiranje, ni pa še znano, kdaj bodo zaključili dela. Danes zadnja oddaja Med dvema ognjema Drevi bo na sporedu zadnja oddaja televizijskega kviza Med dvema ognjema. Za slavno lovoriko omenjene oddaje se bodo borile vse štiri ekipe slovenskih zamejskih višjih srednjih Sol, ki so se uvrstile v finale. To so dijaki in dijakinje pedagoškega liceja Slomšek, znanstvenega liceja in klasičnega oddelka Prešeren in pedagoškega liceja Gregorčič. TV kviz vodita Suzi Bandi in Danijel Malalan, za režijo pa tudi tokrat skrbi Marija Brecelj. Zaključna oddaja kviza Med dvema ognjema bo na sporedu drevi približno ob 20.50 in ponovitev v četrtek. Dan odprtih vrat v openskih vrtcih Starši in otroci, ki bodo v šolskem letu 1999/2000 prvič obiskovali otroške vrtce openskega didaktičnega ravnateljstva, so vabljeni, da se zglasijo v posameznih vrtcih dne 7. junija, od 10. do 11.30 ali pa od 13.30 do 15. ure, kjer jih toplo pričakujejo. Na Kontovelu srečanje prijateljev D. Dolcija Jutri, v ponedeljek, 7. junija, bo ob 19. uri v Zadružni gostilni na Kontovelu srečanje članov Združenja prijateljev Danila Dolcija. O Dolciju smo v dnevniku že obširno pisali, tokratno srečanje, kot je povedal Giuseppe Meli, glavni pobudnik združenja, bo namenjeno tistim, ki se želijo v združenje vključiti in tako nadaljevati z bojem za ideje, za katere se je Dolci vse svoje življenje z vsem srcem zavzemal. (N.L.) Veliko ljudi na slovesu od Rada Štoka v Trebčah V sredo je v Trebčah številna množica pospremila k poslednjemu počitku prerano preminulega, priljubljenega domačina Rada Stoka. Rado, letnik 1960, se je že kot osnovnošolec vključil v vaško kulturno življenje. Nepozabno bo ostalo njegovo sodelovanje na vaških prireditvah, ko je s svojimi posrečenimi, komičnimi in svojstvenimi nastopi v raznih igrah, skečih in lepljenkah, vedno spravljal občinstvo v smeh in dobro voljo. Nastopanje na odrskih deskah mu je bilo pač prirojeno. Kot odbornik športnega in kulturnega društva je bil nekako institucionalno zadolžen za tehniko. Ostali odborniki in člani društva se sploh niso ubadali s tehničnimi vprašanji, ki so povezana z organizacijo prireditev ali praznika, ker je za to potihem in ne meneč se na čas, ki ga je za to porabil ter za zdrahe in različne poglede, do katerih navadno prihaja ob organizaciji posamezne prireditve ali praznika, sam poskrbel, da so bila pred priredivijo vsa tehnična dela opravljena. Se pa ni omejeval samo na to. Njegova pomoč in prispevek društvenemu delovanju je bila vsestranska. Pomagal je kjerkoli in kadarkoli, če je le mogel. Bil je skromen in kljub svojemu velikemu doprinosu, ki ga je dajal vaškemu organiziranemu življenju, ni nikoli silil v ospredje. Koliko je bilo tudi veselih trenutkov v baru pri Aldotu, ko je bil večkrat center pozornosti in so letele šale o tem in onem, na ta in oni način, da je bilo smeha še in še. Pred dobrim letom, pa se je nad njegovo vedrino, prijaznostjo in voljo do življenja zgrnil teman oblak krute bolezni. Težka operacija, ki jo je prestal in ki ni bila dovolj za dokončno ozdravitev, ga ni zbegala in potrla, saj se je lotil prenove gospodarskega dela svoje domačije. Z veliko korajže in poguma je trdno verjel v uspešnost terapije, ki ji je sledil vse do zadnjega. Toda kot da bi podzavestno vedel za skorajšnjo uro slovesa, se je v tem najtežjem letu svojega življenja, če mu je zdravstveno stanje le dopuščalo. Sprehajal po vasi, kot da bi se rad poslednjič naužil domačih vonjav in se poslovil od slehernega kotična domačega kraja. Zaradi izrednega poslabšanja zdravstvenega stanja, mu ni bilo dano, da bi zaprl oči doma, v svoji rojstni vasi, ki jo je imel tako rad. Na zadnjo pot sta dragega Rada pospremila tudi vaška godba na pihala V. Parma in zbor Primorec Tabor, z občutenim nagovorom pa se je v imenu soletnikov, prijateljev, vaških društev in organizacij od njega poslovil David Malalan. Naj mu bo lahka domača zemlja! dm VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 6. junija 1999 SV. RESNJE TELO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 11,54 Jutri, PONEDELJEK, 7. junija 1999 ROBERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23 stopinj, zraCni tlak 1013,9 mb ustaljen, veter 9,7 km na uro zahodnik, vlaga 41-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,5 stopinje. I ' LEKARNE Nedelja, 6. junija 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (tel. 040 308982). OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Prot. 7901/99 Občina Dolina razpisuje dne 13. 7.1999 javno dražbo za dodelitev službe pripravljanja kosil za osnovne šole in vrtce na osnovi 23. člena/1. odst.-črka b) ZO št. 157/95 za izklicno ceno 267.000.000 -Lir brez davka IVA (137.893,99 Evra). Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu Za vse nadaljne informacije bo na razpolago ga. MARINA GRZANCIC (tel. 040-8329245) Dolina, 1. junija 1999 Odgovorni urada za zakupe in pogodbe (Dr. VValter Coren) BF S.R.L. ZA TOPLINO VAŠEGA DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽELJI NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST ® 040.370151 ©0348.4117048 OP JUNIJfl DO S€PT€MBRfl POLETITE Z NAMI NA NAJLEPŠE SREDOZEMSKE PLAŽE S POSEBNIMI LETI IZ LJUBLJANE 8 dni v hotelu na otoku Samos od 555.000 lir dalje + takse 8 dni v hotelu na otoku Karpathos od 653.000 lir dalje ■+- takse 8 dni v hotelu na otoku Kefalonija od 686.000 lir dalje + takse In še MALTA, PORTUGALSKA in MAROKO. Vzemite naš katalog, v katerem boste prav gotovo našli ponudbo primerno za vaše počitnice! Zavarovano parkiranje na ljubljanskem letališču je vključeno v ceni. 6, julia viatjuji Trg Tommaseo 2/b TRST Tel. 040/367636-367886 Od ponedeljeka, 7. do sobote, 12. junija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. (MO 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (040 271124). Seljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20, do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. D OBVESTILA KRUT obvešča člane, da razpolaga še z dodatnimi 20. mesti za letovanje v Vemdeli (Bula), od 10. do 19.7.1999 (druga izmena). Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8, tel. 040-360072. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja PRAZNIK TISKA NA TRGU HORTIS. Program: Danes, 6. junija: igra ansambel Expander. STRANKA SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH KOMUNISTOV prireja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na vrtu ljudskega doma P. Togliatti v naselju Sv. Sergija. Da- Frizerski salon CECILIA MELCHIONNA v Boljuncu tel. 040.228351 Posluje z novim umikom: vsak dan od 9.00 do 17.00 zaprto ob sredah nes, 6. junija ob 18. uri nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, govorila bosta Predrag Mat-vejevic in sen. Luigi Marino. Zvečer ples. Delovali bodo kioski s hrano in pijačo. V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu je odprta razstava kriških ustvarjalcev, vsak dan od 18.30 do 20.30, ob nedeljah od 11. do 13.ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA iz Ricmanj toplo vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo danes, 6. junija. Urnik: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. SKD VIGRED vabi danes, 6. junija, ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgonik na prireditev VSI SMO PRIJATELJI. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo danes, 6. junija ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo. DOLINSKE ORGANIZACIJE vabijo vaSCane na javni sestanek s kandidati liste Skupaj-Insieme, ki bo v sredo, 9. junija ob 20.30 v društveni dvorani. PRIMOTOR KLUB vabi člane na sestanek, ki bo v sredo, 9. junija ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 11. junija 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora in razreSnica staremu odboru; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) volitev novega odbora. KD LIPA sprejema posnetke za fotografski natečaj Se v soboto, 12. junija od 20. do 21. ure v Bazovskem domu. KD FRAN VENTURINI prireja od 12. do 14. junija Sagro na Krmenki. Spored: v soboto, 12. junija od 20. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet; v nedeljo, 13. junija ob 17. uri nastop Godbenega društva Prosek, sledi Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, od 20. ure ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 14. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Status symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kaplico. FOTOGRAFSKI KLUB ŽAREK iz Sežane organiz-ra 4. mednarodni fotografski ex-tempore Kras 99 v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija 1999. Tema fotografij je prosta, posnete pa naj bodo na območju Krasa. Ex-tempore je odprt za ljubitelje fotografije v dveh skupinah, do 16. leta in nad 16. letom starosti. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. in 11. uro ter med 16. in 21. uro na grajskem dvorišču v Štanjelu. UPODOBLJENO TELO - Rezidenčni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija 1999. V idealnem okolju nizkogorskega sveta (MaSun-Slo.) se bomo poglobili v študij telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar pod vodstvom prof. Rafaele Buston bo potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 18. junija, za informacije 040-369024. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGONISKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cervii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Časovni rok za vpis bo stekel v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi repentabrsko občinsko tajništvo. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. Loterijo BARI 9 CAGLIARI 41 FIRENCE 77 GENOVA 67 MILANO 36 NEAPELJ 76 PALERMO 52 RIM 90 TURIN 28 BENETKE 54 julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno re-zerviranjei mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. V OBČINAH Devin-Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor so začeli delovanti centri Le orme - Sledi, namenjeni otrokom od 6. do 10. leta in mladostnikom od 11. do 18. leta starosti, v prostorih in po urnikih navedenih v zgibankah, ki so bile razposlane po domovih družin, bivajočih v treh občinah. Za podrobnejše informacije se lahko zglasite vsak ponedeljek od 9. do 12. ure v Uradu za pravice in možnosti otrok in mladostnikov, v poslopju nižje srednje Sole Igo Gruden, Nabrežina Kamnolomi 16, tel. štev. 040-2024004, kjer bo obenem vsak dan delovala telefonska tajnica. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SKLAM-PERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: 86 76 18 71 77 75 70 71 65 45 90 44 82 43 39 55 62 27 3 89 59 28 22 61 53 41 60 2 79 29 45 51 25 79 45 65 30 73 68 5 zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cice-rone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je obokom od 7. do 11-leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z oboki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se čimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi po-bebna pojasnila! pps™ P—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severa 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Nabrežje T. Gulil 8 SHELL Drevored Čampi Elisi l/l Miramarski drevored 37 08 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/B Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 API Passeggio S. Andrea Samostojni: SIAT Trg Cagni 6 (IP) NOČNE ČRPALKE IN SELE SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 33 dobitnikov s 5 točkami 4.381 dobitnikov s 4 točkami 175.245 dobitnikov s 3 točkami 15,181.981.735-lir 29.346.691.748-lir 3.036.396.347 - lir 92.012.000-lir 693.000-lir 17.300-lir l.ove/1 1 VANTAGGIO VOLVO 185.100 lir mesečno* ‘Primer Volvo V401.8 Optima: Cena ključi v roke 46.516.950 lir (IVA vključena, davek IPI izključen). Predujem ali morebitna zamenjava 20.016.950 lir - 24 mesečnih obrokov po 185.100 lir, možnost odkupa za 24.653.984 IH Stroški za postopek 270.000 lir, JAN 8,25% TAEG 8,92%. Predhodna odobritev finančne družbe. Serijska oprema Volvo 40 v enačbi Optima: ABS • Servo volan • Airbag tuli size • Bočni airbag (SIPS bag) • Naprava VVHIPS • Elektronski imobilizer Avtomatska klima ECO (ročna na 1,6) • Varnostne bočne luči • Električno nastavljiva in ogrevana zunanja ogledala Električni pomik prednjih in zadnjih stekel • Lita platišča 15" 195/55 • Lesni vložki • Oblazinjenje iz velurja Madison Možnost nastavitve voznikovega in sopotnikovega sedeža po višini • Daljinsko centralno zaklepanje • Usnjena obloga volana Vantaggio Volvo, nova formula finansiranja, ki jo nudijo koncesionarji Volvo, je možna do 30. junija za vse enačice Serije 40. VOLVO POBUDA KONCESIONARJA Love Cars TRST - Strada della Rosandra 50 - Tel. 040.281365 ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA GAJA '97 organizira ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici danes, 6. junija 1999 Od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih Postregli z raznimi jedmi na žaru in osvežilnimi pijačami. Danes vas bo zabaval ansambel O ASI KONCERT ZA GLASBENO MATICO Nastopajo: solisti, Godalni kvartet, zbor in orkester Glasbene matice V sredo, 9. junija 1999 ob 20.30 v Luteranski cerkvi - Trg Panfili ---------------Vabljeni!------------- PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEC priredi 29. PRAZNIK VINA v parku Hribenca v Zabrežcu DANES, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status svmbol SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA Junijski večeri TRIO KRAS - večer najpristnejše istrske ljudske glasbe Marino Kranjac, Ottavio Stokovac, Umberto Puc er, Felice Macovaz V petek, 11. t. m. ob 21. uri na dolinski K’luži, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani Vse dni bo razstava vin domačih vinogradnikov SOMPD Vesela pomlad in MARIJANISCE POJ, PLEŠI, IGRAJ in še kaj... Danes, 6. junija ob 16. uri na dvorišču Marijanišča VELIKA OTROŠKA PRIREDITEV NASTOPAJO: OPZ Zvonček OPZ Kraški cvet, vodi s. Karmen OPZ A. M. Slomšek, vodi Zdenka Križmančič OPZ Vesela pomlad, vodi Martina Batič Kraške pihalne godbe Sežana, vodita Ivo Bašič in Igor Kos Z otroki bo pela in se z njimi zabavala priljubljena pevka in otroška animatorka ROMANA KRAJNČAN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst vabi na predavanje jutri, 7. junija ob 20.30 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKI RRZISKOVRLNI INŠTITUT Z6MU6VID KRAJEVNIH IN LEDINSKIH IMEN GORIŠKO OZEMLJE predstavitev bo v sredo, 9. junija 1999 ob 19. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Prisotni bodo ROBčRT PčTRROS in RLDO RUPEL Vljudno vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA Udbi na KONCERT OKTETA ODMEVI v sredo, 9. junija 1999 ob 21. uri na Budinov! domačiji v Saležu št. 32 V primeru slabega vremena bo koncert v društveni dvorani v Saležu Dr. Anton Bebler balkanska kriza Kosovo, Nato, Slovenija Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 Vljudno vabljeni!. KRozek za družbena vprašanja virgil šcek vabi v sredo, 9. junija ob 20. uri v Vilfanovo dvorano, Ul. Gallina 5 v Trstu, na okroglo mizo ob izidu knjige SLOVENIJA IN MANJŠINE njej bodo sodelovali časnikar IVO JEVNIKAR, ki jo I® Uredil, državna sekretarka MIHAELA LOGAR in jrodja Urada za narodnosti v vladi Republike Slovenije peter vvinkler OS ALOJZA GRADNIKA na Repentabru Toplo Vas vabimo na našo ZAKLJUČNO PRIREDITEV v četrtek, ob 19. uri - na šolskem dvorišču. Vabimo vse, ki so bili na katerikoli način povezani z našo šolo. dl KINO NA KRMENKI IB., 13. in 14. junija ARISTON - 16.20, 20.30, 22.20 »La balia«, r. Marco Bellocchio, i. Maya Sansa, Fabrizio Bentivoglio, Valeria Bru- m 1 eaesem. EXCELSIOR - 18.35, Potovalna agendja AUR0RA predlaga za Vaše poatnue: ZLo UGODNO V HRIBIH KRANJSKA GORA 7=6 IN 14=12. Otroci do 7. leta brezplačno, . q° D. leta 50% popusta UVEC 11.6.-19.6. Avtobusni prevoz, pijače, ekskurzije 550.000 * a !fr p°Pusti na poletnih aranžmajih ^vtobusni izlet v DOLINO SOČE od 11. do 13.6. 