8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA p.P. 126 66001 KOPER IIVI ASKl DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 grupo« Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 153 (9461) TRST, torek, 5. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na aiklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je uskal v nskarnj »Doberdob, uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKLEPI SINOČNJEGA SESTANKA TAJNIKOV STRANK USTAVNEGA LOKA 12. julija začetek parlamentarne razprave o programskem sporazumu Predsedniki parlamentarnih skupin bodo sestavili besedilo resolucije Sinovi je tajnik KD Zaccagnini obvestil Andreottija o sklepih sestanka *■' Pa pravi, da je «v nasprotju z aiboij osnovno logiko*. Za repu-'kance pa obstaja nevarnost, da ne bo rešil osnovnih go-Podarsk.ih vprašanj, medtem ko oeralci izjavljajo, da se s pro- * at*Jskim sporazumom izoblikuje Zgodovinski kompromis*, da pa , ce tega ni hotel povedati in si a to vzeti odgovornost. Načelnik komunistične poslanska ‘ |,uP'ne Natta je po sestanku izja- • da bo' razprava v parlamentu 'menila prvi korak na poti uresni-ev programa na osnovi obvezno- re' Vie^1. Podpisnikov. Očitno je to-1. da je komunistična partija naj-7a,dovoljna z doseženim pro-S antskim sporazumom, tako zaradi ”e®ovega političnega pomena, kot aradi vsebine, ki lahko omogoči spremembo na boljše italijanskega zavoženega gospodarstva. ta' o!° pret^ današnjim sestankom a,mikov strank in predsednikov par-i m®ntarnih skupin ustavnega loka zm .ai0'cr^danska desnica skušala anjšati pomen dogovorjenih spo-Predsednik senatne sku-D Bartolomai je bil zelo po-m:cen do komuniskone partije, slu j0ve iz.iave so -bile v popolnem adu s Fanfanijevim stališčem na stvji seP demokrščanskega vod Bartolomei se je v izjavah ‘‘^al predvsem na nedeljski go-t,,1'- ' ^a je imel Berlinguer v Po-nz>. kjer je izjavil da je «vsebina ‘'gramskega sporazuma resna in stvania 'n bi bilo največje jambi k'-, ■ b° sporazum uresničen, da bi k i ‘zr°den v izvajanje vladi, ki Pila obenem tudi izraz strank, ki C* sP°razum sestavile ii odobrile*. Pp.i- resne in stvarne ugotovitve . mnguerja j. Bartolomei potegnil svoje ma[jle izraze iz »hladne voj-1Up’i °čital Kpt «da jo podrejena oskvi* in podobno. Drugi voditelji Pa hočejo dokazati, da je treba oseženi sporazum tolmačiti izključil* 7a. demokrščansko zmago, kot jo izjavil Moro v Bariju. Zato ni t °g°de razumeti, da se Bartolomei ko razburja in zahteva, da je tre-a preprečiti izvajanje tistega dela n,f*0|azuma. ki se nanaša na pristoj-sW °eželnih uprav. Iz vsega tega i °a *ziave Bartolomeia niso bi-ri«., • e sam° Zat°. da bi pomirile smco, k; glasuje za krščansko de-K racijo, temveč -red v sem zato, i® že sedaj načeli vprašanje bo- • ki naj bi ga krščanska demokrata vodila, ko bo treba izvajati do- varjene programske točke. O tem • govoril v nedeljo v Poten z i tudi Pningucr, toda v drugem smislu, Pokrajinski kongres PSI v Trstu, petnajsti po vrsti, se je zaključil z odobritvijo programskega dokumen ta, ki v duhu povezovanja soglas no potrjenih smernic «leve alternative* in njenega ustvarjanja s prehodnim obdobjem «zasilnega spo razumevanja* za izhod Iz' krize o-predelju.je naloge in stališča tržaških socialistov do položaja v Trstu in glavnih vprašanj današnjega dne. Dokument podrobno obravnava posamezna vprašanja. Uvodoma poudarja, da tržaški socialisti podpirajo sklep o oblikovanju napredne pokrajinske uprave s sodelova njem manjših laičnih sil, kar omogoča demokratičnim silam, da se v ugodnejših pogojih spoprimejo s «patološkimi izrazi municipalizma in kvnlunkvizma*. ki jih predstavlja oblikovanje «mestnih list*. Prav te težnje pa zaskrbijajo socialiste, ker zavirajo možnosti za da bo treba «sprožiti kampanjo o obveščanju in mobilizaciji državljanov, da bodo seznanjeni z vsebino sporazumov, ki predstavljajo važen trenutek za italijansko politično življenje* in prepreči, da bi pomen teh dogovorov izmaličili. CANDIDA CURZI RIM, 4. — Kljub ugodnim podatkom plačilne in trgovinske bilance v zadnjih mesecih, čeprav še vedno beležijo primanjkljaj, je primanj- RlM, 4. — Tajniki strank ustavnega loka so Imeli danes skupno s Predsedniki parlamentarnih skupin žc tretji skupni sestanek v zadnjem mesecu. To kar se je še pred šestimi meseci zdelo nemogoče, je danes imstal »vsakodnevni običaj*. Na današnjem sestanku, ki se je zučel ma- 0 9re(l 18. uro, so pooblastili tajnika KD Zaccagninija, da obrazloži Predsedniku vlade Andreottiju vsebino točk doseženega programskega sporazuma in predsednike parlamentarnih skupin, da sestavijo besedilo resolucije, ki bo predložena parlamentu. Na sestanku so predstavniki st|ank zagotovili, da bodo prispevali k uresničitvi dogovorjenih sporazumov. V zadnjem mesecu torej so italijanske napredne in demokratične stranke napravile velik korak na-Prej in se dogovorile o skupnem sodelovanju tako pri sestavi kot pri *zvajanju novega programa. Demo- 1 stjani pravijo, da je temu kriv obstoječi položaj in da ne bodo napravili niti »koraka naprej* od doseženih sporazumov. Komunisti pa “ogovarjajo, da je dogovor med demokratičnimi silami naravna posledica podpore ljudstva, ki ga uživa N’1 in dodajajo, da je to važen "»rak na poti sestave vlade, v kate-r! bodo zastopane vse demokratične ic- Ostale stranke, skupno s so-c*alisti, pa z nezaupanjem gledajo Ja začetek stvarnega dialoga med dvema velikima strankama, hkrati Pa priznavajo, da po lanskem 20. jdmju ni bilo druge poti. .Tajniki in načelniki parlamentar-nih skupin strank, ki posredno ali Neposredno podpirajo sedanjo An . eottijevo vlado, so nocoj odobrili Popisali dosežene sporazume na daljših pogajanjih (sestanka se ni udeležil liberalec Zanone, ker nje-Sova stranka še ni dokončno razči-Stua svojega odnosa do programskega sporazuma). Socialistični tajnik Craxi je po sestanku izjavil da so danes samo formalno potrdili že dosežen programski sporazum. . nocoj se je demokrščanski ajnik Zaccagnini sestal s predsed Pikom vlade Andreottijem, obenem Pa se je zvedelo, da se bo ra?.pra-Va v parlamentu o programskem sporazumu začela 12. .julija. Ne •dede na izjave demokrščanskih voditeljev, da doseženi sporazumi Pe bodo spremenili politične linije krščanske demokracije in da z nji-*Pi ni bila sestavljena nova vlad Pa ali parlamentarna večina, obstaja dejstvo, da je prišlo sedaj do Programske večine in bo zelo zanimivo videti, kako se bo krščanska demokracija ravnala ko bo treba žaeeti izvajati sprejete programske .. e- Za socialističnega tajnika Cra-ima ta dogovor «sončne in enene* strani, socialdemokrat Pre- PISMO PREDSTAVNIKOV KPI, PSI, SKGZ, SSk, SSO IN BENEŠKIH KULTURNIH DRUŠTEV kljaj uvoza živil v letošnjih prvih mesecih večji, kot je bil lani v enakem obdobju. Poleg uvoza nafte, uvoz živil najbolj bremeni tako primanjkljaj trgovinske kot plačilne bilance. Od januarja do konca maja je primanjkljaj uvoza živil dosegel 1807,2 milijarde lir ali 352,5 milijarde več, kot je znašal v enakem obdobju lani. Vrednost uvoženih ži vil v prvih petih mesecih letos je znašala 2727,4 milijarde lir, ali 23 od sto več kot lani, vrednost izvoza živil pa je znašala 920,2 milijarde, ali 21 od sto več. Sestavljena nova španska vlada MADRID, 4. — Adolfo Suares Gonzales je danes sestavil svojo drugo vlado po smrti diktatorja Franca. Vlada, ki šteje s predsedni kom in štirimi podpredsedniki 21 članov, je izraz sredinsko desničar skih španskih sil, ki so nastopile nr volitvah pod imenom »Zveza demo kratičnega centra*. Zato so tudi v vladi, poleg nekaterih dosedanjih ministrov, predstavniki vseh skupin, ki sestavljajo omenjeno zvezo. Med ministri so tudi nekateri tehnokrati, ki so zasedli predvsem gospodarska in socialna ministrstva. Politični opazovalci v Madridu o-značujejo novo vlado za «desno sredinsko*, ki pa rima v svojih vrstah tudi nekaj levo usmerjenih neodvisnih tehnikov*. Za sedaj glavne stranke španske levice niso hotele dati nobene izjave o sestavi nove vlade, dokler se ne seznanijo z vladno programsko izjavo. Podobno stališče je zavzela tudi desničarska skupina »Ljudska zveza*. Slovenski predstavniki med tiskovno konferenco ZAKLJUČNI DOKUMENT 15. POKRAJINSKEGA KONGRESA TRŽAŠKE PSI Za korektno uresničevanje osimskih sporazumov in globalno zaščito slovenskega prebivalstva Poudarek tudi na strategiji leve alternative in trenutni nujnosti zasilnega sporazumevanja - Podpora sklepom CK PSI o programskem sporazumu v Rimu reševanje perečih gospodarskih m družbenih vprašanj Trsta, kjer je v zadnjih letih opazno upadanje zaposlenosti, produkcije in celo trgovinskih dejavnosti, medtem ko postaja Trst eno izmed najdražjih mesi; v Italiji. To pripisujejo socialisti pomanjkanju resnega gospodarskega načrtovanja, ki bi se moralo okrepiti predvsem s kakovostno obnovo nosilne veje tržaškega razvoja — luko, pomorstvo, ladjedelništvo in (ob korektnem uresničevanju) gospodarske pobude osimskega sporazuma. Dokument PSI se nato dalj časa zadržuje ob rezultatih druge tržaške gospodarske konference, ki so jo socialisti predlagali še za časa levosredinskih uprav, uresničena pa je bila šele na pobudo napredne pokrajinske uprave. PSI se zavzema za povezovanje Trsta s Podonavjem, podpira boj delavcev za krepitev zaposlovanja v industriji tudi s pomočjo indu sirijskega preusmerjanja. Nadalje sc PSI zavzema za okrepitev posredniške vloge »odprtih vrat no Vzhod*, ki jih tržaška luka predstavlja v okviru zvez onkraj Sueškega prekopa. Po helsinški in beograjskih konferenci se krepijo povezave in izme njave med Vzhodom in Zahodom, kar predpostavlja — za Trst — ak tivno vključevanje v to perspektivo s pobudami na področju znanstvene raziskave, tehnološke obnove, krepitve univerze,' turizma, vrednotenja Krasa s pomočjo prebivalstva. Dingi element »tržaške obnove* so osimski sporazumi, glede katerih PSI pojasnjuje svoja stališča: podpora osimskim sporazumom v celoti in tudi gosptidarskemu delu, ker »meni. da lahko sloni gospodarski razvoj Trsta na krepitvi mednarodnega sodelovanja*, kar pa zadeva predvideno mešano indu- iiiMtiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiuiliiiiiiiiiiintiiiiiiiiiriiiiiHiiMiiHiiHiiiiiumiiiiifiiiiMiiMffiimimiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiit V NEDELJO V TELOVADNICI SREDNJE ŠOLE V ŠPETRU izreden uspeh natečaja «Moja vas» dokaz vere v prerod beneških dolin Prisotni otroci iz vseh občin, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini - Nastop številnih kulturnih skupin iz Benečije in Rezije ■ Nagovor Pavla Petriciga Številni obiskovalci na prireditvi »Moja vas* so še enkrat dokazali, da Benečani hočejo živeti in dvigniti svojo kulturo iz ruševin, ki so bolj sad stoletnega zatiranja kot potresa. Med prisotnimi so prevladovali mladi in najmlajši, dokaz nove življenjske sile in upanje v novo bodočnost Natečaj «Moja vas* je gotovo ena izmed najpomembnejših pobud beneških kulturnih društev. Kot smo v prejšnjih dneh poročali, je imel natečaj letos še večji uspeh kot druga leta, saj se je na koncu odzvalo kar 170 otrok iz vseh občin Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline z okrog 250 narečnimi spisi in risbami. Izrednemu uspehu natečaja je sledila izredno uspela sklepna prireditev, ki je v nedeljo priklicala v telovadnico špetrske srednje šole, katere dodelitev sta šolskemu skrbniku priporočila tr.ko ravnatelj šole kot tudi špetrski župan, ne samo o-troke, ki so prisl po nagrade in darila, temveč tu(li starše, sorodnike, učitelje, prijatelj mladine, predstavnike krajevnih oblasti (naj omenimo le podžupana in župnika iz Špetra) in kulturnih organizacij in ustanov iz Benečije in od drugod. Le iz bolj oddaljenih krajev, predvsem iz Kanalske doline, niso prišli vsi otroci, ki so se udeležili natečaja, ampak sarr.j nekateri predstavniki. Omeniti pa moramo, da so bili na prireditvi prisotni tudi nekateri znani slavisti iz Slovenije, Avstrije, Češke in ZDA, ki se te dni mudijo na mednarodnem simpoziju v Ljubljani. Ko je bila telovadnica nabito polna, je k mikrofonu stopila napovedovalka Bruna Strazzolini, ki je pozdravila stare in nove udeležence natečaja ter se zahvalila vsem, ki so pripomogli k uspehu natečaja, predvsem pa staršem in učiteljem. Nato je napovedala prvo točko pro- grama, nastop pevskih zborov »Pod lipo* iz Barnasa in »Sveti Lenart*. Ko sta zbora odpela svoj program, ki so a po večini sestavljale beneške ljudske pesmi, so nastopili otroci špetrske glasbene šole, ki so pod vodstvom prof. Nina Špehomje zaigrali na flavte tri beneške pesmi, med njimi tudi himno »Mlade brieze* Tam gori na planinci. Sledil je nastop mladih harmonikarjev, ki jih uči Anton Birtič. Naj med njimi omenimo zlasti Stefana Cendona, ki je zaigral svojo skladbo riMoja vas*, zloženo nalašč za praznik, ter Fabia Cicconeja, ki je prav tako zaigral svojo skladbo »Pod briegan*. Privlačnost prireditve je bil na- (Nadaljevanje na zadnji strani) Predstavniki Slovencev predlagajo Andreottiju srečanje o vprašanju globalne zakonske zaščite Na tiskovni konferenci v Kulturnem domu so sen. Jelka Gerbec (KPI), Boris Race (SKGZ), dr. Drago Štoka (SSk), Marko Waltritsch (PSI), Marjan Terpin (SSO) in Viljem Černo za kulturna društva iz Benečije orisali pomen nove skupne pobude vseh Slovencev Namen pisma Andreottiju .je seznaniti vlado in vso demokratično javnost s pozivom, naj predsednik vlade sprejme predstavništvo Slovencev in z njimi začne pogovor o nujni globalni zaščiti naše skupnosti, je na tiskovni konferenci, eč:3 pristojnosti pri reševanju manjšinskih vprašani. Obenem pa bodo predstavniki Slovencev zahtevali id Andreottija, naj pred izglasovanem zakona zaslišijo predstavnike Slovencev. ker ie nrav. da kot celota .soodločamo, ko gre za našo usodo. Naš pristanek ali tud’ odpor. če bi zakon ne bil zadovoljiv, mora odigrati pomembno vlogo. Marko VValtrisch (PSD je poudaril pomen, da se enotna pobuda Slovencev uresničuje prav v dneo, ko so demokratičrie sile sklenile do. govor o skupnem programu, kar pomeni, da Slovenci bodo šli k A.v dreottiju za soočenje stališč m razpravo o najboljšem načinu, kako nuditi Slovencem jamstva za njihov razvoj. Omenil ie problem uporabe slovenščine v delu javnih uprav in poudaril, da je treba takoj odpraviti razlike v ravnanju z manjšino glede na pokrajino, v kateri živijo. Tu je omenil primer toponomasti-ke, ki bi morala s pooblastilom preiti v pristoinost dežele, Predsedi ik SKGZ Boris Race je primerjal nameravano srečanje z Andreottijem s podobnim srečanjem s predsednikom vlade Colombom decembra 1971, Tedaj je Colombo (Nadaljevanje na zadnji strani) sirijsko cono PSI poudarja, da je vidno izražal svoje pomisleke v zvezi z metodo, po kateri je bilo izbrano področje. Zato PSI zahteva strogo preučitev uresničljivosti, da se preverijo stroški, družbeni in ekološki problemi, kar zadeva kra-ško področje. Brez dvoma pa osimski sporazum daje v tem' smislu tudi določena jamstva, ko obravnava mednarodno sodelovanje pri iskanju vodnih virov, uresničevanje cestnih povezav in skupni boj proti onesnaževanju. V’ okviru obdobja «po Osimu* postaja čedalje važnejše vprašanju zaščite Slovencev. Tržaški socialisti poudarjajo »važnost prisotnosti, rasti .in ovrednotenja slovenske narodnostne skupnosti* in zato obvezujejo strankine organe, da bodo skrbno zasledovali »vsa nerešena vprašanja, katerih rešitev pogojuje korektno omikano in zrelo sožitje med narodnostnima skupinama, ki že stoletja živijo v teh krajih*. Gre namreč za dinamičen odnos, ki spričo novih časov in drugačnih ambientalnih pogojev zndobiva tudi nove dimenzije. Vendar mora biti to jasen odnos na osnovi »razvojnega načrta*, po katerem »Italijani in Slovenci predstavljajo v teh krajih enotno skupnost, ki se lahko gospodarsko, kulturno in družbeno razvija samo na osnovi poštenega iil odprtega sodelovanja ob .spoštovanju pravic vseh, na osnovi družbene pravičnosti, kar pomeni za manjšino posebno skrb, pomoč pri spodbujanju najprislnejših notranjih virov. V tem smislu dokument PSI poudarja, da «globalna zaščita, ki jo toliko časa zaman zahtevamo, ni nekakšen privilegij manjšini, pač pa obveznost do družbeno in gospodarsko šibkejše skupnosti*. Dokument nato našteva obveze PSI: 1. Naglo in pravično uresničevanje duha in besede osimskega sporazuma, še posebej kar zadeva problematiko slovenske manjšine. V ta namen se bo PSI borila za odobritev zaščitnega globalnega zakona v parlamentu, ki bo moral tudi uzakoniti pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh javnih uradih, zajamčiti kulturni, gospodarski in družbeni razvoj skupnosti in jamčiti primerne oblike soodločanja v zvezi z gospodarskimi izbirami osimskega sporazuma, kajti slovenska narodnostna skupnost živi na ozemlju, ki je značilno in ga je treba zaščititi. Poleg pravnih jamstev mora globalni zakon rešiti ekonomska vprašanja temeljnih kulturnih ustanov slovenske manjšine. 