Ur«4ai*kt ta vpravaltki pf* •tori: J467 & Uvidili av. Offlss of pablleaUee: a45f t)«. Uvilili av«. Telrpkoa«: Lawadal« 4930. Subtcriptio« 9100 Vaarlf. STEV.—NUMBER 53. Chicago, 11!., sobota, 4. marca (March 4) 1922. 1103, A« mt Ost. S. 1017, t«tH«ri**4 o« Um* 14. 101«. KDO VZDRŽUJ! JAVNI SO LE V AMERIKI? MALI DAVKOPLAČEVALCI POSLANEC ŽOANJEKUH JI GLASOVAL ZA PR0KL BICIJO! Annapolia, Md. — Delegat Di mareo U Baltimora je v svojem govoru, v katerem je napadal pravkar »prejeto predlogp sa uvedbo stroge prohibicije, dejal, da sedi v delegatski zbornici poslanec, ki je žganjekuh, toda glasoval je za prohlbicijo. Dimarco je rekel: "Povem vam resnico. Delegat iz Allegheny Countyja, ki je glasoval za predlogo, jc aau priznal v odseku, da doma kuha žganje, kadar ni zaposlen z zakonodaja! v o m." JU8TICNI KOMITEJ JE SKLENIL, DA 16. MAREO POSVETI L0ND0N0VI REZ0LU0UI. SENATOR NORRIS JE PROTI PRODAJI LADU. Govorniki kot Baail m mrs. Helen Hoy OreoUy .j so napravili velik nčtnilf tični departmant. Transportadja ao naj monopol izi-rs, toda biti mora vladat monopol, meni sonator. Lloyd Georgeva vlada sa je pri čela sumljivo majati . _ i VSE STRANKE SE PRIPRAVL UAJO NA VOLITVE. 'liiesgo in okolica: V nedeljo i!"no in gorko. Juinozapedni sirovi Temperatura v zadnjih * i rak s ».sjviija 41 najnižja $1 *"lr»«0 izide ob saide oh R O S V E T A ■LA5ILO »LOVEHtKg MAMOHE rOOTCU« JMMOt« ASTNINA SI.OVtNSICE NARODNE PODPORNE iUMOtr rgcsrTutserrg i in$I.2( m tri mnm; Chleaaro Mi« m ta Uri mfuu, in m Ibom^t^M^^^^^ br lm tdki listami 11.2« Mpolhto, " "P R O 8 V E T A" .••T^e »o. u^ d da VMM Jo• t »m Lm rot«kU Mro/aiu. . M VM M mtofl Ifci_ . •peha. Mr. Fonda, naš pevovodjš, _______________ kako ao prične j* dober v petju in ima izvrsten občinstvo smejati, ker ne rasuitf* Ifla*. da smo lahko ponosni na ta' nlike, katere hofie podati piseo dnftne in igralec. Voemu temu je krivo aamo nepoanavanje drame, kajti, 8e bi jo posneli, uši veli »i ae v njo ia sotaetvovaN v prizorih, kjer ee eedaj amejejo. Prfd sekaj tedni je tukajšnje dramatično društvo prife$jk40M>venci te naselbine v dramo: "Grobovi bodo spreg6vo-| ponosni, rili", ki jo vzeta ia sedanjega Česa, trpkega in bednega delavske- ga življenja. Drama nam prod« višku Orienta iri pravi prosto* se "DELAVSKI PRIJATELJI"! Socialistični kongresnik Meyer London je na nekem hi v New Yorku očrtal delo delavskih prijateljev v rnici, kakorine Gompers in njegovi tovariši ob čaau tev priporočajo delavcem v izvolitev. Povedal je, da i teh delavskih prijateljev v interesu delavcev postoji oo leto v tem, da zagovarjajo vsako leto v kongresu, is ohrani sedemurni delavnik v Distriktu Kolumbije Inirn uslužbencem in da arzenalaki delavci dobe na-io. Prva razprava je stalna in se obnovi vsako leto bornici, druga je pa napol stalna, kar pomeni, da se kri le ob gotovih časih in ne leto za letom. Ti delavski latelji glasujejo le proti takim predlogam, za katere lujejo priznani nazadnjaki. Ali delavci res potrebujejo prijatelje, da zanje vrše b v postavodajnih zborih in javnih uradih? Delavec, Še potrebuje, da drugi zanj mislijo, bo odločno odgo-U, da delavci ne potrebujejo prijateljev. Razlogi so ilični in tehtni. Ako delavci priznajo, da potrebujejo prijatelje, ki | zastopajo njih interese v postavodajnih zbornicah ečejo, da sami niso zmožni biti svoje usode kovač na tem mestu, kjer se delajo postave. Kdor pravi, da deti potrebujejo prijatelje, da jih zastopajo v postavo-jnih zborih ali na važnih konferencah, kjer gre za de-rske interese, ponižuje delavce, ker tako priporočilo pri-veduje, da med vsem delavstvom ni zmožnih delavcev, zastopajo interese svojega razreda. . Pustimo ta argument na strani, ker postoje važnej pumenti, da delavci ne potrebujejo prijateljev, da jih stopajo. Delavci ne potrebujejo prijateljev, ker njih interesov i more nihče drugi zsstopati kot delavci sami. Kdor pri-ida k podjetniškemu ali delodajalskemu razredu ne more istopati delavskih interesov, pa magari če na ves glas tči, da je delavski prijatelj ker je svojemu, razredu )ljubil, -da bo čuval njegove koristi. Podjetniški in de-vski interesi se pa ločijo kot dan in noč. Delavski inte-isi so nasprotni podjetniškim in podjetniške koristi ne »glašajo z delavskimi. In kjer postoje taka nasprotstva b more ena oseba zastopati hkratu interese obeh razre ov. Ako je na pr. v zbornici predložen zakon, ki določa elovni čas,' delavčevo mezdo ali na pr. zakon za socija-ziranje ene ali druge industrije, ne more noben zakono-ajec hkratu zavzeti tako stališče, da koristi delavskemu i podjetniškemu razredu. Naj glasuje, kakor hoče, fcnemu szredu bo škpdil s svojim glasovanjem. Zakaj pa podjetniki, bančni in drugi privatni bisnišk oteresi ne pravijo delavcem, izdelajte program po svo olji in postavite vi kandidate, kajti prepričani smo, da lodo vaši kandidatje zastopali tudi naše interese? tUjne KHljetaiAki interesi ne govor« nikdar tako in tudi ne iščejo]^ Jj M « * ned delavci svojih prijateljev, ki naj jih zastopajo Um, ^fltteT * ijer se rešujejo važna vprašanja za delavstvo in podjet- občineii^^l razumelo »lštyo. Podjetniki se pač zavedajo, da postoje razredi in vsakdanjo dramo, je sočustvovalo S* puntajo* razred i, da so interesi snega razreda drufačn xl interenov drugega razreda, čeprav to resnico taje v ve-leblzniškem časopisju. Žalostno je le, da se delavstvo tako dobro ne zaveda te resnice kot podjetniki. Podjetniškim interesom je vseeno; ako zmaga demokratična ali republikanska stranka v volilnem boju. Za kaj? Kontrolo imajo v obeh strankah. O tej resnici so se ameriški delavci prepričali po vsakih volitvah, dasiravno so pridno volili delsvske prijatelje iz obeh strank. Vod telji vsake stranke so se pa šejpri vsakih volitvah dobrika delavcem kot njih prijatelji. Delavstvo naj se spomni zadnjih konvencij obeh starih strank in prepričalo ne bo prav lahko, kako so voditelji teh strank naglašali svoje prijateljstvo do delavstva. Delavstvo je verjelo, saj ogromna večina delavstva je verjela tem sladkim prijateljskim besedam, razmere, v katerih zdaj žive delavci, pa govore jasno kot beli dan, kako to prijateljstvo do delavstva izgleda. , * v>»< V kongresu je ena sam socialist In psr frtfrtencev Nestrankarske lige. Pristni republikanci in pravi demokrat je imajo zdaj kontrolo v obeh zbornicah. Zakaj sdaj ne |h>kažejo svojega prijateljstva do delavstva, ko so mi-ljoni delavcev bres dela in njih družine v pomanjkanju? Da, tako iigleda prijateljstvo do delavcev. In saradi tega delavstvo ne potrebuje prijateljev. Kajti hujše se mu ne more goditi kot sdaj. laRE,'KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. o. — Odkar se je dfla-stvo pričelo bolj zanimati sa aa« predno časopisje in knjige, je o-paziti med njim veliko izpre-membo. Če se danes človek koli* aj'zanima, dobi priliko pridobi-t si neksj političnega, gospodar akega in kulturnega znanja. Da-p|»o brez tskegs znanja dsnes kakor svtomsti, se vendsr