325.000 lir. P® vključeno. Naši avtobusi Vas odpeljejo vsako nedeljo v OaSko slatino in na Mali Lošinj, vsako soboto v Kranjsko goro. vgaLe,alske aranžmaje z bivanjem v sredozemskih letoviščih avtobu'leriSl ' mogli nič brez ljubezni in prijateljstva! Delavnica mi c,v je bila zelo všeč, ker je meni včeš risati, z akvareli. Ta Tir A M j c 'ill . • -o... - m----- S Primorskim dnevnikom V Rimu in Firencah Zadnji izlet Primorskega dnevnika v tem letu je bil namenjen ogledu Rima in Firenc, prestolnice Italije in njenega kulturnega središča v Toskani, ki se upravičeno ponašata z nazivom »mesti umetnosti«. Pot do Rima je dolga, vendar ni utrudljiva, saj so sedeži v avtobusu udobni, večina poti pa je speljana po avtocestah, tako da se vožnja zlahka preneše. Tja grede smo se, ker je bilo dovolj časa - ustavili v Orvietu, mestecu na hribu v dolini Pa-glia, kamor smo se odpeljali z žičnico in potem Se z lokalnim avtobusom do stolnice, ki velja za eno najlepših stvaritev gotske arhitekture v Italiji. Cerkev, ki je bila zgrajena v letih od 1290 do 1330, ima prekrasno pročelje s številnimi mozaiki, katerih barve se iskrijo v sončni luči, medtem ko smo v notranjosti občudovali oltarje srednjeveške umetnosti in še posebej freske znamenitega Signorellija. Bilo je še dovolj časa, da smo si .ogledali najbližjo okolico s srednjeveškimi palačami, potem pa spet z žičnico do spodnjega parkirišča, kjer nas je čakal avtobus, s katerim smo nadaljevali pot v Rim. V prestolnico smo prišli pod večer, tako da je bilo ravno prav za večerjo in potem prenočevanje. Drugi dan v Rimu in prvi vtisi: izredno gost promet in prve težave. Pred dobrima dvema tednoma je rimska občina podeseterila globe za prometne prekrške, zaradi obnovitvenih del na cestah in stavbah pa je prometni režim takorekoč iz tedna v teden drugačen. Kjer je bila prej - na primer - enosmerna cesta v levo, je po novem v desno, marsikatera cesta je sploh zaprta za promet, skratka pravcati kaos, ki nam je povzročal nemalo težav in tudi zamude. Imeli smo vtis, da je Rim eno samo gradbišče, vsaj kar zadeva obnovo palač, cerkva, spomenikov, arheoloških izkopanin in seveda cest. Vse se pripravlja na na sveto leto, ko bo Rim sprejel na milijone obiskovalcev, predvsem romarjev. Kako bo to zgledalo v praksi - ko je že sedaj tak kaos - nam ni bilo jasno. Naš panoramski ogled Rima se je začel na Trgu Venezia, oz. ob Trojanskem stebru, potem pa smo peljali mimo Ko-loseja, Konstantinovega slavoloka, Fori Imperiali, Circo Massimo in tako naprej - vse do gradu Castel SanFAngelo in istoimenskega mostu, kjer je bilo v bližini kosilo. Ko pravimo »v bližini«, pomeni to v resnici pol ure hoje, kajti turistični avtobusi lahko pripeljejo samo do določenega postajališča, kjer morajo potniki takoj izstopiti, avtobus pa mora na parkirati tudi 10 km daleč. Prav zaradi tega je bilo veliko pešačenja, kar je predvsem starejšim izletnikom povzročalo nemalo težav. Toda vse so junaško prestali, le noge so bile željne počitka... Popoldne je bil namenjen ogledu Galerije Borghese v istoimenskem parku, ki se razprostira na površini skoraj 86 hektarjev in velja za največji in najlepši rimski park. Galerija je bila dolga leta v obnovi, se pravi zaprta za občinstvo in ko so jo pred kratkim spet odprli, se obiskovalci vrstijo kot po tekočem traku. Vilo, v kateri je galerija, je dal zgraditi Scipione Borghese (1613) in je danes poleg vatikanskih muzejev, najbolj obiskana točka v Rimu. Notranjost vile sestavljajo številne bogato deko-rirane sobane v stilu 18. stoletja, razstavni prostori pa so razdeljeni na pritličje, kjer je muzej skulptur, medtem ko je galerija s slikami v prvem nadstropju. Skulpture so v glavnem delo G.L. Berninija (David s fračo), Canove (Paoli- na Borghese, sestra Napoleona) in drugih znamenitih kiparjev, medtem ko lahko v galeriji občudujemo slike Caravaggia, Tiziana, Carpaccia, Raffaella, Rubensa in drugih, da ne naštevamo vseh. Po skupni večerji smo. se odpeljali v hotel, da si naberemo moči za naslednji dan. Dopoldne je bil namenjen ogledu vatikanskih muzejev. Vsaka skupina ima točno določeno uro za vstop v muzej, vendar ne več kot po 30 oseb naenkrat vsake pol ure. No, mi smo imeli srečo, kajti naše vodičke so stvar uredile tako, da smo vstopili v dveh skupinah namesto v treh. Najprej smo se zbrali na dvorišču »della Pigna«, odtod pa v obvezni smeri skozi galerije in muzejske sobane. Predaleč bi zašli, če bi hoteli vsaj na kratko opisati vse, zato naj le omenimo, da so našo posebno pozornost pritegnili Galerija goblenov, Raffaellove sobane, pinakoteka in pa seveda Sik-stinska kapela. V pinakoteki smo lahko občudovali dela Raffaella, Tiziana, G. da Fa-briana, Veroneseja, Vasarija, Caravaggia in drugih slikarjev, največji vtis pa je zapustil obisk Sikstinske kapelp, ki jo je dal zgraditi papež Sikst IV. v letih 1475-81 in je zasebna ter istočasno uradna kapela papežev, v kateri izvolijo novega papeža. Stene in stropi so poslikani s freskami, ki upoda- bljajo razne scene iz sv. pisma in so delo Perugina, Botticel-lija, Signorellija in drugih, medtem ko je obok ter steno za oltarjem naslikal Michelangelo v letih od 1508 do 1512 in od 1535 do 1541 (Giudizio Universale = Sodni dan? - Poslednja sodba??). Kapela se je trla ljudi in kar naprej so prihajale nove skupine, tako da smo morali kmalu oditi. Sledil je še ogled bazilike sv. Petra in istoimenskega trga pred njo, ki ju tolikokrat vidimo na televizijskih zaslonih. Po kosilu smo se odpeljali proti Firencam. Po programu bi morala biti večerja v kraju Meleto, sredi pokrajine Chian-ti, in sicer na turistični kmetiji. Na zemljevidu smo sledili kraju Meleto, a ko smo prišli tja, so nam povedali, da obstaja še en Meleto, in sicer Meleto Valdarno, ki ga ni bilo na zemljevidu. Tako smo brez potrebe napravili kakih 30 km odveč (čeprav je bila pokrajina izredno zanimiva!) in prišli na »kmetijo« z enourno zamudo. Tu so nam najprej postregli z nepitnim vinom, ki so ga sicer takoj zamenjali za pitno in dobro, toda večerja je bila izpod pričakovanj in se sigurno ni splačalo delati toliko ki-lometrpv za prav navadno večerjo. Posledica je bila, da smo prišli v Firence šele okoli polnoči... Tudi v Firencah velja strog prometni režim, Turistični avtobusi imajo na voljo samo tri postajališča ob robu mestnega središča in, kot v Rimu, morajo potniki takoj izstopiti, avtobusi pa se odpeljejo na več kilometrov oddaljeno parkirišče. Sestanek z našimi vodiči je bil pred palačo Pitti, največjo palačo Firenc, ki je bila zgrajena okoli leta 1458. Tudi tu bi morali vstopiti v treh skupinah po 30 oseb, a smo le vstopili v dveh s polurnim presledkom. Presenetilo nas je bogastvo galerije bodisi glede krasno opremljenih soban, bodisi glede razstavljenih del Tiziana, Rubensa, Tintoretta, van Dycka, Raffaella, Veroneseja in toliko drugih. Po ogledu smo se preko Starega mostu (Ponte Vecchio) iz leta 1345 podali v restavracijo, ki pa ni bila vredna svojega imena ne po opremi, ne bo jedači. Lastnik restavra- cije se je na glasne proteste izletnikov opravičeval, da mu je v »pravih« lokalih počila vodovodna cev in da je zato moral najti »začasno rešitev« v drugih prostorih. Zadeva se je rešila tako, da je agencija Be-verly Vacanze, ki je imela skrb za celotno organizacijo, za večerjo in za kosilo naslednjega dne poskrbela za »pravo« restavracijo, kjer sta bila oba obroka - in še posebej zadnje kosilo - v popolno zadovoljstvo izletnikov. Slab vtis, ki ga je zapustila omenjena »restavracija«, je popoldne omilil nadaljni ogled mestnega središča. Poleg Gallerie degli Uffizi, o kateri bomo spregovorili kasneje, smo si ogledali stolnico (Duomo) z istoimenskih trgom, na katerem so že bile in se nanj sproti zlivale množice turistov vseh mogočih narodnosti. Povsod dolge vrste in gorje, če niso imeli vnaprej rezerviranega ogleda. No, mi smo si stolnico, ki je bila grajena in dograjena med leti 1296 do 1461 ogledali takoj po kosilu, ko je bilo nekaj manj obiskovalcev, potem pa še druge mestne zanimivosti -od Giottovega zvonika do palače »Della Signoria« - ter na koncu pristali na terasi Trga Michelangelo, od koder se nudi čudovit razgled na središče Firenc in tudi na bližnjo okolico. Zadnji, peti dan našega potovanja smo obiskali še največjo, svetovno znano Galle-rio degli Uffizi, prav gotovo pa največjo v Italiji. V njej so predstavljena najpomembnejša dela italijanske slikarske umetnosti vseh časov ter ra-prezentančna zbirka najbolj znanih tujih slikarjev. Na obeh straneh širokega hodnika v tretjem nadstropju (odkoder je tudi lep razgled na mestno središče) je razvrščenih nad 40 soban z nekaj sto slikami mojstrov kot so npr. Signorel-li, Perugino, Carpaccio, Tintoretto, Caravaggio, Raffaello, Botticelli, Mantegna, Diirer, Tiziano, Goya, van Dyck, Rembrandt in še toliko drugih. Skoraj tri ure smo porabili, da smo si vsaj na hitro ogledali le najvažnejše sobane oziroma slike v njih, ki sta jih tolmačili dve odlično pripravljeni vodički. Tako smo ogled zaključili okoli 14. ure, potem smo še šli na kosilo in ob štirih popoldne smo se odpravili proti Trstu oziroma Gorici, kjer se je naše potovanje končalo nekaj pred 22. uro. Izlet je v svoji osnovni zamisli kulturnega potovanja zelo dobro uspel, vsaj za tiste izletnike, ki jih zanima umetnost v najširšem pomenu besede. Skoda le, da sta v bistvu dva obroka hrane pokvarila sicer dobro vzdušje, kar pa tudi pomeni, da bo treba v bodoče tudi pri kulturnih izletih posvetiti večjo pozornost gastronomiji, ne glede na ceno potovanja. -en Na fotografijah: zgoraj v sredini: skupinaska fotografija izletnikov; spodaj levo florentinski »pontevecchio«, spodaj desno pa pogled na cerkev na rimskem Trgu Navona Vabilo izletnikom Vse izletnike vabimo na družabno srečanje, ki bo v petek, 11. junija med 18. in 20. uro, v osmici pri Županovih v Medji vasi. Prigrizka ih domače kapljice ne bo manjkalo ' Avtobus, napolnjen z mladimi popotniki, ki so prihajali iz vseh koncev sveta in, ki so po številu krepko prevladovali nad domačini, je natrpan z nahrbtniki, zloženimi tudi na strehi, krenil v jutranjih urah izpred hotela v Daliju. Cesta se je počasi vzpenjala po gorati pokrajini severnega Yunnana in po osmih urah prijetne vožnje smo zvečer prispeli v podeželsko mestece Lijiang (Lidžang). Joj, kako sem bila presenečena, ko sem se znašla v tipičnem kitajskem mestecu s socialističnimi bloki, saj šem pričakovala čisto drobceno naselje s starimi hišami. Postala sem kar žalostna. Mladi potniki so se urno napotili proti hotelu in celo sosed, s katerim sem vso pot v avtobusu klepetala, me ni počakal. Kljub velikemu Številu popotnikov z zahoda, ki so prišli z menoj 12.aprila v Lijiang, sem se ta dan kot Se nikoli poprej počutila neverjetno osamljeno. Počakala sem, da se je množica turistov pred hotelsko recepcijo razmestila in kot zadnji gost sem dobila sobo, v kateri so bile tri postelje. Namestila sem se na ležišču blizu vrat in se ogrnila z debelo odejo. No, vsaj pri miru bom lahko zaspala, sem pomislila in utonila v sanje. Ponoči me je prebudilo žvenketanje ključev in skozi vrata temačne sobice skromnega lidžanskega hotela je v moje življenje vstopil mlad orientalec, s katerim sem do zadnjega dne potovanja delila »mojo Kitajsko«. S toplim soncem, ki me je naslednje jutro objelo, sem pričela odkrivati skrivnosti mesteca Lijiang in kar se mi je ob prihodu zdelo nezanimivo in celo grdo, je postalo v naslednjih dneh eden izmed najlepSih krajev mojega potovanja. Mestece Lijiang je središče ljudstva Nahi, ki so potomci tibetan-skih nomadov. Lepota tega kraja se skriva v okoliških gorah in v njegovem starem jedru, kjer se ob lesenih hišah med zelenjem vijejo številni potočki, čez katere so speljani kamniti mostički. Dovolj je, da se ustaviš na eni izmed ozkih uličic in že se pred teboj zvrsti Vsa folklora, ki jo premore ta kraj. »Tu sem na sel svojo izgubljeno, rodno vas!« - je s prizvokom nostalgije rekel mlad Korejec, djong Du, medtem ko sva opazovala starejšo Zenico, ki je nosila na hrbtu velik kos dračja. Ljudstvo Nahi je poznano po svojem, do nedavno ohranjenem matriarhalnem stemu, kjer je najstarejši ženski prepuSče §lavna vloga v družini. Vendar se je ta dru na bistveno razlikovala od naše. Tu se mo. in Zenska namreč nista poročala in ni: ustvarjala lastne družine. Posebnost tega stema je ravno v tem, dc je mož v teku di Va Se naprej živel in delal z družino svt matere, noč pa je preživljal v ženini hi otroci so pripadali materi, ki je bila odi v°rna za njihovo vzgojo. Oče jih je gmot sicer podpiral, vendar se je ta pomoč p nehala takoj, ko se je vez med partnerjei Prekinila. Z besedo azru, ki v jeziku ljudst ani pomeni prijatelj, sta partnerja imei nla drug drugega. Zenska je bila tista, ki edovala, prepire pa je reševala najstare ženska v družini. Ze v 13. stoletju je bik ievdalnim sistemom v te kraje vpeljana / inrhalna monogamija, vendar so se znai ^usti matriarhalnega sistema azru na po: I eznih območjih Vunnana ohranile Se a 1949, ko se je s komunistično oblastjo 'stern skoraj dokončno izgubil i . . Q ulici naju je nagovoril starejši Kitaj v h iZa ro^° držal malo deklico, in naju / n na večerni koncert domačih muzike vili ^ maikni dvorani, kjer so bile na zk nek °.^eSene skke pokojnih glasbenikov Um / ^Pičnih zelo starih instrumentov, kulturna revolucija ni prišla do žive} Ke) SG usec^a na leseno klop. Xuan Ke (Su ste’ w0c^a 0Tkestra, je v dobri angleščini 1 ' onemu tujemu občinstvu predsta tijjj-j ^^ais^ orkestrašev narodnosti Nahi bij? °V.0 Slasbo, nato pa so po dvorani temačnih ulicah zadoneli zvoki s jo j Vne inoistične tempeljske glasbe, ki devetil0^ na tipičnih instrumentih tudi n brn I aes.et let stari možje s sivimi ošiljeni del Ta glasba je baje zvesta prired 1 so nastajala v času dinastij Han, So in Tang pred več kot tisoč leti in je drugod po Kitajski skorajda že utonila v pozabo. V usesih so mi Se močno doneli zvoki, ko sem zapuščala dvoranico, v kateri je bil tujemu svetu s tako ljubeznijo in ponosom predstavljen koSček starodavne Kitajske. Baisha (BaiSa) je majhna tipična vasica iz zemljenih zidov, na ogromni planjavi, ki jo vsepovsod naokrog obdaja gorovje. Predno je Kublaj kan na koncu 13. stoletja pridružil tudi to ozemlje svojemu imperiju, je bila Baisha prestolnica kraljestva Nahi. Po dolgi, asfaltirani, popolnoma ravni cesti sva se z Bjong Dujem približevala naselju, ki je bilo že v senci ogromne 5500 metrov visoke “gmote” z zasneženim vrhom. S ceste sva zavila na zaprašeno pot in prikolesarila v vasico, kjer nama je prišel naproti možakar v beli halji in z velikimi očali. To je bil doktor Ho, ki je daleč naokoli pa tudi Sirom sveta poznan zeliSčar. Povabil naju je, naj sedeva na leseno klop pod košatim drevesom in naju pogostil z okusnim zdravilnim čajem. Z vrečko zelišč v roki sva se po daljšem klepetanju poslovila od tega prijaznega Kitajca, ki nam je na zaprašeni cesti mahal v slovo. Natrpan, umazan in zaprašen je mali avtobus v zgodnjih jutranjih urah krenil proti severu v skoraj sto kilometrov oddaljeno vasico Daju (Dadžu). Okno je bilo brez šipe in mrzel veter je butal v naju. Ovila sem si glavo v svojo palestinsko ruto, in to je storil tudi Bjong Du, ki si je svojo arabsko ruto nabavil pred meseci, ko je po starodavni svileni poti obiskal Bližnji vzhod. Vendar naju je kljub temu še zeblo. Iz nahrbtnika sem potegnila spalno vrečo in vanjo sva se zavila kot polha. Pot se je vzpenjala po neverjetnih kolovozih visoko v hribe in končno sva po osmih urah mučne vožnje prispela v vasico Daju. Sprehodila sva se po zaprašeni cesti in postalo mi je strašno vroče, torbica in fotoaparat pa sta bila neverjetno moteča. Celo ure nisem več mogla prenašati. Vse skupaj sem odložila v skromni sobici, kjer sva dobila prenočišče in rekla svojemu prijatelju: »Oprosti, Bjong Du, nekaj čudnega se z menoj dogaja, rada bi bila sama, vidiva se kasneje«. Brez vse šare, katero sem stalno vlačila s seboj: denarnice, dveh fotoaparatov, ure, vodiča in celo jopiča, sem se sedaj prvič po dveh mesecih