2. Posebno pozornost je treba posvetiti šolski problematiki, kajti slovenski šoli je treba. zagotoviti funkcionalno avtonomijo tudi z uresničitvijo slovenskih šolskih o-krajev. 3. Potrebno je doseči demokratično informacijo radijske in televizijske službe v duhu z zakonom 103 tudi kar zadeva slovenske radijske oddaje ter čimprejšnjo ustanovitev slovenske deželne televizije. Dokument PSI na koncu tega poglavja govori o nujnosti večje vloge slovenske komisije stranke in o vlogi glasila »Naprej* ter krožka »H. Tuma*, o nujnosti priznanja dvojezičnega simbola stranke ter (NadUjtoanje na zadnji strani) Pismo slovenskih predstavnikov predsedniku ministrskega sveta Spoštovani gospod Giulio ANDREOTTI, predsednik ministrskega sveta R I M Spoštovani gospod predsednik, predstavniki političnih strank, v katerih delujejo Slovenci in predstavniki osrednjih slovenskih organizacij v deželi Furlanija - Julijska krajina se sklicujemo na srečanje z Vami v Vidmu 3. septembra 1976, na katerem smo Vam obrazložili osnovne zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenci v videmski, goriški in tržaški pokrajini že od leta 1948, ko je stopila v veljavo ustava Republike Italije, zaman terjamo, da se izpolnita njen 3. in 6. člen, s tem da se sprejmejo posebne norme, ki bi zagotovile enakopravnost državljanov slovenske narodnosti ter zaščitile narodnostno skupnost kot celoto in njene pripadnike kot posameznike. Parlament je v vsem povojnem obdobju sprejel dva zakona v korist slovenske manjšine, in sicer v zvezi s slovensko šolo, pri čemer pa ni bil upoštevan tisti njen del, ki živi v videmski pokrajini, in splošni zakon v pravici državljanov, da lahko nosijo neitalijan-ska osebna imena. Zato je slovenska manjšina doživljala tudi po zadnji vojni hude udarce in veliko narodnostno škodo. Fašistični zakoni, ki so bili sprejeti zato, da bi se vse neitalijanske narodnosti v državi z nasiljem čimprej asimilirale so še vedno v veljavi, in se sodstvo nanje sklicuje. Medtem ko so bile že takoj po vojni francoski skupnosti v dolini Aosta in nemški v Južni Tirolski krivice popravljene tudi s tem, da je bil obema avtonomnima deželama zaupan pretežni del zakonodaje v njuno korist, se to do danes še ni storilo za slovensko skupnost, čeprav je po številčnosti druga v državi. Namesto tega je nad delom slovenske narodnostne skupnosti trajalo nasilje izza fašističnih časov še več kot dve desetletji po vojni. Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina je v zadnjih letih sprejela le nekaj zakonskih norm v korist slovenske manjšine. Res je, da se ji v tem pogledu omejuje pristojnost, toda kljub temu se ni poslužila vseh možnosti, ki ji daje statut. Spoštovani gospod predsednik, podpisani zastopniki skupno izražamo enotno zahtevo Slovencev v Italiji, da se končno odpravijo ostanki fašistične zakonodaje, sprejmejo pozitivne norme, ki naj nam zagotovijo narodnostni obstoj, da omogočijo večje pristojnosti deželi Furlanija - Julijska krajina, zato da na zakonodajni ravni v širšem obsegu ukrepa v korist naše skupnosti in daje možnost krajevnim ustanovam, da uresničujejo naše pravice. V tem pogledu je bilo že predloženih nekaj zakonskih osnutkov parlamentu in deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine, ali pa so bili izdelani kot politični dokument. Vse navedene zahteve so v soglasju z ustavnimi določili, ki se jih je Italija obvezala izpolnjevati v uvodu in členu 8 sporazuma med Italijo m Jugoslavijo v veljavi od 3. aprila letos. Spoštovani gospod predsednik. na omenjenem srečanju z Vami ste nam obljubili, da boste v kratkem sprejeli v Rimu delegacijo, zato da bi Vam podrobneje obrazložila in utemeljila naše zahteve. Danes Vas na Vašo obljubo spominjamo in prosimo, da bi jo čimprej izpolnili. S spoštovanjem Senatorko Jelka Gerbec za Komunistično partijo Italije Drago Štoka, deželni svetovalec za Slovensko skupnost Marko VValtritsch za Socialistično stranko Italije Boris Race za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo Damjan Paulin za Svet slovenskih organizacij Viljem černo za Slovenska kulturna društva videmske pokrajine Trst, Gorica, Videm, 27. junija 1977 ZAKUUCEN 15. POKRAJINSKI KONGRES PSI Zahteve slovenske narodnostne skupnosti temeljijo na socialističnih načelih svobode Izvoženo pokrajinsko vodstvo, v katerem je 5 slovenskih članov s 1. liste ■ V prihodnjih dneh bodo izvolili pokrajinsko tajništvo S soglasno odobritvijo skupne resolucije, ki jo objavljamo na I. strani, in izvolitvijo novega pokra jinskega vodstva, se je v nedeljo popoldne zaključil 15. pokrajinski kongres PSI, ki ima za stranko velik pomen spričo obveznosti in nalog v sedanjem političnem in gospodarskem položaju, za konkretno izvajanje osimskega sporazuma in uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti, za krepitev stranke in za pripravo na bližnje občinske volitve v Trstu ter deželne volitve prihodnjega leta. Po diskusiji, ki je bila zelo živahna, in v katero so posegli zlasti s slovensko problematiko, tudi slovenski delegati Pavel Colja, Filibert Benedelič, Josip Pečenko in Igor Tuta. je bil izdelan skupen zaključni dokument, ki na kazuje smernice za nadaljnje delovanje stranke in njenega pokrajinskega vodstva, v katerem je 18 članov z li'ste Štev. 1 in Kj članov z liste štev. 2. V prihodnjih dneh *e bodo sestali in izvolili izvršilni odbor, oziroma tajništvo. Na listi St. 1 je bilo izvoljenih x pokrajinsko vodstvo 5 slovenskih članov, in sicer Branko Pahor, Pavel Colja, Josip Pečenko, Lucijan Volk in Albin Spetič ter Arnaido Pittoni, Gianfranco Carbone, I.ivio Ravelli, Aldo Terpin, Pasguale Vi-sentin, Adriano Malutta, Egidia Ma-lutta, Mario Quarantotto, Domenico De Lura, Gianni Decleva, Giorg>o Cecchini, Fulvio Del Tutto in Tito Favaretto, na listi št. 2 pa Lucio Ghersi, Claudio Boniciolli, Saverio Giacchetti, Diego Furlan, Luciano Comida, Giorgio Chiarcghin, Franco Coslovic, Luigi Žito, Francesco Ro-tnndaro, Edoardo D'Amore, Franco Todem, Luciana Castellanetta in Xenia Malpaga. V nedeljo dopoldne sta posegla v diskusijo tudi Josip Pečenko in Filibert Benedetič. Pečenko se je podrobneje dotaknil problemov slovcn ske narodnostne skupnosti, zlasti šolstva, sredstev javnega obveščanja in upravljanja oziroma konkretnega izvajanja osimskega dogovora. Poudaril je, da je nedopustno, ako pri teh vprašanjih nima naša narodnostna skupnost odločilne besede. Filibert Benedetič pa je v svojem posegu med drugim dejal: »Najpomembnejše načelo socialistične miselnosti je v spoštovanju človekove osebnosti, ki izhaja iz osnove najširše socialne osveščenosti za osvoboditev človeštva izpod jarma slehernega nasilja. Drugo veliko vprašanje zadeva pojem biti socialist in pripadnik manjšinske narodnostne skupnosti. V našem primeru, če abstrahiramo vprašanje specifičnega kulturnega izvora v vseh svojih drugih izrazih, ostaja materin jezik kot nezamenljiv izraz avtohtone kulturne identitete. Pravica rabe ma- terinega jezika v vseh pojavih na šega življenja je prvi pogoj za dosego tiste družbene omike, ki je sestavni del širšega programa uveljavljanja napredne, socialistične miselnosti.* Nato' je še pripomnil: »V luči novega razvoja, ki se ponuja po helsinški konferenci in osimskih sporazumih, mora naša stranka napeti vse svoje moči kot nosilec teženj in potreb celotnega prebivalstva za uveljavitev edino perspektivnih socialističnih načel.* O najvažnejših političnih in go spodarskih problemih, o strategiji stranke in organizacijskih vprašanjih so obširneje govorili dosedanji tajnik Boniciolli, predsednik deželnega sveta Pittoni, predsednik pokrajine Ghersi in dosedanji pokrajinski podtajnik Carbone, o katerem se go vori. da bo izvoljen za novega po krajinškega tajnika stranke. Protest Svctoivancanov zaradi shoda fašistov Tržaški fašisi. so včeraj ponovno zborovali in sicer na svetoivanskem trgu, kjer pa jih je prebivalstvo po-Ipolnoma izol ralo. Misovskemu sho-fWu je namreč prisostvovala le o-bičajna peščica zloglasnih članov mladinske organizacije Fronte delta Gioventu in pa veliko število policistov. V zvezi s tem shodom je sveto-ivanska celica KPI kritično ocenila sklep pristojnih oblasti, ki niso p-epovedale misovskega zborovanja v trenutku, ko hočejo nazadnjaške sile ustvariti v našem mestu klimo terorja in nestrpnosti. Celica KPI obvešča tudi javnost, da je polic ja po zaključku shoda zaplenila pod parkiranim avtomobilom torbo pol no železnih drogov v bližini katere se je malo prej -rovokatorsko mudila skupina fašističnih pretepačev. Zaskrbljenost sindikatov o bodočnosti ONAIRC Enotni sindikat učnega in neučne-ga osebja CGIL - CISL in UIL ustanove ONAIRC je izdal tiskovno sporočilo, kjer izraža nezadovoljstvo in zaskrbljenost glede bodoče pravne ureditve te ustanove, predvsem kar zadeva položaj in status uslužbencev. Kot je znano, spada ONAIRC y seznam nepotrebnih ustanov, ki ga je izdelala posebna komisija, a dekret bo stopil v veljavo šele, ko ga bo potrdil računski zbor. Prav zaradi teh birokratskih zastojev izhaja glo boka zaskrbljenost sindikata, ki je mnenja, da je treba ta problem v najkrajšem času pravilno rešiti. V tej zvezi namerava enotni sin- dikat sprožiti več akcij, ki bi opozorile pristojne oblasti na nevzdržen položaj ustanove ONAIRC, ki, kot znano, upravlja tudi večino slovenskih otroških vrtcev. Sindikat bo v kratkem priredil vrsto srečanj posebno z župani okoliških občin, ki so najbolj zainteresirani pri tem problemu in s predstavniki deželne in pokrajinske uprave, na katerih bodo prisotni tudi predstavniki staršev. Kot je znano se sindikat CGIL, CISL, UIL že več časa odločno zavzema za popolno izvajanje zakona št. 444, ki predvideva ustanovitev državnih otroških vrtcev. • Danes dopoldne se bo sestal deželni svet, da bi razpravljal o za konskem načrtu, ki predvideva dograditev drugega študentskega doma pri tržaški univerzi. Poročal bo DRUGI IN TRETJI DAN FESTIVALA ZNANSTVENE FANTASTIKE Filmi prihodnosti o stiskah danes Pesimizem zahodnih filmov «P'agan», «Jutri otroci» in optimizem romunskega «Fantastična komedija» Nedelja. Drugi dan 15. mednarodnega filmskega festivala znanstvene fantastike. Na Gradu sv. Justa vse do zadnjega kotička zasedeno. Trije prikazani filmi niso niti posebno navdušili, niti prav posebno ra začarali; skupni imenovalec vseh treh pa je bil skozi utopijo in fantastiko prikazati lastnosti današnje drutbe, njene spopade in probleme: sadež sedanjega nosi v sebi seme prihodnosti. Tako zelo prozorno je madžarski kralkometražni film «Bab-film» režiserja Otta Fokgja prikazal potencialno prisotnost jutrišnjega dne v lastnostih današnjosti, da je gledalca nehote spomnil na hajko, ki jo časniki in druga obveščevalna sredstva zganjajo z neznanimi letečimi predmeti. Film je zelo eno staven. Življenje prebivalcev nekega planeta (Zemlje) teče po ustaljenem tiru, dokler ne opazijo, da jih z neba opazuje neznana vesoljska ladja. Kar nenadoma izginejo vse razprtije med prebivalci planeta, zgradijo raketo in preženejo nepr>-vabljenega gosta. Kako velika je svetovalec Vitale (PSDI). Pred tem slepost človeka, kako slabo in boje bodo člani odbora odgovorili na vr-če navezuje stike z vsem kar je sto svetovalskih vprašanj. -1 novo! Francoski dnlgometraini film «Jutri otroci» (Uemain les jnomes> režiserja Jeana Portualeja, postavlja problem spopada med otroci in odraslimi v neko izmišljeno pri hodnost, ko neka skrivnostna kozmična katastrofa umori skoraj vse odrasie. Ostanejo samo otroci, ki na neki čuden način postanejo resni in vedenjsko ostareli... Do o-draslih so vzvišeni, ne brigajo j’h njih veselje in ielie. poberejo vse. kar jim odrasli nudijo sami pa nične dajo. Zaodba filma je dokaj n-mirjena, tekoča, vse noti peljejo k neizogibnemu tragičnemu koncu glavnega junaka. Tretji film večera «Fantastična komedija» režiser Jon Popescu -Gopo. To je satira, ki šiba poveličevanje tehnološkega napredka in zanemarjanje medč oveških oa-nosov. Češkoslovaški film «Odisej in zvezda Ludvika Raze. ki je bil na sporedu včeraj, je lahkoten in optimističen, v njem ni strahov pred neznanim. temveč zgolj zaupanje v novo. Občutek praznine in brezupa pa dajeta ameriški kratkometražnik «P'agan-» režiserja Roberta Whita ■ iiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiMimMiiiMiiiimiiiiiminiiiiMii «VROČA* NEDEUA TRŽAČANOV Velika gneča na mejnih prehodih v kopališčih in na našem Krasu Po parkiriščih mesta manj avtomobilov kar kaže, da se je dopustna sezona začela Prvo nedeljo v juliju bi lahko o značili za'pravi začetek poletja. Po deževjh prejšnjih tednov je sonce zasijalo s polno močjo, tako da se je tempe tura dvignila na 30 sto pinj. Razumljivo je, da so se zato Tržačani odpravili i.a krajše ali daljše izlete, da bi si poiskali koti ček osvežujoče sence. Že zjutraj so se vile dolge kolone proti sesedaj Jugoslaviji, tako da so bile na mejnih prehodih vrste, ki so le s težavo napredovale. Predvsem velja to za mejni prehod na •Škofijah, kjer so bili veliki zastoji, saj si je mnogo ljudi zaželelo istrskega morja. Na drugih prehodih je bilo opaziti predvsem avtomobile s tujimi evidenčnimi tablicami, '-er je naše deželno cestno omrežje pred vsem tranzitnega značaja za vse ti 'ste, ki si želijo na oddih v Dalma cijo. Neverjetna gneča je bila v kopa liščih v Barkovljah, kjer so m kopalci dobesedno zlagali t en na dru gega, da so bili bolj potni od pre rivanja kot pa od vročih sončnih žarkov. Na njihovo srečo pa je bila v nedeljo voda skoraj čudežno čista in so se lahko pošteno namočili. Kdor ni šel na obale Tržaškega .......................................................................................................................timi...... DRUGI DAN ZRELOSTNIH IZPITOV Cicero in Seneka sta tokrat zagodla maturantom učiteljišča in klasične Realčane so pestili trigonometrija in integrali, trgovce angleško pismo, bodoče otroške vrtnarice pa so se spoprijele s pedagogiko Po petkovi nalogi o splošni kulturi, se je včeraj z drugo pismeno nalogo zaključil pismeni del zrelostnih izpitov. Vždušje je bilo precej drugačno, saj je v tem primeru prihajalo predvsem do izraza šolsko delo posameznika, nedvomno pa je tudi pasja vročina botrovala marsikateremu spodrsljaju, ki je v takih primerih neizbežen. Na klasičnem liceju in na učiteljišču so štiri ure pisali latinščino in sicer Seneko in Cicerona. Precejšnja zaskrbljenost je vladala predvsem med dijaki učiteljišča, saj se jim je zdelo Čiceronovo delo trd oreh. Večja sproščenost je bila na klasičnem liceju, kjer so prevajali odlomek iz Senekovega «De ira*. Kanček strahu, glasno komentiranje in primerjanje ter radostni vzkliki, so bili značilni za dijake znanstvenega liceja, ki so se v veži pogovarjali po petih u rah »borbe* med funkcijami in trigonometrijo. Dijaki trgovske akademije pa so morali sestavit* angleško trgovsko pismo na podlagi podatkov v slovenščini. V tem primeru je ministrstvo poskrbelo za prevod, tega pa ni storilo za nalogo iz pedagogike. ki so jo pisale bodoče o-troške vrtnarice. Izbirale so med dvema naslovoma in sicer: »Povejte, kako nameravate vzpodbujati razvoj ustvarjalnih zmožnosti otroka* in »Sodelovanje med šolo in družino je nujno potrebno, če hočemo doseči vzgojne smotre otroškega vrtca. Nakažite. kako nameravate to izvesti na najbolj učinkovit način*. Na isti šoli bodo danes pisale nalogo iz slovenščine, jutri pa bo izpit grafike in telovadbe. Če sedaj le bežno pregledamo vtise teh dveh izpitnih dni. lahko ugotovimo. da so dijaki še kar zadovoljni z naslovi, razen morda na učiteljišču, kjer je že sama izbira latinščine marsikoga presenetila. Šola je šola, starši pa pričakujejo od učitelja predvsem pedagoga in vzgojitelja, manj latinista. Sedaj čakajo naše dijake od četrtka dalje ustni izpiti. Zapovrstna imena je določil žreb; na znanstvenem in klasičnem liceju so izžrebali črko «1». na učiteljišču «i» in na trgovski »v*. Na šoli za otro- ške vrtnarice so izžrebali «j», ustni izpiti pa bodo šele 11. t.m. V PETEK, 8. JULIJA Šliriurna stavka delavcev prehrambene industrije Pokrajinsko tajništvo Italijanske zveze delavcev prehrambene industrije FILIA (CGIL - CISL - UIL)) je sinoči sporočilo, da bo napove- dana štiriuma stavka delavstva prehrambene industrije v tržaški pokrajini v petek, 8. julija. Zveza je svoj čas apovedala 12-umo stavko kategorije v znak protesta zaradi odklonilnega odnosa delodajalcev glede zahtev, ki ao jih postavile sin dikalne organizacije. Preostalih 8 ur stavke bo pokrajinsko tajništvo oklicalo do 15. julija. V petek se bo predstavništvo FILIE ii. prizadetih delavcev sestalo s pristojnimi obla strni. zaliva se je napotil na Kras v borove gozdičke in s: tam ustvaril e-nodnevno taborjenje. Seveda, v avto je natrpal vso družino in nema ra še kakega sorodnika, pa pse in ves potreben pribor za kuho v naravi. Otroci so se nato podili za žogo, delali neverjeten hrup in odla gali po t-avi vsemogoče odpadke. Starejši so v senci