še do-e ljudje, ki jim ni zs nspredne iste, posebno ne za teke, ki piše* ja v soeijslističnem duku. Ni jim za to, da bi se prej preprlčsli in pogledali kako je to časopisje, potem šele obsojali in ako pride tak agitator, da jik sili na naro-šenje neprednege liste, ee »zge-verjejo, de nimsjo denarja in ra-zne druge načine. Ravno ti Ijud. je imajo denar za druge ne potre-me reši in njik je največ. Nekateri prsvijo, da nimajo časa itsnje. Oai no morejo dobiti za dobro čitanje par proatik ur na teden, pač«pa preeede pri kartak v družbi po eele dneve in noči. Za to je dovolj čaaa in di za sredstvo, ki bistri človeški razum ps gt ni. Ljudje, ki eo žrtvovali neka) čase in denarja zs čitaaje> predaege čtivs, so danes povsod jsvnosti. Pri vseh nerodnih političnih in kulturnih društvih jih vidimo, delnjoče za prosveto in napredek med ljudstvom. On pa, ki se od nekdaj izgovarjajo ds nimajo denarja ne časa, žive mrtvo življenje, ne brigejo se *a politične raamere po svetu in Sive v tem peklu kgkor nezmožna telesca, da bi ai pomagala sebi. Zdi ae jim, da mora tako biti in se ponavljati sužnost. Zato rojaki segajte po dobrem Čtivu, osnujte po svojik naselbinah knjižnice, drsmstična in po« itična društva, kjer ei boste le hko pridobili mnogo znan jo. Gojite po odrih v neselbini dramatiko. Koliko lepega je ^ nii n koliko ušitka ima od dobre i gre človek, spozna šele, ko ee v nj6 zatopi in jo rasume. Pogosto vi<)imo pri dramah , kjer pri dejo strašni prizori is Slovaškega življenja, tadi dolžni, da se zanimamo za so, ki Že po pol leta ali pa še več požrtvovalnost diletsntov, ki jim >rezdvomno najbolj ustrežemo, it eo udeležimo v čim večjem šte~ Vilu. Osebe, ki bodo naatopile pri "Jurijevi snubitvi" so: Junez Butara, kmet J. Kovsčcvič. ,lurij!' njusftln ......... .j. Klsvič. Andrej Koren, kmet......J. Hobič. istfszi tar .T: .ffirttaas iPosotimo prireditev v velikem številu l — Math.pebevc SLIKE IZ NASELBIN. Pa- — Redkokdsj je kkk dopis is naše naselbine in tudi jaz ne poročam kaj vesele-gs. Dae 1$. februarja nam je amrt ugrabila ia naše srede brata Johna Trbovtaa po kratki bolesni. pokojnik je* bil predsednik našega društva št. 78 v Manoru, Pa., in večleten bojevnik za is boljSenje delavskih razmer. Zapušča žalujočo soprogo, dve kčeri in tri sinove. Pokopali smo ga dne 18. februarja na katbiiškem pokopališču v Irwt nu, Pa., bres vaakih , cerkvenih obredov. Pogreba smo se udele-Žili skoraj vsi člani našega društva in rojaki iz Pen Station ("'lanom društva se zahvaljujem da so izkazali pokojniku Čast tsko' velikem številu in ob času žslasti tolažili nesrečno družino, s čemur so storili veliko do bro delo. Nafte aožalje družini Terbovts. — Louia Bonach. Orient, III — V tukajšnjih ro-vih ee obratuje skoro vsski dsn le zaslužek je majhen, ker' je rovu zaposlenih preveč ljudi. Ne svetujem torej nikomur, ds hi hodil k nsm iskati dela. ker brezposelnih je tu preveliko število, in so trije rovi v bližini zaprti za nedoločen čss. Pevsko društvo, ki ga imamo v naselbini, še ni dolgo kar je u-stanovljeno in se prav dobro raz* vije. Začetek je seveds bolj težak, a z dobrim pevovodjem, ki gs ifašmo, se lahko nadejamo u koga učitelja. Rojaka Jager in Turk sta že stara pevoa, ki tudi ae zaostajata, da se orijenčanje, kadar jo uberejo naši pevei, kar epogledujejo in čudijo. Ti trije pevci so ustanovitelji našega pevftkega društva, na katere smo ■seanici niso delali. Irprti ao ali stavka-in njih položaj je obupen. Mnogim je bilo eelo pohištvo zmetano po komrpanijskih hlapcih na prosto in sedsj v tej si-so ' brez lastnega krova, brez službe pahnjeni v hudo bci do. Pomislimo, ksko hud mora biti sanje položaj, če še na 4 nas tako hudo učinkuje samo misei, da ao naši bratje v taki atiski. Zato pa stopimo na piano vai in priskočimo na pomoč. Por magajmo jim, da bodo ime Inakdanji najpotrebnejši kruh j kajti ne vemo, kdaj ga bomo na isti način potrebovali mi, ki sedaj Še zaslužimo kak boren do lar. 1/kil ž i m O sedsj do njih naše bratstvo in prispevajmo za to dobro stvsr, ker s tem, da Ji^n pomagamo v takem položaju gmotno, bomo pomagali tudi moralno. Čutili bodo, da imajo za aeboj brate, ki stoje na aji-bo#vi strani in postali bodo ič močnejši; tako bomo indirektno pomagali samim sebi. Po mojem mnenju aaj bi član stvo na sejah svojih društev u krepalo o stvori in kdor bi le mogel, naj bi ae žrtvoval vsaj dolarjem, kar je oicet mala vsota, a v tako skrajnem slučaju tudi mnogo zaleže. Dobro bi bi ie, da bi se na vsaki seji kdo iz med članov prijavil in šel pobi rati ^prostovoljne prispevke za po stavki prizadete bedne druži ne. S tem bi dali dober vzgled tudi drugim in naši potomci, ksterim vsaj upamo, Ua ne bo več treba toliko bojev za vsak dsnji kruh, bodo lahko s poiio som zrli na nas, Kako zadružni smo bili v naših zahtevah in sts li drug drugemu ob strani. ,Pri taki pomoči, pa je naša druga dolžnost, da ne'.do zadnjega vsi orgaoizirsmo politično in strokovno. Ne samo med aabo kjerkoli moremo, agitirajmo, da bomo doaegll na volilni dan pre moč in izvolili naše kandidate Na volilni dan ne smemo poslušati kaj ae nam obljublja niti onega, če ae zapoveduje raz leoe, da je edinb pravo. Mi mo ramo gledati na preteklost, ka jo bilo in-kaj še bo, če bomo njik poslušali. Pa se' pas utrdimo.j tskem mišljenju, je trebi, dS stavi j« mizarja s ženo in dvomi otroci ter očetom, starim osem- deset let. Misar je isgubil delo, gU* prav pogrešamo. denarja ni imel, da bi plačeval stanarino, ker Še sa vsdršanj« družine ni bilo in hišni poaeatnik mu je ukaeek naj ae preseli. Bed ni deTtvee je bil ves obupaa, ko mu jd v simi s ločno družino kazalo, da botmoral zapustiti krov« in iti na cssto. Dasi močan za delo, ni mogel porabiti svojih moči in \ obupu jo segsl po mo-rilnem orožju. Hooedje so prine sil domov mrtvega moža. njegov in msrsikomu so prišlo v oči sol se, oni pa. ki dr«me niso' rszu meli so so strelnemu prizoru sme jsli. Ko bi pisatelj žalostne drs-me vedel, da se bo nehvaležno ob šinatvo emejtlo laloatnemu priso m. ki ge je podal, bi se razjokal sam nad tragično nevednoetjo, ki je v ljudstvu Dramatično društvo J. N. do. ma ae sopet priprevljs za dve i* grl na enkrat. Prva se imenuje "Jurijevo snubitev", drugs pa "Pero Tsmburica". "Jurijeva snubitev*' bo igreaa dne U* mar ea ob osmi url s večer. Ts veselo "45* Pevske vsje imemo v J. Mihel-ii$evi dvorani, ki je neksko na to. Obžalujemo, da se je od naa izselila mrs. Jerše, kstore prvi % Romanvc, Sevnica, ja, — Zapustil sem Ameriko v juliju 1913. in svojo domačijo Radleyju, Kana. v nadi, da bom vrnil naaaj leta 1914 in iia* daljevai z gospodarstvom tam. Ker mi ni ugajalo v stari domovi n£ aem ee še bolj potrudil, da bi Nihče torej ne more o po rek s ti, ds v naši naselbini ne nspre dujemo. — Brez nesreč pa tudi nismo. Rojsk Gal je padel in se je pobil. Hmstramo, da je imel sreta in si ni zlomil vrat. Kedaj mu je boljle in- sop«t 'dela. — Urban Zornič JAVNA