in pol počutila lahko in sproščeno. Okrog mene so se dvigovale mogočne gore, stala sem na zaprašeni poti v spokojen mir ovite vasice, kjer ni bilo ne prometa, ne elektrike, ne tekoče vode, kjer so bile hiše prav take kot morda pred tisoč leti. Nekaj nenavadnega se je dogajalo v meni. V tem kraju, tako daleč od mojega sveta, sem prvič začutila v sebi Svobodo. Svobodo, da si lahko v tej magični naravi, kjer te nihče ne preganja in nadleguje. Svobodo, da lahko sledis le lastnim željam in spoznala sem tisti neverjeten občutek sreče, da sem vse to, po čemer sem tako dolgo hrepenela, tudi dosegla. Neverjetno lep je bil občutek, da na poti nisem bila več sama in da sem imela nekoga, s katerim sem vse to lahko delila. Napotila sem se do studenca in si v sveži vodi oprala noge in obraz. Na bližnjem polju sem videla kmeta, ki je sključen nad njivo čistil plevel. Približala sem se mu in ga nekaj časa opazovala ter še sama poprijela za delo. Z nasmehom na ustih je možakar v temno modri obleki in s tipično kitajsko čepico na glavi sprejel mojo pomoč in me povabil na sosednjo njivo, kjer je rasla soja. Kar nekaj časa sva rila že dozorelo rastlinje in ga nalagala v manjše kupe. Mračilo se je in kmet mi je namignil, da je z delom konec. Z roko je pokazal proti vasi in me povabil, naj mu sledim. Z velikim veseljem sem mu sledila čez zelene ograde do velikega lesenega portala, za katerim se je skrivalo dvorišče. Vstopila sem, pred hišo je sedelo nekaj članov družine z otroki. Ponudili so mi pest bučnih semen in sedla sem na leseno desko. Težko smo si kaj povedali, vendar že mimika in topel nasmeh sta bila dovolj, da sem se počutila prijetno v tem okolju. Povabili so me v hišo. V majhnem prostoru z očmelimi stenami in podom iz teptane zemlje se je okoli nizke, lesene mize zbrala desetčlanska družina. Bleda svetloba sveče, ki je stala na sredi mize, je osvetljevala njihove obraze. Kot zemlja stara, osivela ženica z enim samim zobom in tako potemnelo zgubano kožo, da bi jo lahko primerjali z najbolj črnim Afričanom, je sedela poleg mene in me radovedno opazovala. Miza je bila obložena s preprosto vendar obilno količino hrane. V roke mi je mlajša ženska potisnila umazane paličice in skodelico kuhanega riža ter me povabila, naj iz skupnih skodel zajamem meso. Vsi so med seboj nekaj šepetali in strmeli vame, kot v deveto čudo. Mala deklica se mi je približala in se dotaknila mojih las. Skodelice na mizi so se počasi izpraznile in prišel je čas, da se od njih poslovim. Z nasmehom na ustih, rahlim priklonom in kitajskimi besedami xie-xie, zai-jian (sjie-sjie, zaidžien), hvala, nasvidenje, sem čez lesen vhodni portal zapustila prijazno družino in z radostjo v srcu stekla k svojemu prijatelju, ki me je zaskrbljeno čakal na lesenem balkonu našega »Holiday Inna«. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI EDINOST GLASILO POLITIČNEGA BBD&TVA JMNOSf ZA PEI10RSK0. Že večkrat je Edinost pisala o tem, "kako čudno se postopa na gradnji nekega hleva v dvorni konjami v Lipici", kjer se raje kot delavce-domačine, zaposluje Italijane s tem, da se jih celo boljše plača. V teh dneh pa je prišlo do nove diskriminacije na račun slovenskega delavstva. Jerneju Prelcu so namreč naročili 1000 cento-vapna, ko pa je na gradbišče pripeljal prvih 60 centov, se je inženir, ki vodi dela izvijal, da apna ne bodo več potrebovali. "Koliko pa so vredni ti izgovori, je razvidno iz tega, da so že medtem naročili apno iz Ronk... Ali ni čudno to postopanje?! Čudno je gotovo, ali čudimo se mu vendar ne, ker se ob razmerah na Primorskem sploh ne čudimo ničemur več." Iz Lonjerja je "Opazovalec" poslal dopis v katerem spodbuja "veljavne može", naj finančno priskočijo na pomoč lonjerskemu pevskemu in bralnemu društvu. "Naši postavni možje, ki so nam na čelu o volitvah, bi se morali postaviti na čelo tudi našemu društvu." Društvo namreč razpolaga s skromno vsoto denarja, ki pa se v celoti uporabi za potrebe pevskega zbora, tako da ne ostane niti toliko denarja, da bi lahko plačevali naročnino vsaj na en časopis. "Čudno bralno društvo to, kajne?" Dopisnik zato poziva vsakogar, da po svojih močeh podpre lonjersko društvo, saj ni "tistih par novčičev na mesec prehudo breme za nikogar. Ampak. .. v edinosti je moč. Sloga jači, nesloga tlači!" Za jubilejno dijaško ustanovo je bilo do danes zbranih 4013 goldinarjev. Čeprav je marsikateri rodoljub že "žrtvoval znatne svote v blag in plemenit namen" in čeprav seje že letos podelilo več podpor dijakom, ki niso imeli dovolj denarja, da bi si plačali šolnino, pa "je obžalovati, da naša ustanova med občinstvom ne vzbuja tistega zanimanja, kakor ga zasluži...Najlepši talenti nam umirajo v mladih, nadepolnih letih. In zakaj? Ker niso imeli zadostne podpore, ker jim je revščina in pomanjkanje strla zdravje in moč. Slovenci in Slovenke, bolje je za časa čuvati svoje mladike, nego žalovati potem, da počasi venejo in umirajo prezgodnje smrti!" Kdor Zeli lahko svoj prispevek izroči blagajniku jubilejne dijaške ustanove dr. Gustavu Gregorinu v ulici Mdlin piccoloSvTrstu. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI ^ PHIHDHSKI DHEVKIK 'V' O ».»SILO OSVOSODILMS F SOHTS SVOBOONEO A TBS ABSSO A OSEBIJ* Vedno glasnejše postajajo zahteve po otvoritvi dveletne slovenske trgovske šole v Trstu, ki bi nadaljevala tradicijo privatne slovenske tigovske šole, ki je delovala v Trstu vse dokler je ni fašizem ukinil. “Če je ta možnost dana italijanskim učencem, ki so dovršili nižjo strokovno šolo, tako imamo pravico tudi Slovenci zahtevati isto šolo za naše otroke" piše Primorski dnevnik, ki podčrtuje, da se je ob lanskem poskusnem vpisovanju za slovensko trgovsko šolo odločilo kar 46 dijakov. Kakor kaže, pa bo ostalo vse samo pri poskusnem vpisovanju... Volilna kampanija se nadaljuje in z njo tudi vrsta volilnih zborovanj Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki se dan za dnem vrstijo v malodane vseh okohških vaseh. V Dolini, Stivanu, Gropadi, Padričah, povsod “je naše ljudstvo jasno in odločno pokazalo, da bo na junijskih volitvah strnjeno glasovalo za Ljudsko fronto1? Največje volilno zborovanje se vsekakor vrši v Javnem vrtu (Giardino pubblico) v sredo 1. junija, a se prav kmalu sprevrže “v zločinski fašistični napad na tov. Laurentija, nosilca liste Slov.-ital. ljudske fronte. Fašistična sodrga iz Akvedota in ul. Cavana, člani črnih band in Guardie Civike, klavci in morilci našega ljudstva, požigalci naših vasi, katerim so Vidalijevi razbijači bratsko podali roke11, so najprej z burnim kričanjem in žvižganjem skušah preglasiti govornike, nato pa so celo začeli lučati kamenje in do krvi pretepli tov. Laurentija. Številni ljubitelji gledališke umetnosti so končno dočakali premiero drame “Ogenj in pepel" Mire Puco-ve, ki se je v izvedbi tržaškega Slovenskega narodnega gledališča vršila v Skednju. Vsebina drame, ki je trdno povezana z narodnoosvobodilno borbo, “je še prav posebno živo zajela tržaške Slovence, ki so se te borbe aktivno udeležili. Grobna tišina je zavladala v dvorani ob besedah partizana Maitela, ki je vrgel svojim krvnikom pogumno v obraz besede: Mučenja in smrti-tega me ni strah. Kar ubijte me, saj bo živel svet, za katerega sem se boril. “ ________SEJEMSKA DEJAVNOST / PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ_ Kranjčani že pol tisočletja prirejajo najrazličnejše sejme Septembra sejem Lesteh v sodelovanju s SDGZ - Prihodnje leto 14 sejmov Petsto let dejavnosti gotovo ni od muh. In prav to je obletnica, ki je v ponos Kranju in njegovi poltisocletni sejemski dejavnosti. Prvi, ki je Kranjčanom dovolil sejemsko dejavnost, je bil pred petsto leti avstrijski cesar Friderik III., ki je podpisal listino, na podlagi katere so Kranjčani dobili pravico organizirati dva sejma letno: aprila ob sv. Marku in jeseni ob sv. Tilnu. Kranj ni bil prvi, ki je dobil takšne pravice - pred njim sta jih na primer že imela Celje in Slovenj Gradec - je pa menda edino slovensko mesto, ki je obdržalo tradicijo sejmarjenja do današnjih dni. Za leto 2000 imajo v Kranju na programu 14 sejmov, od katerih bodo štirje specializirani, že to jesen pa bo od 10. do 13 septembra specializiran mednarodni sejem sodobne tehnologije na področju obdelave lesa in proizvodnje pohištva »Lesteh«, namenjen obrti oziroma malemu gospodarstvu. Prireditev organizira PPC Gorenjski sejem Kranj d.d. v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije, pretekli teden pa so podpisali pogodbo o sodelovanju tudi s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Pobudo so predstavili v novem hotel Daneu na Opčinah pri Trstu, o sej- mu pa so spregovorili podpredsednik SDGZ Roberto Vidoni, predsednik sekcije za mednarodno trgovino SDGZ Edi Ferlu-ga, član Združenja in specializiran operater na področju obdelave lesa ter pohištva Vojko Kocman, ki je svojim podjetjem Koimpex prispeval k sodelovanju, direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar in njegov pomočnik Borut Jerše, srečanja sta se udeležila tudi predstavnika tržaške Trgovinske zbornice Fulvio Bron-zi in Rodolfo Žiberna. Kot so povedali, je na Gorenjskem in v Sloveniji nasploh proizvodnja lesa in pohištva zelo razvita. Gre za prvi tovrstni dogovor, je dejal Vidoni, ki upa v podobno sodelovanje v prihodnosti. Se najbolj pomembno je sodelovanje med FJK, Slovenijo in Koroško, tudi v luči prihodnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo (tudi za razvoj tukajšnjega območja). Po Ekarjevem mnenju je treba optimizirati medsebojne odnose v tem sektorju, saj ima Gorenjska na tem področju pomembno vlogo. Sejmišče se nahaja v Savskem logu, se pravi na otoku, ki je bil še v osemdesetih letih dejansko močvirje. Razstavni prostor je v strateškem položaju in zaobjema 60 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je 10 tisoč na pokritem, poleg tega so uredili tudi ustrezno parkirišče. PPC Gorenjski sejem d.d. ima v programu, kot omenjeno, še 14 sejmov. Med slednje spadajo sejem zaščite (od 29. 9. do 2. 10. 1999), Slovenski sejem lova, ribolova, turizma in prostega časa (17.-20. februarja 2000), mednarodni sejem kmetijstva, gozdarstva in prehrane (14.-19. aprila 2000), mednarodni sejem naravnega kamna, marmorja, strojev in obdelave (junija 2000) ter mednarodni gorenjski sejem (11.-20. avgust 2000). S sejmom zaščite so med drugim postali člani mednarodnega združenja ljudi za bruto promet v višini poltretje milijarde nemških mark. Treba je nadalje dopolniti sodelovanje z novimi idejami in gledati na novo tisočletje, za kar je najvažnejše organizirati specializirane sejme in predstaviti tehnologijo na visokem nivoju. Kot so poudarili na srečanju, je vsekakor čas za sodelovanje med mejnimi področji treh držav. »Lesteh« bo visoko specializirani vzorčni sejem, katerega cilj je predstaviti najsodobnejšo domačo in tujo tehnologijo (pomembno je, da ljudje spoznajo tudi italijansko sodobno tehnologijo za obdelavo lesa, je dodal Vidoni) na po- sredstva, repromateriali, strokovna literatura itd. Sejem bo tudi poslovnega značaja in bo namenjen točno določeni ciljni publiki, to je obrtnikom, katerih poslovna dejavnost je področje predelave in obdelave lesa ter proizvodnja pohištva. Njim bodo prilagojeni program sejma, sejemski prostor, njegova ureditev, ponudba sejemskih storitev in pogoji dela na sejmišču, kjer bo večina razstavnih eksponatov predstavljena v funkciji oz. delovanju. Organizatorji pričakujejo, da bo mednarodni sejem »Lesteh« prvovrstno poslovno srečanje mednarodne ponudbe SLOVENIJA IN EU / PREDAVANJE MILI KUS ZA ČLANE SDGZ Za Sbvenijo bistvena uvedba DDV in pokojninska reforma Za vstop Slovenije v Evropsko unijo sta bistvenega pomena uvedba davka na dodano vrednost (DDV) in pokojninska reforma. DDV bo v sosednji državi stopil v veljavo s prvim julijem, prvi del pokojninske reforme bo stekel januarja leta 2000, Slovenija pa bo v pričakovanju pristopa k EU vsakih šest mesecev dobila »spričevalo«. V to je prepričana direktorica borzno posredniške družbe Eastbrokers iz Ljubljane Mili Kus, ki je bila pred kratkim gostja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in imela predavanje (na posnetku, foto Kroma) o poteku privatizacije v Sloveniji, trgu vrednostnih papirjev oziroma delnic podjetij in razvoju kapitala. Na srečanju, ki ga je vodil predsednik sekcije za mednarodno trgovino Edi Ferluga in katerega so se udeležili številni slovenski podjetniki in operaterji, je Kusova uvodoma spregovorila o prvih korakih privatizacije v Sloveniji, ko so se je »vsi masovno udeležili, ne da bi vplačali kapital«. S prvim januarjem 1993 se je pričelo ovrednotenje podjetij, nakar so vsa slovenska podjetja uvedla knjigovodske in računovodske standarde, ki so bili ob upoštevanju inflacije kapitala primerljivi z mednarodnimi. Po besedah direktorice črpa dandanes pokojninski sklad preveč denarja iz državne blagajne, tako da je potrebna reforma in določitev precej višje starostne meje za upokojitev. Do sedaj je bila meja 55 let, močno pa je odjeknila afera v zvezi s policijo, katere pripadniki so lahko šli v pokoj pri 45 letih. Pokojninska reforma bo tako po njenem mnenju postavila vse na isto raven in »ne bo več privilegijev, katerih klestenje se sicer ni še začelo«. O borzi in delničarjih je Kusova menila, da bodo družbe sedaj pričele na trgih resno delati. Spodbujati jih je treba prav v zvezi s pokojninskim skladom, razumeti gre tudi pomembnost zunanjih delničarjev. Mili Kus je tudi posredovala nekaj podatkov o slovenskem gospodarstvu. Konec 1998. leta je bila inflacija v višini 6, 5 odstotkov, sedaj je 4, 6 odstotna, a se bo po njenem mnenju z uvedbo davka na dodano vrednost do konca leta 1999 spet dvignila na 6, 5%. Javne cene (elektrika, telefon, pošta itd.) skušajo vsekakor držati na »zmerni« ravni. Brezposelnost dosega 14, 3%, medtem ko standardi mednarodne delovne organizacije (International labour organization) predvidevajo povprečno mero brezposelnosti v višini 7%. Kusova je še posebno podčrtala pomembnost slovenske tečajne politike, saj je Slovenija zelo aktivna na uvozno-izvoznem področju in je v ta sektor namenjenih 60-65 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V marcu je mesečna stopnja rasti cen znašala 0, 3%, kar na letni ravni pomeni 5,1%. Do skorajšnje uvedbe DDV v juliju so bile mesečne rasti cen minimalne, gospodarska rast pa zaradi manjšega tujega povpraševanja rahlo peša in rast BDP naj bi se s 3, 9% v 1998 znižala na 3, 5% v letu 1999. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je slovenski parlament marca sprejel zakon o nematerializaciji in zakon o deviznem poslovanju. Prvi zakon določa skrajni rok, to je 60 dni po sprejetju zakona, do katerega morajo delniške družbe, ki še niso izdelale ne-materialižiranih vrednostnih papirjev vpisati svoje delnice pri Klirinško depotni družbi (KDD), pot od vpisa delnic v KDD do kotacije na borzi pa ni dolga. Po trditvah družbe Eastbrokers zakon o deviznem poslovanju ni sodoben, saj duši razvoj slovenskega kapitalskega trga ter omejuje udeležbo pooblaščenih udeležencev trga vrednostnih papirjev (borzno posredniških družb) na tujih trgih, medtem ko imajo zavarovalnice in banke proste roke pri izbiri tujih naložb. Glede tujih vlaganj v Slovenijo pa je Kusova dejala, da Slovenci pa žal pretežno opuščajo tuje snubce. Slovenci bi se morali torej bolj odpreti, saj »tuj kapital ni sovražnik, v tem trenutku pa so tuje investicije za Slovenijo nujno potrebne.