pokušal: vino, nekateri so skušali spati, drugi so vklopili tranzistorji na ves glas. Tudi v osmicah, ki jih je te dni na Krasu kar precej, so zabeležili zavidlj v obisk. Domačini so postre gli gostom s pristno domačo kapljico in pršutom, ki je vsem dob o ■teknil. Zvečer se je ozračje ohladilo, na polnili pa so se veselični prostori na Opčinah, v Šempolaju, Nabrežini in drugod, kjer so bli prazniki raznih političnih in ■partizanskih usta nov; Po običajnih govorih' politični h predstavnikov so se obiskovale1 lah ko zavrtel1 ob zvokih narodnozabavnih ansamblov. , Tako se je prva res »voča* nerie ija Tržačanov končala. Povsod smo opazili veliko gr.eče in lahko rečemo, da ni bila prva julijska nedelja prav nič počitniška. Nekateri se tolažijo z mislijo na dolgoročnejši dopust, kjer bodo lahko pozabili na vsakdanje tegobe in skrbi. Ukinjeno oskrbovanje pritefnih občanov na domu Pokrajinski odsek Vsedržavne zveze delavcev krajevnih in zdravstvenih ustanov, CGIL opozarja v po sebni noti javno mnenje na teža ve, v katerih so se znašli številni priletni občani, ki so doslej uživali socialno oskrbo na domu. Ža oskrbovanje so skrbele posebne social-' ne asistentke — skupno jih je na tem področju delalo okrog 200 — ki pa ne morejo več opravljati svojega dela, ker ni bila med tržaško občino in ustanovo ECA podaljšana veljavnost ustrezne pogodbe. Sindi kat FLELS - CGIL vabi v noti vse demokratične in politične sile v me stu, naj se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, sicer preti nevarnost, da bodo morali priletne občahe. ki jim je zmanjkala socialno - zdravstvena oskrba na do mu, sprejeti v razne zavode. Hkra- •iiiiiiii im imiii iiiutiMiiiiiiMiinuiiiii ii iiiniiiiiiiiiiniiiiiMiiniiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii ii ii ii in iiiiii min um nnintiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiinii im iiniiiiiiiiiiiiiii milili NA KRIŽIŠČU MED CESTO NABREŽINA KRIŽ IN CESTO ZA ŠEMPOLAJ Eden mrtev in šest ranjenih-obračun nočne prometne nesreče v Nabrežini v Silovito sta trčila avto alfa romeo, ki je vozil iz Sempolaja proti Križu in fiat 850, ki je bil iz Križa namenjen v Sesljan V noči od sobote na nedeljo se je v Nabrežini, na križišču med glavno cesto Nabrežina - Križ in cesto, ki vodi v Sempolaj, pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, šest pr. je bilo ranjenih. Malo po 2. uri sta silovito trčila alfa romeo 1750, ki jo je v smeri iz Šetnpolaja skozi N; brežino proti Križu vozil 40-letni šofer Severino Carli iz Trebč 11 in fiat 850 coupe, ki ga je iz Križa proti Nabrežini šofiral 21 letni Giordano bruno Pesaro iz Ul. Pascoli 3'. V alfi sta bila poleg voznika še dva potnika, v fiatu pa trije. O lem, kako silovito ,ie bilo trčenje, dok .j nazorno pričajo razbitine obeh avtomobilov, še zlasti fiata, ki je popolnoma uničen. Ob tisti uri i? bil promet še precej živahen in nekateri očividci so obvestili karnbin erje in reševalce Rdečega križa. Reše valna ake ja pa se je nekoliko za-. vlekla, ker so bile začetne irjo-ma cije nepopolne in v centrali Rdečega križa niso bili pravočasno obveščeni, da morajo poslati na kraj kar tri rešilne avtomobile. Voznik fiata Giordanobruno Pesa ro je bT pri priči mrtev. V bolnišnico so reševalci prepeljali pet oseb. Najtežje poškodbe je zadobil 21 letni Bruno Modercich iz Ul. s. Pa-squale 13, ki so ga sprejeli nezavestnem stanju s pridržano pro gnozo na oddelek za oživljanje zaradi številnih udarcev po glavi in drugih poškodb. 19 letni Roberto Vattovaz iz Ul. s. Pelagio 10 se bo moral zdraviti 30 dni na kirurškem oddelku zaradi z' la nosnice : i zaradi zloma leveg.. kolka, na orto nedskem oddelku i bo moral zdraviti 2 mcec > 22 letni Victor Clair Sims iz Ul. s. Pelagio 9, tudi zaradi zloma levega kolka. Vsi trije so se peljali v fiatu "D. Mesec dni se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku 56-letni Ferdinando Kralj iz Padrič 19, ki je sedel na prednjem sedežu alfe romeo. V nesreči je zadobil številne udarce po glavi in domnevne kost •ne zlome. Voztvka alfg romeo Severina Cartija pa so sprejeli na medicinski oddelek s )gnozo okrevanja v 5 dneh. Po prevozu v bolnišnico je izjavil službujočemu policij (Skemu podčastniku, da je signaliziral z lučjo preden je zapeljal skozi križišče. Diugi Carli jev sopotnik, 34-letni Vladimiro Ribarich iz Ul, Foscolo 44, se je pa nesreči od daljil in se je v nedeljo popoldne javil v bolnišnici: ? rejeli so ga na ortopedski oddelek; zaradi zloma v gležnju se bo moral zdraviti mesec dni. ti sindikat vabi pristojne oblasti, naj čim prej uresničijo predviden zdravstveni konzorcij, v okviru katerega bo treba dokončno rešiti tudi to vprašanje. Proces proii Campolu sc bliža koncu Proces proti 28 letnemu Demetriu Campolu, ki je obtožen umora v Ul. Muraglione, se bliža koncu. Na včerajšnji razpravj je ponovno pričal sodni izvedenec prof. Bonifa cio, ki je obvestil sodnike, da ni mogoče opraviti dodatnega pregleda krvavih madežev na Campolovi obleki, ker je bila obleka kemično čiščena in bi nikakor ne bilo tnogo če ugotoviti krvne skupine. , Preit sednik dr. Maltese je pt'of. Boni-faciu zastavil še nekaj vprašanj v zvezi s psihiatričnim pregledom Campola, nakar je predal besedo obtožencu. »Mislim, da ni prav, da plačam za dejanje, ki ga nisem zagrešil,* je dejai Campolo. Tako se je zaključila včerajšnja razprava. Proces se nadaljuje jutri z govori tožilca dr. Brencija in zagovornikov, odv. Matejke in odv. Loisija. Možno je, da bo solini zbor že jutri izrekel razsodbo. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV V izvedbi MO z dne 19.3.1977 in odloka pokrajinskega živinozdravni-ka št. 1/14 - 214 z dne 7.5.1977, s katerim je postalo obvezno cepljenje psov proti steklini na vsem območju tržaške pokrajine, se na občinskem sedežu v Zgoniku (v skladišču) vrši < brezplačno cepljenje psov do 16. julija po sledečem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 17. ure do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. (zelo hladno sprejet od publike) in kanadski srednjemetrainik »Grdi malt dede/c* (Don Thompson in Barry Morse). V gledališču Rossetti je bilo včeraj predavanje o «Psihoanalizi in filmu fantastike». Predavanje je bilo v okviru retrospektive znanstvenofantastičnega filma «Fantascena». Najprej je o psihoanalizi in filmu predaval G. Nowell-Smith, urednik revije Sceen, nato pa še znani francoski kritik in režiser Pascal Kane. Š. R. Z lestve v grob Na pokopahšču pri Sv. Ani se je včeraj dopoldne ponesrečil 45-letni grobar Mario Giorgi iz Ul. Carpi-neto 10/1. Med plezanjem po lestvi mu je spodrsnilo in padel je 4 metre globoko v grob. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga pripeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 10 dni na ortopedskem oddelku zaradi udarcev po vsem telesu. Pes ugriznil mestnega redarja Psi očilni niso preveč hvaležni. Kaj več o tem bi vedel povedati 40-letni mestni redar Bruno Han iz Ul. s. Cilino 81, ki je včeraj med službo na Ul. Comme-ciale priskočil na pomoč milanskemu vozniku Ernestu Sclaviju, ki se je na strmi ulici znašel s svojim avtom s stanovanjsko prikolico v precejšnji zagati. Takoj ko je redar segel z roko v avto, ga je Sclavijev pes, ki je dotlej mirno sedel na zadnjem sedežu, močno ugriznil. S patrolnim avtom mest-n h redarjev so Hana prepeljali v glavno bolnišnico m mu dali prvo pomoč. Okrevgl bo v 5 dneh. OBČINA TRST Oddelek XIII Urbanistika in promet Prot. XIII. - 73 - 70/77 OBVESTILO Podroben regulacijski načrt za zgodovinsko središče mesta Trst. Na vpogled na občinskem tajništvu z možnostjo, da si ga vsakdo ogleda. ŽUPAN .upoštevajoč svojo prošnjo z dne 22.6.1977, naslovljeno na predsednika deželnega odbora dežele Furlanije Julijske krajine za odobritev podrobnega regulacijskega načrta za zgodovinsko središče mesta Trst, ki ga je sprejel občinski svet s sklepom 411 z dne 17.6.1977; v smislu ter ob -upoštevanju določil člena 15 zakona ;i|tev. 1150 z dne 17. avgusta 1942.ter poznejših popravkov in, dopolnil, in člena 19 deželnega zakona štev. 39 z dne 1 maja 1973; SPOROČA 1. Da bo, začenši s 5.7.1977 in vse do vključno 25.7.1977 omenjeni podrobni načrt 20 dni na vpogled na razglasni deski občinskega tajništva v Ul. Malcanton 3; 2. Da sj ga v tem času lahko Vsakdo ogleda v urah. ko je občinstvu vstou v urade dovoljen, o prazničnih dneh pa od 8. do 13. ure; 3. Da bodo mogli v 20 dneh, začenši z zadnjim dnem zgoraj orne njene razstavitve in sicer do vključno 14.8.1977 biti predložene na kol-kovanem papirju napisane pritožbe lastnikov neprem čnin, ki jih obsega načrt, ter pripombe zainteresiranih sindikalnih organizacij. Trst, 5. julija 1977 Genera'ni tajnik Pignatelli Župan Spaccini Abonma se izplača: ena vožnja z avtobusom (konec koncev) stane toliko ko Mesečni abonma REDNI ena proga ali odsek 4.000 lir celotno omrežje 6.500 lir ZNIŽANI — odvisni delavci, študenti, vojaki, upokojenci, gospodinje ena proga ali odsek 3.000 Ur celotno omrežje 4.500 lir Nove cene vozovnic en odsek 100 lir dva odseka 200 Ur trije odseki 300 Ur NOVI MESEČNI ABONMAJI Napravimo majhen račun: kdor se po dvakrat na dan vozi z avtobusom na delo (računajoč, da ima mesec 25 delovnih dni) opravi najmanj 50 voženj na mesec. K temu dodajmo še kakih K) voženj za povsem osebne potrebe (nakupi, opravila, zabava) in vse skupaj nam bo naneslo v poprečju 60 voženj na mesec. To pa pomeni, da stane pri znižanem abonmaju ena vožnja 50 lir. Abonma se torej izplača. ABONMA JE MESEČEN IN VELJA TUDI ZA PRAZNIČNE DNI Vozovnice In abonmaji so naprodaj v časopisnih kioskih, trafikah ter v mlekarnah. Zahtevajte brezplačno tiskovine z razlago o novih prevoznih službah. AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI Družino Zmage in Rada Sancina je osrečila prvorojenka NATAŠA Iskrene čestitke staršema, in vse najboljše mali Nataši izrekajo pevci z’:ora Valentin Vodnik. Šolske vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 2. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1977-78. Lestvice bodo na vpogled trideset dni, vsak dan od 10. do 12. ure, na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «France Prešeren* na Vrdelski cesti 13/1. Včeraj-danes Danes, TOREK, 5. julija CIRIL IN METOD Sonce uzide ob 5.22 in zatone ob 20.57. — Dolžina dneva 15.35. — Luna vzide ob 23.28 in zatone ob 10.31. Jutri, SREDA, 6. julija DUŠICA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 27,7 stopinj, najnižja dnevna temperatura 20 stopinj, ob 13. uri 27,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb. ustaljen, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, veter 8 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI UMRLI SO: 78-letni Giovanni Micu-lich, 82-letna Sparta Zalacosta vd. Paruta, 47-letni Bruno Lokar, 81-letna Antonia De Rocchi vd. De Marchi, 55-lctni Emilio Crisman, 60-letni Car-lo Paludan, 81-letna Maria Marin, 87-letna Rosa Ianez vd. Zotti, 73-letni Pietro Turcinovich, 65-letni Domenico Sfettina, 78-letni Alessandro Bacich, 82-letni Francesco Zaccaria, 76-lelna Carla Zanon vd. Grison. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16. Ul. Montorsino 9. Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od lfi. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Bclpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl.UZBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209 197: 2avlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271124. POTOVANJA •* a u - *.* ."*•*•! ' i i: *; 4 Z «AURORO» Inui laa.- m >. Od 30. julija vsako soboto na otok Krk. Vožnja in osemdnevno bivanje 82.000 lir. Za avtomobiliste 75.000 lir. Od 31. julija do 5. avgusta, od 5. do 10. in od 10. do 15. avgusta z avtobusom v Kranjsko goro. Cena vožnje in bivanje v hotelu «Larix» 66.000 lir. Vsak četrtek na atensko obalo. Vožnja z letalom, enotedensko bivanje m enodnevni ogled Aten 186.000 lir. Od 4. do 11. avgusta posebno potovanje iz Trsta. Cena 199.000 lir. Od 11. do 16. avgnsia potovanje z letalom v Istanbul. Cena 188.000 lir. ogledi in ekskurzije vključene. Sedemdnevna bivanja na Malem Lošinju, ob Istrski obali, na Rodosu in v Tuniziji. Informacije in vpisovanja pri Potovalnem uradu «Aurora» v Trstu. Ul. Cicerone 4, tel. 60261. iaK V BA-NCA Dl- GR EDITO Ql TRI ES.TE ' T'h.2 A S K A ’K R E E) ( T hi A B A N k A ■ S. P. A. TRST . - UliifCA V. PIL.2I 10/-V 'S 61-446 TEČAJI VALUI V MILANU DNE 4. 7. 1977 An-.erišk) dolar: debeli 884.— drobni 855.— Funt šterling 1539.— Švicarski frank 357.— Francoski frank 179.— Belgijski frank 24 — Nemška marka 376.— Avstrijski šiling 52,60 Kanadski dolar 810,— Holandski florint 354.— Danska krona 144,50 švedska krona 195.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 23,80 drobni 25.— Dinar: debeli 46,— drobni 46,— MENJALNICA vseh tujih valut XV. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma GRAD SV. JUSTA Ob 21.30: «Alucarda» (dolgome-tražni film, Mehika); «La rea-zi»ne Worp* (Velika Britanija) in «L’uoino» (Madžarska), kratki in sreilnjenietražni filmi. KINO PENICE Ciklus filmov #Fantascena». Ob 16. uri #Dino Risi — Mostri in libera uscita* (Italija 1977); »Sel donne per Tassassino (Italija 1964); «11 castello dei morti vivi» (Italija 1964). Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. V slučaju Slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Fcnicc. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Gledališča AVDITORIJ Danes ob 20.30 Goldonijeva komedija »ANTIKVARJEVA DRUŽINA* v izvedbi Teatra Stabile. Red II. nedelja. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. FESTIVAL OPERETE - ROSSETTI Danes ob 21. uri tretja ponovitev Lombardo - Ranzatove operete »Cin-Ci-La». Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta GalLamini, Carlo Tuand, Auro-ra Banfi, Sandro Massimini, Lino Sa-vorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372). Kino M1RAMARSKI PARK »Luči in zvoki. Predstavi: ob 21.30 »Der Kaiser-traum von Miramar* (v nemščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Auda-ce do grljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50) Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 «Anima persa*. Viltorio Gassman, Catherine Deneuve. Barvni film. Mignon 16.30 «Vieni a prendere il caffe da noi*. Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 16.30 «La nottata*. Max Delys. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Grattaeielo 16.30 «11 reduce*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice Zaprto ' zaradi poletnih počitnic. Excelsior 16.30 »Io Bruce Lee*. Barvni film. Eden 16.00 »Paolo il caldo*. Gian-carlo Giannini, Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film . Ritz 16.30 »Due sporche carogne*. Alain Delon, Charles Bronson. Barvni film. Aurora 17.00 »Le dolci zie*. F. Be-nussi, M. Merlini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30—18.15—20.10—22.00 «De-viation*. Lang Bury. Prepovedan mladini pod 18. letom. Crlstallo 16.30 «Uccidete Mister Mit-chell*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 »King Kong*. F. Wray. Barvni film. Filodramnmlico 16.00 »Rotta a tutte le esperienze*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale Zaprto zaradi poletnih počitnic. Impcro Zaprto zaradi poletnih počitnic. Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Venelo Zaprto zaradi počitnic. Astra 16.00 «Le avventure di Robinson Crusoč*. Barvni film. Volta (Milje) Zaprto zaradi poletnih počitnic. Izleti SPDT obvešča, da je tridnevni avtobusni izlet na Triglav, ki bo 8., 9. in 10. julija, odprt za vse. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 še danes, 5. julija. Razna obvestila Seja odbora za šolstvu pri SKl>Z bo danes, 5. julija, ob 18. uri na sedežu zveze Ul. sv. Frančiška 20 — lil. nadstropje. V soboto, 9. julija, bo Tržaški partizanski pevski zbor nastopil na prostoru tržaškega velesejma na prazniku demokratičnega tiska. Zato ima drevi, 5. julija, ob 21. uri generalko, ki bo hkrati zadnja vaja v tej sezoni. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo odhod fantkov v kolonijo v Nabrežini danes, 5. julija, in sicer naj bodo v sedežu društva v Ul. Macchiavelli 22, ob 16. uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi, Sv. Križ. Zgonik itd. naj jih pripeljejo ob 18.30 direktno v Nabrežino. Ob ležki izgubi očeja in inoža Ninljs Savija Izreka iikreno sožalje gospe Mileni 4n prijateljicam Ani, Gini in Sonji Marija z. družino. Dne 4. julija nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi NINI SAVI Pogreb bo. jutri, 6. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ. Žalostilo vest sporočajo: žena Milena, hčere Ani, Gina in Sonja, brata Angel ta Viktor, sestra Ana ter drugi sorodniki. • Križ. 5. julija 1977 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C. GORIŠKI DNEVNIK 5. julija 1977 Nfl PRAZNIKU SLOVENSKE SKUPNOSTI V NABREŽINI FILIP WARA5CH OBRAZLOŽIL ZAHTEVE KOROŠKIH SLOVENCEV V dopoldanskih urah je bila okrogla miza o globalni zaščiti slovenske narodnostne manjšine v Italiji V nedeljo se .je v Nabrežini zc-Ključil »Naš praznik* ki ga ie Priredila sekcija Slovenske skupnosti devinsko-nabrežinske občine. O srednja točka nedeljskega sporeda bil govor voditelja koroških Slovencev Filipa VVarascha, ki je v dolgem posegu obrazložil politično stanje na Koroškem in v Avstriji sploh. Dalj časa se k? zadržal pri lanskoletnem krivičnem štetju manj-s,r>. ki so ga koroški Slovenci boj Kotirali. Bojkot je uspel, tudi če Upoštevamo, da se je na Dunaju Prijavilo za Slovence 800 oseb več kot na Koroškem in kar 2 tisoč oseb več kot na osrednjem delu slovenske Koroške. Warasch je nato naglasil, da hočejo koroški Slovenci doseči formalno internacionalizacijo manjšinskega vprašanja. kar se bo moralo prenesti pred glav no skupščino OZN, Do te internacionalizacije pa ne sme uriti z nasiljem, iv) kakršnem so posegli južni Tirolci, ampak no mirni poti, Kajti koroški Slovenci so za časa uacifašizma že doživeli nasilje in So se proti njemu borili ter ga Zftto odklanjajo. V zvezi z mednarodnimi odnosi, je Warasch še izrazil prepričanje, da bo o vprašanju koroških Slovencev govor tudi na beograjski konferenci 'er Poudaril vsestransko zanimanje Jugoslavije in Slovenije za koroške Slovence. Končno pa je VVarascn se izrazil zahtevo po gospodarski avtonomiji koroških Slovencev, ki morajo sedaj množično izseljevati, kor je ves kapital v roka n ustih sil, ki so manjšini sovražne. Govoru je sledila prosta zabava * Plesom ob zvokih narodnozabavnega ansambla »L. Hlede* iz Što-verjana, ki je nastopil s samostojnim koncertom že ob začetku popoldari-*kega sporeda. V dopoldanskih urah pa ie bila v dvorani Igo Grude*! okrogla mi- o zaščiti slovenske narodnostne toanjšine v Italiji, ki so se je u-ueležili dr. Drago Štoka za Sloven ®ko skupnost, Boris Iskra za KPI ui Duško Udovič za SKGZ. vodil F® jo je tajnik krajevne sekcije eSk odv. Jožo škerk. Štoka je obrazložil osnutek zakona ki ga je "Sk pjed nedavnim vložila kot dc-ticijo v rimskem parlamentu, Iskra •le naglasil, da bo KPI v kratkem Predložila novi osnutek podobnega *akona. ker morajo osnutek, ki so K? predložili v pretekli zakonodajni dobi, spremeniti in uskladiti z uuhom in črko osimskega sporazuma, Udovič pa je naglasil, da je SKGZ že pred časom izdelala dokument za globalno zaščito, ki ga m predložila kot zakonski osnutek, ®mpak je bil izdelan kot osnova 23 razpravo o vprašanju globalne Zaščite med manjšinskimi političnimi organizacijami in tudi na viš jih ravneh. Na okrogli mizi so tudi sprejel) resolucijo z znlitevo pu enotnem šolskem okraju za slovenske sole v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V Križu izšla 4. številka Skdanca Včeraj je v Križu izšla četrta številka- vaškega glasila Skdanc, ki ga v okviru prosvetnega društva Vesna izdaja skupina kriških mladincev. List prinaša tokrat več zanimivih člankov, ki neposredno zadevajo vaško življenje in delovanje vaških organizacij predvsem na športnem in kulturnem področju, kot tudi vlogo Združenja staršev in žensk, ki se vedno v večjem številu vključujejo v razne vaške organizacije. Naj omenimo, da je bila v okviru lista tudi uradno ustanovljena skupina Skdanc, ki se bo v prihod-, nosti angažirala tudi na ostalih področjih vaškega delovanja. Dokument deželne uprave o pristaniški politiki Na osnovi razprave, ki je bila pred kratkim v okviru deželnega odbora za pristanišča in pomorsk: promet, je deželna uprava sestavila dokument s pripombami k trem za konskim osnutkom za uvedbo nove pristaniške politike v državi, ki so jih svoj čas vložile KD, KPI in PSI. Dokument je dežela dostavila mini stru in podtajniku za trgovinsko mornarico ter predsedniku komisije za promet pri poslanski zbornici. Dokument poudarja pomen preureditve pristaniškega poslovanja v državi in po.stavlj", zahtevo, r.aj bi se pristaniške uprave prelevile v prava podjetniška vodstva. Dežela nadalje meni, da je število predvidenih «pristanišč pretežnega državnega pomena* (devet) previsoko, o-ziroma da bi bilo treba poleg te kategorije uvesti še kategorijo «pri stanišč mednarodnega interesa*. V to kategorijo bi spadal tudi Trst glede na obseg tukajšnjega prometa iz tujine za tujino. Dokument se nadalje ukvarja z vprašanjem racionalnega in pravičnega zastopstva predstavnikov obmorskih dežel v o-srednjih in krajevnih organih, ki se bodo v okviru nove zakonske u-reditve ukvarjali z vprašanji pristanišč in pomorskega prometa. Tržaški slikar Giorgio Laurenti bo v tržaški občinski galeriji odprl svojo razstavo 6. t.m. ob 18. uri. iiiiiniiiiimiiimiin milili um mrli n iiiii iniiiiiiiimiiiMiiMiiMiiiiMiiiiii iiiii miiiiitiiinniiniiiiMiiiiiiiimiii V ŠEMPOLAJU, MIIJAH IN PRI SV. ALOJ/.UU ZAKLJUČENI PRAZNIKI KOMUNISTIČNEGA TISKA • Govorniki posl. Lizzero, Ceravolo in Spetič o važnih političnih trenutkih v Italiji Sinoči se je v Šempolaju zaključil festival komunističnega tiska, ki se ga je udeležilo izredno veliko število ljudi. V nedeljo sta, po nastopu «folk* skupine «Giomi cantati*. spregovorila Stojan Spetič in posl. Mario Lizzero. Oba sta v svoj h posegih omenila važna politična trenutka, ki jih preživljamo: fazo uresničevanja, osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki daje Trstu novo možnost gospodarskega razmaha', Slovencem v Italiji na končno možnost, da jim bo priznana globalna zaščita, nato - pa še programski sporazum vseh demokratičnih strank, ki pomeni premostitev še nedavnih protikomunističnih predsodkov. Programski sporazum ni zadovoljil vseh, niti komunistov, vendar daje možnosti večjega vpliva in reševanja nekaterih perečih problemov. Da se bodo posamezne točke dogovora izvajale pa je potrebna stalna, budnost delovnih množic, kajti brez tega ne gre, sta zaključil^ ;Sp^čh.lf);Li/ij«n;o. , V nedeljo se je zaključil tudi *)*>imimimimiimmmiMmiiiiiitiiiiimfiiimiiiiimimmmmimHiiiiiiiiiiiiHiiiiiimmimiriiiiHimimii Partizanski tabor na Opčinah Nastop domačih recitatorjev V nedeljo se je zaključil na Opči-®®h 10. partizanski tabor, ki se ga kljub izredni vročini, že v popoldanskih urah udeležilo mnogo občin-®tva. Ljudi je privabil bogat kulturni Pfegram, ki ga je pričela godba na Ptoala s Proseka - Kontovela. Sledil nastop kotalkarjev ŠD Polet, ki navdušil občinstvo. Predvsem s« izkazali najmlajši kotalkarji, Kl so izvajali narodni tržaški ples «Stu ledi*. Pevski zbor Tabor z Opčin je nato ubrano zapel nekaj pes mi, nakar so nastopili recitatorji SPD Tabor, ki so deklamirali borbene pesmi slovenskih ustvarjalcev. Višek je partizanski tabor dosegel z govornikoma Vladimirom Kendo in sen. Paolom Šemo, ki sta pouda rila pomen tovrstnih manifestacij. Sledil je ples z ansamblom Lojzeta Furlana. praznik komunističnega tiska, ki ga je priredila miljska sekeja KPI in katerega se je udeležilo veliko število ljudi, posebne v večernih urah, ko je bilo na sporedu več koncertov znanih pevcev in riasbenikov. Posebno veliko števila ljudi pa je pos lušalo izvajanje znanega jazz glas benrka Gioigia Gaslinia in konce-la skuoir.e «Gli altri*. Veliko pozornost so, miljski komunisti posveti’! tudi raznim aktualnim družbenim problemom, kot sta splav in mladinska problematka, o katerih so javno razpravljali na Trgu Marconi; zanimiva okrogla miza je bila tudi posvečena problemom in perspektivam slovenske manjšine v Italiji. Zaključno zborovanje pa se je za ključilo s posegom načelnika svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Veneta Domenica Ceravola, k,i je govoril predvsem o program skem sporazumu med strankami u stavnega loka in o zadnjih poler .i kah o evrokomunizmu. Včeraj se je na igrišču pri Sv. Alojziju zaključil tudi praznik ko munističnega tiski, ki ga je priredila rajonska sekcija KPI. Včeraj sta bila na sporedu turnirja v bri školi in minibasketu in okrogla mi za o vlogi rajonske konzult* v mestni decentralizaciji, ki ji je pred sedoval miljski župai Bordon. Tudi tega festivala se je udeležilo zado voljivj število ljudi. OB POBRATENJU MED PRVAČINO IN DOBERDOBOM Prispevamo majhen, a trden kamen v mozaik sodelovanja med narodi Listino o pobraten ju sla podpisala Franc Furlan in Andrej Jare - Spregovorila sla tudi Marija Ferietič in Jože Jarc - Jeseni povralno slavje v Doberdobu a? g « i l jam srn AVDITORIJ PORTOROŽ POLETNE PRIREDITVE 77 Predstava oh 20.30 (sončna ura) Danes, 5. julija Nastop zagrebškega ansambla «LADO*. Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. Informacije SIP naročnikom RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV Čez nekaj dni se bo začelo razdeljevanje izdaje 1977/78 Uradnega telefonskega imenika za tržaško, goriško, pordenonsko in videmsko pokrajino. Pooblaščena oseba bo prinesla novi imenik in odnesla starega. Naročniki se naprošajo, da pristanejo na to, da se potegnejo iz obtoka neažumi-rani imeniki, ki bi mogli povzročati zmešnjavo in ustrezne nevšečnosti uporabnikom zaradi visokega odstotka sprememb, ki jih vsebuje nova izdaja v primerjavi s prejšnjo. Uporabniki se nadalje obveščajo, da se bo začenši z izdajo 1977/78 izvedla razdelitev imenika Furlanije - Julijske krajine na dva imenika: »Gorica - Pordenon - Videm* in »Trsti, ki bosta manjša in zato laže uporabna. Izključno za tekoče leto bo vendarle priznana naročnikom vsakega izmed dveh področij, zapopadenih v starem imeniku, možnost, da na krajevnih sedežih SIP brezplačno dvignejo imenik za posamezno ločeno področje. Prav tako začenši s sedanjo izdajo bodo imeniki vsebovali tudi obnovljen «pred-seznam*. ki bo spremenjen tako v tiskarski obliki, kot tudi v tekstu ter v informacijah, ki se nanašajo na telefonsko službo. Poseben poudarek bo dan mednarodni avtomatični službi z glavnimi evropskimi deželami, ki je, kot je znano, v fazi postopnega uresničevanja. Opozarjamo da naročniki niso dolžni pooblaščenim raznašalcem dati nikakršne nagrade, kajti v primeru sprejema imenika se bo ustrezna cena v višini 250 lir + IVA prištela telefonski naročnini. V primeru, če naročnik noče, da bi mu telefonski imenik dostavili na dom, ga more brezplačno dvigniti na trgovskih sedežih družbe SIP. Pri tem pa mora priložiti posebno potrdilo, ki mu ga bo izstavil pooblaščeni raznašalec, in, razumljivo, tudi stari imenik Družba SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in prosi, da se morebitne pomote in kakršna koli slabo opravljena služba sporočijo na št. 187. SIP SOCIETA’ ITALIANA PER L’ ESERCIZI0 TELEF0NIC0 Težka stoletna borba kraških kmetov in bajtarjev iz Prvačine za življenjski obstoj, skupna krvavitev na soški fronti v prvi svetovni vojni, “boj doberdobskih delavcev in kmetov na strani boja vsega primorskega ljudstva za svobodo in napredek, oskrba, ki so jo Pr-vačkovci nudili ranjenim partizan skim borcem iz Doberdoba v osvobodilni vojni ter sedanja skupna volja obeh krajev po utrjevanju ■stikov med sosednima državama ter povezovanju slovenske narod nostne skupnosti v zamejstvu z matičnim narodom v Sloveniji — vse to predstavlja osnovo skupni odločitvi občinskega sveta v Doberdobu ter skupščine krajevne skupnosti v Prvačini, da se pobratita, odločitev, ki so jo uresničili v nedeljo na svečani skupni seji obeh izvoljenih obastnih teles v Prvačini. ter jo bodo ponovili, prav tako na svečan način kot v Prvačini, jeseni v Doberdobu. «Osimski sporazumi nas obvezu jejo*, je nadalje rečeno v listini o pobratenju, »da prispevamo majhen. toda trden kamen v mozaik razvoja sodelovanja med narodi*. Na svečani skupni seji izvoljenih predstavnikov obeh krajev Prvačine in Doberdoba, ki so ji prisostvovali predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože šušmelj, občin ski sekretar Zveze komunistov Tomaž Beltram, predsednik občinske konference SZDL. .Lojze Lah. fyipan občine Števerjan Slavko Klanjšček in drugi, sta o pomenu pobratenja spregovorila predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Furlan in župan občine Doberdob Andrej Jarc, oba p:xlpisnika listine o pobratenju. Franc Furlan je v svojem govoru opisal razvoj Prvačine, nekdaj zaostali in reven kraj, ki se je po vojni razvil v življenjsko ib ustvarjalno skupnost pretežno de’avsko ga značaja. Poudaril je velik po men manjšin, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, za razvoj dobrososedskih odnosov. «Pnbrate nje nas obvezuje, tla delamo v ko rist splošnega napredka*, je dejal Furlan i sklepnem delu svojega govora. Župan Andrej Jarc pa je uvodoma opisal nastanek stikov med o bema krajema, ki so privedli do pobratenja, ter opozoril na obvezo, da mlade seznanjamo s skupno u sodo, ki že dolgo (asa povezuje ljudi obeh krajev. »Osimski sporazumi, ,ki so-.•odstranili vzroke za novo zaostritev v naših krajih, bodo še hol.i'kbližnli prebivalce. Toda od osimskih sporazumov — ie nadaljeval- župan Jarc pričaku jemo predvsem priznanje narod nostnih pravic beneških Slovencev. Za nas so ti sporazumi pomemben mejnik v boju za globalno zakonsko zaščito. Osimski sporazumi so odstranili še zadnjo senco'v med sebojnih odnosih med Italijo in Ju goslavijo. Kritične razmere v It a liji pa nam narekujejo, da v sodelovanju z demokratičnimi silami povsem izoliramo še zadnje posko se nazadnjaških sil, da bi zavrgle napredek. V duhu helsinške listine in osimskih sporazumov — je ob koncu dejal Jarc — moramo vso skrb posvetiti Beneški Sloveniji ter ,|i zagotoviti narodne pravice in vzgojo v materinem jeziku, kot so jo na zasebni šoli zagotovo! i otro kom v Ukvah v Kanalski dolini* V skladu s p'uralističnim ostro jem naše družbe, sta nato spregovorila še predstavnica Slovenske skupnosti, v občinskem svetu v Doberdobu Marija Ferietič in pred stavnik svetovalcev KPI, PSI in neodvisnih Jože Jarc. Ferletičeva je poudarila velike težave, ki jih mora premagovati Slovenska skupnost, da se kot stranka postavlja vštric z ostalimi vsedržavnimi strankami, potem pa je navedla besede predsednika republiške konference SZDL Slovenije Mitje Ribičiča, ki je dejal, da je SSk kot občutljivi seizmograf, ki avtomatično priteguje pozornost vsedržavnih strank in opozarja na odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Obžalovala je, da se občinska uprava ni mogla predstaviti na svečanosti v Prvačini z dvojezičnim praporom, ker ga ji oblast ne dovoli izdelati. Jože Jarc pa je izhajal iz prispevka,' ki ga obe skupnosti lahko dajeta k italijansko jugoslovanskemu sodelovanju ter h krepitvi e-notnega slovenskega kulturnega pro štora. Ker smo Slovenci bili vedno prva žrtev zapletov na tem prostoru, pozdravljamo potrditev sporazuma, ki je odpravil vzroke za nove napetosti ter zato ustvarja boljše pogoje za razvoj manjšine. Potem ko sta Furlan in Jarc podpisala listino o pobratenju, ki zavezuje oba kraja, da se povezujeta na prosvetnem, šolskem in športnem področju, je mladinec llilarij Kobal prebral obvezo mladih, da bodo težili k zedinjevanju. Po izro čitvi daril, je Jože šušmelj poudaril koristnost pobratenj med bobrovim in Krmihom, med Renčami in štaraneanoin in Prvačino ter Doberdobom, ter pri tem dejal, da so v teku pogovori za pobratenje Šte-verjana in Sovodenj s sosednimi kraji. Po svečanem delu v Prvačini, v stavbi, ki so jo zgradili pa načrtih arh. Maksa Fabianija (gre za edino zgradbo, ki so jo po h ubiamjevjh načrtih zgradili na podeželju ter jo bodo do izvirnem načrtu tudi restavrirali), se je slavje nadaljevalo na Manririji, v hrastovem gozdičku j na hribu nad 'vasjo, kjer sta spre [govorila Karel Četnic (VZPI ANP1) ter Cveta Jarc (v imenu žena). Černič je zlasti paudaril ugledno mesto, ki si ga je Jugoslavija pri borila v svetu s svojim bojem za svobodo in neodvisnost ter spošto vanje neodvisnosti drugih držav. Na prireditvi, ki je bila posvečena tudi Dnevu borca, sta zapela zbora «Jezero» in «Prvačina». V soboto zvečer so v počastitev Dneva borca priredili v Prvačini koncert pihalnih orkestrov, na katerem je nastopila tudi godba na pihala »Kras* iz Doberdoba. DOKUMENT CGIL-CISL-UIL 0 ORGANIZIRANEM ZDRUŽEVANJU Sindikati za ustanavljanje konzorcijev v pokrajini Poseben pomen združevanju za gospodarsko in družbeno načrtovanje na širših območjih - V kulturnih dejavnostih upoštevati kulturno tradicijo Slovencev Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - U1L je na zadnji seji, konec prejšnjega meseca, razpravljalo o organiziranem zdru ževanju nekaterih splošnih služb ter o gospodarskem in socialnem načr tovanju na širšem področju. Ob koncu zasedanja so sprejeli dokument. ki poudarja stališča sindika tov o dosedanjih oblikah združevanja v konzorcijih ter o tem, kaj bo treba napraviti v prihodnje. Gre za združevanje na področju zdravstva, urbanistike, kulture in nekaterih specifičnih dejavnosti. Med te lahko prištevamo konzorcija za razvoj tržiške in goriške industrijske cone. Stališče sindikatov do teh ustanov je že dolgo znano, saj vidijo v njih instrument za podpiranje industrijskega razvoja, kar ima za posledico odpiranje novih