GOVORNICA. Članovi Slano* S. N. P. J. In tttateljev Proavete. y . , ——— «, Sa. Okteaga, IIL — Dan na dan ae čujo, da odpuste od te ali. one tovorne delavce ns več dnevne počitnice pri čemur podjetniki ne vprsšujejo, sli ac bodo mogli delavci z njihovimi družinami prelivati ali ne. Zdi ae. kakor bi imeli veselja nad tem. da vidijo delavske družine atradatl, ker sicer bi ne pošto-psli |>roti njim tako odurm; Kakor bi se ne zsvedali, da jim je do vsega t>Ugostsnos pomagal ssmo delavce, kl gs sedaj odpuščajo brez vsaklk livljen akih sredstev. V tskem položaju prinaAsjo napredni listi članke, kjer svetujejo na organiziranje igra je vseta Is vaškega življenj* in odpor proti takenu postopa aa fttoveaskem. ko gredo očs Koren žeaH svojegs Jurija. Hin se%je ns vse pfetege,branil ženitve. Uju. »Mnogi dele Vri obupujejo, M. kaj bomo. ko smo pa brez denarnih sredstev, kar pa ae drli Vae lahko dosežemo bres denarnih vseeno ae ja vdat očetovi volji Igrokes je vseakesi pol šs I ji vik sredstev, samo popolne solidarno prizorov, sata ae zamudite in n-|sti je treba Popolnoma umesten se mi rdi členek * predsednike jedaote, priobČen v Prasvetl, ki prsvi, delHHte se v potnem Itevihr \e pitsobite pripel Joti s selmj tudi svaje sasaee la prijatelje, da VetiSo rojakov je. ki ae ae se-n i ms jo sa drame In veseloigre. pol rodili, M la-hko imeli sekava, kakoršaje se ■emi as ssisjsje. K«.orno p« sa Me caavooeUM »od šaljivi« pri- d. ^ fl> cnlhornikl pre^išljev«. H, kako ki ae odpomoglo bratoui na Mavki. . isprtim in rsem, ki radi revščibe. povzročene p« He-P resi j i in iadaetriji »o morejo pUčerst. svojega SttfSiifi podporni ortran.iscj,. Mnogi kakor je Prosveta ali Ptoletareo in ga razširjamo še dalj medTovratek. Poklicali so me pod orožje. Vedno aem želel, da bi- po končanem viharju prjfot sopet enkrat v Ameriko, toda bilo mi ni vm mogoče. Dolga leta vojne ap me lakote in atrahu. Vojna je koa £ala a draginja je naraščala eez-dalje bolj in raae ie danes, da je gross. Oni, ki nimajo ničesar za prodsti, so v veliki bedi. Zahvaljujem se Franku Uu goljnu, na Radleju. . Kana., čla nu društva št. 72 8NPJ kot nekdanjemu društvenemu bratu za njegovo dobroto in prijateljatvo Ko sem odšel iz Rsdlfyja. sem mu izročil mojo domačijo in Alekaa CUkljetega določil ca oskrbnika ker nI hotel drugi aprejeti. Vso dobo, odksr aem zapustil do Čijo, mi je eakrboval domačijo do leta 1921. pošteno mi pošiljal najemnino eelo med vojsko, ko ai drugače nisva mogla dopisovs-ti. Domačijo je lanakega leta prodgl ln mi vae v redu poslal ter male račnnil ta avoj frud. Ml-slim. da bi tako sveetapr prijatelja a lučjo morsl isksti -pri solaren. ffraležen sem mu za ves trud in polrtvovalnoet ia mu leltm vae najboljše, kakor tudi Aleksa Cuk I jat emu in fi/Cgovi družini. sami Hlovenci. Lastnik teh pre-mogorovov jc Cambria 8Leel Co. Precrj -rojakov ae je radi sla-bik dela vekih razmer od tu pr*** Ua v druge naselbine, ostali pre. manarji pa so ai poiskali dela pri rovih It. 1 in t. iste kompanije. Delamo aamo po eden dan v tednu ali štiri dni v mesecu. Ne svetujem nobenemu rojaku, da bi pri nas iskad dela, ker is teg« lahko rszv idi; ka km se je težke pri nss sedsj prešivljati. Kljub vše« tem življenskim te-j- žkpčam. naša naselbina ni zaoata-a v napredku, Imama pevsko društvo, svo|d lastao godbo, samo drsmatično društvo ni zadnje čase napredovalo, a nadejamo ae ahko, da bo v bodoče zopet oživelo. Slovenci, živeči v Cone-maughu smo bili med prvimi člani 8DPZ in B8PZ in z zdru^tvijo HNPJ smo dosegli našo želje. Člani bivše 8DPZ smo ps vseeno danes-razočarani, ker SN1\J nam ni stavila lestvice po kateri sa|o plačevali po združitvi. Ko smo se združili z jednoto, je bil vsak član vpisan radi plačevanja kot tri leta starejši. Poleg tega pa smo člani SDPZ tepeni, ker naša bivla organizacija je plačeval bolniško podflpro od prvega dneva javljenja, dočim sedaj prejemamo šele od tretjega dneva dalje, čepraV mora delavec, ki sc je poškodovsl ali obolel tudi ti-ste dni jesti kskor vsak ? drvjri dan. Radi vsega tega nismo čl« ni društva Delavec št 59 S8PZ več tako navdušeni za združenje, kot smo bili pred časom. Glavnemu odboru jednoto svetujem, da bi dal članstvu na eplo-sno glasovanje, da se apremeni točka dve na strani 70 pravil, da bi se podpora plačevala s prvim dnem, ko ae je bolnik javil bolnim ip zadnji daa, ko se bolnik javi zdraveg8, nsj sc podpora ne plača. Le na tak način bo nasu SNPJ rasla Še- nsdalje iii ako se ta točka ne spremeni, bo jednota pešala. Zato imam tudi doka/.. Ko sts hotelf pristopiti dva nova kandidata k jednoti in sem jima povedal, da SNPJ ne plačuje s prvim dnem obolenja bolni ške podpore, toda podporo pleču-J* dalj časa kot katera druga organizacija, nista hotela pristopi ti k jednoti in sta rajše stopila k naročimo' napredno Časopisje «BPZ, kjer se bo jiiha pjačevala bolniška podpora od prvega dneva obolenja. To pokazuje, kam novi kandidatje raje pristopsjo. ali tja, kjer je podpora od prve ga dneva, ali tja, l|jer ae prične plačevati šele tretji dan. — Jerry Gorenje i •• —:- .. Barberton, O. — Razmere v naši naselbini so dokaj slsbe, ker le toliko zaslužimo, da se komaj preživimo. Nič čudno ni, Če je ta-se vrnil, a prehitela me je vojna ko. saj bodo kmalu s prstom ku tali za nami. V tukajšnji angleški cerkvi je katoliški duhovnik zakiieal pri cerkvenem opravilu, naj dvigne jo vai slovenski otroci roke. Storil j so tako, nato pa jim je vele! — 9 — a tli r i>n»V| »»MIV pp J • J*' * " oslabila, da nieem bil več za to Mj tgpnute cerkev, ker Um Vi sjiosoben. Prišel aem ob zdravj in veliko vsoto denarjs. Pretrpe ti je bilo treba tu mnogo .mrazarUj^r'imajo svojega duhovnika. mests zanje, da je. cerkev sa 81o vence nI Zapadni strsni mests. Pa. Zamanj čakam že dolffo čaaa. da bi ae kdo eglsail is naše naarlkšne, odko-der v resniei tudi ni kaj Vbrr** poročati. IMaske razmer- s«Ikev. žrtvujte sa napreden dela* da so ta še najslabše Ime* v»e4 mest pa 95draženih drževak. Zaprli an nam -'va premoaorova le pred letom dai. Št. 3 in ♦ v Karpatih, kjer amo delali akoro Taka sloga bi morala biti med delavstvom, pa bi bilo dovolj dela in nikomur bi ne bilo .treba stradati. Pred kakimi tremi meseci smo dobili fajmoŠtra, ki je takoj od redil kolekto sa grajenje cerkve. Zakaj bi si sam ne zgrsdil eer kve, Če jo potrebuje, saj bo vendsr ssm imel od nje dobiček. Ja/. nimam proti temu. če koča asm postaviti cerkev ia kader ga bom rabil,'ga bom poklical-tor vprašal, koliko računi za svoje delo. Račun, če bo primeren, »nu bom plača I; nikakor ps mi ne gre v glavo, kkko bi mu morel sedsj dsjeti, ko gradi cerkev. AU ste kdsj videli, de je prišel k vsm biznesmen kblektat, da bo zgradil trgovino ia potem, da bi še morali plačevati, kar raluna. Rojakom, 'k? kolektajo sa cerkev, bi svetoval, da ei prej preskrbe, da bodo imeli strehe nad svojimi alavaaU ia na tako drago plačevali stanovanja. Kogar vcoeti molitev, lahko te etori i1*-ma. kjer je poaavadi