« Slovenija se je gospodarsko odprla tudi na vzhod in slovenska podjetja so prisotna od Rusije do Ukrajine in so vešče poslovanja z vzhodnimi državami, saj imajo npr. še vedno 70 predstavništev v Moskvi. Slovenci pa se po njenem mnenju na žalost zadovoljijo prehitro in ne uvidijo, do kam lahko sežejo. A. G. sejmov, v zvezi s civilno zaščito pa že sodelujejo z Italijo. Pomembna je tudi promocija razpoznavne oznake kakovostnega slovenskega proizvoda (SQ), sejmišče v Kranju pa letno obišče pol milijona dračju predelave in obdelave lesa ter proizvodnje pohištva obrtnikom oziroma malemu gospodarstvu. Na sejmu bodo na ogled npr. stroji za rezanje in za preoblikovanje površin, večnamenski stroji, transportna tehnologije za obdelavo lesa in povpraševanja s strani malega gospodarstva, ki je s svojimi dosežki in razvojem dokazalo, da se enakovredno kosa z evropsko konkurenco. Aljoša Gašperlin DELOVANJE SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONRESA Srečanje podjetnikov slovenskega rodu Septembra se bodo srečali gospodarstveniki iz Slovenije, zamejstva in ostalega sveta Slovenska konferenca SSK bo kot pobudnik in organizator uredila in natisnila Zbornik, katerega bo prejel vsak udeleženec, dobili pa ga bodo tudi vsa slovenska združenja in organizacije in posamezniki doma ter po svetu, ki se ukvarjajo z gospodarstvom in si želijo pridobiti stike s Slovenci po svetu in obratno. V Zborniku bodo objavljeni strokovni povzetki razprav predavateljev, razne predstavitve in go' spodarske panoge, prispevki iz Slovenije in tujine, predlogi in pobude posameznikov za nadalje-vanje takih in podobnih srečanj-V njem se lahko predstavijo tudi posamezniki-inovatorji, ki želijo s svojimi tehnološkimi odkritji in delom seznaniti širšo strokovno javnost. Organizatorji zato pozivajo vse zainteresirane, da se jim čimpreJ oglasijo po telefonu ali tudi ose no vprostorih Slovenske konte renče SSK, Cankarjeva c. I'1 ’ Ljubljana, tel. 061 - 126332 > 1264038, 1252440 ali faks Ob 222125. Slovenska konferenca Slovenskega svetovnega kongresa (SK SSK) organizira letos od 21. do 23. septembra v Ljubljani in v Kopru prvo Srečanje gospodarstvenikov slovenskega rodu doma, v zamejstvu in po svetu. Namen srečanja je navezati močnejše stike in plodnejše sodelovanje z gospodarstveniki slovenskega rodu doma, v zamejstvu in po svetu. V osnutek programa je organizator vključil strokovna predavanja, predstavitev slovenskih gospodarstvenikov doma in v tujini, okrogle mize in tudi družabne dogodke. Prva dva dni bo posvet potekal v Ljubljani, tretji dan pa v prostorih Luke Koper v Kopru. Po končanem uradnem delu srečnja, bi organizatorji radi organizirali tudi obiske v zamejstvu in oglede večjih podjetij v Sloveniji. Da bi bilo srečanje čimbolj uspešno in koristno za slovenske gospodarstvenike tako v domovini kot tujini, pri SK SSK želijo, da jim vsi, ki se nameravajo srečanja udeležiti sporočijo morebitne pripombe in tudi sporočijo v kakšni obliki bodo sodelovali, in sicer kot predavatelj, udeleženec na okrogli mizi, donator, sponzor ali pokrovitelj. Gospodarsko in znanstveno povezovanje s Slovenci po svetu je, poleg kulturnega, še neizkoriščena priložnost za Slovenijo kot državo in slovensko nacionalnost. • Pri SK SSK ocenjujejo, da je tak projekt enkratna priložnost za vse, ki strokovno ali poslovno želijo sodelovati s svetom. V preteklem letu je SK SSK tako že organizirala prvo srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu, uspeh je bil nad pričakovanjem. Da bi dosegli najprej večje gospodarsko in znanstveno povezovanje na skupnem slovenskem kulturnem področju, so k sodelovanju na srečanju gospodarstvenikov povabili tudi gospodarska združenja iz zamejstva, kot so SGZ - Slovenska gospodarska zveza iz Avstrije, Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice in Porabske Slovence iz Madžarske. NA NEDAVNEM OBČNEM ZBORU PRIKAZANA BOGATA DEJAVNOST Vrsta promocijskih pobud konzorcija za zaščito vin Kras Obračun lanskega delovanja podal predsednik Benjamin Zidarič Pred dnevi so se zbrali na rednem občnem zboru člani konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Prisotnim, med katerimi sta bila tudi pokrajinski odbornik Marini in predsednik Kraške gorske skupnosti Lavrenčič, je predsednik Benjamin Zidarič podal najprej obračun lanskega delovanja. Povedal je, da se je konzorcij lani še ukvarjal s predlogi za spremembo proizvodnega pravilnika za vina s poreklom Kras, in sicer predvsem s še nerešenim Problemom belega kraške-ga vina (Bianco Carso) in z novimi predlogi za kraško črnino (Rosso Carso). Veliko truda je konzorcij vložil tudi v številne promocijske pobude. Nekaterih se je udeležil v prvi osebi, pri drugih pa je poskrbel za skupno prisotnost bolj zainteresiranih članov. Zbral je vina za nekatere priložnosti, (večerja SDGZ ter večerja in degustacija za gostinske operaterje na videmskem gradu), sam pa je priredil predstavitev vitovske in terana na večera, kjer so bile s temi dvemi pomembnimi vini združene različne jedi. l^ekaterim članom je omo-glčil prisotnost na sejmu gostinstva Gast v Celovcu, na predstavitvi, ki je potekala ob jadralni regati “Barcolana«, na sejmu Ru-ralia v Gorici in v Briščikih °h proslavljanju devetdesetletnice tamkajšnje jame. Poslal je vina za predstvi-tev mesta Trst in njegove ponudbe v dunajski mestni tnsi in na mednarodno ocenjevanje vin v okviru sejma Vino 98 v Ljubljani. Sam konzorcij je vina Predstavil na vsedržavnem kongresu italijanskih kuharjev, v naši deželi, na zanimivi prireditvi, ki je ob dveh zaporednih vikendih pritegnila na Trbiž kar lepo število navdušencev iz Italije, Slovenije, Avstrije in Nemčije (Tarvisio luogo di vino), nadalje je bil konzorcij prisoten na vzorčnem sejmu v Trstu, na Dnevih kmetijstva in ob prijetni avgustovski prireditvi »Od morja do Krasa« v Nabrežini. Novembra je konzorcij priredil še izredno zanimiv in dobro obiskan simpozij o vinogradništvu na območju z zaščitenim poreklom Kras. Ob vsem tem je v lanskem letu pripravil tudi posrečeno informativno brošuro o vinogradniškem okolišu Kras in njegovih tipičnih vinih malvazija, vitovska in teran, brošura, ki je bila deležna zelo laskavih ocen z vseh strani. Smisel 'teh dejavnosti je predvsem v predstavljanju vinskega pridelka širšemu občinstvu, spodbuditi kakovostne rasti in širjenju obzorja pri navdušencih in proizvajalcih nasploh. Več je bilo še manjših, vendar pomembnih srečanj in prireditev s proizvajalci, tahniki itd. Ob koncu poročila se je predsednik zahvalil vsem, ki so sodelovali s konzorcijem, za organizacijsko pomoč deželni ustanovi ERSA, za gmotno podporo pa trgovinski zbornici, Tržaški pokrajini, Kraški gorski skupnosti in Občini Devin Nabrežina ter omenil, da je tudi v letošnjem letu konzorcij že priredil zanimiv izlet v najbolj znana vinorodna območja Piemonta, kjer se proizvaja slavni barolo, barbaresco in roero. Zatem je konzorcij priredil še enogastro- nomsko večerjo pri Devetaku na Vrhu in je sodeloval na vinskem sejmu Vi-nitaly v Veroni. V razpravi je bilo marsikaj izraženega o idejah za bodočnost, vendar so bile prikazane tudi težave, s katerimi se otepa konzorcij. Prisotni predstavniki krajevnih uprav so občnemu zboru sledili z zanimanjem in odboravanjem ter pokazali, da pravilno rezumejo vlogo, ki jo ima konzorcij v specifičnih razmerah, kakršne so kraške. V teku občnega zbora je bil izvoljen tudi nov upravni odbor, ki si bo v naslednjem triletju prizadeval za uresničitev zastavljenih ciljev. V njem so vinogradniki Andrej Bole, Edi Kante, Silvano Beringa, VValter Milič, Robi Ota, Euro Parovel, Slavko Škerlj, Paolo Vodopivec in Benjamin Zidarič. Willy Mikac Škandal zaradi mesa z dioksinom Tako kot pred leti z norimi kravami v Angliji, je te dni izbruhnil škandal piščančjega in svinjsjega mesa, okuženega z dioksinom. Proizvodnja je bila zapečatena v kar 416 piščančjih in približno 500 prašičjih farmah, kjer so kot krmo uporabljali s kancerogenim dioksinom okuženo živalsko moko. Škodo, ki jo je povzročil škandal, v teh dneh ocenjujejo v znesku nad 30 milijard belgijskih frankov, vendar bo predvidoma še hujša. Po vseh državah Evropske Unije namreč strmo pada povpraševanje po piščančjem mesu, podobno pa se bo najbrž zgodilo tudi s svinjskim. Ob tem novem kočljivem primeru se je spet razvnela razprava o tem, da bi bilo treba v živinoreji dokončno ukiniti krmljenje z živalsko moko, drugače za zdravje potrošnikov nikoli ne bo zadostnih jamstev. Ta ukrep pa se mnogim zdi neizvedljiv, kajti v proizvodnji in prodaji živalske moke je v državah EU zaposlenih kakih 17.000 ljudi. Sicer pa, ni toliko problem moka kot spoštovanje evropske zakonodaje. Po tej je treba živalsko moko segrevati 20 minut pri 133 stopinjah Celzija, predpis pa spoštuje samo šest držav od petnajstih. NOVICE Pozor na dogajanje ob trasi plinovoda Februarja letos je bil, kot smo že poročali, dogovorjen sporazum med družbo SNAM in stanovskima organizacijam Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev glede novega plinovoda. Glede na to, da je bil okvirni dogovor o cenah, rokih in postopkih za izvedbo del sprejet, zeli KZ pozvati člane, naj bodo pozorni do dogajanja na trasi plinovoda. Ob morebitnih kršenjih ah nejasnostih pa naj se nemudoma obrnejo do stanovske organizacije. Sporočilo oljkarjem Kmečka zveza obvešča oljkarje, da je sedaj pravi čas za predstavitev prošenj za dopolnilo k ceni olivnega olja Vse ustrezne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih Zveze in njenih podružnicah. Navodila za živinorejce Kmečka zveza sporoča zainteresiranim živinorejcem, da imajo do 31. julija čas narediti prošnjo za prispevek za prilagoditev hlevov novim higienskim normam. Za prispevke je tržaška trgovinska zbornica namenila skupno vsoto 90 milijonov lir, prošnjo pa je treba predstaviti na kolkovanem papirju. Informacije so na razpolago na KZ. O uporabi zamaškov Vsak vinogradnik ve, da se tudi najboljše vino lahko nepopravljivo pokvari, če se pri polnjenju uporabljajo ne dovolj kvalitetni zamaški. Pa tudi najboljši zamaški niso vselej absolutna garancija. Zato so v teku mnogi poskusi, da bi tradiconalno plutovino za izdelavo zamaškov nadomestili z drugimi materiali. V Furlaniji in Brdih mnogi vinogradniki preizkušajo nove silikonske zamaške, za idela-vo katerih se uporablja isto plastično maso, iz katere izdelujejo umetne srčne zaklopke. Gre torej za silikonske izdelke z maksimalno garancijo kakovosti. Doslej je bilo izvedenih pri nekaterih znanih vinogradnikih že več pokušenj vin, pri katerih so primerjali učinek tradicionalnih plutastih zamaškov in novih, silikonskih. Rezultati se nagibajo odločno v smer novih zamaškov, zaradi česar vlada zanje vse večje zanimanje. Za silikonske zamaške so se že odločili nekateri znani furlanski vinogradniki, ki so se po njihovi lastni oceni dalj časa želeli rešiti "suženjstva plutovine", a so čakali, da pride na tržišče dovolj kvaliteten alternativen proizvod. KORISTNI NASVETI Varstvo rastlin v mesecu juniju Junij je najugodnejši mesec 5 ^°i veliko bolezni in škodljivcev, teru času rastlinski deli v gk ^ocni in občutljivi. Obenem je ®ckrat vlažno in torej naklonje ažnikom naših rastlin. Zato m biti karseda pozorni. VINOGRAD - Zaradi vlazneg lil|ltla se je pri nas in po drugi! venki meri tako, da more . aJhujsi bolezni trte letos posve Va° Puzomosti. Priporočljivo je s kropljenja opravimo s pripri ^Padajo v skupino ditiokarba 01 spadajo pripravki na p COzeba (DITHANE, MANZ1 Cnn J^SPOR), probineba (Al Q |'I' metirama (POLVRAM) ir ju e. smo že pisali prejšnji mi Un 1 iJ6 vsekakor priporočlji Stp°ra, a citotropskih pripravko knmiv °V’ ki jih v prodaji dol tria b^naciji s pripravki na p nr aozeba ali drugih površinsl Poseb°V PriPravke upora piki JI1-0 ob vlažnem vremenu. ( cim Popravki so na primer na ] 10n°aanba Jna primer CURZ, gr/inrM 150 8r/100 1 vode; R M v . 1 vode), dimetomorfa (F na podlagi benalaxila (GALBEN, 200 gr/100 1 vode; RIDOMIL R, 400 gr/100 1 vode) in dragi. Na citotropska in si-stemična sredstva postane bolezen kmalu odporna, zato jih ne smemo uporabljati več kot 3 krat v eni vegetativni dobi in le, ko je to res potrebno. Sistemiki vsebujejo aktivne snovi, ki zaščitijo trto za dobo 12-14 dni, tako, da z njimi škropimo bolj poredkoma. Tudi proti oidiju, ki je druga najhujša bolezen trte in zelo razširjena v naših krajih, so v tem mesecu priporočljivi sistemiki, posebno ob vlažnem in deževnem vremenu. Sredstva, ki jih lahko uporabljamo, so t.i. IBE pripravki in so: triadimenol (BAVFIDAN COMBI, 100 - 200 gr na 1000 1 vode), fenarimol (RUBIGAN 6 PB, 30 - 60 gr na 1000 1 vode), miclobutanil (SY-STHANE 6 FL, 30 - 60 gr na 100 1 vode) in drugi. Pri manjšem napadu je dovolj, da uporabljamo površinske pripravke, ki smo jih navedli v prejšnjem mesecu. Sistemike za oidij, podobno kot za peronosporo, ne smemo uporabljati več kot 3 krat v eni vegetativni dobi. V slučaju pomanjkanja mikroelementov v prejšnjih letih v tem mesecu foliamo gnojimo, predvsem z železom in magnezijem. SADOVNJAK - Pečkarji - V juniju zatiramo glivične bolezni, kot sta jabla-nov škrlup, pepelnasta plesen in drage. Jablanov škrlup zatiramo z bakrenimi pripravki, mancozebom (DITHANE M 45, 25 - 30 gr/10 litrov vode) ali s pripravki na podlagi fenarimola (npr. RUBIGAN, 7-10 gr na 10 litrov vode). Slednji je koristen tudi v primera pe-pelaste plesni. Proti škrlupu škropimo vsakih 10 dni, a bolezen se širi le ob vlažnem vremenu. Proti pepelnasti plesni škropino tudi s pripravki na podlagi dinokapa (KARATHANE, 10 gr/10 1 vode). Med škodljivci se v zadnjih letih pojavlja veliko listnih uši, ki napadajo veliko vrst sadnega drevja in o katerih smo že podrobneje poročali prejšnji teden. Koščičarji - Pepelnasto plesen pri breskvi in marelici zatiramo z žveplom ali s pripravki na podlagi dinokapa (KARATHANE, 10 gr/10 1 vode). Proti listnim ušem ukrepamo kot pri pečkarjih, proti breskovemu molju in kaparjem pa s fosalonom (ZOLONE, 20 gr na 10 litrov vode) ali azinfos-metilom (GUSATHION, 10 gr na 10 litrov vode). Breskve in marelice škropimo proti luknjičavosti s pripravki na podlagi zirama (MEZENE, ZIRAMIT, 20 - 30 gr/10 1 vode) ali captanom (CAPTAME, ORTHOCIDE, 5 - 25 gr/10 1 vode). Oreh - Oreh včasih napada orehova črna pegavost, ki jo zatiramo z bakrenimi pripravki. V drugi polovici meseca se lahko pojavi orehov zavijač, čigar gosenice se zavrtajo v še zelene plodove oreha in tako povzročijo črvivost. Proti temu škodljivcu škropimo z pripravki na podlagi fosalona (ZOLONE, 20 gr na 10 litrov vode). ZELENJAVNI VRT - Velik problem v vrtu so glivične bolezni, ki se sirijo posebno v primeru pogostega dežja in visoke vlage. Na paradižniku se lahko pojavi peronospora in druge glivične bolezni. Prav tako se peronospora lahko pojavi tudi na krompirju. Slednjo zatiramo z bakrenimi pripravki. Na bučkah se lahko pojavi oidij. Zatiramo ga z žveplom vsakih 4 - 5 dni ali z dinokapom (KARATHANE) vsakih 8 do 10 dni. Česen in čebulo večkrat napadata čebulna plesen ali peronospora, ki jo zatiramo z bakrenimi pripravki. Prav tako zatiramo tudi rjo. Čebulo lahko napade tudi bela gniloba tako, da čebulo prekrije plesniva plast. Proti temu je učinkovito le kolobarjenje. Isto velja za fuzariozo in virusna obolenja, proti katerim ne moremo uspešno uk- repati s škropljenjem, ker ne razpolagamo z učinkovitimi sredstvi. V tem mesecu se lahko na krompirju pojavi koloradski hrošč, ki napada tudi papriko, paradižnik in jajčevec. Jajčeca rumeno-oranžne barve opazimo na spodnji strani lista. Iz njih se kmalu razvijejo ličinke, ki so na liste zelo požrešne. Škropimo takrat, ko opazimo povprečno 10 ali več ličink na rastlino. Proti hrošču uporabljamo pripravke na podlagi dimetoata (RO-GOR) ali deltametrina-2,35 (DECIS FLOW), ki sta učinkovita tudi proti ostalim žuželkam, kot so na primer listne uši. Na biološki način hrošča zatiramo tudi s pripravki na podlagi Bacil-lus thuringiensis (NOVODOR, BAC-TUCIDE). Slednjega uporabljamo 3 do 6 gr na 10 litrov vode. Isti pripravek lahko uporabljamo proti kapusovemu belinu. OKRASNI VRT - Pepelasto plesen pri vrtnici zatiramo v tedenskih presledkih s pripravki na podlagi dinokapa (KARATHANE), fenarimola (RUBIGAN) ah drugimi. Cmo Ustno pegavost, peronosporo in rjo pa zatiramo z bakrenimi pripravki ali s pripravki na podlagi mankozeba (DITHANE M 45). dr. Magda Sturman ALPE JADRAN 7^- 18 Nedelja, 6. junija 1999 i- LJUBLJANA-TRST / AKADEMIJA ZA GLASBO-KONSERVATORIJ TARTINI -i MATERADA / VČERAJ POGREB Srečanje s skladatelji: F. Nieder in U. Rojko