delovnih mest. Posebno poglavje je zagotavljanje tako imenovanih komunalnih storitev. Le te naj. bi po predlogu sin IIHIHIHHHHHHHHIIIIHHIIHIIHHHIHHIIIIIHHIHHIIIIIIIIIHHHIHHHHHIHHHIHniHIHIHIHnilHHlIlHiinHIIIIIIIHHHiniHHIIIIIHIHIHIHHIIHIIHIHIHIHIIHIHIHHHM SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Razprava o popravilu slovenskih šol ter o izkopu gline na Prevalu S sredstvi za popravilo pevmske šole bodo uredili tudi štandreško - Danes sestanek o izkopu gline Goriški občinski svet se polagoma pripravlja na počitniško razdobje. Včerajšnjo sejo je v začetnem delu posvetil ustnim vprašanjem sveto valcev ter odgovorom župana. Odobrili so nato številne sklepe, ki jih je na podlagi pooblastila sprejel občinski odbor, pozneje pu so pričel' razp-avljati o deželnem urbanističnem načrtu, kateren i bodo posvetili sejo načelnikov skupin v občinskem svetu. Na včerajšnji seji je tekla beseda o popravilu šole v Pevmi in štan-drežu ter o ureditvi parka v Pevmi. Svetovalka Vilma Brajnik (KPI) je vprašala župana, če je res, da bo občinska uprava s sredstvi na menjenimi za ureditev slovenske o-snovne šole v Pevmi. popravila tu dj šolo v štandrežu. De Simone je odgovoril, da je občinska uprava dala prednost popravilu šole v Povrni -'n do se .je v zadnjem času po kazala 'še potreba -o '-ureditvi šole v štandrežu. Tako bodo sredstva uporabili za obe poslopji. Pevmsko šdlo bodo delno [»opravili jz proračunskih sredstev, delno [» iz posojila. Glede iz-, gradnje parka v Pevrrri župan ni vedel povedati nič točnega, vendar smo iz pogovora s svetovalko Braj nik izvedeli, da resnično obstaje težnja, da ustanova Tre Venezie ta park zgradi in da bi morali lastni ki, ki jim bodo zemljo vzeli za u-reditev parka, zahtevati zamenjavo z drugo zemljo. Svetovalec Paulin (SSk) je opozoril občinsko upravo na kvarne posledice. ki jih bo izkop gline na Prevalu povzročil kmetijstvu. Predlagal je. naj podjetje zasuje jamo, da' se v njej ne bo nabirala voda. Iz razprave v občinskem svetu smo izvedeli, da bo o tem vprašanju danes dopoldne v Gorici sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki dežele, gorske skupnosti in kmetov. Na vprašanje svetovalca Del Be na (PSDI), če je bila občinska u prava preko svojega predstavnika v upravnem svetu Hranilnice v Gorici seznanjena z imenovanjem ge neralnega direktorja, imenovanje, ki ni povsem v skladu s predpisi, je župan odgovoril, da imajo občinski delegati v takšnih ustanovah avto nomijo pri svojem odločanju. Direktor tednika KPI »Rinascita« na obisku v Novi Gorki Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miha Ravnik je v nedeljo popoldne v Novi Gorici sprejel člana direkcije KPI in direktorja partizanskega tednika »Rinascita* Adalberta Minuccija, ki se je mudil na krajšem delovnem obisku v Sloveniji. Gosta je seznanil z vlogo in dejavnostjo Zveze komunistov v Novi Gorici in tudi s sodelovanjem med ZK in organizacijami KPI v sosednji Goriški pokrajini. Sprejema in po-govora sta se udeležila tudi predsednik komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Radko Močivnik ter svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu Štefan Cigoj. Miha Ravnik je po pogovoru Adalbertu Minucciju in drugim udeležencem priredil večerjo. Naj poudarimo, da je člana direkcije KPI in direktorja tednika »Rinascita* Adalberta Minuccija v Ljubljani sprejel tudi član predsedstva CK ZKJ in predsedstva Jugova vije Edvard Kardelj, ki je imel "i njim daljši pogovor. *«• 'd - - ' Zaradi vzdrževalnih .del na. napravah visoke napetosti, jutri, 6. julija, in v petek. 8. julija, med 13. in 17. uro ne bo toka na območju transformatorskih postaj Pevma, Štmaver in Konec. ' Koncert kitarista Dagoberta Linharesa Drevi ob 21. uri bo imel znani bfazilski kitarist Dagoberto Linha-res v deželnem Avditoriju v Gorici koncert. Program, ki ga bo izvajal zajema sledeče skladbe: Leo Brouwer (Elo-gio alla Danza), N. Paganini (Romoma, Sonatina), F. Sor (Variazio-ni dal «Flauto magian), 1. Albeniz (Granada, Sevilla), H. Villa - Lobos (Studi n. S e n. 10), W. Enrique (Cobra Grande, Foi boto Sinha), M. Nobre (Ijdumentos), 1. Savio (Nesta rua, Caixinha de mušica, Batu-cddaji Vstop brezplačen. Po pričetku konceta vstop ne bo dovoljen. IIIII HHHItllllHHHHHHIIHIIIHIIIIHIH Hilli IIHHIHIIIIIIHIMIlltltlllHIHIIIItlHIHIHIHIHIIHIHIIIHHHIHHIIIIIII NA POBUDO DRUŠTVA «DOBERDOB» SEPTEMBRA V GORICI VELIK PRAZNIK SLOVENSKIH LOVCEV Poleg gostov iz matične domovine, pričakujejo tudi delegacijo Kluba prijateljev lova iz Celovca - Nastop pevskih zborov in godbe na rogove Razstava fotografij in predvajanje filmov iz življenja v naravi tiko ljubljanskega fotokluba Diana, vrteli pa bodo tudi filme iz življenja' v. naravi. Najbrž bo na prireditvi sodeloval tudi zamejski fotografski krožek Skupina 75. Poleg številnih gostov iz matične domovine, pričakujejo prireditelji tudi obisk delegacije Kluba prijateljev lova iz Celovca s Karlom Prusnikom - Gašperjem na čelu? ki bodo s seboj pripeljali tudi pevski zbor. Med ostalimi kulturnimi prireditvami, ki jih bodo skušal; uresničiti, je razstava knjig in revij na lovsko tematiko. Slovenski lovci v naši deželi, ki so včlanjeni v lovskem društvu »Doberdob*, so v teh dneh začeli s pri-i pravami na glavno lovsko sezono v jeseni. Začela se bo namreč z velikim tridnevnim lovskim praznikom na goriškem razstavišču Espomego. V ančh od 2. do 4. septembra se nam tako obeta zanimiva prireditev, prva te vrste v našem mestu, ki bo nedvomno privabila veliko članov zelene bratovščine z obeh strani meje. Čeprav dokončni spored še ni izdelan in so lovci glede tega precej redkobesedni, smo le uspeli izvedeti, kaj pripravljajo in kaj bi radi še napravili. Predvsem moramo povedati, da bodo prireditelji poskrbeli tako za kulturno kakor za rekreacijsko stran, prikrajšani pa ne bodo niti lovci, saj so za njih pripravili v Gradišču tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Za kulturni del sporeda bodo poskrbeli pevci iz Vipave in Dekanov, posebnost na prazniku pa bo nastop godbe na rogove iz Murske Sobote. Vse dni bo na razstavišču odprta razstava slik na lovsko tema- V rekreacijskem delu prireditve naj omenimo lovsko-orientacijski pohod in bogat srečolov, tudi ta v lovskem duhu. člani lovskega društva «Doberdob» imajo v teh dneh tudi precej dela z dokončno ureditvijo lovske sobe v Jamljah, kjer imajo svoj sedež. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna, lekarna »Tavasani* Korzo I-talija 20 tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Centrale* Trg republike tel. 72341. Ob smrti Ludvika Devetaka, Izreka sekcija VZPI-ANPI za Rupo, Peč in Gabrje sorodnikom iskreno sožalje. Včeraj je po hudi bolezni preminil Ernest Devetak iz Sovodenj. Člani sekcije VZPI—ANPI lz Rup«, Peči in Gabrij izrekajo svojcem globoko sožalje. dikatov zaupali trem, štirim podjetjem na celotnem področju pokrajine. Vodo in plin bi dobavljalo za vso pokrajino eno samo podjetje (skrb za elektriko pa bi zaupali ENEL, tudi v mestih), prav tako bi za prevoze skrbelo samo eno podjetje. Za > pobiranje smeti, kanalizacijo, čistilne naprave, pogrebno službo in podobne storitve bi ustanovili dve ločeni podjetji, eno na desnem, drugo na levem bregu Soče. Bolj zapletena je zadeva na področju zdravstva. Kljub temu. da je bil že dejansko ustanovljen goriški zdravstveni konzorcij, pa na tem področju še vedno deluje cela vrsta zdravstvenih ustanov, večkrat z vzporedno dejavnostjo, kar pomeni negospodarsko porabo javnega denarja in končno tudi slabše zdravstveno varstvo. Nujno je torej dogovarjanje, usklajevanje in v končni fazi združitev vseh ustanov, ki zdaj delujejo na področju zdravstva. Na kulturnem področju je v preteklosti že prišlo do nekaterih zanimivih pobud. Pri uravnavanju te dejavnosti na konzorcialni osnovi, pa bo treba upoštevati nekaj postavk, ki so bile do sedaj v glavnem zanemarjene. Več poudarka bo treba dati krajevnim kulturnim tradicijam ter revalorizirati arheološko in zgodovinsko dediščino. Posebno mesto pa naj se prizna kulturnim izročilom slovenske narodnostne skupnosti. Na kulturnem področju bo treba podpirati vse tiste pobude ki težijo k povezovanju že obstoječih struktur, kakor so krožki CRAL, ARCI. ACLI itd. Načrtovanju gospodarskega in družbenega razvoja na širših področjih pripisujejo sindikati poseben pomen. Kakor je znano, je dežela pred kratkim odobrila ustanovitev medobčinskega konzorcija na Trtiškem za gospodarsko in družbeno načrtovanje. Gre za prvi primer takega združevanja v naši pokrajini, ki bi ga bilo vredno posnemati. Taki »urbanistični konzorciji* naj bi po mnenju sindikatov imeli celo vrsto pristojnosti, od zagotavljanja zemljišč za ljudske gradnje, do varstva o-kolja, od načrtovanja razvoja ožjih kmetijskih področij, do varstva etničnih značilnosti krajev, kjer prebivajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. Dokument o .stališčih do raznih oblik združevanja so sindikati razposlali vsem županstvom goriške pokrajine, pokrajinskemu svetu, tajništvom • strank ustavnega loka ter predsednikom že delujočih konzorcijev. IZ ŠTANDREŽA Zbiranje sredstev n partizanski spomenik Akcija za zbiranje sredstev za partizanski spomenik v štandrežu je v polnem razvoju in bo trajala ves teden. do vključno prihodnjega petka. Kljub toploti in pekočemu poletnemu soncu so organizatorji dali znak za start v napovedano akcijo. Mladinci, pripadniki odseka PD O. Župančič in ŠD Juventine so prejšnii teden razdelili po vasi propagandno gradivo z razlago pomena in poteka pobude. Koordinacijski odbor se je ustoličil v Domu Andreja Budala, kjer bo vsak večer na razpolago občanom za morebitna pojasnila. Odbor pričakuje zaupanje in razumevanje domačinov, široko udeležbo in občutljivost vseh, ki jim je pri srcu realizacija tega pomembnega objekta v vasi. Odbor Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gi rici bodo tudi letos pripravili te« za popravne izpite in sicer od 1. d 30. avgusta. Prijave sprejemajo upravi doma, Svetogorska cesta 5-vsak dan od 10. do 12. ure d vključno 29. julija. Kino Gorica VERDI Zaprto zaradi dopusta. CORSO 17.00—22.00 »Čase private per le SS». G. Carrara in M. Daunia. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. MODERN1SSIMO: zaprto zaradi dopusta. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTORIA: zaprto zaradi dopusta Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »n rally del campioni*. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Bluff*. Noro Gorica in okolica SOČA »Močnejše od mafije — angleški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Krvavi lov* — ameriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Nj. Veličanstvo potepuh* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. Med podpisom listine o pobratenju v nedeljo v Prvačini Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj zjutraj v 65 letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat ERNEST DEVETAK bivši delavec v tržiški ladjedelnici. Pokopali ga bomo danes na domačem pokopališču v Sovodnjah. Pogrebni sprevod bo krenil ob 15.30 iz mrtvaške veže glavne bolnišnice. žena Fani. sinova Rajko in Mario z družinama, brat in sestra ter drugi ' sorodniki Sovodnje, 5. julija 1977 5. julija 1977 VELIKOPOTEZNI IRANSKI NAČRTI Nova industrija za čas, ko bodo vrelci presahnili Izgorevanje nafte za kurjavo in elektriko je greh BANDAR SHAHPOUR. 4. - članice OPEČ so pred nedavnim sklenile, da se cena nafti za sedaj ne ba jpovišala. In vendar priteka v petrolejske dežele veliko denarja, da si posamezne petrolejske dežele lahko privoščijo uresničevanje velikanskih načrtov. Glede tega je z jačilen primer Irana. Tu se inve-sJrajo velikanski kapitali, velikanska sredstva, da bi Iran postal producent in izvoznik petrolkemijskih izdelkov po konkurenčnih cenah. Iran razpolaga z velikanskimi zalogami nafte in podzemeljskega plinu, vrhu tega sta ti dve surovini razmeroma ceneni. Kakor zatrjuje direktor iranske državne petrolejske družbe Bagher Mostofi. bo do konca sedanjega štiriletnega načrta, ki se bo končal prihodnje leto, Iran investiral v to industrijsko panogo 14 milijard dolarjev, kar je skoraj 12 tisoč 500 milijard lir. U;x)števajoč tudi zasebne naložbe v to panogo dejavnost, Mostofi predvideva, da bo konec stoletja Iran zaslužil na leto samo z izdelki iz nafte, naftnih derivatov in plina najmanj 20 milijard dolarjev na leto, to pa je približno toliko, kolikor dobi Iran sedaj za vso nafto, kar jo izvozi v letu dni. V zadnjih desetih letih so v Iranu zgradili šest velikih tovarn, katerih proizvodnja znaša poldrugi milijon ton raznih kemijskih izdelkov naftnega izvora. Sedmo tovarno te vrste bodo dokončali sredi 1979. leta. Ta tovarna pa bo nekaj izredno velikega in modernega, saj bo njena proizvodnja večja od proizvodnje vseh šestih tovarn, ki so jih zgradili doslej. Nova tovarna stane skoraj 2 milijardi dolarjev in bo največja tovrstna tovarna vzhodno od Sueza. Tovarno gradi družba »Iran Japan Petrochemical company». Tovarno gradijo torej z iransko-japonskiro kapitalom in sicer v Perzijskem zalivu v blatnih ravninah, ki se širijo okoli Bandar Shahpoura. Nekdo je rekel, da je to šele začetek velikega načrta, kajti v vodilnih krogi!) računajo z gradnjo nadaljnjih 27 tovarn, ki pa seveda ne bodo tako velike, ki pa bodo vendarle stale nekaj nad 10 milijard dolarjev. Ta program predvideva najkrajši rok do leta 1988, ki bi se pa lahko podaljšal tudi na 1990. Bagher Mostofi pravi naslednje: »Upamo. da bomo z iransko kemijsko industrijo ustvarili eko nomsko bazo, ki ne bo služila le I-ranu, pač pa vsemu svetu.* Pri tem dodaja, da so te velikanske na ložbe pravzaprav »absolutna nujnost*. V ustreznih iranskih krogih se zavedajo, da bodo nekega dne viri »črnega zlata* in podzemeljskega plina izčrpani in tedaj se bo treba lotiti druge, težje ekonomije. In ta dejavnost je prav ta kemijska industrija. Celo perzijski cesar je nekoč ugotovil.■ da je «izgorevanje nafte in zemeljskega plina za ogrevanje ter za proizvodnjo električne energije — greh*. Te surovine je treba izkoristiti za petrolkemijsko industrijo. To pa zato, ker iz petroleja in nafte dobimo na tisoče najrazličnejših dragocenih izdelkov. Znanstveniki so ugotovili, da se iz nafte da pridobiti nad 70 tisoč najrazličnejših kemijskih proizvodov in da morajo vodikovi hidrati postati glavni steber industrializacije in velike civilizacije. Seveda so ti čilji še zelo daleč in dosedanje industrijske naprave v glavnem predelujejo nafto za gorivo. bolj malo nafte se izkoristi za druge kemijske izdelke, o katerih je govor. To velja tudi za Iran, morda še bolj kot za druge dežele, saj Iran izvaža ogromno nafte in bolj malo je predeluje doma. Vprašanje je, ali bo mogel Iran v tem tekmovati z drugim bolj razvitim svetom. Res je, Iran ima surovine doma, nima pa še dovolj tovarn, katerih večina je šele v načrtu in nima strokovne delovne sile. K #°8, nageljnov s čenrav seveda tudi ta zabavni m- trobojnico _ »loZtli na spomenik čeprav seveda tudi ta zabavni roman ne bo ostal na policah in bo našel veliko naivnih blralcev in bralk. Sl. Ru. •MIIHMIMltllllllllltllf llltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIKIlViiillltrtlllllflHIIIIIIIIf IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlilitJliiUiiiHif Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izrekajte prenagljenih ocen na račun osebe, kj jo komaj poznate. Privoščite si malo počitka. BIK (od 21.4. do 20.5.) Posvetiti boste morali več časa za reševanje administrativnih vprašanj. Nepričakovan obisk. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker lahko samo škodite svojim koristim. V družini napeto vzdušje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi * uspehom mogli uresničiti načrt, je potrebno zanesljivo zavezništvo. Ugodno vzdušje v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite ra splošno zelo previdni pri izbiri prijateljev. Ne zavračajte ljubezni neke osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V vaši ustanovi bo prišlo do nesporazumov, ki se utegnejo spremeniti v spor. Pismo, vest. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izkoristite za svoje posle jutranje ure. Nove okoliščine bodo upravičile vaša upanja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne žalite občutljivih oseb. ki vam utegnejo biti v pomoč. Bodite bolj popustljivi z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neko zapleteno situacijo boste najlepše rešili z ljubeznivostjo. Prijeten obisk. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes je primeren dan, da z u-speliom dokažete svojo sposobnost. Bodite bolj iskreni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pojavile se bodo težkoče, ki jih lahko premagate s pomočjo sodelo-valcev. Prišlo bo do prijetnega srečanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi rešili težavno nalogo, ki ste si jo zadali, imejte več zaupanja vase. Ljubljena oseba vam bo dokazala zvestobo. Nekdo je rekel, da je bilo letošnje šolsko leto. Kar se gojencev tržaškega slovenskega dijaškega doma tiče, leto izletov in ekskurzij. Teh je bilo zares precej in smo o njih že govorili in je o njih tudi poročal Primorski dnevnik. Višek izletov pa je bilo Drav gotovo zaključno štiri dnevno potovanje po Jugoslaviji. Če bi hoteli izlet oceniti «po stilu*. bi lahko rekli aa je bil ta nekoliko avanturističen, saj smo si sami kuhali, prenočevali pod šotori in sproti določali pot. In vendar je bil lep. krasen, vsebinsko poln. Prvi dan smo izletu dali značaj obujanja naše zgodovine in ga posvetili NOB tematiki. Obiskali smo kraje kot so Cerknica, Babno polje, Snežnik, Draga itd., kjer se je začel narodnoosvobodilni boj, koder so se vodile borbe slovenskega ljustva za osvoboditev izpod fašističnega jarma, koder so nastajali partizanski odreai, med drugim na primer Šercerjev bataljon, ki se je razvil v brigado in se med bojem uveljavil kot ena najboljših partizanskih for macij. Pa teh slavnih krajih so nam bili za vodiče bivši borci, spomeničarii. Zelo smo bili Donosni, da smo bili v njihovi družbi in hvaležni smo jim bili, ker so nam pripovedovali doživi iaje in ker smo z njimi podoživljali pretresljiva tedanja dogajanja. Zelo zanimivo je bilo na primer pripovedovanje o Trborski jami in o napadu nanjo. Na tisoče italijanskih fašistov se je pognalo nad peščico partizanov, ki pa se je borila zares do poslednje kaplje krvi, saj sta se rešila iz obroča le dva partizana in še ta dva po naključju. Človeka stisne pri srcu, ko prisluhne takim pripovedovanjem, še posebej, kadar zve, da jih je zakrivil izdajalec. Stisnilo nas je pri srcu, ko nam je bivši borec opisal, kaj so našli dan po bitki, ko so prišli reševat. kar se je rešiti dalo Vsi njihovi tovariši so bili razmesarjeni. Tudi dva dečka, eden star 10, drugi pa 12 let. Bila sta mrtva, v neposredni bližini, jame. Fašistična drhal ni prizanesla nit; njima. Pionirska organizacija Jugoslavije je na tem kraju posta-' vila ploščo in nad ploščo raste piramida iz kamnov, ki jih postavljajo obiskovalci Taborske jame. Tudi mi smo položili vsa* po svoj kamen ki smo ga prinesli iz jame. Ker je na tem področju veliko »spomenikov, ki sno trobojnic padlih v Dragi, kar pa naj bi veljalo za vse. Tu i:mo počastili spomin padlih z enominutnim molkom in z nekaj priložnostnimi recitacijami. Nato nas je pot vodila dalje, vse do Vinice in srno torej prvo noč prespali v rojstni vasi veli k ega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Naslednjega dne smo odpotovali proti Plitvičkim jezerom. U živali smo nad lepoto, slanov. jezer in jezerc, se sprehajali po stezah in mostičih in uživali nad naravnimi lepotami. Vmes pa je bilo tudi nekaj razburljivih ogi-god. kot na primer «srečanje» z modrasom sredi ceste. Nato smo nadaljevali pot proti dalmatinski obali in sicer v Senj. Tu velja omeniti dva zanimiva dogodka, ki sta se nam pripetila na tej poti: v naselju Otočae smo se ustavili, da bi pojužinali in se odžejali In ko smo v neki stranski ulici, ki pa je vendarle bila zelo široka, južinali, je prišla k nam skupnia domačih fantov in nam predlagala, da bi igrali z njimi ali bolje proti njim nogometno tekmo. Nismo pomišljali Med seboj smo izbrali ekipo, na ulici postavili • vrata — dva ka mna — in nogometna tekma se V teoriji -je čiščenje zelo enostavno, toda v praksi, ... No, v praksi smo tu mi, podjetje PULICASA, z našimi izkušnjami, z našim visoko kvalificiranim osebjem, s sredstvi in napravami, predvsem pa z najnovejšimi * načini, za rešenje slehernega problema na področju čiščenja. operativnimi Gojenci tržaškega slovenskega dijaškega doma so se ustavili, tudi v Dragi, kjer so se poklonili spominu padlih /^enominutnim molkom, s šopkom nageljnov ter s priložnostnimi recitacijami. Poklonitev v Dragi je veljala vsem, ki so na tem širšem področju dali svoja življenja za svobodo je začela. Igra je postala celo zanimiva in živahna, tako, da so se okna okoliških hi« spremenila v tribuno in ni manjkalo gledalcev, ki so, seveda navijali za domačo ekipo. Toda igra se je morala predčasno končati, kajti prišli so miličniki, ki so nam nadaljevanje tekme prepovedali. Rezultat je bil 2:0 za domačine. Kijub temu smo se razšli kot dobri prijatelji in , si stisnili roke v nozdrav. Komaj smo prišli nekoliko iz Otočca, smo srečali moža z medvedom. Seveda z medvedom- na verigi. Večina nas je tokrat prvič videla medveda in vsi. smo bili srečni, da smo se lahko z njim fotografirali in ga tudi raa lo pogladil', po nič kaj mehki dlaki. In že smo bili na Jadranu. Utaborili smo ae v campingu »Kozica* Uživali smo dva dni čudovitega taborcnja. Vreme nam sicer ni bilo kdove kako naklonjeno, kjub temu smo uživali v kopanju, v lepem čistem Jadranu, hkrati pa živeli po pravem tabornem, dnevnem redu. Dežurstvo v kuhinji, straže,. dnevne straže, -.zbori in - vsak, .večer „ha kopfju, tudj, taborni ogenj, pri katerem j,snw...sc..dogovarjali!. glede, programa za naslednji dan. hkrati pa smo obdelali tudi dogodke minulega dne in zapeli še kako pesem. Vzgojitelj Boris Mihalič, ki nas je na izletu vodil, nam je dajal napotke, kako se moramo obnašati govoril nam ie o disciplini in o spoštovanju dnevnega reda, pa tudi o tem, kako moramo spoštovati okolje, kraj, kamor prihajamo. Povedal nam je tudi razne zanimivosti o krajih, koder smo hodili, nismo se pa mogli ustaviti. Skratka, izlet je bi! pravo doživetje. Ko pa smo se skozi Reko vračali proti domu. smo si vsi želeli, da bi, po domače povedano, napravili v morju še en «toč». In naši želji ie bilo ugodeno. Pripeljali smo se na majhno plažo v Opatijo, kjer smo še poslednjič uživali v kopanju. Nato pa smo krenili veseli in tudi neveseli proti domu. Lepo bi bilo namreč, ko bi bil izlet še dalj ši, veliko daljši... Da pa je izlet v tolikšni meri uspel, se moramo zahvaliti pred vsem vzgojitelju, upravi Dijaškega doma in tudi naši dobri vo lji. FRANCI KERŽE III. r. nižje srednje šole «Ivan Cankar* Sv. Jakob PULICASA 0REV0REB TER2A ARMAIA 12/a TELEFON (040) 69336 v n $ in HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH RAZPISUJE NATEČAJ za dve službeni mesti uradnika 1. kategorije Prošnje je treba osebno predložiti do 14. julija 1977. POGOJI za pripustitev k natečaju: L Diploma Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois*. t Odsluženi vojaški rok. 3. Kandidat ne sme biti v sorodstvenem razmerju niti v svaštvu do 3. stopnje z odborniki in nadzorniki oziroma z uradniki Hranilnice in posojilnice. Upravni odbor si pridržuje pravico: — da ne imenuje nobenega od kandidatov, ki bodo pripuščeni k natečaju: — da spremeni oziroma dopolni pogoje: — da sprejme v službo kogarkoli od kandidatov, ki bodo z uspehom opravili razpisani natečaj, ne glede na prednostno lestvico. Predselekcija prosilcev bo pismena naloga iz bančnega poslovanja v slovenskem jeziku. TOREK, 5. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Jazz koncert: Max Roach 13.30 DNEVNIK 13.45 Danes v parlamentu 18.45 La sfida dl Mototopo e Au-togatto - risanke 18.30 co os o ca c ■s ILul SC5* QO OQ II. VI. Vlil. X X CD e\j 13 10 O CD r*- 25 1 3 0 4 < . X JO CD —• C\J 1390 CD UD UD 18 SKUPAJ 6 1 4 c 0 - CD -IS 2700 1250 43 130 4 ARMADA r ~n DEL FRONTE KORPUSI DIVIZIJ h-’ <* ca TOPOV MINO- MET. REZ. BAT. 5. SOŠKA OD BANŠČICE DO GORICE 17 16 2 3 75 600 150 16 OD VIPAVE 00 MORJA 7 32 3 2 90 8 0 0 1 3 0 22 SKUPAJ 4 10 165 1 1400 250 35 DESETA OFENZIVA — Približna moč in razmerje armad na Soči rejena razdelitev bojnih moči in sredstev, pri čemer je bil del fronte na Krasu, ki ga je napadala III. armada, bolje oskrbovan,, čeravno je ta del bil dvakrat manjši (15 km) od severnega dela, kjer je napadala II. armada. Ta del je dobil novo ime: «Goriška zona». Operativni načrt je vseboval naslednje osnovne poteze-. a) Prve dni italijanska artilerija obstreljuje avstrijske položaje na celi fronti, j b) Enote »goriške cone» naj napadejo prve, in sicer od Kanala do Bilj pri Gorici. Njihov namen je bila osvojitev planinskega grebena na levem bregu Soče (od Kobilnika čez Kuk in Vodice do Sv. gore). c) III. armada naj na Krasu sproži napad nekaj dni pozneje. Njen glavni udar naj bi bil na sektorju Kostanjevice. od koder naj bi prodrla v globino 'avstrijske fronte na Krasu. Hkrati naj bi izvajala pritisk po grebenu Fajtega hriba - Trstelja ter bočno proti Grmadi. (Nadaljevanje sledi) KOLESARSTVO ČETRTA ETAPA 'TO(JRA, 7.35'54” 7.39'41” k Thurau vZRNj 30.46’51" 2. Merckx (Bel.) po 8” 2. Laurent (Fr.) 13" j- Van Impe (Bel.) 14” Zoetemelk (Hol.) 18” Thevenet (Fr.) 19" 7. Galdos (Šp.) 24” 8- Rouxel (Fr.) 26” 9. Villemiane (Fr.) 31” JO* Meslet (Fr.) 32” JI- Kuiper (Hol.) 32” J2- Delisle (Fr.) 35" J®- A ja (Šp.) 49" JJ- Andiano (Šp.) 1*57” Pronk (Hol.) 7 27" NA DIRKI «P0 JUGOSLAVIJI* Sovjet Gusjatnikov končni zmagovalec SKOPJE, 4. — Kolesarji so pri-*Peli na končni cilj! Sedem dni je tpajala vožnja po cestah Srbije, Ko-80va in Makedonije, dokler ni koledarska karavana pristala v Skopju •J1 tako zaključila 33. mednarodno krožno kolesarsko dirko po Jugo-?'aviji. Na progi, ki- je bila dolga ?*> km, so se pomerili tekmovalci lz Enajstih evropskih držav. Po 22 urah 35 min. in 31 sek. je Prvi prišel na cilj Sovjet Aleksander Gusjatnikov. V končni skupni lestvici je pustil za seboj Francoza Bo-uiera in svojega sodržavljana Ave-rtna. Proti vsem pričakovanjem pa J? zadnja etapa pripadla Francozu Prijou, ki je presenetil močne sovjetske kolesarje. V deveti in zadnji etapi je opustil Jd* upe na boljšo uvrstitev tudi naj-L>°1 jši izmed Jugoslovanov, Ropret, je tako zasedel 12. mesto. Med mladinskimi reprezentanca- L — 1. Lennravallo 2 2. Montiglio 1 *• — 1. Andreolo 1 2. Pinuccio 1 * — 1. Ras Sem 1 2. Marfis 1 A — 1. Foscata 1 > 2. Maxvell X *• — 1. Labrador d’A. X 2. Safdy 1 *• — L Marengo 2 2. Abermarch X mi, je bila ZSSR prva, medtem je Jugoslaviji pripadlo četrto mesto. Za 27-letnega zmagovalca to ni bil prvi tak podvig, saj je bil lani na tej dirki tretji. Na vprašanje, ali bo prihodnje leto zopet tekmoval, je Gusjatnikov lakonsko odgovoril: «Mogoče!» Končna lestvica je torej taka: ZAHODNI NEMEC DIETRICH THURAU ŠE VEDNO VODI NA SKUPNI LESTVICI Včerajšnjo etapo je osvojil Francoz Delepine SEIGNOSSE - LE - PENON, 4. — Francoz Regis Delpin je osvojil četrto etapo mednarodne kolesarske dirke cTour de France*. Zmago si 3® priboril v zadnjem naletu, potem ko je sodeloval v pobegu skupinice »estih kolesarjev. Skupina z vsemi favoriti je prispela na cilj približno s štirimi minutami zaostanka. Etapna lestvica: E Delpine Fr.), ki je prevozil 256 km dolgo progo v 7.35*49" s p.h. 33,698 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še: De Cauwer (Bel.) “• Castelletti (It.) A Berland (Fr.) 5- Legeay (Fr.) Mendes (Port.) 7- Jansrens (Bel.) 8- Perrct (Fr.) JO. Van Linden (Bel.) JI- Van Katwyk (Hol.) J2- Thaler (ZRN) JO- Teirlinck (Bel.) JA Danguillaume (Fr.) J5- Hoban (VB) JO- VVesemaele (Bel.) J*- Ovion (Fr.) J8 Merckx (Bel.) JO- Seznec (Fr.) 20- Thurau (ZRN) 1. Gusjatnikov (SZ) 22.25,31” 2. Bodier (Fr.) 22.26'41” 3. Averin (SZ) 22.29T5” 4. Fagerlund (Šve.) 22.29’35” 5. Posiušny (ČSSR) 22.30’05” 12. Ropret (Jug.) 22.3P04” KVALIFIKACIJE ZA A LIGO Tudi Pescara napredovala V nedeljo so v Bologni odigrali zadnjo kvalifikacijsko nogometno tekmo za prestop v A Ligo. Po predvidevanju se ;e srečanje med Atalanto in Pescaro* zaključilo z neodločenim izidom brez gola. kar daje Pescari možnost, da bo v prihodnji sezoni nastopila v skupini najboljših. Tretje moštvo, ki se je še potegovalo za naprerio vanje, Cagliari, na bo moralo tudi v prihodnji sezoni nastopati v B ligi. Tako bodo Vicenza, Atalanta in Pescara nadomestile Ceseno, Ca-tanzaro in Sampdorio v A ligi. Prvič v zgodovini italijanskega nogometa se je pripetilo, da bo imela dežela Abrucov svojega predstavnika v A ligi, zaradi česar je prišlo v Pescari do velikega navdušenja in zadovoljstva. Tekma sama ni bila razburljiva, saj je Pescari zadostovala le točka, Atalanta pa si je priborila napredovanje že po zmagi nad Cagliarijem. ATLETIKA Ackermannova skočila 196 cm Na državnem prvenstvu NDR je svetovna rekorderka v skoku v višino Rosemarie Ackermann izenačila lastni svetovni rekord v skoku v višino s 196 cm. To je bil prvi letošnji nastop Ackermannove na odprtem, po poškodbi na EP v dvorani v San Sebastjanu v Španiji. Kljub temu, da je evropski rekorder Jugoslovan Nenad Stekič skočil 8, 82 m se' je mdral zadovoljiti z drugim mestom na letošnjem finalu pokala atletskih ekipnih prvakov. Premagal ga je namreč Francoz Rouseau ki je bil samo za centimeter boljši. Stekič je imel to pot kar pet skokov preko osem metrov. škoda, da je pihal nekoliko premočan veter, preko dovoljenih dveh metrov na sekundo. Olimpijska prvakinja v teku na 400 m, Poljakinja Irena Szevvinska, je na tej progi dosegla odličnih 49”89. ških in 3 ženskih disciplinah. Udeležilo se ga je nad 800 delavcev iz 21 delovnih organizacij grafi-čarjev. Uspehi so bili sledeči: Nogomet (mali) - člani: 1. Delo, 2 Gorenjski tisk, 3. Pomurski tis!., 4. Pspirografika. Mali nogomet - veterani nad 35 let: 1. Delo, 2. Ljudska pravica, 3. Pomurski tisk, 4. Aero. Šahi 1. Aero, 2. Mladinska knjiga, 3. Pomurski tisk, 4. Mariborski tisk. Rokomet: 1. Pomurski tisk, 2. Aero, 3. Mariborski tisk 4. Delo. Odbojka - moški: 1. Aero, 2. Delo, 3. Cankarjeva zajožba, 4. Pomurski tisk; zenske: J. Cankarjeva založba, 2. Ljudska pravica, 3. Pomurski tisk. 4. Delo. Streljanje - moški: 1. Tiskarna Ljubljana. 2. Mariborski tisk. 3. GP Soča. 4. Tone Tomšič; ženske: 1. Mariborski tisk, 2. GP Soča, 3. Delo, 4. Gorenjski tisk. Namizni tenis - moški: 1. Delo, 2. Aero, 3. Mariborski tisk, 4. Cankarjeva založba; ženske: 1. Po- murski tisk, 2. Delo, 3. Učne delavnice, 4. Cankarjeva založba. Končni uspeh: 1. Delo (258). 2. Pomurski tisk (228), 3. Aero fCa- l.je) (224), 4. Ljudske pravica U66). Kot organizator, je domača Soča -Nova Gorica, dosegla 7 mesto . (149 točk) in drugi primorski predstavnik Primorski tisk - Koper, 9. me slo (122 točk), kar je časten uspeh med 21 udeleženci. Prihodnje 23. LIG bodo za leto 1978 v Mur.-.ki Sobot., Varl R. UNIVERZIADA . . . „ 22. ŠPORTNE IGRE GRAFIČARJEV SLOVENIJE V NOVI GORICI Oj 24. do 26. junija so se v Novi Gorici odvijale delavske šport ne igre grafičarjev Slcvenije z.a leto 1977. Kot organizator se .je izkazalo domače grafično podjetje «Soča», vtem ko je pokrovitelj bil OSS Nova Gorica. Tudi ta množična športna manifestacija je bila posvečena tudi najvišjim letošnjim jubilejem to variša Tita in KPJ ter KPS To tekmovanje je bilo v 6 mo- AVTOMOBILIZEM SP FORMULE 1 Andrelti pred Watsonom na VN Francije v Dijonu Niki Lauda je prevzel vodstvo na lestvici SP &IJON, 4, _ Američan Mario idretti je zmagal na VN Franci* ki je bila tokrat na dirkalni *i v Dijonu. To .je že tretja ®ga ameriškega pilota italijan-sEa porekla v letošnjem SP, udar pa je moral zaradi izred smole, ki se ga drži, že več-ai odstopiti, ko je bil že na ’u zmage. tokrat pa je bila sreča na n.je-d strani, saj je prešel v vod-ko je do cilja manjkalo 'e Mizno 500 m. Skozi vso dirko namreč vodil Irec John VVatson avtomobilu brabham alfa ro-le malo pred koncem pa mu zmanjkalo goriva, tako da ga ^Andretti prehitel, j .9 dolgem času prihaja v zado divo formo tudi svetovni prvak jpss Hunt, ki je tokrat zasedei lično tretje mesto, vendar z več *■ Polminutniin zaostankom Po-}y.ie zase pa so ferrariji, ki ze fj časa preživljajo hudo kriza iub temu pa jim vedno uspe, dirke zaključijo in tudi z do imi uvrstitvami. Tako je bi'a “i v nedeljo, ko je bil Lauda ti. Reutemann pa šesti. Z dve-8 osvojenima točkama, saj se je 1° Lauda povzpel na sam vrh 'Ivice SP, vendar le s točko ®dnosti pred nedeljskim zmago tcem in Scheckterjem. VRSTNI RED 1. Mario Andretti (ZDA, Intusl, ki je prevozil 304 km v 1.39’40"13, s poprečno hitrostjo 183,006 km na uro. 2. Watson (Irs., brabham alfa) po 1”55. 3. Hunt (Vel. Brit., mc laren) 33"87. 4. Nilsson (Švedska, lotus) 1’ in 11 "08. 5. Lauda (Av., ferrari) 1T4”05. 