bolj tihe kot v eerkvl in če ga Bog doma ne bo slišal, ga tudi v cerkvi ne bo. Najbolje po M MU. da epleh opustite misli na cerkev in denar, kl bi ga Imeli dati aa eer ski list. ki v2«Fire* korist, kot f#rkev, ali pa as Žrtvujte aa stradajoča V (taaiji. ali kje dru gje. s čemur baste napravili v rrsniei dobro delo — O. tafar. # "f* J * M 1 [TVORI vse NARODNI svet fTukinfftaa, D. a (Federated Press. L« u renče Todd). — Ko je predsednik llarding pi*at svojo |,(»bluiucu za aub venci joniru nje privatnih trgovakih ladij, v kateri j,- vključena aahteva, J Bele Ilišt'. To novo nevarnos^ Hardin-»ov režim tvori Vseameriiki na rodni svet, v katerem ao zastopaj ,n Ainerieani irskega in nemile! pu pokoljenja in vsi drpgi proti britski in protiimperijaliftični e-1 lementi. Svet je ravnokar dokončal štiridnevno konferenco, večji-,1,1 za zaprtimi vrat mi. Konferenca w je obdržavala v hotelu Wa-ghington in sprejela je rezolucije, k i nimajo dobrih besed /.a sporazum štirih sil in administracijo Hurdinga, Ilugbesa, Harveyja, Koota, Lodga inllooverja. John J. Splain is Connecticuta j,- predsednik tega sveta, George A. Sehreiner iz New Torka, veteran iz burske vojnt, netjak pokojnega ministrskega predsedniku Schreinerja v Južni Afriki in vojni poročevalec Aaociiranega tiska na turškem ozemlju, je pa tajnik. Sodnik Danici, pripadajoč k T,im mu nilskemu dvoru v New Vorku, je predsedoval konferenci. Med govorniki ao bili aenator Borah, bivši senator Gore, Roger 0'Dennell iz Illinoisa in CohaLan. Senator Reed je govoril na odprti seji in je kritiziral sporazum štirih sil in izrekel se jc za priznanje Rusije in vseh drugih novih republik, vštovši Korejo. Gk>-\ urnike za nepd,vianost Indije in Filipinskega .o^o^ja ao pozdravljali. Izid razprav je bil, da so bile sprejete rezoli^ije, ki zahtevajo da ho imperijalizem razoboro-ži in da napreduje po vsem širnem svetu demokracija. V teku razprave na eksekutiv-nem /«Hedaaju se letele ostre be-sede na Lod^a, Hardinga, Roota in lioeverja in storjene so bile obljube, da se stori vae, ds s pomočjo politične organizacije v Zdru-/•tuli državah napravi konec "balfouriziranju" dežele. Sliši da je bil Dorahov govor proti paktu štirih sil najbriiantnejši, ksr jih je govoril v teku evojc karijere. Njegov govor pokazuje, da so je popolnoma razdvojil z elementom, ki kontrolira njegovo •trinko. Kurijozno, kajne, da je Vsea-m<-riAki narodni evet pričel s propagando v vvashingtonskih listih, (|a m vernost Amerike ugrožana /.iriidi predlaganega odmerka v ponudbi za znižanje oroŽcvanja morju, mesto d.a bi kampanjo ,M|l"l s humanitarnimi pozivi. v'lni nje tudi argument, da po-jf<>dbs »tirih sil pomsni alesneo z 1,1 " j". Frsneijo in Japonsko in •< |M)jde Veeameriški narod- »vet na delo po vaej Ameriki Organizirali ae bodo klubi in ob ,lr" be pridružuje farmer| >k m in delsvakiai skupinam inl ^ '(»ra progresivne repahlikan "< demokrate aa joga ia na se »erjti - <| IZ DELAVSKEGA m Delavske ušilkk* Svet federa *jtivnih strokovnih unij v Milwau je f. marea odprl delavsko utilišČe (worker's college), ki bo odprto tri večere v tednu Izprti fotoengrsvefjl y Detroitu bodo odprli lastno kooperativno delavnico. Mnogo čaaov organiza k eije je uložik) svoje prihranke v podjetje. Velika stavka mornarjev in pri stsnišcnih delsveev grozi izbruhniti v Angliji. Unijs konstruktiv nih inženirjev v ladjedelniški in dustriji je napovedala stavko, ki prične 11. marea. Vsa pogajanja glede mezde z delodajalci so pretrgana. Ako zastavkajo inženirji, bodo prizadeti tudi drugi delavci v ladjedelnicah. Obenem se giblje ,io tudi mornarji in pristaniščni delavci. Okrog miljon mož je prizadetih.4 Politično gibanje delavoev In krmarjev v Oklahomi. Farmarska in delavska rekonstruktivna iga v Oklahomi je imela pre.l eratkem konvencijo v Shawnee-ju. Navzočih je bilo brez malega tisoč delegatov s farm, iz rudni-cov in tovarn,, ki so nominirali kandidate za legialuturne poslan ee in vse državne arade. Kandi datje bodo naatof li pri primarnih volitvah v pri odnjein avgu stu ns listi demokiatake stranke, a ta način nameikva liga osvo-iti demokratsko stranko v Okla homi in izveati svoj reformistični program. Delegatje so se obvezali prispevati $18,000 za volilno kampanjo. V ligi so zastopane sledeče organizacije s Oklahoru-ska delavska federacija, železni-čarske bratovščine,, okrošna rudarska organizacija U. M. W. of A., Farmarska unija, Farmarska in delavska zveza, Nestrankarska iga in mnoge krajevne organizacije Rekonatruktivne lige. Liga ma na svoji strsni dnevnik "The Oklahoma Leader" in več tedni-tov poleg svojega glasila "Tkt Reconstructioniat". JUNOLE', VELIKO SIN JEVO DELO, EODO KAZALI rOLAlR-KMALU V KINOOLEDALI-SOlH. Naw Vork, 11 Y. — "Jungle," znanlenito delo Upton Sinclaira, prevedeno tudi v slovenščino, bodo kmalu kazali v newyorskih gledališčih. Snov je zajeta iz življenja klavniških delavcev v tfhi-cagu. Labor Film Service, Inc. (Delavska filmska služba) je napravila potrebni aranžma z Klk Photo Play kompanijo za razde-, litev tega filma v New Yorku, severnem New Jerseyju in drugje. Slika je bila popravljena, da odgovarja sedanjim razmeram v klavnicah. To se jc zgodilo pod vodstvom ljudi, ki so delovni v delavskem gibanju in keterim so dobro poznsna razmere v klavnicah. Slika kaže kako brezsrčno kc izkoriščajo tujezeipski delavci in tudi ameriški delavci. Pokazuje tudi, kako se rabijo strupene ke-mikulije za ohranitev mesa in v kakšnih nezdravih razmerah so morali delavci delali, prodno je nanje posvetit Upton Hinclsir. Olsvni ulogl sta prevzeli Oeor-gc Nash iu Oail Kane, igralca na glasu. ;. * ' . , KONFERENCA, EA BREZPOSELNOSTI tvS^E K0R1 Tako sodi dr. WiUiam E. Nsw Tork, T. ~ Dr. Wftli- a m B. Moaher, član Narodnega in atituta za javna administsaaijo meni, da kouferenea v Wasbing tonu, ki ae jo pečala z reševa-njem brezposelnosti, kasniia N>w Vorku. Z drugimi besedami t<> pomeni, ds ni imelo taaato, a ter ei^ j« število bsasposalnik delavcev največje, nolsvae koristi <»d govorov, ki ao jih govorili aa konfereaai v ^Vaskingtanu. Ue. Mosher pravi, da je v mestu Ne*v Yfrku skoraj Št^i sto tijo* oseb bnes dela. Položaj je yelike bolj resen, kot je bil kdai*praje. " NVashingtonski uačrt priporo« ca," je rekel dr. Moaher, "ds ŽU< pani v vaeh velikih industrijskih meatik imenujejo komiteje, ki naj sodelujejo s j.udjetniki v ta na men, da dobe ljudje dely. Uspeh, ki se je dosegel z ozirom na New Vork, je tak, da nI vreden, da «r omeni. Nsjbolj eieprijetna reč je pri tem, ds se pbdjetniki sploh ne bri gajo za brezposelne delavce, Tako je na pr. Hat, ki ga izdaja Zveza trgovcev v celem letu prinesel le pet strani gradiva, ki ae peča z brezposelnostjo. Pa Še v tem gradivu se brezposelnost ne obdeluje kot občinsko vprašanje, v KOLEDAR EA RUDARJE New York. ~ (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.)' — Rndarski urad (l\ S. Bureau ol Mineš) skupsj s službo za javno zdravje (U. S. PubllB