Izmenjave v okviru sodelovanja glasbenih šol LJUBLJANA, TRST - Glasba je izrazno sredstvo, ki ne pozna meja, zato se med glasbeniki od zdavnaj tkejo prijateljske vezi mimo predsodkov, ki Cesto omejujejo mednarodne stike. Tržaški skladatelj Fabio Nieder je letos uresničil hvalevredno pobu do: na tržaškem konservatoriju »G. Tartini« je organiziral niz srečanj s skladatelji, čigar prvi gost je bil pred par meseci Pavle Merku. V sredo, 2. junija je skladatelj Uroš Rojko povabil Niederja in njegove učence na ljubljansko Glasbeno akademijo. Tržaški skladatelj je v svojem predavanju pri klavirju analiziral skladbo »Derive« francoskega skladatelja in dirigenta Pierra Bouleza. Lik francoskega umetnika, ki spada med vodilne osebnosti glasbe našega stoletja, je orisala tržaška muzikologinja Luisa Antoni. Poleg ljubljanskih in tržaških študentov so bili prisotni skladatelji Uroš Rojko, Pavel Mihelčič, Marko Mihevc, Jakob Jež, Bor Turel za RTVS in dekan Akademije mag. Dejan Bravničar. Predavanje je zbudilo veliko zanimanja, zato so Niederja povabili tudi za prihodnje akademsko leto. V duhu čezmejnega sodelovanja in kulturne izmenjave je v četrtek, 3. junija skladatelj Uroš Rojko vrnil obisk s predavanjem na tržaškem konservatoriju. Predstavil je svojo skladbo »Evoca-tion«, ki je najprej nastala za harmoniko in čelo. Rojko trdi, da je za kompozicijo Cesto važnejša motivacija od navdiha: skladbe nastanejo na pobudo posameznikov ali okoliščin, ki avtorju narekujejo izbiro instrumentov. V tem slučaju je skladbo napisal za mednarodni festival harmonike v francoskem mestecu Digne les Bains, čigar glavni pobudnik je nemški harmonikar in skladatelj Hugo Noth. Rojko je podrobno orisal strukturalne harmonske in barvne značil- nosti skladbe, katero smo najprej poslušali v originalni verziji, nato pa v priredbi, ki jo je avtor letos razširil za velik simfonični orkester, kateremu je dodal tudi neobičajna glasbila, ki so pa že dobrih 30 let prisotna v eksperimentalni in avantgardni glasbi. Velika dvorana tržaškega kon-zervatorija je bila res zelo vroča, kar je menda marsikaterega študenta zadržalo ob morju: maloštevilni, zato pa izredno pozorni slušatelji so predavanju, ki ga je prof. Pavle Merku sproti prevajal v italijanščino, sledili tudi s pomočjo partitur, ki jih je Rojko predhodno orisal. Lahko samo upamo, da bodo taka srečanja postala čim bolj pogosta, saj je tudi' ravnatelj tržaškega konzervatorija prof. Massimo Parovel izrazil svoje navdušenje za mednarodno sodelovanje, ki je glasbenikom še kako potrebno. Katja Kralj Fulvio Tomizza za vselej doma Književniku v slovo je spregovoril Milan Rakovac, zapel pa italijanski zbor iz Umaga SALEŽ / V SREDO ZVEČER Celovečerni koncert Odmevov za domačo publiko Skupina od svoje ustsnovitve marca '96 veliko nastopa - Danes je na srečanju zborov v Wiener Neustadtu SALEŽ (Trst) - Oktet Odmevi, ki deluje v sklopu KD Rdeča zvezda iz Saleža, bo v sredo zvečer domačemu občinstvu drugič ponudil celovečerni nastop. Skupina je namreč nastala leta ’96 (na sliki koncert okteta julija ’97 v Samatorci, f. KROMA), od tedaj je precej nastopala doma in drugod, tako se še danes (od včeraj) udeležuje revije zborov različnih držav v VViener Neustadtu, konec maja pa je pela udeležencem srečanja članov društva Slovensko-danskega prijateljstva v Jelšah pri Cerknici, ob tej priložnosti je tudi prejela vabilo za gostovanje po Danski za leto 2000. Julija pa bo oktet potoval na Češko, kjer bo na glasbeni fakulteti praške univerze predstavil slovensko pesem. V programu pa ima tudi snemanje prve zgoščenke. V sredo ob 21. uri na Budinovi domačiji v Saležu bo skupina, ki jo vodi Rado Milič, pokazala, kako je v nekaj letih delovanja napredovala. V njej pojejo Mario Simčič in Vladimir Caharija (1. tenor), Bruno Kralj in Vasilij Guštin (2. tenor), Miloš Milič in Rado Milič (bariton) in Renato Jazbec in Livijo Milič (bas). MATERADA (Buje) -Od včeraj Fulvio Tomizza počiva v svoji Materadi: v istrski vasi, v kateri se je rodil pred 64. leti, so včeraj dopoldne pokopali posmrtne ostanke pisatelja, ki se je sicer izselil iz rojstne Istre, vendar je ostal nanjo trajno navezan. Občutene pogrebne svečanosti so se poleg svojcev in številnih prijateljev udeležili tudi politični predstavniki Istre, in sicer tako slovenskega kot hrvaškega dela. Od kole-ga-literata se je v imenu vseh poslovil hrvaški književnik Milan Rakovac, v slovo pa je Tomizzi zapel zbor italijanske skupnosti iz Umaga. Trst, v katerem je Tomizza živel vse od let ’60, se je uradno poslovil od umetnika 25. maja s slovesno žalno svečanostjo v stolnici sv. Justa. Tudi takrat je bilo naglašeno, da je italijanski literani svet osiromašen za enega najbolj zavzetih zagovornikov sodelovanja oz. pretoka med pripadniki različnih kultur, Slovenci v Italiji pa so izgubili velikega prijatelja. Fulvio Tomizza, prvi nagrajenec Vilenice, je sodil v ozek krog istrskih izseljencev, ki se ni opredelil za revanšizem, temveč je v povezovanju, ki je bilo po njegovi oceni vselej značilno za Istro, videl možnost plodnega sožitja in razvoja za vse. Njegova prva dela je najbolj zaznamovala »istrska tematika«, ki mu je tudi prinesla uveljavitev, nato so ga prevzele zgodovinske teme in pa obravnava »soseda-raZy ličnega«. V ta sklop sodi tudi njegova zadnja uspešnica, Franziska. TRST / ŠOLSTVO ŠOLA / RAZSTAVA BO ODPRTA DO 11. JUNIJA Dogovor med Zavodom za šolstvo RS in ustanovo IRRSAE za FJK TRST - Zavod RS za šolstvo iz Ljubljane in IRRSAE za FJK sta prejšnjo sredo izdelala protokol o sodelovanju, besedilo pa bosta v odobritev poslala slovenskemu oz. italijanskemu ministrstvu za šolstvo. Srečanja so se udeležili za Zavod za šolstvo generalni direktor Ivo Lovrenčič, odgovoren za koprski sedež Ivo Zorman, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik in pedagoški svetovalec za ita-lijanske šole v Sloveniji Luciane Monica, IRRSAE pa so zastopali deželni predsednik Cesare Scalon, podpredsednica Nadja Debenjak in generalni tajnik Marino Predonzani. Sprejeta platforma obsega številne oblike sodelovanja in predvideva možnost skupnih projektov. Prikaz polstoletne zgodovine liceja Franceta Prešerna Poleg institucionalne zgodovine šole sta na razstavi prikazana vsakodnevno šolsko življenje in današnji čas - Celoletni napor TRST - Na liceju Franceta Prešerna je v teh dneh (in do 11. junija) na ogled zgodovinska -razstava, ki zajema obodbje 1947-57. V tem šolskem letu proslavljamo 50-letnico ustanovitve slovenske klasične gimnazije v Trstu, in želja je bila, da bi tudi na ta način to pomembno obletnico obeležili. Zato je seveda posebna pozornost namenjena nastanku in prvim letom delovanja te šole, obenem je namen razstave ta, da bi živo prikazali (in dijaki spoznavali) čas tistih prvih povojnih let. Razstava zato razvija več tem. Po eni strani prikazuje seveda uradno, institucionalno zgodovino šole, kot se kaže v dokumentih iz šolskega arhiva in v takratnem tisku: o prizadevanjih za ustanovitev šole, odnosih z Zavezniško vojaško upravo, spopadu z nacionalistično italijansko stranjo, ki je ustanovitvi najprej slovenskih srednjih šol in nato posebej tudi klasične gimnazije na- sprotovala, o predmetniku in o šolskem koledarju, spričevalih, dijaških knjižicah, šolskih dnevnikih, ipd. Po drugi strani smo želeli prikazati vsakdanje šolsko življenje, v zvezkih, učbenikih, fotografijah razredov in profesorskega zbora, fotografijah izletov in valet, v starih klopeh, pivniku, globusu, ipd. Izjemoma obsegajo fotografije maturantov vsa leta do današnjih (...in še tudi nekaj prihodnjih...). Dijaki, ki so pripravljali razstavo, so posebej želeli prikazati tudi današnji čas: od tega, kaj danes mladi berejo, poslušajo, gledajo, do tega, kakšen je npr. danes predmetnik klasične in kakšne so danes dijaške knjižice: tiste stare recimo govorijo o tem, da se morajo dijaki šoli podrejati, današnje pa o dijaških pravicah in dijaški samoupravi, na predmetniku je bil takrat najprej naveden verouk, nato slovenščina, danes pa je navedena najprej italijanščina, za njo slo- venščina, verouk pa je na zadnjem mestu, še glede predmetnika pa je danes na klasični tudi več ur matematike in tujega jezika. Na razstavi je, kot rečeno, še mnogo takega, s čemer smo želeli prikazati takratni čas - družbeno, politično in kulturno dogajanje v Trstu in v svetu v letih hladne vojne. Tu so podobe tržaškega vsakdana iz fotografskega objektiva Maria Magajne in naslovne strani tržaških časopisov na dan nekaterih velikih zgodovinskih dogodkov, pa tudi pomembna književna dela iz slovenske in italijanske literarne zgodovine, ki so prvo izdajo doživela v tistih letih. Na magnetofonskem traku tečejo najbolj znane popevke, ob tem video z odlomki iz takrat najbolj popularnih filmov, na drugem mestu pa stavki nekaterih sodobnih avtorjev klasične glasbe. Na liceju smo to razstavo pripravljali po malem skozi vse šolsko leto s celoletnim projektom, ki je potekal v ok- viru pobud »20. stoletje v šoli«. Deloma so priprave potekale med učnimi urami (predvsem zgodovine, a tudi vseh predmetov), veliko pa izven pouka, npr. po končanih dijaških zborovanjih, med dijaško zasedbo šole, v dneh podpornega pouka in v popoldanskem času. Dijaki so več ur presedeli v Državnem arhivu, ki hrani med drugim tudi starejši fond listin naše šole, za izbor iz časopisja pa v Narodni in študijski knjižnici ter v mestni knjižnici Biblioteca Civica. Mnogo gradiva so nam posodili nekdanji učenci in profesorji: z nekaterimi smo med pripravami imeli tudi zelo prijetno srečanje in pogovore na šoli. Izbor tržaških fotografskih posnetkov nam je neutrudno pripravil sam Mario Magajna, več gradiva pa smo dobili tudi od Odseka za zgodovino pri NSK. Glasbene posnetke nam je pripravila Nadja Kralj z Radia TS A, montažo iz izvirnikov filmov pa goriški Ki- dje. V preteklih dneh aavezali še stik s Slo-im šolskim muzejem v ani. - stiki in sodelovanje z mi ustanovami, pa tudi dno šolsko delo in zbi-gardiva, ki bo tudi sicer etično uporabno, za ! pa še posebej razisko-delo in izpeljava nalog, idualnih in skupinskih, lo organizacijskih in ,čnih rešitev - to so zelo mbni momenti. Tudi -rni. Čeprav smo to res predvsem iz veselja in i, da bi sebi in drugim nili lepo priložnost, enkrat iskrena hvala ki so pri pripravi razsta- m in profesorjem- Pa lika pohvala in prisfc' rala sedanjim mladim m, našim učencem- m avno vabilo tistim, ki prišli, naj nas obišče) izstavo (do 11 junija D. ., fontnvi/^n IVfartfl JVtlSl KOLESARSTVO / ZARADI PREVELIKE GOSTOTE KRVI NOVICE Pantani izključen Kontrola UCI pred štartom včerajšnje etape - Moštvo Mercatone Uno se je umaknilo - Pantani opravil protikontrolo z različnim izidom MADONNA Dl CAMPIGLIO - Marco Pantani je bil včeraj zjutraj izključen iz kolesarske dirke po Italiji. V njegovi krvi so Po nenapovedanem pregledu Mednarodne kolesarske zveze (UCI) našli povečano količino rdečih krvnih telesc. »Naši pregledi krvi so zelo zanesljivi, moramo pa biti korektni. V nobenem primem niso dokaz za uživanje nedovoljenega poživila EPO, vendar z njimi jamčimo za zdravje kolesarjev«, je povedal predsednik UCI Hein Verbmggen. Lanski zmagovalec dirke po Italiji je po zmagi v petkovi 20. gorski etapi od Predazza do Madonne di Campiglio imel že taksno prednost na skupni lestvici, da njegova končna zmaga ni bila več sporna. Direktor Gira Carmine Castellano globoko obžaluje Pantanije-Vo izključitev z dirke, vendar hkrati poudarja, da so pravila za vse tekmovalce enaka. »Vodstvo dirke se je seznanilo z rezultati preiskave komisije UCI in ustrezno ukrepalo,« je povedal Castellano. UCI je poleg pri Pantaniju preiskavo opravilo tudi pri njegovem klubskem kolegu Marcu Velu, vendar pri njem niso nesli nepravilnosti. Moštvo Mercatone Uno je iz solidarnosti do Pantanija kolektivno odstopilo iz Gira, po petkovi etapi drugou-yrščeni Paolo Savoldelli pa pred štartom včerajšnje 21. etape ni hotel obleči roza majice. »Odstotek rdečih krvnih telesc je pri Pantaniju zelo visok, okoli 45% (meja je 50%, Pantaniju pa so včeraj izmetih 52%). Dvodnevno bivanje v hribih, razlike v temperaturi in dehidracija po petkovi naporni etapi so lahko razlogi za povečano ko-tičino rdečih krvničk,« je poskušal šokantno Pantani j evo ^jučitev obrazložiti zdravnik moštva Mercatone Uno Roberto Rempi. Pantani je izjavil, da ne more razumeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Po njegovih besedah je pri »vsej aferi nekaj čudnega«, saj naj bi test, ki ga je opravil v petek zvečer, pokazal, da je z njegovo krvjo vse v redu, zjutraj pa je doživel grenko presenečenje, v zvezi z nadaljevanjem svoje kariere je Pantani dejal, da je po Številnih poškodbah in nevšečnostih v preteklosti vedno zbral dovolj moči in volje za vrnitev, da pa je tokrat njegova morala Povsem na dnu. Proti večera je pooblaščeni upravitelj moštva Mercatone Uno Hario Ghiselli dejal, da je Pantani popoldne po-novil kontrolo v akreditiranem laboratoriju UCI v bolnišnici v kttoli, rezultat pa naj bi bil normalen (48%). MOštvo zahteva Primerjavo z rezultati UCI. Afera je seveda naletela na odmeve tako v kolesarskem svetu "°t zunaj njega. Velika večina kolesarjev in vodij moštev obža-ule dogodek in je solidarna s Pantanijem, vendar so tudi različ-®a mnenja' »To ni konec kolesarstva, ampak njegova rešitev. Rvecjemu je lahko konec dopinga. Nas niso vključih v seznam moštev Gira, ker smo čisti, zato pa prepočasni. Ce po dirki imaš Vec kot 50% rdečih krvnih telesc ni nobenega dvoma, da si je-mal EPO;« je je mnenje šefa moštva Amore e Vita Ivano Fanini. ^0 njegovem mnenju bi morah to mejo znižati na 45 odstotkov m kontrolirati tudi hemoglobin, ker sicer ni mogoče odkriti pre-Ppvedanih snovi. Podobno razmišlja šeh Mapeia Giorgio Squin-zi, ki govori celo o športni in božji pravici. Zdravniki pravijo, da je določevanje gostote krvi kompromisa poteza. »Po velikem napora se kri zgosti, res pa je tudi, da Se Pri treniranemu atletu že po nekaj urah stanje normalizira«, Pravi pomočnik zdravnika kolesarske reprezentance Luigi Si- ^ Kakorkoli že, včerajšnji dan je bil za kolesarstvo spet KOLESARSTVO / VČERAJŠNJA 21, ETAPA Letošnji zmagovalec bo Gotti Na Mortirolu pustil za sabo Savoldellija - Etapo osvojil Heras Majica, ki je Gotti ne čuti za svojo APRICA - Italijan Ivan Gotti (Polti) bo po vsej verjetnosti letošnji zmagovalec kolesarske dirke Po Italiji. Po izključitvi prvega favorita Marca Pantanija ima namreč pred zadnjo etapo več kot štiri minute prednosti pred rojakom Paolom Savoldel-lijem, ki v kraljevski gorski etapi ni mogel slediti ritmu najboljših in jo je končal le na četrtem mestu. Etapo od Maddone di Campiglio do Aprice v dolžini 170 kilometrov je sicer dobil Spanec Roberto Heras pred Italijanom Gilbertom Simonijem, Gotti pa si je s tretjim mestom verjetno zagotovil drugo zmago na tej dirki po letu 1997. To mu lahko odvzame le padec v zadnji etapi, ali pa mogoče nekaj podobnega, kot se je zgodilo včeraj Pantaniju. Gotti, Simoni in Heras so odločilni napad sprožili med vzponom na Mortirolo, medtem ko letošnji »vrh Coppi« Gavia ni povzročil prave selekcije. »Ta roza majica mi ne pomeni isto, kot tista, ki sem jo nosil pred dvema letoma. Res nisem pričakoval, da jo bom oblekel. Na tem Giru sem vozil dobro, brez pavz, žal pa mi je, da nisem osvojil nobene etapne zmage. Zal mi je za Pantanija, ne dvomim v njegovo moč in v veljavnost njegovih podvigov. Ne razumem, zakaj je samo kolesarstvo pod- vrženo tako strogim kontrolam,« je dejal Gotti Vrstni red 21. etape (Madonna di Campiglio -Aprica, 190 km): 1. Heras (Kelme-Spa) 5.57:07, s povprečno hitrotjo 31.922 km/h; 2. Simoni (Ita); 3. Gotti (Ita); 4. Savoldelli (Ita) + 4:05; 5. Jalabert (Fra) +4:45; 6. Gončar (Ukr); 7. De Paolo (Ita); 8. Axelsson (Sve); 9. Virenque (Fra) + 6:19; 10. Mason (Ita) + 8:05; 11. Secchiari (Ita) + 9:39; 12. Zanetti (Ita); 13. Sevilla (Spa); 14. Sgambel-luri (Ita); 15. Shefer (Kaz); 60. Hvastija (Slo) + 25:30; 116. Van Dyck (Bel) + 26:19. Skupni vrstni red (3587 km): 1. Gotti (Ita-Polti) 95:26:13, s povprečno hitrostjo 37.585 km na uro; 2. Savoldelli (Ita) +3:35; 3. Simoni (Ita) + 3:36; 4. Jalabert (Fra) + 5:16; 5. Heras (Spa) + 7:47; 6. Axelsson (Ita) + 9:38; 7.Gončar (Ukr) + 12:07; 8. De Paoli (Ita) + 14:20; 9. Clavero (Spa) + 15:53; 10. Sgam-belluri (Ita) + 17:31; 11. Camenzind (Svi) + 17:39; 12. Zinčenko (Rus) + 20:14; 13. Sevilla (Spa) + 22:44; 14. Virenque (Fra) + 24:15; 15. Buenahora (Kol) + 24:38; 76. Hvastija (Slo) 2.47:11; 116. Van Dick (Bel) + 3.40:23. VN Italije v motociklizmu: Harada v prvi vrsti SCARPERIA (FIRENCE) - Japonec Harada je včeraj na uradnem treningu za današnjo Veliko nagrado Italije v motociklizmu dosegel najboljši čas v najbolj prestižnem razredu do 500 ccm. Italijanski navijači so bili včeraj precej razočarani, saj je najboljši italijanski pilot Luca Cadalora dosegel le 6. mesto. Poškodovani Max Biaggi pa je bil šele trinajsti. Ce v pollitrskem razredu so domači piloti odpovedali, pa sta Roberto Locatelli do 125 ccm in Marcellino Lucchi do 250 ccm dosegla naj-boljči čas. 125 ccm: 1. Roberto Locatelli (Ita, apri-lia) 2'00"254; 2. Gianluigi Seal vini (Ita, aprilia) 2'00"348; 3. Lucio Cecchinello (Ita, honda) 2'00"623; 4. Noburu Ueda (Jap, honda) 2'00"697; 5. Marco Melandri (Ita, honda) 2'00"736. 