Letnik 2. Maribor, seboto £1. maja i919 Stev. 122 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno .. četrtletno K 16'50. »-« si pride naročnik sam v upravni -...... upravništvo po list: sečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. Me- List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Naša zmagovita ofenziva na Koroškem. — Nemci se umikajo v neredu. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 28. maja ob 22. uri poluradno: V začetku tega mesecu so Nemci iz Koroške brez vsakega povoda napadli in pognali nage maloštevilne posadke iz Slovenske Koroške ter prekoračili na ta način demarkacijsko črto Vsi naši poizkusi, da bi jih mirnim potom pripravili do tega, da zapuste našo očetnjavo, so ostali brezuspešni. Za časa pogajanj in tudi potem so Nemci oddelovali vsak dan naše predstraže z artiijerijskim in strojniškim ognjem in jih izzivali. Tega stanja nismo mogli dalje trpeti, zlasti ne sutovega postopanja z našimi brati v zavzeti Slov. Koroški. Iz teh razlogov smo bili primorani, osvoboditi naše brate z oboroženo silo in pregnati mrzkega sovražnika z naše svete zemlje. Našim hrabrim vojakom je bilo zaukazano danes zarano, da napadejo sovražnika. Ta napad se razvija uspešno v vseh smereh in na mnogih mestih se Nemci v neredu umikajo, mečejo proč orožje in prepuščajo našim topove in ujetnike. Naše četa dosegle Dravo. -zlomljen. Nemški odpor LDU. Ljubljana, 29. maja. Ob 21.30 je došlo naslednje poluradno poročilo: Naše hrabre čete sO s prirojenim jim navdušenjem zlomile vsak neprijateljski odpor in »o dosegle Dravo. S tem so rešile naš težko mučeni narod na Koroškem od nasilja in trpinčenja pobesnelih Nemcev in so zopet prinesle^^obodo Spodnjemu Dravogradu, Šoštanju, Pliberku, Černi, Železni Kaplji, Singivesi, Galiciji itd. Še enkrat se je skupno prelivala kri Srbov, Hrvatov in Slovencev za celokupno ujedinjeno domovino. Dotok prebivalstva v mesti Celovec in Beljak se je že stoletja vršil iz slovenskih krajev. Le uradništvo se je vsled vladnega avstrijskega sistema, ki je služil v prvi vrsti v ponemčevanje teh krajev, naseljevalo iz nemških mest Avstrije. Selilna statistika iz leta 1910 izkazuje na pr. za beljaški okraj da je bilo od prebivalstva 3016 oseb pristojno na Štajersko, 1978 na Kranjsko, 933 na Goriško, v Šmohor 1718, v celovško okolico 3755, v Velikovec 943. Iz tega je razvidno, da se vrši glavni dotok prebivalstva v Beljak iz jugoslovanskih dežel. Še v višji meri pa velja isto za Celovec, V trgovskem oziru gravitira ves promet na jug, kakor to izkazujejo vsa trgovska podjetja v Celovcu in Beljaku. Iz tega sledi, da slovensko koroško ljudstvo prodaja vse svoje pridelke izključno v Celovec in Beljak, da pošilja nadprodukcijo svojega prebivalstva v ti dve mesti in da dobiva ravno iž teh dveh mest vse industrijel-ne in merkantilne potrebščine. Če bi General Smiljanič na Koroškem. LDU. Ljubljana, 29. maja. (Uradno ob 18. uri.) Danes dopoldne je general Smiljanič posetil Sinčoves. Prebivalstvo je navdušeno podziavilo generala in mu izreklo zahvalo za osvoboditev od nemško-koroškega terorja. Koroški Slovenci mirovni konferenci. OdbOr koroških beguncev v Ljubljani je v svoji seji dne 25. maja 1919 razmotrival na podlagi časnikarskega poročila jugoslovanskega odbora iz Pariza z dne 23. maja t. 1. o mejah na Koroškem in sklenil soglasno, poslati krovni konferenci v Parizu naslednjo spomenico: Ako bi potekla državna meja Jugoslavije tako, da bi izročila Celovec, presekala slovensko ozemlje po celovškem jezeru in odtrgala Beljak z vso slovensko okolico vred od Jugoslavije, bi to pomenilo: 1. smrtni udarec za gospodarski razvoj slovenskega življa na Koroškem; 2. uničenje ciljev, katere je hotela antanta po Wilsonovih načelih doseči s svetovno vojno; 3- ognjišče bodočih zapletljajev v obmejni in svetovni politiki. V svetovni vojni se je jasno pokazalo, da Celovec kakor tudi Beljak v gospodarskem oziru ne moreta živeti brez slovenskega dela Koroške, kajti pri pogajanjih za premirje v Gradcu so nemški delegati sami povdarjali, da Celovec ne more brez velikovškega ozemlja gospodarsko eksistirati. Isto-tako so mesto Beljak preživljale izključno slovenske občine beljaške okolice. Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (6) Med tem sem v svoji zmedenosti slišala par besed, ki jih je nekdo izpregovoril v najini bližini. Natakar, ki je prvi vse alarmiral, je skušal nekaterim nestrpnim gostom ravno pred nama opisati, kaj je opazil na morišču. „Ravno sera ponujal sladoled'1, je poiočal. Tedaj sem videl damo tam sedeti in sem šel tja. Mislil sem, da bo soba polna gospodov, toda dama je bila sama in se ni premaknila, ko sem stopil čez njeno dolgo vlečko. V naslednjem hipu sem izpustil sladoled in posodo: stopil sem pred njo, in ko sem jo pogledal, sem opazil, da je mrtva. Zabodena je bila in oropana Na njenih prsih ni bilo več diamanta, pač pa se je videla kri!" Zmes besed, vsklikov strahu je sledila temu priprostemu opisu. Potem so št; vsi proti alkovnu Med tem je stopil gospod Durand blizu k meni ter mi zašepetal na uho: „M<>rava oditi od tu. Ti nisi dovolj močna, da bi zdržala to razburjenje. Ali se ti ne zdi, d,i bi mogla uiti skozi ta steklena vrata ?" „Kaj, brez plašča in v em snegu?' sem protestirala. „Razentega pride stric po me. Vsaj veš, da ine je tudi sem spremil." L.raz nemira (ali morda začudenja?) se je pojavi! na obrazu bili ji dve mesti slovenskemu prebivalstvu odvzeti, bi to pomenilo res smrtni udarec za slovensko ljudstvo na Koroškem in to tembolj, ker je geografič-na oblika slovenske Koroške taka, da ni mogoče postaviti ji drugih središč, dočim bi nemški del Koroške prav nič ne izgubil ako se mu ti dve mesti ne prisodite ker niti gospodarsko, niti selitveno, niti trgovsko ne gravitira v njiju, ampak ima svoja središča v Špi-talu, Feidkirchnu, Št. Vidu, Brezah, Volšperku itd. Od začetka do konca svetovne vojne je ententa navduševala nas za svoje cilje, kateri so bili: Osvoboditev malih narodov izpod jarma avstrijskega nemštva in zagotovitev varstva istim narodom. Avstrijski germanizem je takoj s prvim dnem vojne označil slovenske duhovnike, učitelje, župane, kmete iz okolice Celovca in Beljaka za zaveznike entente; iz tega razloga jih tiral pred sodišča, vrgel v ječi, ali interniral. Istotako je sedaj ob koncu vojske velik del slovenskega prebivalstva v istih krajih izgnal iz dežele, ga zatiral, oropal mu domove in nekatere celo umoril. Če bi tedaj mesti Celovec in Beljak bili prisojeni Nemški Avstriji, bi ententa s tako določbo svoje in naše najhujše sovražnike honorirala, nas pa vedno zveste somišljenike in sodelavce izročila najgrozovitejši in neizogibni pogubi, in s tako razsodbo uničila glavni namen svojih velikanskih žrtev. Jugoslavija bo vedno smatrala Celovec in Beljak kot Slovencem na Koroškem naravno pripadajoči centri in se nikdar ne bo mogla odreči aspiracijam na ti dve mesti. Živelj v okolici gospoda Duranda. Zganil se je, kakor da bi hotel oditi. „Moram oditi", je pričel. Toda ko je zagledal moj iznenadeni pogled, je prenehal, in na njegovem obrazu se je pojavil drug izraz, ni mu je mnogo bolj pristojal nego prejšnji. „Oprosu mi, moj ljubi otrok! Izročil te bom tvojemu stricu. Ta — ta grozna dtama, ki je prekinila tako veselo zabavo, me je kar najboij vznemirila. Nikdar nisem mogel videti krvi, in že duh po krvi, da samo, če je kdo omenil Kri, mi je povzročilo slabost. Tudi jaz sem bila občutljiva, toda ne tako zelo, da bi bila bojazljiva. Toda morala sem tudi vpoštevati, da nisem prišla kakor on, naravnost od zabave z njo. Njeni pogledi, njeno smehljanje, igra njenih oči mi niso bili tako v spominu kakor njemu, Seveda sem morala vpoštevati udarec, vsled katerega je št zdaj trpel. Vendar pa sem mu morala staviti najvažnejše vprašanje. Vsled tega sem