Health Nerviee) j* uetlavno izdal koledar za rudarje pod naslovom "The Miners' Ssf-ety and Health Almanac for 1922." Koledar je sestavil bivši pomočnik vrhovnega- zdravnika federalnega zdravstvenega urada in vsebuje — razun običajnih ko-cdarskih informacij — jako koristne poučne članke o zdravju in njegovi ohrani s posebnim poudarkom sa rudsrje. Jezile je jede, noetaven in lahko razumljiv tudi za tujerodce. Koledar je krasno lustrovan. Zlasti saaimivi so članki o sigurnosti v rudokopih, o prvi pomoči v slučsju liesgod, o sauitaciji itd. Knjižica je nam«: njeaa izključno« rudarjem- v premogovnikih in kovinskih fudni-cib, kskor tudi v kamnolomih. Kdorkoli, želi dobiti prtasrek tega koledarja, naj ae obrne na .Bureau of Mineš, VVashington, 1)» C„ ali na Jugoslav Bureau F. L. C. «., 110 West 41 Htrert; Ncw Vork Citv. Kaj prinaša koledar rudniškega urada, naj sluši aledeče: Hali radarski bitiklMSi t Da jc nosil očšle v varstvo svodih oči, ^e bi bil oslepel. Da se je revnal po varnostnem pravilu "Safety First," ki je res-obešeno po vsem rudniku, ne M bil izgubil roke. Da ni zažgal vžigalipa v prisot-noeti plina, ne bi bile nsstals eks- POPLAVA JR UETAVILA, ;>. RA* v plinarni OE- Skoraj tueat mest t DMaoiaa ja raavaatljava Dizon, IH. — Skalnata reka, ki je veo noč naraščala počasi, je poplavila proetor ze parne kotb električna centrale lllmoia Norih črn Utilities koiu pa ni je, ki je oddajala električno silo Di«onu. Sterliugu, Freeportu, Oregonu, Nn, Aahtonu, Naokusi, Waak lin O rovu, Forrestonu ia še mao gim drugim meatom. Dtzon zdaj dobiva ekektrično šilo is Jolieta. V Sterliugu je e-lektrična sila le deloma nadomeščena is Jolieta, druga meata ao v temi. V Dizonu je voda udarila tudi v piestno plinarno in je tako ustavila produeiranje pline. Plinarna Ima v nabiralnikih komaj sa štiri ln dvajset ur plina iu sategadelj se pojavi najbrž pomanjkanje kuriva. Meetai uradniki izjavljajo, dp bo trajalo najmanj teden dni, prodno bo voda taliko upadla, da bo mogoče pričati z delom v - plinarni. Veda še zmerom narašča in udira v zapadni del meata. Po lksija naznanja; da jo bilo najmanj tueat družin prisiljenih zopet zapustili ovoje hiše. . Neki Goe Pyper je bežal pred poiilavo, naenkrat se je,pa mrtev zgrudil na tla. Razburjene ga je ubila. -I* Na vzhodni straui reke 'je tudi svet poplavljen v nižavah. Stari" b roda rji pravijo, da bo zajezeuje oda povzročilo največjo poplavo, ki je poznana v zgodovini mesta. Led so poizkusili razstreliti z diaamitom pri mostu Nortkpestem v Neleonu. Poizkusk ae nieo obnesli. Led se ni nikamor premaknil doli po reki. Cesta iz Di-xona v Oiegon, nahajajoča ae vzhodno od meeta, je miljo daleč >od vodo. Okoli četrt na enajst dopoldn« se je velika zagosds leda vzkod no od jesa in eeverno od velikega otoka pričela pomikati in je tako sa vozove, Zagosds ss js pomikala k pol ure, na ksr so js ustavi-Na svojem potu js povsročila Slovtaskt Narod rs 1 «04* ..... 1 1 f 11 a .Stv* s W -i>\ ^upr w olavm stani »MT-as so. lawnoale ave., cnjcago. illinois. Isvrlsvmlnl odbor« ( v „ UPRAVNI ODSEK. Praa*ad»Ui Via««al Calakav, po#sd|sedalk Aa4ipw VIM^Il f. D. T, aprarisstj POHOTNI OPSRKi . \ '' f ' . Jaha Ua^maraa^praMaik, 4tt jh.^ SpetiSj|f^d, B^ Marlta Malihaw Ta*, laialk /Msm aMalka •«rUk. »r.dalk «Mla ielf ^avartaik. ^HilfVaJui. utr^^Jaka GorUh, 414 W. Hmy a t.', Sprla«. BOLNIŠKI ODSEK t as Naaah, predsednik, NfT N S. inaaAk Aa«« - dtaaSL l)k CAI>AONO OMOitEi Aum B.. 104. C^.., k...,, .........i. ur.i. MU1 Nadzorni odbori Zdruiitveni odbor: j. frr.u.^Tk^""" i F..«k AU IIM ».. Cr.wf.rJ Aml aku. IU. Wl» o..., Mil W. Mik «... CklHM li"' i«. Sk.k, IIM B. tM M.. Cl.rW.U, ou.. VRHOVNI IBRAVNUCi Dr. P. i. Km. MM to Cteto An. Clml.il, O. 1 , (L »M.r.ikl, kl Mi, . .r.4% K z Mi^je a Inozemstvo« Ameriška vlada knpuje eroplan«. v Amsterdam, 3. marea. — Tukaj >o roeajo, da jo ameriška vlada naročila večje število letal nem napravila še težji pritisk na most škega Fokkerjevega modela v NOVA ODKRITJA V TROPlC NIH KRAJIH. New Tork, N. T. - Dr. Ilenrv H. Kusbv sč je vrnil na kolumbij-ako univerzo, ker je zbolel na levicah. ko ae je nahajal v tropu-nih krajih s Mnlfordevo bioburov no ckspedicijo ob reki Amazonki Rusbv izjsvljs, da je ekspedi cija odkrila korenino, kater« sok a« da uspešno porabiti proti podkožnim črvom, ki tvorijo strah v tropičnih krzjih. Dalje so odknli nov tropičen sedež, ki dozdsj sini bil poznsn širšemu svetu Od krili so štiri vrste sadja, ki je podobno sedežu skleničnegs drevesa. neki sadež je podobe* kevi neki drugi pe ©1Q bi odprl posode za smodnik z inotiko. Da se ni dal prevladati od nagle jese, ne bil bi izgubil službe. Ds je le pazil, ni on ni njegovi Hodelfvci ne bi bili ponesrečili. Ds je znal pravila o prvi pomo ei, hi bil rešil Šivi jen je svojege to vsrišs. Ds je prsvočaano pok In-j. I F.I ravni ka, bi si bU obranil svoje zdravje. Nekej seveda treba vedno na- kov., Mansevič je bil aretiran pred dvema letoma na obtožbo earistič tfpga ruskega popa v-Detroitu, da razširja revolueijouariio komuni-stično propagando. V Detroitu je že osem let in ves ta čas je bfl u poslen v 'Fordovih avtomobilskih tovarnah., «odaji slmrnki načrt sa zniža- ki^Mks^ ia kesa bifei; 55 217 Pomanjianj« rdeč« armade mara ^kaH izida v Oenovi Riga, 3. marca. — U Moskve javljajo, da je Leo» Trtiekij. voj ni komisar, objavil temelju katere ima nsdaljns de mobilizacija rdeče armade prerekati toliko čaaa dokler se n* bo videlo, kekšen 1«» Izid genovske konference ze HovjHsko Rmdje TrtM*kij sluti novo pcotisovjvUk* *< »U nzivo na epomlad prihranila navada atelae pažaje ia par široko odprtih oči I / (la "Minem Hafety and Health Almanae).—U, H. Bureau of Mipes, Washuigl^a» fMjfu PETI PAKT RATIfllOtRAE T SENATU H Wssbington. R i\ — Kanalna /lioruiea je v sredo ratificirale odredlio, imjprvo pogodb., ki je bila »klcnjens na a aahinglonakl konf« renei. l'o godlia se tiče kontrole nad osebtio ob ruski mvjL kjer jc vsepoluo be-gunaev iz gladovnih provinc. Haaver driavljMf Poljski Vsršavs, 3. marea. — Paljska zbornica je izvolila llerberta Ifooverjs častnim državljanom Poljake, 'mm (Poljska r.bamka res nima nosnega dela 1) Delavčeva šob zaa- New Tark — Mug»*lovenski Izdelek F. L I H. I (ilasom l^rošita ameriškega konzule Dan H, llaveaa v Betgradu, jngesla-vso-ka trgovaka mornarica o staja: 1.) is 142 peraikov od ska-naj 1 Za/mu ion. basa* katerih! 112 aluži za obrriUto trgovino t I. / *K) ladij po čez 10 ton. kale-r* skupna fonata zasšs I »V,U«» i«9i. l/mc| tek je W\ jadrnic{ 3.