250 ccm: 1. Marcellino Lucchi (Ita, aprilia) 1'54"376; 2. Loris Capirossi (Ita, honda) 1'54"854; 3. Franco Battaini (Ita, aprilia) 1'54"947; 4. Ralf VValdmann (Nem, aprilia) 1'55"067; 5. Shinya Nakano (Jap, yamaha) 1'55"114; 7. Valentino Rossi (Ita, aprilia) 1'55"361. 500 ccm: 1. Tetsuya Harada (Jap, aprilia) 1'52"454; 2. Alex Criville (Spa, honda) 1'53"143; 3. Kenny Roberts jr (ZDA, suzuki) 1'53"253; 4. John Kocin-ski (ZDA, honda) 1’53"612; 5. Norick Abe (Jap, ya-maha) 1'53"655; 6. Luca Cadalora (Ita, muz) 1'53"655; 13. Max Biaggi (Ita, yamaha) 1'54"414. Katastrofa Portlanda PORTLAND - Košarkarji moštva Portland Trail Blazers so v najpomembnejšem trenutku letošnjega tekmovanja v ligi NBA najbolj zatajili. San Antonio jih je na njihovem parketu premagal kar s 85:63 in povedel s 3:0 v zmagah. Portland je doživel šele četrti letošnji domači _poraz, gostje pa so dobili že deveto zaporedno tekmo v končnici. Por-tiand je najbolj katastrofalno zaigral v tretji četrtini, ko je gostom uspel delni izid kar 16:0, doseženih 63 točk pa je njihov najslabši izkupiček v zgodovini igranja v končnici. Košarkarski EP: »azzurre« IT. RIM - Na evropskem prvenstvu za Zenske je Italija zasedla končno 11. mesto, kar je enak rezultat kot pred dvema letoma v Budimpešti a precej manj od pričakovanj. V zadnjem nastopu so »azzurre«, ki jih trenira Riccardo Sales, s 73:69 (42:33) premagale Nemčijo. »Azzurre« nadigrale Belorusijo VIDEM - V kvalifikacijski tekmi za Zensko odbojkarsko EP je Italija včeraj v Vidmu s 3:0 (5, 6, 10) premagala Belorusijo. Tekma je trajala 65 minut. Slovenija boljša od Hrvatov HUELVA - Slovenska košarkarska reprezentanca je v prijateljski tekmi na turnirju v španski Huelvi premagala Hrvaško s 70:61 (39:33). SLOVENIJA: Jeklin 14, Milič 2 (2:2), Kraljevič 7 (3:4), Tovornik 2, Smodiš 3 (1:2), Jagodnik 7 (2:2), Duščak 2, Jurkovič 8, Nesterovič 15 (3:4), Bečirovič 10 (3:4). ^ HRVAŠKA: Mulaomerovič 7 (3:4), Krstič 2 (2:2), Rimač 6 (1:2), Prkačin 12 (4:5), Giriček 8 (2:2), Mršič 15 (9:14), Vučič 3 (1:2), Zadravec 2, Poljak 6. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVU Italija in Slovenija uspešni SKUPINA 1 Italija - VVales 4:0 (3:0) STRELCI: Vieri v 7., 37' Inzaghi v 37., 40 Maldini v 40. min., Chiesa v 44. min. d.p.. ITALIJA (4-4-2): Buffon, Panucci 6, Negrc > Carmavaro 6.5, Maldini 7, Fuser 6.5 (24 «0 Di Livio), Conte 6, Albertini 7, Di France-*C0 6, Vieri 6.5 (1' dp Montella 6), Inzaghi ■5 (36' dp Chiesa 6.5), hener Zoff 6. VVALES (3-5-2): Jones 5.5, VVilliams 4.5 a8e 4.5, Melville 5, Robinson 6 (33' dp Jsnkins), Bellamy 5 (34' dp Pembridge), Peed 5, Hughes 6, Barnard 5, Giggs 5.5, aunders 5 (1' dp Hartson 5), trener Gould 5. SODNIK: Steinborn (Nemčija) 6. GLE- u CEV: 12.392. Pred začetkom tekme so se Poklonili spominu na Itala Allodija z enomi-nutnim molkom. DOLOGNA - Bojazen v italijanskem tabo-v tf V Unočnjim kvalifikacijskim srečanjem »A °Pr°ti VValesu je bila očitno odveč. zzurri« so stopili na igrišče s pravim od-n(!Sr’m do tekme in povsem nadigrali Valeža-m t 6 I30 Prv®™1 polčasu je bil zmagovalec ' em srečanju znan: Italijani so namreč vo-z V) TO z zadetki, ki so jih dosegli Vieri, Inles ' 1Jn Radini. Zoffovi varovanci pa so po-tQ . ZfIahie prednosti tudi dobro in učinkovina ' Obramba je bila zanesljiva, »sredi-Vip ■ • kovala zelo dobro, v konici pa sta Ujen ln Inzaghi spet dokazala, da se odlično »Azzurri« so v drugem polčasu nekoliko popustili, saj je bila prednost treh golov že lepo jamstvo za sproščeno igro. Naloga »az-zurrov« je bila še olajšana, saj Valežani niso bili nikdar nevarni. Italija je s sinočnjo zmago utrdila prvo mesto v tej skupini. Ze v sredo pa čaka »azzurre« tekma v Švici. Zvezni trener Italije Dino Zoff je po tekmi izjavil: »Z igro svojih fantov sem zelo zadovoljen. Sedaj pa nas čaka verjetno odločilna tekma v Švici. Ce bomo uspešno premostili tudi to oviro, potem nam kvalifikacija ne more uiti.« SKUPINA 2 Latvijo - Slovenijal:2 (1:2) STRELCI: 1:0 Pahars (18.), 1:1 Zahovič (26.), 1:2 Zahovič (43., 11-m). LATVIJA: Kolinko, Zemlinskis, Lukaševičs, Lobanovs (od 45. Korablovs), Sarando (od 60. Bleidelis), Laizans, Astafjevs (od 44. Rubins), Badičevs, Miholaps, Pahars, Stolcers. SLOVENIJA: Simeunovič, Galič, Knavs, Mi-linovič, Novak, Karič, Ceh, Pavlin (od 79. Istenič), Zahovič, Rudonja (od 89. Osterc), Udovič (od 66. Ačimovič). SODNIK: Juan Manuel Brito Arceo (Španija). GLEDALCEV: 3.000. RUMENI KARTONI: Laizans, Miholaps, Pahars; Karič, Novak, Rudonja, Galič. Slovenski nogometaši so na gostovanju v Rigi osvojili pomembne točke, s katerimi so ostali v boju za drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Slovenska reprezentanca do zmage ni prišla z vrhunsko igro, v prejšnjih tekmah je pokazala boljše predstave, toda najvažnejše je, da je uspela zmagati in s tem uresničiti načrt, da iz naslednjih dveh gostovanj prinese vsaj tri točke. Slabša igra, ki je za zaključek sezone razumljiva, bo hito pozabljena, v spominu bo ostalo le zmagoslavje. Predvidevanja slovenskega selektorja Srečka Katanca, da bo Latvija poskušala do ugodnega rezultata priti z obrambno igro in hitrimi protinapadi, so se uresničila. Latvijci so v svojem prvem nevarnejšem napadu povedli. Amir Karič je v 18. minuti blizu kazenskega prostora zrušil najnevarnejšega domačega napadalca Mariansa Paharsa, ta pa je sam mojstrsko izvedel prosti strel. Veselje maloštevilnih gledalcev pa ni trajalo dolgo, saj so Slovenci že osem minut pozneje izenačili. Mladen Rudonja je prodrl po levi strani vse do kazenskega prostora, podal žogo malo naprej do Zlatka Zahoviča, najboljši slovenski igralec in strelec pa je natančno meril v spodnji desni kot vratarja. Zahovič je bil strelec tudi drugega zadetka za svoje moštvo, tri minute pred odmorom je hladnokrvno izvedel najstrožjo kazen, ki jo je s padcem v kazenskem prostoru priskrbel Šašo Udovič. Izidi kvalifikacij za EP Skupina 1 IZIDI: Italija - VVales 4:0, Danska - Belorusija 1:0. VRSTNI RED: Italija (5 tekem) 13 točk, Švica (4) 7, VVales (5) 6, Danska (5) 5, Belorusija (5) 2 . Skupina 2 IZIDI: Albanija - Norveška 1:2, Gruzija - Grčija 1:2, Latvija -Slovenija 1:2. VRSTNI RED: Norveška (7) 16, Grčija (6) 9, Slovenija (5) in Latvija (5) 8, Gruzija (7) 4, Albanija (5) 3. Skupina 3 IZIDI: Nemčija - Moldavija 6:1. Finska - Turčija 2:4. VRSTNI RED: Nemčija (5) 12, Turčija (5) 12, Finska (5) 6, Sev. Irska (5) 5, Moldavija (6) 2. Skupina 4 DANES: Ukrajina - Andora 4:0, Francija - Rusija 2:3, Islandija - Armenija 2:0. VRSTNI RED: Ukrajina (6) 14, Islandija (6) 12, Francija (5) 11, Rusija (6) 9, Armenija (6) 4, Andora (6)0. Skupina 5 IZIDI: Poljska - Bolgarija 2:0, Anglija - Švedska 0:0. VRSTNI RED: Švedska (5) 13, Poljska (5) 9, Anglija (5) 8, Bolgarija (5) 4, Luksemburg (4) 0. Skupina 6 IZIDI: Španija - San Marino 5:0. DANES: Izrael - Avstrija. VRSTNI RED: Španija (5) 12, Avstrija (5) 10, Ciper (5) 9, Izrael (4) 7, San Marino (7) 0. Skupina 7 IZIDI: Portugalska - Slovaška np., Romunija - Madžarska 2:0, Azerbajdžan - Liechtenstein 4:0. VRSTNI RED: Romunija (6) 14, Portugalska (5) 12, Madžarska (6) 8, Slovaška (5) 8; Liechtenstein (5) 3, Azerbajdžan (6) 3. Skupina 8 IZIDI: Makedonija - Hrvaška 1:1, Irska - ZRJ preložena. VRSTNI RED: ZRJ (2) 6, Irska (3) 6, Makeodnija (4) in Hrvaška (4) 7, Malta (5) 0. Skupina 9 IZIDI: BiH - Litva 2:0, Estonija - Češka 0:2, Ferski otoki -Škotska 1:1. VRSTNI RED: Češka (6) 18, Škotska (5) 8, BiH (5) 7, Estonija (6) 7, Litva (6) 5, Ferski otoki (6) 2. domači šport Danes Nedelja, 6. junija 1999 KOŠARKA ZA PRESTOP V D LIGO 20.30 v San Giorgiu di Nogaro, športna palača: Breg - DZ 82 basket club Pordenon HOKEJ IN LINE MOŠKA Al LIGA 18.00 v Lodiju: In line Lodi - ZKB Kwins TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 na Padričah: Gaja - TC Grado NOGOMET POKAL VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 v Zavljah: Zaule Rabuiese - Primorje; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Latte Carso GORSKO KOLESARSTVO 9. DEVIN BIKE SLALOM 10.00 v Slivnem: prireja SK Devin ROLKANJE ITALIJANSKI POKAL 9.00 v Bassanu: tekma na kronometer ODBOJKA TROFEJA TRTVENETA 11.00 v Martignaccu: nastopa tudi Sloga Multin-vest INTERLIGA 10.00 v Trstu, na 1. maju; na Opčinah, v Kopru in Izoli: nastopajo ekipe do 14 let V četrtek posvet ŠZ Olympia »Pomen športa za psihično in fizično rast mladega človeka« V četrtek, 10 junija bo Športno združenje 01ympia iz Gorice priredilo okroglo mizo na temo »Pomen športa za psihično in fizično rast mladega človeka«. Posvet bo v mali dvorani Kulturnega centra »Lojze Bratuž«, Drevored XX septembra, 85, s pričetkom ob 20.30. Predavatelja bosta dr- Bernard Špacapan in trener 01ympiine članske moške odbojkarske ekipe Boris Klokočovnik. Na posvet so vabljeni vsi športni delavci. V petek, 18. junija bo SZ 01ympia imela še svoj redni občni zbor. Fabio Ruzzier gost Športela V jutrišnjem športelu na TV Koper - Capodistria ob 22.30 bo gost v studiu naš znani športnik Fabio Ruzzier. Med prispevki so tokrat bili na terenu v Gorici, kjer so se odvijale tekme finalnega dela odbojke na mivki, in prav tako so obiskali deželno tekmovanje z gorskimi kolesi v organizaciji Smučarskega kluba Devin. Na sporedu bo tudi že znana rubrika Šport pod Triglavom, ki jo vodi Rok Maver in pa igra Več sreče prihodnič. Obvestilo TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV sporoča, da se spet nadaljujejo tečaji-treningi za mladino ob sobotah od 14.30 do 16.30 na sedežu društva, Miramarski drevored 32. SZ SLOGA sklicuje redni občni zbor jutri, v ponedeljek, 7. t.m. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. t.m., ter od ponedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški tečaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. Tečaj je brezplačen! Tečaj bo potekal od 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. št. 040-211758. SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. me na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaZeljeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. St. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., H. od 5. 7. do 16. 7. in El. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike '87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. St. 040-299858. NAMIZNI TENIS / KONČNICA ZA NASLOV ŽENSKEGA PRVAKA Igralke Krasa Generali končale svojo pot V odločilni tretji polfinalni tekmi Fit Lycra zmagal s 5:1 Fit Lycra Castelgoffredo - Kras Generali 5:1 Tan - Wang 2:1 (14:21, 21:13, 21:18), Negrisoli - Katja Milič 2:0 (21:10, 21:15), Arisi - Vanja Milič 2:0 (21:13, 21:10), Negrisoli - VVang 0:2 (15:21,16:21), Tan - Vanja Milič 2:0 (21:7, 21:6), Arisi - Katja Milič 2:0 (21:15, 21:13). CASTELGOFFREDO - Na sinočnjem polfinalnem srečanju so Krasove prvoligašice izgubile tretjo, odločilno tekmo za državni naslov. Rezultat je isti (5:1), potek play-off tekme pa podoben kot je bil že na povratni tekmi, ki se je prav tako odvijala na igrišču aktualnega državnega prvaka v Castelgoffredu. Zanimanje za tekmo ni bilo veliko. Gledalcev prav gotovo manj, kot po porazu Mantovčank v Zgoniku. S stališča gostitelja je normalno, ker bo vse drlo na finalno tekmo. Ca-stellana se namreč že teden dni z vso mrzlico pripravlja naskočiti četrti zaporedni naslov, zato »gosti« kitajskega sparring partnerja držav- ne reprezentance iz vsedržavnega centra. Glede na aroganten odnos, ki ga izkazuje prvak do podprvaka, si ne moremo kaj, da ne bi dogodka, ki je izven norm prvenstvenih lig komentirali takole: Upajmo, da se igralke Fit Lycre na finalu ženske A-l lige ne bodo zmotile in društvene drese zamenjale z reprezentančnimi. Po besedah Sonje Milič so naša dekleta dobro igrala proti objektivno močnejšim nasprotnicam, posamični dvoboji pa so bili lepši kot na povratni tekmi. Z malo več sreče bi lahko VVang dosegla dve točki, predvsem tisto v prvem ringu z rojakinjo Tan Wan Ling, ki je od vseh dvobojev edini terjal dodaten tretji set. Obe članski reprezentantki Laura Nigrisoli in Alessia Arisi sta za razred boljši od Kraso-vih mlajših igralk Katje in Vanje Milič. Na njuni ravni je Krasova Kitajka VVang Xuelan, ki je to tudi potrdila v četrtem dvoboju proti Ne-grisolijevi. Po zelo ostri konkurenci v rednem delu prvenstva, ki se je letos še dodatno ojačilo z nekaterimi azijskimi igralkami iz svetovnih lestvic, so varovanke Geke Qianga zasedle četrto mesto, se po odpovedi Siracuse potem direktno uvrstile v polfinale, s porazom v tretji tekmi play-offa pa so si v končnici ženske A-l lige zagotovile 3. mesto. Kraševi fantje napredovali v B2 ligo Krasova moška postava si je z zmago nad gostujočo ekipo Cam-posampiero B (5:4) sinoči v Zgoniku zagotovila napredovanje v B-2 figo. Zenska B liga Brez boja si je Kras Activa sinoči zagotovil obstanek v ženski B ligi, ker Cardano al Čampo ni prišel na tekmo v Zgonik. (J.J.) ] TENIS / ROLAND GARROS 1 Sfeffi Graf šestič zmagala v Parizu Agassi premagal Hrbafyja PARIZ - Nemka Steffi Graf (na sliki) je zmagovalka odprtega teniškega prvenstva Francije, dragega letošnjega turnirja za grand slam. V finalu je premagala 19-letno Švicarko Martino Hingis s 4:6, 7:5 in 6:2. Za Grafovo je bilo to prvo finale enega od štirih velikih turnirjev po letu 1996, ko je dobila svoj peti Roland Garros, zato so jo gledalci na tribunah toplo sprejeli, kar pa Hingisova, ki ji v bogati zbirki lovorik manjka le še naslov iz Francije, ni športno prenesla. Med dvobojem je večkrat protestirala pri glavni sodnici, si prislužila tudi kazensko točko, po porazu pa je kar »zbežala«" v slačilnico. Na podelitev pokala se je vrnila v solzah in ob podpori svoje mame. Dvaindvajseti naslov na turnirjih za grand slam je Grafova osvojila dva tedna pred 30. rojstnim dnevom. Američan Andre Agassi je drugi finalist odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu. Agassi je v nadaljevanju v petek prekinjenega polfinala proti Slovaku Dominiku Hrbatyju zmagal s 6:4, 7:6 (8:6), 3:6, 6:4. Njegov nasprotnik v finalu bo Ukrajinec Andrej Medvedev, ki je premagal Brazilca Femanda Meligenija. Agassi je priznal, da mu je prekinitev prišla prav, saj so zaradi vlage razmere za igro postajale težje, njegovi udarci pa vse slahši. »Pravzaprav sem imel res srečo, da nismo nadaljevali. Prekiniti bi morali že 15 minut prej. Toda, kakorkoli. Le en vzrok je, da sem v Parizu: zmaga, " je po dobljenem polfinalnem dvoboju samozavestno menil Agassi, ki bi mu z morebitno zmago v Parizu uspel redek dosežek. Postal bi šele peti igralec, ki bi v karieri vsaj enkrat zmagal na vseh štirih turnirjih za grand slam - v Avstraliji, Parizu, Wim- • bledonu in New Yorku. Don Budge, Rod Laver, Fred Perry in Roy Emerson so štirje igralci, ki se lahko pohvalijo s takšnimi