6. Reutemann (Arg., ferrari) po enem krogu. LESTVICA SP PO 9 VOŽNJAH: 1. Lauda (Av.) 33 točk 2. Scheckter (juž. Afr.) 32 3. ^ndretti (ZDA) 32 4. Reutemann (Arg.) 28 5. Nilsson (Švedska) 16 6. Mass (ZRN) 14 KOŠARKA SLAVNIČ V ŠPANIJO Član Crvene zvezde in jugoslovanske državne reprezentance Zoran Slavnič. bo v prihodnii sezoni nastopal za špansko moštvo Juventud iz Ba dalone. V Španijo se bo podal po zaključku evropskega prvenstva, ki bo ietos v Belgiji pred pričetkom košarkarske sezone. RIM, 2. — Danes so uradno orisali potek in glavne značilnosti letošnje univerziade v Sofiji. Predsed nik FISU Primo Nebbiolo je potrdil prisotnost Kitajske, ki se po dolgem premoru zopet vrača na tovrstno tekmovanje. Športniki bodo tekmovali v devetih disciplinah. Vpisanih je že 86 držav s petih celin, 17 držav pa mora vpis še potrditi. Italija bo na to športno manifestacijo poslala približno 120 tekmovalcev. Med vsemi sta najvidneiši imeni Pietra Mennee in Rite Bottiglieri. Na 10. partizanskem taboru, ki ga je - organizirala openska sekcija zveze borcev ANPI, so v nedeljo nastopili tudi mladi kotalkarji Poleta, ki so s svojim Izvajanjem navdušili vse prisotne iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifaivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia KOŠARKA NA MEDNARODNEM TURNIRJU Jadran se uvrstil na je v Velenju drugo mesto Premagal je madžarsko peterko Kesztlwly, izgubil pa je tekmo z Elektro V petek je v Velenju klub Elektra iz Šoštanja organiziral mednarodni turnir, katerega sta se poleg domače ekipe udeležili tudi madžarska ekipa Keszthely in tržaški Jadran. Zamejski predstavniki so premagali Madžare, izgubili pa so z Elektro in se-tako uvrstili na drugo mesto. Vse tekme so bile v novi velenjski športni palači, v kateri je prostora za šest tisoč gledalcev. Jadran — Keszthely 67:35 (33:15) JADRAN: A. Sosič 9 (1:3), Oblak 4 (2:2), Pertot 2, Francia 2 (2:2), V. Sosič 2, čuk 18 (4:5), Kraus 9 (3:5), Ban 11 (1:2), Starc (k) 8. Trener: Brumen. KESZTIIELY: Kairska 2, Szita 6, Sulyak 2 (2:5), Kollat 11 (3:5), Juiifza 4, Szabados, Mosonyi, Do-brontei, Nedeczky 2, Tomtarton 6 (2:2), Rendi. Trener: Meszaros. SODNIKA: Grudnik in Zaleznik niiiiiiiiitiiMiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiimiiiimiintiiiiiiiiiiitiuniiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiuHimHiuu ATLETIKA Včeraj v Richmondu VLADIMIR JAŠČENKO «P0LETEL» 233 CM Svetovni rekord je «dvignil» za en centimeter RICHMOND, 4. — «To je moj najlepši dan,» je ganjen dejal Jaščen-ko kmalu potem, do je postavil svetovni rekord. 2.33 m je sedaj nova «čarobna» višina, Sovjet Vladimir Jaščenko pa nov svetovni rekorder. Dosežek je toliko bolj presenetljiv, če pomislimo, da je bil prejšnji o-sebni rekord tega komaj 18-letnega skakalca 2,27 m, to je za celih šest centimetrov nižji od sedanje višine. Plavolasi študent športnega inštituta v Kijevu je naskakoval tudi višino 2,35 m, vendar brez uspeha. V prvem poskusu se je le bežno dotaknil letvice, ki pa je padla, drugič prav tako ni imel sreče, v zadnjem poskusu pa mu je zmanjkalo elana. , .Jaščenko, ki skače s trebušno tehniko («straddle»), je izboljšal prejšnji svetovni rekord za 1 cm in to že v prvem poskusu. Kako bo pa na to odgovjiril Dwight Stones? Jaščenko sam je priznal, da je njegov vzor veliki Valerij Hrumel, ki je že leta 1963 skočil 2,28 m. Komaj deset let kasneje, se je v knjigo rekordov vpisal Stones, z znamko 2,30 m. Ta Američan je lani ponesel najboljški svetovni dosežek na 2,32 m. Sedaj pa ga je Jaščenko še izboljšal. Vedno više torej, toda kje je meja? Jaščenko je dosegel svoj izredni podvig v okviru srečanja mladinskih reprezentanc (pod 20 leti), v katerem so ameriški fantje premagali sovjetske s 135:08, Američanke pa Sovjetinje z 79:67. * * * Svetovni rekord Kenijca Samsona Kimombvve v teku na'10.000 m, ki ga je postavil v četrtek v Helsinkih in o katerem smo včeraj že poročali, je še vedno v središču pozornost atletskih strokovnjakov. Najboljši svetovni dosežek je sedaj 27’30”47. Dosežek Kenijca je veliko presenečenje, saj je bil njegov osebni rekord 28’13”2, kar pomeni, da mu je uspelo teči nekaj več kot 42” boljše od prejšnjega rekorda. Kot drugi je pritekel skozi cilj njegov rojak Musyoki in s tem je še enkrat potrdil, da je Kenija neizčrpen vir odličnih tekačev. Spet je bil boljši od lanskega državnega rekorda čas, ki ga je dosegel v glavnem mestu Finske tudi Italijan Fava, kar pomeni, da tudi Favi iz redno dobro «leži» sveži nordijski zrak. Povsem nepoznani Kenijec, ki sicer štildira v ZDA, Kimombvva se je tako vpisal v seznam odličnih dolgoprogašev kot so Zatopek, Kuc, >3 ilotnikov, Viren, Clarke, Haase in drogi. Če so teki navrgli nekaj odličnih dosežkov in svetovni rekord, pa v tehničnih disciplinah ni bilo izjemnih dosežkov Vspkakor pa je potrobilo omeniti trH kopja Madžara Nemetha, sicer svetovnega in olim pijskega prvaka,, z rezultatom 91,24 metra. Seveda pa ne gre prezreti niti 20”28 Quarria na 200 m. Nekateri ostali rezultati: 110 m ovire: 1. Casanas (Kuba) 13’'42, 400 m: 1. Juantorena (Kuba) 45”77, palica: 1. Kalliomaki (Fin.) 5,40 m, 1500 m: 1. Coghlan (Irska) 3'38”96, krogla: 1. Staahlberg (Finska) 21,22 m, troskok: 1. Lamitie (Fr.) 16.23 m. NOGOMET TUNIS, 4. — Na svetovnem mladinskem nogometnem turnirju v Tuniziji so dosegli te izide: Honduras - Madžarska 2:0 Urugvaj - Maroko 3:0 Paragvaj - Irak 4:0 SZ - Avstrija 0:0 V polfinale tega turnirja so se u-' vrstile reprezentance Mehike, Brazilije, SZ in Urugvaja. PM: Jadran 13:19, Keszthely 7:12 V otvoritveni tekmi je Jadran s precejšnjo lahkoto odpravil madžar sko univerzitetno ekipo Keszthely, ki nastopa v drugi madžarski ligi. Naši fantje so s hitro igro povsem razbili nasprotnikovo cono in zanesljivo povedli že v prvem polčasu. V drugem delu tekme so tako zaigrali bolj sproščeno in prednost še povečali. Pohvalo zaslužijo vsi jadranovci. Elektra Šoštanj - Jadran 66:47 (28:25) ELEKTRA: Keblič 20 (2:3), Obre za. Medved 2. Jošt I 10 (2:2), Verb nik.4 (2:2), Breznik 2 (2:2), Hliš 6, Kokol, Polovšak 8 (8:12), Jošt II 6 (4:4), Hočevar 4, štahez 1 (1:3). Trener: Jerič. JADRAN: A. Sosič 16 (4:5), Oblak, Pertot, Francia 4, V. Sosič 4, Čuk 4, Kraus 4 (2:2), Ban 3, (1:2), Starc (k) 10 Trener: Brumen. SODNIKA: Grudnik in Zaleznik PM: Elektra 21:29, Jadran 7:9 Jadranovci so takoj po zmagi nad Madžari spet stopili na igrišče. Zamejski predstavniki so začeli zelo dobro in tudj povedli v 10:8. Nato pa so domačini izkoristili svojo telesno premoč ter nasprotnikovo u-trujehost ter prešli v vodstvo. Lepo «pomoč» sta jim dala tudi sodnika, ki sta dopuščala izredno grobo igro. S tem je bilo za jadranovce upov na zmago konec. Najboljši je bil tokrat Adrijan So sič. Marko MOTOCIKLIZEM V ii-..ih' .11* v Frauciiiciiampsu Zrlo lepi uspehi italijanskih pilotov FRANCORCHAMPS, 4. - V nedeljo so bile na dirkalni stezi v Francorchampsu motociklistične vož nje SP. Izidi so naslednji: Razred do 50 cem: 1. Lazzarini (kreidler) 2. Rittberger (kreidler) 3. Nieto (bultaco) Lestvica SP: Nieto 75 točk, Laz zarini 62, Tormo in Rittberger 54. Razred do 125 ccm: 1. Bianchi (morbidelli) 2. Nieto (bultaco) 3. Mang (morbidelli) Lestvica SP: Bianchi 104 točke, Lazzarini 71, Nieto 65. IZREDNI OBČNI ZBOR ŠD VESNA Kriško društvo ima nov odbor Kriški ljubitelji nogometa žele novo usmeritev v delovanju Vesne V soboto je bil v kriškem Ljudskem domu izredni občni zbor športnega društva Vesna. Sklicala ga je skupina društvenih članov, ki je začutila potrebo dati društvu nov odbor. Kot je znano se je redni občni zbor zaključil z dejstvom, da so vsi prejšnji odborniki in predsednik nepreklicno dali ostavko. Društvo se je tako v kritičnih trenutki!* znašlo brez pravega odbora in brez točnih smernic za bodoče delovanje. Na sobotnem izrednem občnem zboru pa so vendar prisotni člani izvolili novega predsednika in novi odbor. Novi predsednik ŠD Vesna je Klavdij Sedmak, odbor pa sestavljajo Miro Sedmak, Danilo Tence, Bruno Martinuzzi,'Giorgio Ceneri, A-lojz, Nino in Ferdinand Bogateč ter Nino Pertot. Mimo vseh polemik in nepotrebnih kritik glede članov, ki sestavljajo novi odbor ŠD Vesna, se sedaj društvo nahaja pred težko in delikatno nalogo: pridobiti ponovno prestiž in pravo vlogo v okviru vaške skupnosti ter našega zamejskega športa sploh. To bo vsekakor težka preizkušnja za novega predsednika in za celoten odbor, treba pa je vendar začeti z novo politiko in z novimi načrti, v nasprotnem primeru pa se bodo zopet ponavljale stare, kronične napake tega društva. Te napake, ki jih • vsi bolj ali manj poznamo, je treba odpraviti z odgovornim in odločnim delom ter prizadevanjem v Sklopu vaške problematike. Z več strani bodo gotovo padale kritike in pomisleki (ki morajo biti vedno dobrodošli), ko se bo enkrat začrtal točen program, pa bo treba po njem delati in si prizadevati. Rezultati vsekakor ne bodo takoj otipljivi in vidni, trčba pa je vendar začeti, pogumno in odločno. Samo na tak način bomo v Križu ponovno imeli v vasi tako športno društvo Vesna, ki realno odgovarja potrebam vaškega prebivalstva. Ta izredni občni zbor, ki pome ni odločilen korak naprej za kriški in zamejski šport tudi ne sme iti mimo mladih športnih delavcev vaškega ŠD Mladine, ki se morajo zavedati važnosti in zanimanja, ki ga uživa nogomet v Križu. V bližnji bodočnosti bo vsekakor treba poiskati nove smernice za razumevanje in predvsem zdravo sodelovanje, tako da bodo tudi Križani imeli res kvalitetno in koristno športno delovanje. In to je tudi želja tako odbornikov ŠD Mladina, kot tudi novoizvoljenih odbornikov ŠD Vesna. .Sandor Tence Razred do 250 ccm: 1. Villa (harley davidson) 2. Katayama (yamaha) 3. Lega (morbidelli) Lestvica SP: Lega 59 točk, Kata-yama 50, Uncini 41. Razred do 500 ccm: 1. Sheene (suzuki) 2. Baker (yamaha) 3. Hennen (suzuki) Lestvica SP: Sheene 87 točk, Baker 58, Hennen 43. SKOKI V VODO Dne 15. in 16( julija bo v Bocnu velika mednarodna prireditev v skokih v vodo, katere so bodo udeležili najboljši skakalci & vsega sveta. NOGOMET FINALE ITAL. POKALA Inter podlegel boljšemu Milanu Tekma se je odločila v 2. polčasu - Maldera in Braglia uspešna Milan — Inter 2:0 (0:0) MILAN: Albertosi; Sabadini, Maldera; Morini (Boldini), Bet, Turo-ne; Bigon, Biasiolo, Calloni, Rivera, Braglia. INTER: Bordon; Canuti, (Grossel-li), Fedele; Oriali, Gasparini, Fac-chetti; Pavone, Merlo (Guida), A-nastasi, Mazzola, Marini. STRELCA: Maldera v 64. min., Braglia v 90. min. SODNIK: Gussoni iz Tradateja. Na milanskem San Siru sta se v nedeljo spoprijeli v finalu italijanskega nogometnega pokala mestni enajsterici Milana in Interja. Tekmo si je ogledalo nad 70 tisoč gledalcev, ki so zadnjič v letošnji sezoni prišli na milanski stadion. Če upoštevamo, da so tekmo odigrali po dolgi in naporni sezoni, lahko sklepamo, da je bila na zadovoljivi tehnični in agonistični ravni. Obe moštvi nista štedili z močmi, saj bi se z osvojitvijo italijanskega pokala lahko oddolžila številnim navijačem po neuspešnem prvenstvu. To je uspelo Milanu, ki je bil posebno v drugem polčasu boljši od nasprotnikov. Tekma se je odločila v drugem polčasu, ko je Milan odločneje napadal. Po kazenskem strelu Rivere, je podajo prejel branilec Maldera in premagal Bordona. To se je zgodilo v 64. minuti: Inter je imel še dovolj časa, da izenači, vendar, so se vsi njegovi napadi zaustavili pred kazenskim prostorom Milana. Slednji pa je s hitrimi protinapadi in točnimi streli večkrat spravil v težave Interjevo obrambo. V teh trenutkih se je večkrat izkazal Bordon, ki je odlično branil svoja vrata. Prav v zadnji minuti, ko je bil ves MILAN, 4. — Svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva od 10. do 14. julija na Dunaju se bo udeležila tudi italijanska reprezentanca. V njej bo 21 kolesarjev. ŠD Breg vabi vse svoje aktivne nogometaše, odbojkarje in košarkarje na ZAKLJUČNO VEČERJO ki bo v gostilni Tul, v Mač-koljah, v četrtek, 7. julija, ob 20.30. Vabljeni so tudi starši nastopajočih. iiiiiiiiiMtiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiif mi iiuiiiiii m milil im iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiit KOLESARSTVO Na dirki veteranov Lonjerska Adria še kar uspešna Najboljši med «beiomodriml» je bil Macarol, ki je bil šesti Nedeljska dirka veteranov je bila za barve lonjerske Adrie dokaj uspešna. «Belo - modrim* kolesarjem je končno, po daljšem času, uspelo uvrstiti se v skupino najboljših, še večje zadoščenje pa je, da je bil tokrat najboljši lonjerski predstavnik Macarol, ki je šele pred kratkim spet pričel s treningi. Uvrstil se je na šesto mesto, lahko pa bi bil še boljši, če ga ne bi prav v zaključnih metrih prijeli krči, ko se je pripravljal na končni sprint. Dobro uvrstitev Adrie pa je dopolnil še Santoni kot trinajsti, medtem ko je bil Marušič 21., Ferluga pa 24. Žalostna nota pa je, da .je Vergi-nella, ki je bil v nedeljo morda med najboljšimi (in je bil celo na begu s skupinico drugih kolesarjev),’ tri kroge pred koncem dirke preluknjal prednjo zračnico in se je moral tako odpovedati nadaljnjemu tekmovanju. Prav gotovo bi s svojo prisotnostjo do konca dirke pripomogel k še boljšemu uspehu lo-njerskih barv, saj je bil odlično pripravljen. Pripomniti pa je treba še, da je med peterico domačih kolesarjev morda nekoliko manjkalo sodelovanje. Peterica, ki je dir: kala za Adrio, bi lahko lagodno nadzorovala celotno dirko, saj so vsi kolesarji res dobro pripravljeni in so imeli na položni trasi, kot je bila v nedeljo, prva mesta praktično v žepu. Dirka je bila dolga 94 km, odvijala se je najprej na daljši progi od Campolonga pri Aiellu, skozi bližnje kraje, zaključila pa se je s petimi krogi na 12 km dolgi trasi. Tekmovanje se je praktično odločilo tu, ko je dva kroga pred zaključkom dirke ušla skupina dvanajstih kolesarjev, si nabrala nekaj desetin sekund prednosti in jo obdržala do konca, ko je bil v zaključnem sprintu najhitrejši Dal Col. Takoj za dvanajsterico ubežnikov je prispel na cilj kot 13. sam Santoni, ki se je v zadnjem krogu odlepil od ostalih zasledovalcev, medtem ko ni Fer-lugi in Marušiču uspelo, da bi se v zaključnem sprintu glavnine bolje uvrstila. Pred tem odločilnim pobegom pa je prišlo do večjih ali manjših pobegov in v enem od teh je bil protagonist Verginelta, ki pa ga je zaustavila preluknjana zračnica, saj bi v nasprotnem primeru dosegel dobro uvrstitev. Vrstni red na cilju: 1. Dal Col (Zalamena Gregolon), ki je 93 km prevozil v 2.19' s poprečno hitrostjo 40,144 km/h 2. Zerial (SCAT) \3. Colus (Italcantieri) 4. Bevilacqua (UCT) 5. Bedin (UCT) 6. Macarol (Adria) 7. Rosati (Cremeaffe) 8. Visintin (Femmano) 9. Pelizon (Cremeaffe) 10. Bergamo (Pedale Opitergino) 13. Santoni (Adria) 21. Marušič (Adria) 24. Ferluga (Adria) R. Pečar DVA PORAZA UBIJE Na gostovanju po BiH je odboj karska reprezentanca Libije odigrala dve prijateljski tekmi z Modrico in Jedinstvom iz Brčkega. Obe srečanji so osvojili domačini. Modriča je odpravila goste, ki se na tej turneji pripravljajo za a-friške igre, s 3:2. Nekoliko lažjo pot pa je impla šesterka Jedinstva, za katero sta igrala tudi reprezentanta Kisič in Elezovič, saj je slavila s prepričljivim 3:0. Inter v napadu, je Milan z Braglie podvojil in tako četrtič vpisal svoje ime v »zlato knjigo* italijanskega pokala. Z zmago ima Milan pravico nastopati na mednarodnem tekmovanju zmagovalcev pokalnih prvakov, Inter pa bo v prihodnji sezoni tekmoval v pokalu UEFA. ODBOJKA Jutri bosta jugoslovanski mladinski reprezentanci pričeli v Prilepu s pripravami za letošnje balkansko prvenstvo, kj bo od 14. do 17. julija v Solunu. Zvezna selektorja Lazar Grozdanovič in Alija Taraku sta sklicala naslednje mlade odbojkarje in odbojkarice: Mitiča, Trufunoviča, Vujoviča, Ivoviča, Krstovskega, Ka-ranoviča, Terzina, Lečnika, Filipančiča, Maleviča, Dimitrijeviča, Kovačeviča in Komneniča. Tudi to pot sta dva Slovenca v mladi izbrani vrsti Jugoslavije — Filipančič z Raven na Koroškem ter Lečnik iz Maribora. Žensko vrsto pa bodo sestavljale naslednje odbojkarice: Grgič, Markovič, Prensič, Milutinovič, Stakič, Roknič, Tomilinovič, Križanovič, Oj-danič, Reljin, Latinovič in Godec. Med izbrankami je tudi mlada in odlična tolkačica Gireceva z Raven na Koroškem. Tako ima Slovenija eno zastopnico tudi v tej konkurenci. MEDNARODNI TURNIR VELEMOJSTROV V LENINGRADU V Leningradu se je začel turnir v počastitev 60-letnice oktobrske revolucije. Na turnirju sodeluje 18 velemojstrov in ima po moči 13 kategorij s povprečnim ratingom 2551. Seznam velemojstrov pa kaže na težavo prirediteljev, ki niso uspeli zbrati najmočnejših igralcev. Na turnirju je le en zastopnik‘iz »zahoda*, velemojster Mariotti iz Italije, ki pa ne more zapolniti vrzeli napovedanih velemojstrov iz zahodnoevropskih držav in ZDA. Kljub temu pa je turnir najmočnejši, kar jih je kdaj sploh bilo. Že prvo kolo je prineslo prijetno presenečenje. Najstarejši udeleženec turnirja 51-letni Mark Tajmanov je uspel kot črni v sicilijanski otvoritvi premagati svetovnega prvaka Karpova v 38. potezi. To je bil četrti poraz svetovnega prvaka, odkar je na prestolu. V dobrih dveh letih so ga pred tem premagali le trije velemojstri: Andersson v Milanu leta 1975, Torre v Manili 1976 in Gel-ler v Moskvi 1977, Po odigranih dveh kolih so značilni številni rerriji. V vodstvu pa sta Tajmanov in Vogt (NDR) s 1,5 točke. Silvo Kovač Delovanje ZSŠDI Vsi namiznoteniški, nogometni in odbojkarski trenerji, ki so se prijavili na tečaj za inštruktorje, ki bo v Ljubljani od 13. tlo 17. t.m., naj čimprej dvignejo na sedeiu-ZSŠDl skripte, da sp pripravijo na teoretični del predavanj. * 4» * V nadaljevanju moškega odbojkarskega revivala bodo drevi odigrali tri tekme: BREG - KRAS ob 21. url v Dolini; ZTT - CENTRALSPED ob 20. ud na štadionu «1. maj*; CARAVAGGIO - SKUPINA «Oa ob 21.30 na'stadionu «1. maj*. Na nedavno organiziranem namiznoteniškem turnirju v Križu je prvo mesto osvojila Juventina (zgoraj), drugo pa domača Mladina (spodaj) Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir —. vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 5. julija 1977 Ze IHtJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Uubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglati Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ett upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Ort , rt -ur rtu , HaiaLJzTT tZZSgttM Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst založnikov PRESENETLJIVE IZJAVE ENE OD ŽRTEV EKSPLOZIJE IZ LETA 1969 FAŠIST GIANNI NARDI IZVEDEL ATENTAT NA RIMSKO »BANCO NAZIONALE DEL LAVORO ? Končno sta prišla na proces bivši šef urada D SID gen. Maletti in njegov pomočnik kap. La Bruna CATANZARO, 4. — Na proces oljal, da je bil eden visok približno pokolu na Trgu Fontana sta končno 1,85 plavolas, kratko ostrižen in prišli dve najbolj pričakovani oseb-1 dokaj eleganten. Ko je kasneje bral ...................................