*» ladij pa jc oprcmljenik S motorji od akupaj konjskih aR ia UHO Iona že. IE OEt* IMTOJt 0LOVBiKO Telo človeka je aeatavljeno is sledečih komičnih slementotr, kl s« nahajajo tudi v hraai, vodi ia v zraku ia kltera masa člevek sprejemati vasa redao vsak dan, ako koče živeti« * f* Kisik. To |a pfln, kl ga je v te-lesu toliko, da bi v svojem prvotnem stsnju napolnil prostor 750 kubičnih čevljar. Tega elementa je v Človeku največ, samreš XII funtov. ▼stik. Plin droge vrste, kl spo-jen s k laikom tvori vodo. Tega plina je v človeškem telesu 14 funtov, to ja taliko, da bi napolnil 3000 kubičnih čsrljtv velik prostor v gnojem prvotnem stanju. Kisik In vodLk tvorit« v tele. su vso vsoto vode, kl je njegov največji del, fkupsj 125 funtov teže. • Ogljik. Is tega elementa se dole maščoba v telesu in obenem deluje kot gorivo, kl ustvarja telesno toploto, Nsvsdno ga j4 o« krog 21 fuutov. Dušik ssstsvU« stshičsvine, 1« ksterih so zgrajene mišiee, Telo dobavlja dušik s tistih delov hrs* ne, ki jim pravijo kemičarji nitrati. Njegova teža snaša tri fun- ti. Fosfor Ta element je fizični iz vo r šivljensks sil« in najvažnejši med vsemi mineralnimi prvinami. Nahaja ie v možgsnlh ia drugih deiiketaih seetsvinak telesa. K den funt. Kakij je metaliSaa podlaga apnu in seatavija kosti. Dva fua. ta. Plurta Nahaja sa v majhni količini v kosteh. Dvs unči gl Kloria (zeJeaee), spojen s sodi-jem. nevaduo soljo, ss nahaja v krvi. Dve unči ia 11S greiaov. Sadi), PCvioa s«U. Dva unči, 47 grsm«'» Železo je v krvi, kateri daje rdečo barvo. H te grsmov. Potaš. 200 grsmov, Msgnestja, 12 grpmov. Silikon, ki se nshajs v lseeh, zobeb in nohtilt Dvs grsme, Hkupna teše vseh elementov v fiovprcčneai človeškem telesu 154 funtov, Iz ravae tak elementov so sc- Berlin, 3. marea. — narhisti ee je pojavila agitacija v prid JKpMM ' kandidaturi okakroiipnnea Friderika Viljema Vodiva predacdnika nciaško re pulilike sa vrše v prikmlajeai maju. Monsrlilati tudi pridno o glasujejo ekskrotipi inčevo hnjigoi^,,^ (||4i (eless v«eh saeal apomiaov, kl mends kmalu izale j^, u ^ resroda živeli. Soalsllstični ia dragi r*f>u\Wm ki immJO wmkn kft m y braaijo ski liat i Šigosejo hohcnzolUmsko « .vojim mlakam kakor prapagemlo. človek. Približno eni in isli «le* •• ......- m« n t i so tudi v isieeik vsek oala- Praaeoskl drsmattk —/ivell^^^^^ggd Pari/, 3. mšrr». — llcnri Ba taillc, fraacfadii drsmatlk, je «la mm umrl v starosti 4U M Nj« gove drema ao zelo popularne. A ^ A . II J,. rji: ..Z.. ▼ONOŽEC Pr«r«del (M)«.) "Edaj zahaja »olnce. Ne pustiš % zapreti mil' Pregorko je. Puatimo jih •dprt«. aH pred raektau vratmi •tuji itnk. Ia li ee pač ie apomi njaš. kako delamo z roparji f" *y • • Gotovo, fcvela," ja meail šlia-kavee. Zdaj aa j« stare podala naookli ia pregledala, te »o vae nočne EfffOŽe oa asestu. Potem je šla noiri in hodila celo not po kodni- Nekatere lttioke fte aiao bile alte, drug« pa ao ae Hotele sabo biti ; raaven Uga ao nekatere bube hotele ia svojih haljiu. Stara jo tu ppffoageU tam opominjala, plemenitim lopo prigovarjala in nizkim JS6b udara«, no da bi mirovala aa tremih-k. Bilo jo koncem junija in v goz fio blestelo poletja, ftvsod je bilo dilaajo ia klija-šn pot je bres primere. Vaa ao bUa polna mladičev. Po u so bačalo in plesale muhe le, oae in aietulji. V meji in ku je bilo tisoče rož in z neba padat aolčtoj soj in del. *Pub!" je vsdiboval Ičiaksvec otroki Pravzaprav dosti aa kavlevej" Ampak stara mravlja mu jo aa la; "Mislim, da imamo i Jaattlaaš mladih v breiuljku 'Ti mogočno nebo I" je roke svee Ampak stara jo imela dane« Blalo časa za razgovur. Poslala je sle k rožnemu grmu t, la imajo miokariee listne pripravijone t in dobila or, da so vaak čas z molftnjo aačnr 7"-"DobroI* 'jo rekla aUra, "Da s ponoči, mialim, ao prilog. Vol ui mogoče obdrftati mlado gospo baljinah. »Alk, ta bo vtralna noč. In ua jutrajinji dan ai sploh ne Upam misliti." Potem je eklicala najatarajše in najpametnejše mravlje in jim sa-bičila, kako s« morajo obnašati "Danes ponoči pojdite aa okoli in prerežite v«e bubonsk« ovoja .. Razumete f Seveda morate delati zalo previdno, da ne bo nihšo poškodovan. Vsaka vzame po bubo. Ob solčnem vzhodu mora biti vae v redu." , Mravlje ao prikimale. Iu atara »i je otrU pot a svojib tipalk In govorila dalje: Jutri torej praznujemo svatbo v breiuljku. Pazite, da bodo hodniki proeti, da zamorejo mala go-apoda a avojimi perutmi akosi. ičinkavee. 1'uatite vse na prosto, najpoprej priueezinje. potem mlade gospode. Nazadnje seveda delavee, aa katere se vam aieer ni treba brigati. Zdaj pa pride najvažnejše: ko ao mladi ljudje zlezli ven, hočejo od-eteti. Dovolite jim mirno! M. nismo v stanu toliko preiivitl. Ampak trideaet princezinj obdr-iite nazaj . . . Povedala vam bom še natančneje, katere naj bodo to Teh ne smete pustiti iz oči, razu rnetef Če hočejo leteti proš, jih zadritte ... seveda z vsem spoštovanjem . . . ampak držite jih I kaj naj se zgodi kasneje, dobite še navodila. Ravnajte so po meni in sle d it« mojim poveljem I" Zvečer je sedela stara na svo jem navadnem prostoru prod vrati. Bila je tako trudna, da nI mogla ganiti uda. Naenkrat se je zablestelo ia za svetilo pred njenimi očmi. "Kaj zdaj?" je zaklicala. "Me amo!" je reklo trinajst tenkih glasov. "Prihajamo ae zahvaljevat in jemat slovo." In brežuljek je zapustilo v dolgi vrsti trinajat božjih kravic, ki so se priklanjale pred staro mravljo in križale v znamenju prijatelj-atva tipalke žnjo. "Moj bog, ve stol" je rekla mravlja. "Kako čedno ste! V zmešnjavi sem vaa popolnoma porabila. No, *laj ste tako dal*!! Da, pametno ravnate, da odhajate danes. Jutri ne bo možno lshajati tu v breiuljku. Hrečno pot!" "Hvala lepa!" so reklo božje kravioe. "Srčna hvala sa stan in PROSVETA hrano! Ali smemo priti iu zleči (hodnikih .otreaali a svojimi nežai-uaša jajca v vaš brežuljek!" ini krili ia aahtevali, da jih po- "Seveda smete," je rekla mre v-hr*. I o takoj aa solnce. Ija. Slišala sem pripovedovati, da| (Dalje prihodnjih) se ljudje vesele, čo laplja gradi svoj« gnezdo ns njihovih rtrehah.Ij^ Mislijo, da jim to donaša arašol , » * > lato mislimo mi o božjih kravioah jfifl KrlZC lit* Ampak, aU vidijo moje stare oči I' ** VM Gospod je a trpljenjem svojim ^»St'- bUe.tako ^^ zszttssst mwn\ s«drfirs "No da. to je potek svete," *}** ** menila mravlji vdihov.je. "Po-|drži ceata V življenje. zdravljene! Bog s vami!" -O, ti oametniki," je zaklical zapustil. Leaene bajte, s sla mo krite, ao visele ob klancih, •trmele aa proceaijo a trudnimi očmi. Na pragih ao atali ljudje, tihi in upognjeni; črni molki ao rožljali med koičecimi prsti "Polje ne rodi kruha, pa bodi kasten naš delež ia molitev 1" 'Odložite molke T je rekel tujec. "Tudi svete podobe obrnite in žegnančko izpraznite in pojdi- Ljudje ao vrgli molke fta ceoto, obrnili ao v zid avete podobe, iz- t. & ^tHaJtnMJ: - BESI v ' x (Dalje.) To jo vae, lehko mi verjamete, da je *} kar čudili ao ao ko niso našli več. Toda tremi Jo šest dni Igee; Izračunal aem natanku — t dni. prej ui OMgače. Ce želite doseči kak h, pustite jih loat dni pri miru, pa vam jih m v ono culo; aao se jih dotaknete prej, s« o rozleti. Ali ftatovs dajte metli. Zaradi som danes tu . . . Najbolje bi bilo povabiti pfijatoljaki lopo akrivaj v tale vaš kabinet in pretipati obiat pred dvignjeno zaveso . . . , gotovo bi ao vrgel aam pred vami na kolena ae