zmagami. Agassi je v Wimbledonu slavil leta 1992, na odprtem prvenstvu! ZDA leta 1994 in na Australian Opnu leto pozneje. V Parizu je doslej dvakrat izgubil v finalu (1990 in 1991). Njegov tekmec v letošnjem finalu Medvedev je kot 100. na lestvici ATP najslabše uvrščeni igralec, ki se je prebil v finale na Roland Garossu. Na poti v finale je neusmiljeno izločil drugega igralca sveta Američana Peta Samprasa in zmagovalca izpred dveh let, Brazilca Gustava Kuertna. NOGOMET / C2 LIGA Triestina danes proti Vis Pešam Začetek tekme na »Roccu« ob 16.30 TRST - Triestina bo danes ob 16.30 na domačem stadionu »Roc-co« igrala povratno polfinalno tekmo končnice prvenstva C2 lige proti Vis Pesaru. Tržačani so na prvi tekmi v Pesaru igrali neodločeno z 2:2, tako da bi jim danes zadostoval vsak neodločen izid. S porazom pa bi Triestina prekinila svojo nada-lajnjo pot, ki bi jo popeljala v Gl ligo. Triestinin trener Man-dorlini je dobro pripravil svoje moštvo za današnjo izredno pomembno preizkušnjo. Glede na prvo tekmo bo gotovo vnesel nekaj novosti predv- sem na sredini igrišča, saj je prav tu ekipa v Pesaru precej šepala. Skoraj gotovo bo danes nastopil Nicola Princivalli, ki naj dal moštvu tiste svežine, ki jo je ekipa pogrešala. Poleg tega je Princivalli tudi »pristen Tržačan«, kar bo gotovo vžgalo domače navijače. Teh pričakujejo v Triestini-nem taboru v velikem številu, saj bi utegnila biti njihova pomoč odločilna. Iz Pesara naj bi prišlo okoli 500 navijačev. V drugi polfinalni tekmi te skupine bosta v Riminiju igrali domača ekipa in Sandona. V prvi tekmi je zzmagala Sandona z 1:0. HOKEJ IN LINE ZKB Kvvins danes v Lodiju za 3. mesto Openska ekipa v popolni postavi V prvem povratnem kolu italijanske Al lige v hokeju in line bo Polet Kvvins danes ob 18. uri igral v Lodiju proti domači ekipi In line Lodi. Za opensko moštvo bo današnje srečanje zelo pomembno za osvojitev 3. mesta po regualrnem delu prvenstva. To bi mu omogočilo, da bi igralo v »play-offs« proti drugouvrščenemu in ne prvouvrščenemu. Današnji Poletov nasprotnik je na četrtem mestu s tremi točkami zaostanka in bo seveda dal vse od sebe, da bi zmagal in se tako približal poletov-cem na eno samo točko. Poletovi hokejisti so se za današnji nastop dobro pripravili. Na srečo ni poškodovanih igralcev, tako da bodo daens igrali v popolni postavi in bodo dali vse od sebe, da bi osvojili novi točki in si tako zagotovili 3. mesto. Njihova naloga pa bo vse prej kot lahka, saj je igrišče v Lodiju precej »neugodno« za vse nasprotnike. Je namreč dokaj temno, lesena podlaga pa precej počasna. Naj omenimo, da so poletovci na prvi tekmi zmagali s 3:1. Poligon ZSŠDI za šolo v Špetru Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo v ponedeljek v Spe-tru Ze drugič pripravilo športni poligon za otroke tamkajšnje dvojezične šole, ki je po številu učencev najste-vilčnejša v Benečiji. Po-liogn bo v zgodnjih popoldanskih urah, pripravila sta ga Gorazd Pučnik in Martin Maver, pri njegovi praktični izvedbi pa bo sodelovalo učno osebje šole. KOŠARKA / TURNIR »G. SARTI« Derbi zasluženo jadranovcem Visoko so premagali borovce in se uvrstili v polfinale Bar Raden- le na 3. mesto in bodo v torek ob 21.15 igrah za 5. mesto proti trejteuvrščene-mu iz B skupine. Če so borovci na prvih dveh tekmah tega turnirja povsem zadovoljiti, so včeraj odpovedati predvsem pri metu, tako da jadranovcem ni bilo težko takoj p°' vesti najprej z manjšo prednostjo, nato se je razlika v točkah v prvem polčasu povečala na 12 točk (24:16) in ob koncu polčasa že za 18 točk (45:27). Tudi v drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. Jadranovci so s hitrimi portinapadi in čvrsto igro po svojim košem večati prednost, tako u je le-ta znašala v 34. minuti že 28 toč razlike (69:47). Tu je bilo seveda tu tekme konec. Od jadranovcev so v glavnem vsi za dovoljivo opravili svojo nalogo, spet p^ Jadran Nuova Kreditna ska 84:59 (45:27) JADRAN: Hmeljak 25 (6:11), Valente 2, Semec 7 (3:4), Čeme 8, Rauber 13, Pregare 13 (2:4), Retini 4 (2:2), Paoletič 11 (2:3), Rogelja 2, trener Vatovec. BOR: Perčič 11 (1:2), Tomšič 2, Petti-rosso 3 (1:4), Smilovich 10 (1:4), Velin-sky 7 (3:4), Rustja, Rasman 10 (0:2),, Stokelj 7 (0:4), Krčalič 2, Simonič 6 (2:4), Lovriha 1 (1:2), Miloševič, trener Martini. SON: Jadran 21, Bor 18. PON: Stokelj (34). 3T: Hmeljak 1, Paoletič 1, Pregare 1, Rauber 1; Smilolvich 2, Stokelj 1. Včerajšnji derbi na turnirju »G. Šarfi«, ki ga prireja Don Bosco, so povsem zasluženo osvojili bolj izkušeni jadranovci, ki so si z visoko zmago v skupim prislužili 2. mesto v A skupini in s tem tudi uvrstitev v polfinale, v katerem bodo igrati v četrtek ob 21.15 proti prvouvrščenemu iz skupine A. Borovci, ki so zanesljivo premagati Barcolano in nato le s točko izgubiti proti Servolani, so se po sinočnjem visokem porazu uvrstiti se je odlikoval po zvrhani meri pozrtv valnosti Marko Hmeljak, ki je bil s točkami tudi najboljši strelec srečanU Borov trener Martini pa z učiuk svojih fantov ni bil zadovoljen, se z a z igro v obrambi, (bi) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ^JURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. V foyerju gledališča Rossetti nastopa do 10. junija ob 19.00 Marcela Serli. Stalno gledališče La Contrada Danes, 6. junija ob 18.00 in 21.00 bo v postni palači na Trgu V. Veneto 1, gledališče La Contrada podalo delo Itala Sveva »Terzetto spezza-to«. Režija E. Vitas. GORICA Kulturni dom V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija veCer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«. V četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Previevv«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja. Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev šole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana. _____________SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve 7., 8. in od 16. do 19. junija vedno ob 20. uri. 9., 10., 11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri, Dario Fo, »Burkaški misterij«. V soboto, 12. junija ob 20.00 Boštjan Tadel,»Policija, d. d.« kSBjAkm (S1 ___FURLANIJA-JUIIJSKA KRAJINA TRSI Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 6. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi Gabor Oetvos. V petek, 11. junija ob 20.30 in v nedeljo, 13. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi VVolfgang Božic. V torek, 15. in v sredo, 16. junija ob 20.30 v okviru pomladanske simfonične sezone, nastopa violinist Stefan Milenkovich. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 7. junija, ob 20.30 bo v sklopu »Poletnih koncertov« na sporedu recital pianista Gianluce Luisi. V ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v okviru poletjih koncertov, nastopata pianista Olha Chipak in 01eksiy Kushnir. Evangeličanska cerkev (Trg Panfili) V sredo, 9. junija ob 20.30 bo »Koncert za Glasbeno matico«. Konservatorij »G. Tartini« Jutri, 7. junija ob 20.30 zaključni nastop nekaterih gojencev. SALEŽ Budinova domačija št. 32 V sredo, 9. junija ob 21.00 koncert okteta Odmevi. Umetniški vodja Rado Milič. V primeru slabega vremena bo koncert v društveni dvorani v Saležu. DOLINA Junijski večeri na K’luži V petek, 11. junija ob 21. uri koncert Tria Kras -večer pristne istrske ljudske glasbe. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik. MILJE Trg Marconi V torek, 8. junija ob 21.00 nastopa Orkester Gio-cosa Furlanije - Julijske krajine. Dirigent Severine Zannerini. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V torek, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop uCencev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »Najmlajsi učenci pojejo, plešejo in igrajo«. V soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski natečaj« v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane. _____________SLOVENIJA_________________ KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V petek, 11. junija ob 20.00 bo iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška drugi koncert. Juan Vasle, basbariton, Leon Engelman, klavir. Cerkev na Kostanjevici V torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi. VOGRSKO Dvorec Vogrsko V nedeljo, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske klape Adrion iz Makarske. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit. Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra Ilijča Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Opera balet V četrtek, 10. junija ob 20. uri Leo Delibes »Co-pelia na Montmartru«. 15. MEDNARODNI FESTIVAL »DRUGA GODBA ’99« - Ljubljana Križanke, ponedeljek, 7. junij ob 21.00 DUMA LEVANTINA (Slovenija) EMIL ZRUHAN (Izrael) Križanke, torek, 8. junij ob 21.00 SUSANA BAČA (Peru) ASERE & TOTO LA MOMPOSINA (Kuba, Kolumbija) Križanke, sreda 9. junij ob 17.00 THE DOLLIS DEEP PANS (VB), program za otroke. Ob 21.00 VVALDEMAR BASTOS & GRUPO (Angola) BUSI MHLONGO (Južnoafriška republika) Klub K4, sreda 9. junij ob 24.00 ELLIOT SHARP & LE QUAN NINH (ZDA, Vietnam/Francija) Slovenska kinoteka, Četrtek 10. junij ob 19.00 d-day: dan za dokumentarec dva dokumentarna glasbena filma: BAKA; LAGRIMAS NEGRAS RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE 'JURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI V XII dvorani Miramarskega gradu razstava ki-Pov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18-00. Razstava bo odprta do 30. maja. bivših konjušnicah miramarskega gradu bo ho 30. junija odprta razstava Exils češkega foto-§rafa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak han, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. ^firamarski park in muzej sta odprta od pone-heljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah Podaljšek od 21.00 do 24.00. kostna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-Prto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-hčete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto °h 9.00 do 13.00. ^lazej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta ''ključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. 0 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljud-skem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: "G Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Raz-stava bo na ogled še danes, 6. junija z urnikom °h 10. do 13. in od 16. do 19. ure. ^razstavnih prostorih Turistične in letovisčar-S e ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) je na ogled raz-stava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo oprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do Petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13- ure. Galerija Torbandena (Ul. Tor Bandena 1): Ustavlja Gonzalo Gonzalez. Na ogled no-VeJSa dela. jupanjePuntin Artecontemporanea: do 23. ju- p |a je na ogled razstava kalifornijskega avtorja perona Slocuma. ^elezniska postaja - Club Eurostar: do 19. ju- sj . razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo Urg rn°80Ce ogledati vsak dan od 10. do 17. p p ' to profesorji klasične vzporednice liceja 5q jreSeren vabijo na »Zgodovinsko razstavo ob etnici slovenske klasične gimnazije v Tr- stu«. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: 6., 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA________________ IZOLA Galerija Insula: do 11. junija na ogled razstava z naslovom Ars foroiulana na kateri razstavljajo likovniki iz galerije Centro friulano arti plasti- che iz Vidma. Drugi del razstave je na ogled v Palači Gravisi v Kopru. Odprto: od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. KOMEN Stara šola: na ogled je razstava barvnih fotografij Boštjana Budihne, pod naslovom »Brez naslova«. Razstava odprta se danes, 6. junija. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razsta- va skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. a RAI3 Mk slovenski program Zs Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 20.55 Lupo Alberto: Kurji dnevnik TV dnevnik Športna tribuna Med dvema ognjema ® RAI 1 6.30 6.40 7.30 8.00 8.30 9.10 9.40 12.20 13.30 14.00 15.40 18.00 18.10 18.30 19.05 19.50 20.00 20.35 20.45 22.30 22.35 23.25 0.00 0.20 Euronews. Nan.: Star Trek - Voyager Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello zecchino, vmes Topo Gi-gio in risanke Glasbena oddaja: Una testa nel cuore MaSa Angelus in papežev blagoslov Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave Dnevnik Variete: Varieta (pregled varietejev od leta ’54 do ’98,1. del) Film: Superman (fant., ZDA 78, r. R. Donner, i. Marlon Brando, Gene Hackman, C. Reeve) Dnevnik Variete: Varieta (2. del) Šport: 90. minuta Aktualna odd.: In sella -Parotti International Vremenska napoved Dnevnik Šport Film: Ferie d’ agosto (kom., It. ’96, i. Silvio Orlando, Sabrina Ferilli) Dnevnik Aktualna oddaja: Fron-tiere (vodi Lamberto Sposini) Dokumenti: nedelja v Sydneyu Dnevnik, pregled tiska, vremenska napoved Pavarotti International RAI 2 Aktualno: 7 minus 7 Variete za najmlajse: Go cart, vmes risanke 9.00,13.00 Dnevnik Film: La nipote Sabella (kom., It. ’58) Variete: Nedeljski Disney Motociklizem: VN Italije Variete: Ventanni Dnevnik TG2 Motorji, vreme Motociklizem: VN Italije Film: Un amore una vita (kom., ZDA ’88, i. J. Lange, D. Quaid, T. Hutton) Film: Figaro qua... Figaro la (kom., It. ’50, i. Toto) »1 Tg2 Dosje »j Vremenska napoved #1 Šport: Domenica sprint t|MI Risanke Dnevnik Tg2 TV film: Ossessione fata-le - Malicious (thriller, ZDA ’95, r. I. Corson, i. M. Ringvvald, P. McGaw) Športna nedelja Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Film: 11 dubbio degli dei (kom., ZDA ’87) Aktualna odd.: LavOra 4k RAI 3 6.00 8.50 9.15 10.00 11.15 12,00 12.25 13.25 14.00 14.30 18.55 20.00 20.15 20.30 20.45 Aktualno: Fuori orario Koncert: Opera Dok.: Geo magazine Šport: Giromattina T3 Evropa Aktualno: TeleCamere Motociklizem: VN Italije Aktualno: Okkupati Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Kolesarska dirka po Italiji, 17.05 Proces etapi Vreme, dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Aktualno: TisoC in ena Italija Variete: Blob Film: Posse - La leggen-da di Jessie Lee (vestrn, ZDA ’93, r.-i. M. Van Peebles, S. Baldwin) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ragazzi del ’99 Šport: Giro notte T3, pregled tiska, Meteo TeleCamere Fuori orario, filma: Mala-carne (dram., It. ’46), La terra trema (’48) §8 RETE 4 ITAUA 1 M Nan.: Un volto, due don- M Pregled tiska Sl Nedeljski koncert M Aktualno: La domenica iiiTa La domenica del villag-gio Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Mekverde Dnevnik Tg4 Film: La collera di Dio (pust:, ZDA 72, i. R. Mit-chum, R. Hayworth) Film: Seminole (vestern, ZDA ’53, i. R. Hudson) Nan.: EZ Streets Dnevnik Film: Conan il distruttore (pust., ’83, i. A. Schwar-zenegger, G. Jones) Film: Lola (dram., Sp. ’85, r. B. Luna, i. A. Molina) Pregled tiska @ CANALE 5 11.30 12.30 13.30 14.00 16.10 18.00 18.55 20.35 22.40 0.30 6.00 8.00 9.00 9.45 10.15 12.00 13.00 13.30 16.00 18.00 20.00 20.30 22.50 23.50 0.20 0.50 3.00 4.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Happy Days TV film: Le mie guardie del corpo (kom., ZDA '95, i. Bj;adley Pierce, Melora Harding) " Nan.: Robinsonovi -Uganka - Dobrodošla, Denise! (i. Bill Cosby) Dnevnik Film: Terremoto (dram., ZDA 74, i. Charlton he-ston, Ava Gardner) Film: AH’ inseguimento della pietra verde (pust, ZDA ’84, r. Robert Ze-meckis, i. Michael Douglas) Variete: La sai o non la sai? (vita Gerry Scotti in Natalia Estrada) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Le faremo sapere (vodi Mara Venier) Dnevnik - Volitve Aktualno: Parlamente in Nočni dnevnik Film: Le cinque vite di Hector (fant., ZDA ’94, i. Robin VVilliams, John Turturro) Nanizanka: Hill Street noč in dan NoCni dnevnik 6.30 7.00 10.20 11.00 11.30 11.55 12.25 13.00 14.00 16.00 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 22.30 23.00 1.00 1.10 1.45 3.10 Nan.: Nel tunnel dei miste-ri con Nancy Drew e gli Hardy Boys Variete za najmlajse, vmes risanke Aktualno: Ciak junior Šport: Rally in racing Nan.: Mr. Cooper Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio Glasba: Super Nan.: Melrose Plače (i. H. Locklear, C. Thorne-Smith, D. Zuniga) Nan.: Detective Extralar-ge (i. Bud Spencer, Philip M. Thomas) Dokumenti: Ushuala Odprti studio Risanke Variete: Benny Hill Show Nan.: X-Files - Kralj dežja (i. David Duchovny, Gillian Anderson) Aktualno: Moby’s Film: La gatta e la volpe (kom., ZDA ’91, i. Jack Nicholson, Ellen Barkin) Evropske volitve Šport studio TV film: Apollo 11 (dram., ZDA ’96, i. D. Li-pseomb, C. Argenziano) Nan.: Voci nella notte # TELE 4 Zdravje Tržaška popevka Film: Piccole donne Automobilissima Nedeljski šport Nan.: Get Smart Film: Per soldi e per ma- gia Film: Inganno criminale (#) MONTECARLO 12.45 8.30 13.00 13.30 14.00 16.00 18.00 20.30 20.40 0.00 18.45, 20.40. 