časopise, se mu je zdelo, da je prepoznal Nardijevo sliko, vendar še zdaj ni gotov, da je bil prav on. Nato je povedal, da doslej še ni nikoli ničesar povedal o tem, ker se je bal. Danes pa se je končno odločil za ta korak, ker so mu zagotovili, da bodo v banki sprejeli v službo njegovega sina, če bi se njemu kaj zgodilo. Po teh njegovih izjavah je vzrojil javni tožilec, ki je zahteval od predsednika, naj Dioletto obtoži lažnega pričevanja, kar je v dvorani povzročilo dokajšnje razburjenje, tako da je predsednik moral za nekaj časa prekiniti obravnavo. Ko se je nadaljevala, je trezna presoja le prevladala in Dioletto, ki je medtem svojo izjavo nekoliko spremenil (češ. da še ne spominja ali sta dva bežeča moška rekla «beživa, beživa* ali pa samo »hitro, hitro*) le niso obtožili. Zatem je bila vrsta na bivšem šefu urada D varnostne služe SID generalu Maletti ju, ki je izročil sodišču 12 tipkanih strani dolgo izjavo, v kateri izpodbija vse obtožbe ter zagovarja svoje početje, ko .je bil šef najpomembnejšega odseka SID. Predvsem, pravi Maletti, sem prevzel vodstvo urada D 18 mesecev po pokolu na Trgu Fontana in torej naj bi bili vsi tisti, ki so povezovali njegovo ime s Dako lom. najmileje rečeno, v slabi ven. Zatem se je Maletti uKvarjal z izjavami Pozzana, ki zagotavlja, ds mu je Maletti s pomočjo La Brune priskrbel potni list, s katerim je pobegnil v tujino. Pri tem se sprašuje, zakaj je Pozzan dal svoje izjave, medtem ko bi. če logično sklepamo, moral biti hvale-, žen Maleitiju in La Brani zaradi pomoči, ki sta mu jo nudila. Poleg tega, zakaj se je Pozzan odlo čil, da pove vse, kar ve. potem ko je tri leta molčal. nosti: bivši šef urada D obveščeval ne službe SID general Gian Adelio Maletti in pa njegov pomočnik karabinjerski kapetan Antonio La Bruna. Vendar pa je naključje naneslo, da nista ona dva pritegnila največ pozornosti, temveč ena od žrtev eksplozije v rimski Banca nazonale del lavoro Fernando Dioietta, ki je bil 12. septembra hudo ranjen ter se je zdravil skoraj eno leto. Danes kljub temu, da nastopa kot prizade ta stranka, je tvegal, da ga obtoži jo lažnega pričevanja zaradi izja ve, ki je povzročila v sodni dvorani pravo senzacijo. Fernando D oletta je namreč povedal, da se mu zdi, da je nekaj minut pred eksplozijo v podzemeljskih prostorih banke, p. i kateri je še vedno v službi, videl fašista Gian-nija Nardija, človeka, ki naj bi i-mel prste vmes pri umoru komisarja Calabresija in ki so ga p'ed nekaj leti ustavili na švicarsko - italijanski meji skupaj z Brunom Stefanom in z Nemko Gurdun Kies Mar-dou. Nardi je pred dvema letoma baje zgubil življenje pri prometni nesreči v Španiji. Fernando Dioietta je v bistvu de jal, da je v podzemeljskem prehodu banke srečal dva mladeniča, od katerih je eden rekel: »Dobiva se na istem kraju, beživa, beživa!* Takrat je pomislil, da gre za dva u-službenca banke in ni posveti dogodku večje pozornosti. V vogalu je tudi opazil torbo, ker pa so tiste dni prav tam nekaj delali,' je mislil, da gre za torbo enega od delavcev, Mirno se je napotil v bar, kjer je nekaj spil, ko pa se je vrnil in bil nekaj metrov od torbe je prišlo do eksplozije, po kateri se je zavedel komaj v bolnišnici, kjer je odležal skoraj leto dni. Ko ga je sodnik vprašal, ali lahko opiše o-sebi, ki sta pobegnili, je Dioietta de- Kar zadeva njegove odnose s fašistom Giannettinijem je dejal, da to sodi v okvir delovanja vsake varnostne službe, da namreč sku ša vriniti svoje agente v kroge, c katerih hoče kaj zvedeti, na čeprav je to morda od časa do časa v nasprotju z zakonskimi predori!, saj je državna varnost nad tem. Informaci.je, ki jih je oosredoval Giannettini pa so odtehtale morebitne kršitve zakonov. Proces se bo nadaljeval jutri, (if) Tudi fašisti si lastijo atentat na Zanussi PORDENON, 4. — Atentat na tovorno železniško postajališče tovar- ne Zanussi je dobil že tretje podpisnike. Po pripadnikih skupin »Fronte comunisti combattenti* in «Prima linea* so se javili še «Arditi fronte della gioventu*, ki so 1. julija iz Vidma poslali sporočilo na tržaški sedež RAI in na videmsko uredništvo dnevnika «Messaggero Veneto*. S svojimi dejanji, tako so teroristi zapisali, «napadajo marksistično državo in njene ustanovitelje ter in-dustrijce, ki so s svojim omahljivim zadržanjem omogočili KPI dostop do vlade*. CAGLIARI, 4. — V cementarni v kraju Samatzai, nekaj nad 30 kilometrov od Cagliarija, se je danes zjutraj smrtno ponesrečil 33-letni delavec Raffaele Congiu, ko je z višine 17 metrov padel na cement ni tlak. Natečaj «Moja vas» (Nadalievanje s 1. strani) stop folklorne skupine iz Rezije, ki je že drugič gost «Moje vasi*. Rezijani so ob spremljavi citiralcev zaplesali na vse načine, ki jih v tej dolini poznajo Ko sta Keko in Ana zapela s kitaro še nekaj beneških ljudskih pesni', je stopil k mikrofonu «tata od Moje vasi*, prof. Pavel Petricig, ki je ne samo organiziral natečaj, ampak tudi uredil knjižico »Vartac*. v kateri so zbrani spisi mnogih o-trok. Bolj kot uradni govor je bilo njegovo izvajanje pogovor z mali-nri gosti: vzpodbudil jih je, naj še pišejo, jih opozoril na transkribei-jo, v kateri so spisi natisnjeni v Vartcu (otroci namreč večkrat izberejo ali sestavijo svojo posebno transkribcijo), na razlike med posameznimi narečji, jim dajal navodila, kako naj najbolje sodelujejo pri naslednjem natečaju. Ko so nekateri izmed otrok tudi prebrali svoje spise, se je pričelo pravo nagrajevanje. Otroci so po nagrade prihajali v skupinah iz posameznih sodelujočih občin, prevzeli so diplomo, izvod Vartca in darilo, ki je bilo seveda za nekatere večje, za druge manjše. Naj ob tem iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiii|||||||||l|||||||l|||||,|,|l|M|„|,|l|||U||l|l,IIM||||||||||IMM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||) POŠILJKE NAJ BI PRIŠLE IZ F0RM0ZE IN ŠKOTSKE Trije mrtvi zaradi zamrznjenih rib V Kirnu so smrtonosne morske žabe vsebovale toksin, v Je solu pa živo srebro RIM, 4. — Nad deset oseb, od katerih je ena umrla, se je konec junija v Rimu zastrupilo s toksinom še nedognanega izvora, ki pa izredno prizadene centralno živčevje. Vsebovale naj bi ga globoko zamrznjene ribe vrste morskih žab (»code di rospo*), ki naj bi jih toskansko podjetje uvozilo iz Formoze in ki so zato od danes dalje podvržene zaplembi po vsej državi. Ukrep je odredil namestnik državnega pravdnika Infelisi po prvih strokovnih izvidih rimskega urada za higieno, ki so dokazali, da je bil nevarni toksin v uvoženih morskih žabah. Preiskave so tudi pokazale, da se morske žabe niso pokvarile naknadno, temveč da so bile strupene že pred zmrzovalnim postopkom. Razlog gre najverjetneje pripisati onesnaženju morja, kjer so ribe polovili. Preplah med zdravstvenim osebjem je 25. junija sprožila smrt 27-letnega Maria Masottija, ki so ga dva dni prej, skupno z ženo, zaradi hude zastrupitve sprejeli na rimsko polikliniko Umberto I. K domnevi, da so vir zastrupitve zaužite ribe, je zdravnike navedlo dejstvo, da se je v bolnišnico zateklo več oseb z istimi bolezenskimi znaki, sicer ne tako hudimi, in ki so prav tako jedli uvožene morske žabe. Drugi današnji sodni odlok, ki prav tako odreja zaplembo globoko zamrznjenih morskih žab iz u-voza (tokrat je na zatožni klopi še Škotska), je podpisal namestnik beneškega državnega pravdnika. Z njimi sta se v Jesolu zastrupila dva belgijska turista, kj sta pred nekaj dnevi umrla, medtem ko so v bolnišnici na zdravljenju še štiri osebe. Te smrtonosne morske žabe naj bi sodeč po izsledkih, vsebovale previsoko količino živega srebra, (bp) Po posegih sodne oblasti je zaplembo zmrznjenih in zamrznjenih morskih žab (»coda di rospo*) odredilo še ministrstvo za zdravstvo, ki je tudi prepovedalo nadaljnjo prodajo in uvoz novih pošiljk. omenimo, da so k nagrajevanju prispevale številne ustanove in organizacije, tako iz Benečije kot od drugod. Poleg nagrad, ki so jih prispevala beneška kulturna društva in slovenske organizacije iz Trsta in Gorice, naj omenimo zlasti darilo predsednika deželnega sveta. Sledilo je še žrebanje nekaterih nagrad med pripadniki posameznih skupin otrok: otroci iz Špetra so se potegovali za nagr. do, ki je pripadla najštevilnejši skupini, otroci iz Srednjega so bili tisti, ki so poslali največ prispevkov. Pokrajinski kongres PSI (Nadaljevanje s i. strani) pobudo za ustanovitev urada za narodne manjšine pri vsedržavnem vodstvu, kar je že sklenil 40. vsedržavni kongres PSI. Na koncu resolucija 15. pokrajinskega kongresa PSI potrjuje, da je obdobja levosredinskega sporazumevanja konec in da se socialisti dokončno opredeljujejo' za levičarsko alternativo, kar pomeni razvijanje enotnosti na levici za oblikovanje »odprtega, pluralističnega in demokratičnega bloka, ki bo užival podporo ljudstva in v tem smislu lahko zmaga in postane večinski*. Na poti k oblikovanju takih odnosov se PSI zavzema za «zasilno sporazumevanje* tudi s KD, pod pogojem, da ta opusti diskriminacijo proti delu levice. V tem smislu tržaški socialisti podpirajo sklepe CK PSI v zvezi z nedavno sklenjenimi programskimi sporazumi strank ustavnega loka in polemizirajo z »manjšimi skupinami*, ki podcenjujejo te dogovore, češ da gre zgolj za dogovor med KPI in KD. Res je, da nekatera pomembna vprašanja niso bila rešena, toda to ne o-pravičuje takih polemičnih stališč. Na koncu dokument omenja tudi nujnost morebitnih deželnih sporazumov za izhod iz krize na drugačnih temeljih. Zadnji del dokumenta je organizacijskega značaja in govori o nujnosti notranje obnove, da bo socialistična stranka s svojo prisotnostjo v družbi sposobna voditi boj za levo alternativo. V ta namen kongres obvezuje vodstvo, da do decembra skliče posebno organizacijsko konferenco. Slovenci predlagajo Andreottiju (Nadaljevanje s 1. strani) kaj malo obljubil (le nekaj Dosegov na kulturnem področju in odpravo nekaterih kričečih fašističnih norm), še manj pa je bilo storjenega. »Obračun zadnjih šestih let je torej deficitaren*, je poudaril Race, «toda k Andreottiju sc predstavljamo drugače. Ne gre za manifestacijo, gre nam za bistvo. Zato bomo morali biti kar se da konkretni. Ne bomo se zadovo ljili samo z izrazi razumevanja. Od predsednika vlade hočemo izvedeti tudi mnenje o posameznih problemih, dogovoriti se moramo o rokin reševanja. Vedeti hočemo, koliko časa je potrebno za sprejem globalnega zaščitnega zakona* Race je pri tem dodal, da imamo Slovenci pravico Dostaviti te zahteve, sai čakamo že 30 let. čeprav je medtem stopil v veljavo posebni statut londonskega sporazuma, k; se sploh ni izvajal.. Osimski sporazum pa lahko Domeni novo kvaliteto, tudi zato. ker je odnos političnih sij do naših vprašanj različen. Tudi v gonii nekaterih krajevnih krogov proti osimskim sporazumom ni bilo slišati nasprotovanja zaščiti slovenske manjšine. Zah) pa bi biii-tudi izgovori na te zapletljaje povsem neutemeljeni m nesprejemljivi. V imenu SSO je spregovoril Mar jan Terpin, ki je dejal, da je prav, če tudi kulturna, športna in prosvetna društva dajo svoj doprinos v tej skupni pobudi. Srečanje z Andreottijem, je nadaljeval, ni končni cilj, pač pa začetek nove etape v boju za naše pravice. Po sklepu osimskega sporazuma pa je skrajni čas, ko jih morajo oblasti priznati. Viljem Černo je spregovoril v imenu kulturnih društev iz Beneške Slovenije. 'Slovenci v videmski pokrajini, je dejal, si mnogo obetajo od srečanja z Andreottijem. Stanje v Benečiji se je zadnje čase spreme nilo. Nihče ne zanika več obstoja Slovencev in pod tem spoznanjem je tudi videmska pokrajinska uprava napovedala celo pokrajinsko konferenco o manjšinskih vprašanjih, ki bi jo bilo treba čimprej uresničiti. Beneški Slovenci zahtevajo iste pravice, kot ostale manjšine, ki živijo v Italiji. «Naše ljudstvo se hoče nemoteno razvijati. Zato naj preneha nositi križ izseljenstva. Obnova potresnega področja kamaj-ske, terske in rezijanske doline pa mora pomeniti tudi priložnost za zaščito okolja, v katerem so Slovenci živeli in razvijajo svoja zgodovinska izročila*, je dejal Černo, ki je zaključil z upanjem, da bo u-resničevanje osimskih sporazumov in torej odpiranje k širšemu gospodarskemu in siceršnjemu sodelovanju s Slovenci v Jugoslaviji pripomoglo k globalnemu razvoju teh krajev. Tiskovne konference so se udeležili predstavniki tiskovnih agencij, RAI, RTV Ljubljana, »Alpe Adria*, »'Unita*, «Meridiana». našega in drugih slovenskih listov, ki so slovenskim predstavnikom zastavili nekaj vprašanj. V odgovorih so poudarili še enkrat, da bi bilo neutemeljeno vsako sklicevanje na morebitne volilne zapletljaje v Trstu ali drugod za odlašanje reševanja manjšinskega vprašanja, ki je zapopadeno — med drugim — tudi v osimskem sporazumu. Pojasnili so tudi, da bodo predsedniku vlade . Andreottiju verjetno predložili pismen «pro memoria* z osnovnimi zahtevami Slovencev, ta dokument pa bodo posredovali tudi načelnikom parlamentarnih skupin u-stavnega loka. Sploh bo potreben tudi stik z demokratičnimi silami, saj so te ob ratifikaciji osimskega sporazuma odobrile tudi stališča o nujnosti zaščite slovenske manjšine. Na koncu je sen. Gerbec odgovorila na vprašanje o tem, kako napreduje posodobljenje in izpopolnjevanje zakonskega osnutka KPI. Povedala je, da bo v parlamentu vložen čimprej, vendar pa je bilo potrebno spremeniti nekatere dele na osnovi razvoja zadnjih sedem let, razprave med Slovenci in na manjšinski konferenci. Preden bo osnutek vložen pa se bo KPI posvetovala z drugimi silami in organizacijami. (st.s.) V soboto umrl pisatelj Nabokov MONTREUX (Švica), 4. _ V starosti 78 let je zaradi virusnega o-bolenja umrl znani pisatelj in nič manj cenjeni entolomog, Vladimir Nabokov, ameriški državljen, a ruskega porekla. Po vsem svetu je zaslovel z romanom «Lolita», ki ga je napisal v angleščini in ki je doživel nešteto prevodov. red na cesti / je varčevanje 1.400 milijard ne da bi všteli bolečino V Italiji se vsako leto pripeti 300.000 prometnih nesreč (v zadnjih štirih letih poprečno 306.885) s- približno 1 0.000 mrtvih in 230.000 ranjenih. Cene človeškega življenja res ni mogoče izraziti v denarju, vendar so v Evropi že izračunali izgubo v proizvodnji, socialni strošek, bolnišni-ško pomoč, pravne stroške in drugo. Poprečna o-cena znaša 70 milijonov lir za vsako izgubljeno življenje : v celoti 700 milijard. Cena za ranjene je približno enaka. Vsako leto v Italiji skupno 1.400 milijard. Nered je negospodaren Zavarovalnicam (veja rca) so (po zadnjih podatkih v letu 1975 prijavili 5.445.246 prometnih nesreč. Celotna vsota, ki so jo zavarovalnice izplačale za nesreče, je postopno narasla s 627,4 milijarde v letu 1972 na 932.5 milijarde v letu 1975, s prirastkom 48,64%. Vsota, izplačana.za osebne poškodbe, je bila 360 milijard, za materialno škodo pa 572 milijard. Zastoji v prometu Cena zastojev v prometu (izgubljeno delo, poraba goriva, raba avtomobila, posledice v gospodarstvu itd.) naj bi znašala 3.000 milijard letno. Samo v Rimu gre dnevno v izgubo ena milijarda. Pri avtoličarju in za globo V celoti stanejo popravitve karoserije in mehanskih delov avtomobilov kakih 60 milijard letno. Vsako leto zagrešimo za približno 120 milijard prekrškov prometnega pravilnika. Samo v Rimu je vsak dan poprečno 5.300 glob za skupno 96.5 miliona lir. Red je varčevanje Red na cesti je edino sredstvo, da omejimo to škodo in da bo le-ta znosna za občana in za državno gospodarstvo. Dramatičen podatek Po oceni, ki temelji na izračunljivih podatkih in na posledicah za državno gospodarstvo, naj bi celotna škoda zaradi zapravljanja in nereda v prometu znašala 6-7.000 milijard. MINISTERO LAVORI PUBBLICl Campagna Sicurezza Stradale MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cesti - : r^.4 ' *<" i." f K- " Č-f