rasjokal! Nesrečen človek je, mož bolnih ttvecv; žena ga je ogoljufala s Stav rog inom Po-tažajto ga, in sam vam vse dokrije; toda šeat dni Jg treba potrpeti ... In kar je glavno — glavno, jfcndrej Antonovič! — Juliji Mihajlovni niti be aodie«. Skrivnost jo. Ali morete ohraniti akriv- pottr "Kako?" j« izbuljil oči l,emhke. "Ali niste Jlllljl Mihajluvui ničoaar razodelil" ■ "Njil Sam Bo« m« varuj! Kh. .Andrej An-toaaeill Vidite i kakor v in. k o cenim njeno prijateljstvo in kakor visoko jo spoštujem . . . nu, a ono beaedo . . . ampak tako ga ne polomim! N« Ogovarjam ji, saj sami veste. .1» ni zdravo Ugovarjati. £e mogoče, da sem ji kdaj vrgel heaedi Jt* ker ji to ugaja, ali da bi ji i/dal imena, kakor I Mlajle vam. ali kaj podobiua« — eh, dragi moj! Lčrmu p« se zdaj obračam k \aiu? Zato, ker st« "Sadno mol resen llavek, s staro, krepko alužbeno lOkošenoetjo Videli ate še nekaj v življenju. Vi veste. m talita, v takih zadr\ah sleherni korak na pamet — ie po petrograjakih vzgledih. Toda povej nji kaj, teh par imen na primer — joj. kako bi vae razbobnals! . . . Ona buče odtod iznenaditi vaa Pet rog rad. Ne, preveč jr \ročekrvna, to je tisto ' »g" "Ds. res ima nekaj tr furije v s«*bi," jr sa-fadmjsl Andrej Antonovič ne bres sadovoljatva hkrati pa strašno nejevoljen n« irhovino. kl ae je drzuila tsko «vobo«lno govoriti o Juliji Mihajlov mL 1'jutru Stepan»»\ iču m> j« menda rdelo, da je to premalo in da mora ir pod kuriti, če ar hoče "Lembki" pritisniti in aa dodobrega ujeti v svoje n rele , "rurlja. to je prava b«-arila" j, pritrtlll "Kaj ne tajim da je genijalna, literarno, nsdsh njena Irna — ali vral* < v pa«ti nr »na Niti **•«( ar a* bt atrpela nikar pa še«t .Ini Kh, Andrej Aotonovn1, n« nalagajt« lenaki 4r«idnevnrga ro kal Hoj motate vendar priznati, da imsm nekaj Visoko do neba ae je vzdignilo znamenje in vse oči so zastrmele vanj. Ura bridkoati jo bila ura spozaanja. "To ao naši goatje," je odvrnila I Teman je stal križ na Golgati aUra mravlja M* niim > vaa "i pravraprav čudno živiš," je^m v zarji paradiža rekel ščinkavec. "š)d jutra do , t P^Mg^l večer, moraš garati zase in za U« :P J««» tvojih mnogo tiaoč aeatra. Ali nek<* izUt«, ni kanil* brez korirti. bi rajše živela, kskor jaz: z ljubo Korak, pod križem trpeUjoč, Jd majhno ženico in šeatimi otroei t namerjen vemdju naprpti. j In ne bi hotel, imeti par perutnic. ' M« ura, ko bodo pogledale ki bite poneale preko celega Proti^*** sakrvavele oči ko bo gosda?" vzkriknilo arce od prevelike bo- i^H šestimi otrocit" je ponovila , , „, t . .. mravlja. "Kaj naj bi bilo a temit ''HM* Blohi, lama salmkU- Jaz sem navajena računati s vse 01' . . drugimi številkami. In če bi želela!« .Takrat sa bo dopolnil čaa in du-koga imeti, bi bil pač to mož, kor H »e bodo odfrrle! H tD. vendar mora smatrati z. Gospodov da„ je bU ; puhtelo je Ž4*nako, čeravno sem samo doolu- « razoranih njiv, črešnje so cve žens dekla. Ampak jaz poznam tele na vrtu in breskve v vinogra-moške. Ž njimi ni začeti mnogo, d* Na erati se je prikazal tujec, Čakaj samo do jutri: potem boš bos,in gologlav; oblečen je bil videl, kako malo apoštovanja ima- rdečo haljo, ki mu je segala do mo do njih tu v brežuljku. Iti i»fi rokavi so bili t.ko široki, da tudi perutnice boš videt, to mi rasgaliU roka do ramen, sineš verjeti. Ampak perutnice in M« i® ukazoval oblakom. Svet-zaljubljene zgodbe so le kratka. U Me so mu p.d»li n. ramo, ne born. zabava. In jaz aem prav sa- beška glorija v aolncu; v tla je dovoljna z mojim devištvom in bil uPrt n'®«°v, , mojim ddom. — Lahko noči" mu je naaprotii otrok Noč, ki ^ sledila, je biU naj- mladoleten, v cunje oblečen; na strašnejša v zgodovini brežuljka. fUvi jo imel buUro drv in jo jo Nastala je smeda in ropot brez kal , primere. Nobena mravlja ni sa- "Kam, otrok, in čemu jokaš! tisnlls očesa. Prerezovale ao ovoje .^'Truden sem in Učen! jo ro bub, pomagale mravljam zlesti pfll otrok. ^ ■ ven, vlsčile ovoje nastran. Ker zal Tujoo go jo nagnil k ojfrmu in veliko svatbo kotih lepo snsžno. Mladi delavci so smeli sedeti v|menoil . avojih čumnatah in si privoščiti Otročjojvrnil butaro na cesto, kaj ,predno so šli na delo. Ampak ! P^PjO tujča za roko m jo šel z princezinj in mladih gospodov ni ojim' N,eg0V !, } ? ? ** bilo mogoč« krotiti. Begali so po L«mM pr«J se je sme- ......r... ' ' ->|iah njegove plahe oči se nioo sve- • ULI^JI U[Ji . , |ti|e pro j nikoli, zdaj so se sveti- izkušnje, so pravi, v teh rečeh; marsikaj vem iu he> tudi vi oo dvomito, da lehko vom. In toh šest dni In se jo ozrl tujec po polju, bo-vaa no proaim za šalo, marveč v interesu stvari." Lat0 cvetočem, in jo*vprašal otro- "Slišal oem" — Lembke ao jo obotavljal po-vedati avojo misli — "slišal aem, da ato po vrnit- "Čegavo je to poljet" vi is tujine podali avojo izjavo na pristojnem me- "Gospodovo." stu . . . v obliki kosanja tJ «'Kdo ga orjo, kdo seje tam in "Nu, bodi kakor hoče ..." * (kdo žanjof' praznih oo žegaan&e in so šli za je aofah^ padali ao hribi. Bogaatvo, Iz pro kletatva vzklilo, se je vračalo v prokletstvo. V klanec ao šli,,zmiroin višje; vaa pokrajin« je bila pod njimi, jaano razgrnjena kakor ua dlani. Pred njimi se jo avetila dolga rde ua halja, avetli las jo ao goreli v solneu. ' "Kam!" Tujee ni odgovoril. ~ (^orjeiji vse vzplamonelo, ka- kor pred tretjo uro nad Golgato. vzplamenel voje nastran. Ker za *«JCC Jc * je moralo biti v vseh «• J® Po^1 P° IJcu. l£no "Odloži to butaro in pojdi > . _____ n < .i J mAMli" "To oe ve, da ne mialim ailiti . . . »Ali meni se jo smerom zdelo, ds sto govorili pri naa doalej čisto drugače, o krščanski veri naprimer, o javnih napravah In končno tudi o vladi ..." "Kaj vem, kaj aem govoril. Tudi zdaj le govorim, aamu da teh miali ne gre uveljaviti po vzgledu teh bedakov; to je biatvena razlika. Ce je ugrisnil polkovnika v ramo — kaj ima od tega ! Vi sami ste mi pritrjevali, s#mo rekli sto, da je prosgodaj." "Glede tegs vam pravzaprav uiaeui pritrjeval in govoril, da je prezgodaj." "Kj, pri nas visi vsaka beaeda na svojem kav I ju, hehe! Oprezen človek ate!" je veselo pripomnil Pjotr Htepanovič. "Poalušajte, dragi moj — aaj som ae vendar moral aesnanlti z vami; nu, za to aem govoril po svoje. Ne le s vami, z marsikom sem storil taku. Mogoče ini je bilo treba spoznati vaš značaj.'