22.40. 1.50 dnevnik Nan.: Club Havraii Šport: TMC Motori Aktualno: Blu & Blu Film, ki ste ga vi izbrali Film: Rapina al Computer Nan.: Airvrolf Športna oddaja Film: II re del vento (pust., VB ’89, i. R. Harris) Film: La'pulce nell’ črec-chio (kom., ZDA ’68) 6r Slovenija 1 Slovenija 2 Napovedniki Vremenska panorama Živ žav: Živahni svet iz TV prodaja zgodb R. Scarryja, 8.20 Videoring z Natalijo Zelodko, 8.55 Babar, 9.15 Nad.: Ples na glasbo časa - Telerime, 9.20 Telerime, Film (VB, 3. del) 9.25 Pika Nogavička Cik cak Ozare Nan.: Murphy Brovm - Gr- MaSa menje na kegljišču Dok.: Podvodni razisko- Pripravljeni, oddaja o valeč slovenski vojski Obzorja duha Motociklizem: VN Italije Ljudje in zemlja Finale pokala R’n’R Poročila, vreme, Šport Šport Vremenska panorama Motociklizem: VN Italije 4x4, oddaja o ljudeh in Tenis: Grand Siam, finale živalih Odbojka: Slovenija - BIH TV genij, 14.50 Rolada (EP, moški) TV poper Kolesarska dirka po Ita- Jožetu Privsku v spomin liji - Konec Po domače Videoring s Sergejo Obzornik, vreme, Šport Nad.: Ščuke pa ni... - Dia- Alpe-Donava-Jadran logi (T. Partljič, 2.) Življenje slovenskih vasi: Dok.: Stoletje ljudstva Prem Šport v nedeljo Risanka, 19.20 Loto Film: Adam in Eva (Por- TV Dnevnik, vreme, šport tugalska) Zoom Večerni gost: Sonja Porle Poročila, vreme, šport Resna glasba # t Koper Življenje slovenskih vasi Jožetu privsku v spomin Euronews Risanke TV PRIMORKA Nogomet: Latvija - Slovenija (kvalif. za EP) Odmev ■ Program v slovenskem je- m 16.00 Videostrani ziku: TV Poper 324 snemamo potop Minute za Parada humorja (2. del) TV dnevnik, šport Videostrani Risanke, 20.00 Vesolje Program za otroke: Risanka je..., 20.30 Istra in... Videostrani Tenis: Grand Siam Ro- Resnice o vinu: En land Garros, finale (M) hribček, 1. del Vsedanes - TV dnevnik Glasbeni labirint Športni dnevnik Adrenalin za vsak dan: Potovanje po Nemčiji ■ M'W Bobri Koncert: Tartini Quartet Koncert Alfija Nipiča Vsedanes - TV dnevnik OVEN 21. 3. - 20. 4.: Poskušajte organizirati^ svoje vsakdanje dejavnosti cim bolj ekonomično, da vam ne bo treba nenehno tekati za Časom. Poklical vas bo stari prijatelj, odzovite se in obiščite ga. BIK 21. 4. - 20. 5.: Uspelo vam bo narediti, kar ste si naložili in to v načrtovanem času, kar je lep uspeh. Da boste na delovnem mestu uspešni, gre v veliki meri pripisati vaši ljubezni do dela. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Zadnje čase ste bili zelo občutljivi. Vsaka malenkost vas je spravila s tira. Toda ker se vam je povečala samozavest, se vam obetajo bolj mirni in bolj ustvarjalni časi. RAK 22. 6. - 22. 7.: Primanjkuje vam odločnosti in potrpežljivosti, da bi uresničili skrite načrte. Ce se malo počakate, se bodo možnosti za uspeh povečale. Razčistiti morate čustvene težave. "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Neskončna zgodba (M. Ende, r. M. Peterlin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drama: vera Verk (F. Tomizza, prevod L. Rehar); 15.05 Z naših prireditev; 16.15 Z naših prireditev(2. del); 17.00 Poročila, nato Potpuri; 17.30 Šport in glasba; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.15 Radijska kronika; 8,30 Jutranjik; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?! (humori- stična odd.; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00-22.00 Večer več-nozelenih (I. Fulanič); 22.30-0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb,-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.,-20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7,00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Razvedrilna oddaja; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z J, Ropretom; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet; 16.05 Popevki tedna; 18,00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00, 13.00,14.00, 18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in soHstii; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz komornih opusov; 22.05 Literarni portret: 22.30 -Orgelska glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, KoroSkai-Guten Mor-gen, Kčrnten- Duhovna misel (H. Lampich-ler); 18.00-18.30 Glasbena oddaja; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. LEV 23. 7. - 23. 8.: Naravni ritem življenja prinese odbobja, ko potrebujemo dodaten počitek. Privoščite si toliko spanja, kolikor ga rabite. Pogosto vam bodo misli uhajale k partnerju, saj boste čutili spremembo. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Čeprav je temelj vsakega napredka kritičnost in iskrenost, vi pogosto pretiravate v tej smeri. S svojimi ostrimi pripombami boste zopet ustvarili napeto razpoloženje. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Čeprav se je vase počutje izboljšalo, bodite pozorni na svoje zdravje. Vsako težavo je najlažje odpraviti, ko se pokaže. Sicer vam energije v tem tednu ne bo primanjkovalo. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Bolj kot boste razmišljali o svojem odnosu do ljudi, ki so vam najbližji, več težav boste videli v njih. Marsikatera bo tudi namišljena, zato je bolje, da ne takoj ukrepate. J? STRELEC 23.11.-21. 12.: Na žalost imate preveč načrtov, a premalo časa in možnosti, da M vse uresničili. Morali se boste nekoliko bolj poglobiti va se in ugotoviti, kaj bi bilo najbolj pametno storiti. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Sprememb, ki s* jih uvedli v svoje življenje, ni več mogoče kar t"10 pozabiti. Sedaj morate vztrajati in kmalu boste vi e* li, ali ste se odločili prav. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Dolgo ste čakali nat* razpored planetov. Prinaša vam veliko lepega, Pre sem pa dovolj energije za uresničevanje vseh tas idej, s katerimi boste presenečali svojo okolico. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Čeprav niste v najboljši pa lahko v prihajajočem tednu veliko naredite-vsakem koraku vas bo spremljala intuicija m boste poslušali, se boste vedno znašli. A RAI 3 slovenski program 2a Trst. na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Miki Makin Črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.40 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 15.30 16.00 17.50 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.50 22.40 22.45 23.25 0.15 Euronevre Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Sarahsara (kom., It. ’94, r. Renzo Martinelli, i. Kim Engelbrecht, Giu-lio Brogi) Dnevnik Aktualno: Izbor razvedrilne oddaje La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik, 13.,55 gospodarstvo Film: Mamma mia che impressione! (kom.. It. ’51, i. A. Sordi) Aktualna odd.: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, mladinski dnevnik GT ragazzi in nan. Časa Sol-letico Danes v parlamentu Dnevnik Na.: Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Film: Flipper (pust., ZDA ’96, r. Alan Shapi-ro, i. Paul Hogan, Elijah Wood, Chelsea Field) Dnevnik Aktualno: Evropske volitve - Tiskovne konference Nan.: Primer za Schvvar-za Nočni dnevnik, pregled tiska, vreme RAI 2 Aktualno: 7 minus 7 Nan.: I ragazzi del muret-to Jutranji Go cart Rubrika o protestantizmu bsb Nanizanka Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Char-lie Dnevnikl3.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Marshall, 16.00 Law & Order Poročila Nan.: Ai confini deli’ Arizona, vmes (17.30) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, Šport Sereno variabile Nan.: Sehtinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: ER - Medici in pri-ma linea (i. A. Edvvards) Glasba: Pop večer Dnevnik, v parlamentu Film: Empoli 1921 - Film in rosso e nero (dram., It. ’94, r. E. Marzocchini) RAI 3 6.00 8.30 10.00 11.15 12.00 13.30 14.00 14.50 15.00 15.50 17.00 18.00 18.05 19.00 20.00 20.25 20.50 22.40 23.05 0.10 0.40 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma Film: La fortuna viene dal cielo (kom., ’42) Nan.: Schvvarzvaldska klinika, vmes Meteo Dnevnik, Šport, 12.30 Pravljice in risanke, nato deželne odd. o volitvah Aktualno: Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, 16.45 T3 Neapolis Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole Dok.: Velika zgodovina -Državljanska vojna Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu Nan.: neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska S5 RETE 4 ITAUA 1 IT Slovenija 1 |r Slovenija 2 6.00 8.25 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 0.45 1.05 Dokumenti, 6.30 nad.: yn volto due donne Pregled, tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Le folli notti del dottor Jerryll (kom., ZDA '63, i. J. Levvis) Kviz: OK, il prezzo e giu-std Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Variete: Bravo bravissi-mo Film: F.T.VV. - Fuck the World (dram., ZDA ’94, i. M. Rourke, L. Singer) Pregled tiska Variete: Ric in Gian S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.20 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Vivere bene v kuhinji Nan.: Hiša Vianello - Ven z resnico! Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo, Mandy Patinkin, A. Arkin) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Izbor oddaje Stri-scia la notizia Film: Camare da letto (kom., It. ’97, r. Simona Izzo, i. Ricky Tognazzi, M. Grazia Cucinotta) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.15) aktualna odd. Elettorando NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Ocean Girl Vremenska panorama Otroški variete, vmes na- Napovedniki nizanke in risanke TV prodaja Nan.: Mac Gyver Tedenski izbor: Oddaja Film: Una donna in «cre- za otroke, 9.45 Rdeči gra- scendo» (fant., ZDA ’93, fit, 10.20 dok. National i. Daryl Hannah, Daniel Geographic - Raziskova- Baldvvin) lec, 11.10 Na vrtu, 11.35 Odprti studio, 12.25 dok. Svet Čudes (Av- Šport, 12.50 Fatti e mi- strak), 12.00 Alpe-Dona- sfatti va-Jadran, 12.30 Utrip, Nan.: V osmih pod isto 12.45 Zrcalo tedna streho Poročila, vreme, šport Risanke Film: Annie (ZDA) Variete: Colpo di fulmi- Polnočni klub ne, 15.00 Fuego! Dober dan, Koroška Nan.: Gli amid del cuore Radovedni TaCek (i. Helene Rolles) Nanizanka: Pika Noga- Variete za najmlajše Bim vička Bum Bam, risanke Obzornik, vreme, šport Nan.: Baywatch Recept za zdravo Odprti studio, vreme, življenje 18.55 Šport studio Žrebanje 3X3 plus 6 Nan.: Družina tretjega ti- Risanka pa, 19.30 Pappa e ciccia TV dnevnik, vreme, šport Glasb, odd.: Sarabanda Nan.: Gozdarska hisa Film: Dre d - La Ihgge so- Falkenau - Pobegli med- no io (fant., ZDA ’95, r. ved (Nemčija, 1. epizoda) D. Cannon, i. S. Stallone, Dokumentarec meseca: A. Assante) Nebotičnik (Tugo Štiglic) Nan.: Millenium (i. Lan- Odmevi, univerzitetni ce Henriksen) razgledi, kultura, vreme Glasba: Tribe generation šport Odprti studio, Šport Kontrapunkt, omizje o Gymmy, svet fitnessa kulturi Poročila Recept za zdravo # TELE 4 življenje 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi mi Vendetta di una donna Triestina-Vis Pesaro S! West Sidfe Medical g] Detective per amore Šport; Triestina play off Marco Polo Express Film TV PRIMORKA (#) MONTECARLO , 15.30 Videostrani Resnica o vinu 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- Glasbeni labirint nik Adrenalin za vsak dan: Film: Quando torna pri- Bobri mavera (kom., ZDA ’49) Koncert Alfija Nipiča Nan.: Quincy, 13.05 11 Videostrani Santo Program za otroke: Ri- Film: La pulce nell’ orec- sanka chio (kom., ZDA ’68) Videostrani Film: I figli della gloria Dnevnik, vreme, iz tiska Film: Pierino torna a Za zdravje srca in ožilja: scuola (kom.. It. ’9Q) športni ponedeljek Film: Una questione d’ Dolina adrenalina: Bovec onore (dram., It. ’65) Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 9.55 11.55 12.20 12.45 12.50 13.40 14.30 15.00 17.30 18.05 19.00 20.00 21.00 22.30 23.00 0.25 2.25 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor Sobotna noC: Baaba Maal, posnetek koncerta Jazz Heores, dokumentarec Nadaljevanka: Otok Jer-sey (VB, 10. del) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 15. ep.) Danes in nikoli vec? Morski konjiček Dok. serija: Z Michaelom Palinom okoli oceana Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 4. del) TV prodaja Kinoteka Film: Samo angeli.imajo krila (ZDA 1939, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Jean Arthur, Rita Hayworth) Po Sloveniji . Nadaljevanka: Sestre (ZDA, 20. del) Štafeta mladosti Gospodarska panorama: Bobu bob Studio City Humoristična serija: Leteči cirkus Montya Pythona Brane Rončel izza odra Film: Samo angeli imajo krila (pon.) Koper Euronevvs Risanke Koncert: Tartini Quartet Vesolje je Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenski magazin Evropski kulturni magazin: Aliča Osebnosti našega Časa Vsedanes - TV dnevnik Euronews Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika „ Športna mreža "N Radio Trst A 7 00-13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17'00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-j^ka; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; °;50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepe-uh); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Kon-Cert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na Piadnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 Primorska Poje: Oktet Vrtnica; 13.20 Glasba; 13.30 ^etijski tednik; 14.00 Deželna kronika; '4:10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri; 15.30 si ijudje vse vedo (I. Peterlin); 17.00 Kultur-kronika, nato Mi in glasba: Slovenski sk-cdatelji; 18.00 Znanstveno raziskovanje: M. ^99 Molek; 18.20 Priljubljene melodije; l9-20 Napovednik. Radio Opčine ^30' 12.30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 10- 17,10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-®JQ; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); •30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) COO-9,00 Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Radij-inankronika; 7.00 Jutranjik; 8.30 Poročila; CJJ0 Na rešetu (tel. 066/400450 za KP, sti- (o za NG; 11.00 Pregled športnih ve-v' l2'30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Razvedril- na odd.: Daj, povej: vse o avtomobilih in motornih kolesih; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamentarnih hodnikov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Mladinska odd.: Bla bla radio; 20.00 Modri abonma. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 10.30 Za brezposelne; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in Osmrtnice 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ- na odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17-30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo,'drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30. Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13:05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) J Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad-, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it _ Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAH DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI Nedelja, 6. junija 1999 XI. SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA e 6