* "Čemu vam bo moj zuačajT" "Nu, kaj vem, čemu!" Zasmejal se je izno-va. "Vidite, dragi Ui veleoenjenl Andrej Antonovi č, svita glava ste, sli tako daleč le nismo in menda tudi ne pridemo, razumete. Mogoče me razumete .. . Čeprav aem podal po svoji vrnitvi izjavo na pristojnem meatu — ne vem. zakaj bi človek laveatnega prepričanja ne amel delovati za svoje odkritosrčne nazore! — toda poročila o vašem značaju mi ni 'tam' še nihče naročil; podobnih nalog Še marin prevari, odondot'. Sami pre-mialitet saj maem bil primoran resodeti teh dveh imen vam prvemu; lehko hi bil mahnil naravnost Mja* — se prvi. tja, kjer sem podal prvotno ia-javo; iu Če bi se pofrzal za finance ali druge ugodnoeti. bi st- bil še poaelmo urezal. zakaj hvaležni bodo zdaj vam. ne meni. Kar storim, storim edino aa ftatova." je plemenito dodal Pjotr Stepa-novi«, "aamu zanj. ki je bil moj prijatelj . . . Nu. in kadar primete za pero in Itoate poročali 'tja', nu, pohvalite me. če hočete . . . branil a« nc bom. hehehe! Toda mtieu. jaaedel »em ae. ni prav, da toliko klepetom!" je »klruil ljubeznivo in vstal z divana. "Narobe zelo me vraeli. da dobiva stvar jasnejš« lice." je vatal tudi von l.embke. takisto tjubesnivejši pod dojmom zadnjih l*«rd "s hva-lešnoatjo aprejmem vale ualuge. in hodite prepri čani. va«. kar morem »toriti v poplačilo \aše \ neme ..," "ftest do. to jr glavno, feaf dai.odloga; da ar med tem ne ganet«- — potrebno je " "Naj bo" (Daljs prihodnjič.) * ' "Mi orjemo in sejemo, gospod lanje, salu j njegovo je polje!" Osrl ae je tujec z dolgim, tihim pogledom po vsem polju, bogato cvetočem; na deano stran so jo ozrl in na levo; v njegovem pogledu pa jo bila bridkoot; in kakor ae jo ozrl, so usehnile vse bilke in zemlja jo bila suha in nero dovltna. • In IU ata dalje. Prišla jima je naaproti dolga vrsta ljudi; eule ao imeli v rokah in ao gledali v tU. Globoko ao bili upognjeni, do pasu oprašeni. Molki in ženske, starci in otroci. Tudi otroci ao bili tihi in so gledali v tU. "Kam, ljudje božji!" je vpra šal tujec. Niao ustavili koraka, niso vadignili glave; in vsi so zspeli žslostno romansko pesem. "V Ameriko, v obljubljeno deželo. kruha Ukat in zemlje in domovine!" Tujec se je osrl nanje, pogledal je vse po vrati; in kakor so ob čutili njegov pogled, so se jim nenadoma zjasnili obrazi, kl niao bih prej nikoli jaani in veaeli. .. "Odložite eule in pojdite z me noj!" je rekel tujec. In takoj ao vii zvrnili eule na eeato in ao šli za njim. . Prišli ao v vaa. tako temno in žalostno, kakor da jo je Ml Bog njim Dolga proceaija je biU, dolgo eo romali. Pa ao prišli do velike frno hiše a črnimi okni; kladiva ao peU, bobnela ao železna kolesa; črn dim ae je vil proti nebu ; ni ae dovil, vračal ao jo k semlji, kskor Kajnova daritev. "Kdo domuje v tej hiši?" je vprašal tujec. In so mu odgovorili. "Tisti domujejo v tej hiši, ki nimajo ne doma, ne zemlje, ne domovine. Njih delo domuje tam — aami domujejo v bridkoati!" Pogledal je tujec in hiša jc vztrepetala. Odprla so se ogrom na vrata; in prišli so iz temne ve le in od vseh steza in potov in kolovozov; trudni so bili in črni in ialoatni; ko pa jih je osvetlil njogov pogled, j»o se nenadoma vzravnali, radost je zardela v njih obrazili, prijeli ao ao za roke in ao šli za njim. < X ; v t "Kam!" so vprašala usta. Srce je slutilo, kam Tujec je šol pred njimi v dolgi rdeli halji, njegovi svetli lasje so vihrali v vetru. &li ao in so prišli v kraj, ki ga Bof ni blagoalovil. Kakor v grob je bil pogreznjen; od vseh strani oo strmele v. grob visoke črne skaU. 'Cegav je U kraj!" je vprašal tujec. "Gospodov!" jo' odgovoril o trok. Osrl se jo tujec, na lovo jo pogledal z žalostnimi očmi in ns deaoo; in tedaj ao ae nenadoma odprle kočo, plaho akrite pod skalami. In is koč so prišli ljudje, upognjeni in trudni; sila jih jc bilo, počrnela jo dolina. "Odkod, ljudje božji!" je vprašal tujec. , "Izpod zemljo 1" so odgovorili. "Čfiip zUto kopljemo pod zem Ijo; črno slato za gospoda, črn kamen zaao!" Tujec jih jo pbgledal, nagnil jc glavo in šli so zs njim; Uhek jc bil njih korak, kakor nikoli po pro j; oči ao gorele — v zmago aUvju že, nič več v koprnenju. Sli ao in dolga je bila procesija.. Vila ao je s hriba v hrib is doline v dolino. Pod senco te čr ne proceaijo, pod senco rdeče halje in avetlih vihrajočih las so ču dežno umirala polja, veneli ao travniki; doline so se vzdigale, je na nebu križ, ki ffnfma rokama od iz hoda do zahoda. Tujec pa je stopil na hrib, nagnil je gUvo in je sakril obraz zakaj velika je biU bridkost \ njegovem srcu. t^s^r l,"f " No-ozrite ae v prekletstvo in trohnolbo, vsi vi tisoči in milijoni ki ste pokrneli z menoj! Vsi vi po tiižani in užaljeni, vai vi zasužnje ni in obremenjeni zdaj, — ko je naš dan, pojte hozana in alelujs! Is bičanja in križanja, iz aramo-te in trpljenja je zrasel naš dan, do nebes so je povsdignil naš križ — pojte mu hozana in aleluja!'' Sel je pred njimi,,viaok in h j» v dolgi rdeči halji, in vsi so šli za njim, vsi ponižani ii* razžaljeni vsi zasužnjeni in obremenjeni. Sli so v svetel dan, ko sc jo zgraUa globoko za njimi nad Sodomo strašna noč; sodbe nor in obsodbe. SH so zs njim v ztnggoslavle in radost; tisti ponižariš in teptani so šli za njim, ki jim4 je rekel: Božje kraljestvo je v yaa! SAZNANrVO. S tuinim srcem-.sorodnikom, znance liem ialoslno vest, < 22. januarja 1022 v stari domovini v Tunjicah pri Kamniku nai dobri niam v umi i prijatc-Je uinrTdne oče SIMON GEHKMAN v starosti 72. let. Bil je dobro poznan med občinstvom, svoječanno Je bil občinski svetovalec in tudi ustanovitelj podružnice hranilnice in pqsoilinlce v Tunjicah. Bil je dober in skrben oče za svojo družino. Tam zapušča ženo oziroma nafto mater, tri hčere in dva brsta, tukaj v Ameriki pa štiri sinove. Počivaj mirno y hladni zemlji, iimš dragi oče! Žalujoči o vi ali: Marij« Gerkman, soprogs. Jernej, John, Franc in Josip, sinovi. Mici. An« in Pavla. hč«re. ter Franc in Jo-han, braU. — J. Gerkmkn, 519 — ISth Street, Qregon Clty, Oregon. Za kukanj« piva doma imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vm druge potrabšOao. Poskusite in m prepričajte, da je doasa pri nas, kuhani vadno 10 najboljši in naice nejfti. Dobiti J« tudi sbirko sodov, steklenic in rasnih loneov, itd. Ml vam dostavimo naročilo po pošti, točno v vm krajo.' Grocerijam, sladčičarjem .In v prodajaln« ieleznin« damo prim«r«n popust pri večjih naročilih. Pilit« po informacij« na: • FRANK OGLAR, «401 faMrior Avaaa«, CUmtUmL O. PRAV GLASNI COLUM-BIA MOČNI GRAMOFON. Cena aa *m pero j«. Na dv» p«r«*i ......... /jJ|| _ Z vsakim gramofonom Vam damo za dar čiato zlato kravatno iglo vradno fš.00. Untki p« damo fino broiko zastonj.. Te j« aravi novi glaani ColumbU gramofon, in prav« slovenske nov« Colambia Vaak gramofon m« vaa komu. Mi plotfe, vsaka igra n« ob« strani, cona 76c, za plotče in vaaka plošča j« nova in n« obrabljena to garanUra Nago v Conrmaugh po brezplačni cenik amo «dini pravi Columbia zaatopniki za Colambia PloAČ« imamo v zalogi v vsoh jezikih, pilite nam naročilo. n« Blago polijemo po Expres«u prvi dan ko dobimo V alt nsro< Ako ni blago *i«to in novo Vam vrnemo denar. Pazite, da kj« kopit« obrabljeno blago za novo. IVAN PAJK, 24 Matn St, Conemaugh, Pa. Požlljamo denar v staro domovino. v VM krajo mm SLOVENSKO, HRVATSKO, DALMACIJO IN ISTRO. HmimUm mMJ««o 4mr tadi v trUjo, B.lf.rak* te Rnniia UmMtmm m vm pmnI Inar, »aaha bal prod rojoo, da koda Mira la mšm imlalab* PRODAJEMO S1FKARTE NA VSE LINIJE. Uradae ure ao: 9 jutro do 5 sveder. Poodelek io soboto do 8^0. KASPAR STATE BANK, 1S00 Slu* UUnd At«bim CHICAGO, ILL.