ga vpia-šala: „Kdo je to storil? Ti si gotovo slišal." „Jaz nisem ničesar slišal", mi je nekoiiko ponosno odgovoril, Potem je nadaljeval: „Kaj? Ti vendar ne boš sledila ljudem, ki giecio v alkoven?" „Ne", sem odgovorila, „hočem le poiskati strica, ki je med onimi ljudmi." Na to gospod Durand ni odgovoril. Snu paj sva šla skozi dvorano. Neko čudno čustvo me je sililo v ujegovo bližino. Namesto, da bi teh mest bo ostal kljub pripadnosti k Nemški Avstriji še na desetletja zvest slovenskemu narodu, kar so samoob-sebi povzročevalo neprestane obmejne narodne spore — netiva dovolj za politične zapletljaje. Italija smatra Jugoslavijo za svojo neizogibno nasprotnico, dočim ji je Nemška Avstrija dobrodošla zaveznica. Ravno v območju Beljaka in Celovca se dotikajo vse tri države in bi Italija napram Jugoslaviji vedno netila narodna nasprotstva. Ako torej mesti Beljak in Celovec ne pripadete Jugoslaviji, bo ravno v teh mestih za bodoče pravo ognjišče za zapletljaje svetovne politike. Postopanje Nemcev v Beljaku in Celovcu nasproti Slovencem na Koroškem je sedaj ravno tako, kakor je bilo postopanje Nemcev v začetku vojne v Belgiji in Franciji. Ententa je Nemce za ravnanje v Belgiji in Franciji kaznovala, na Koroškem pa bi jih s priklo-pitvijo Celovca in Beljaka k Nemški Avstriji še le poplačala in spodbujala še k nadaljnemu takemu postopanju. Prepis odborovega zapisnika se izroča slovenskim delegatom mirovne konference v Parizu v nadaljno uporabo. M PolSižčen pregled._____________________ Romunija proti Jugoslovanom. LDU Bukarešta, 29. maja. Romunska agencija „Uacia" poroča, da je vest, po kateri bo del Banata pripadel kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, izzvala protestni pokret med Romuni, Romunska vlada je zapretila, da odpokliče svoje delegate fz 'Pariza, ako se ne premeni odlok konference. Zaeno bi v tem primeru odstopila sedanja vlada in bi nastopila provizorna vlada. LDU Beigrad, 29. maja. Iz Bukarešte poročajo: V nedeljo je bila tukaj pred gledališčem javna skupščina. Opoldne je prišlo pred 1 naše poslaništvo 40 vojakov z enim častnikom in 6 policijskih komisarjev. Poslaništvo, kakor tudi vse sosednje ulice so zastražili vojaki. Na meetingu, ki je bil očitno inspiriiau po romunski vladi, je bilo mnogo govornikov, ki so govorili proti Srbiji. Množica je klicala: „Dol s S bi, ki pozabljajo naše pomoči 1“ Manjši del mani-festantov je prišel pred poslaništvo, toda vojaki so ga odpodili. Nemški protipredlogi, LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično) Poslanica z nemškimi protipredlogi. ki ho izročena aliirancem v sredo ali najkasneje v četrtek, je sestavljena v nemškem, francoskem in angleškem jeziku in obsega skupno približno 500 strani. Besedilo mirovnih preliminarijev, katere so izročili zavezniki 7. t m. nemškim delegatom, je bilo sestavljeno v francoskem in angleškem jeziku in je obsegalo 410 strani. Nemški izvedenci končali svoje delo. LDU L y o n, 28. maja (Brezžično.) Ugleden del nemškega delegacijskega osobja zapusti nocoj Versailles' in se povrne v Berlin. Med njimi bo večina tehničnih izvedencev, ki so svojo nalogo dovršili, strojepiscev in nekateri časnikarji Skupno odpotuje 50 do 60 oseb. Izročitev pogodbe Arstriji. LDU. L y o n, 28 maja. (Brezžično.) Svet četvorice je sklenil, da bo izročal nemško-avstrijski delegaciji poglavje za poglavjem mirovne pogodbe. Razpr ve med financijalnimi zastopniki entente m onimi avstrijske delegacije, so se včeraj nadaljevale in nanašale na preskrbo z živili Avstrije LDU. L v o n 28. maja. (Brezžično.) Prvi del mirovnih pogojev, določenih Nemški Avstriji, bo izročen njenim zastopnikom v St Ger-mainu koncem tega tedna. Svet četvorice. LDU. L y o n, 28. maja. (Brezžično) Načelniki amerikanske, angleške, italijanske in francoske vlade so se sestali v torek zjutraj in nadaljevali razpravo o vojaških, teritorijalnih in finaricijalnih pogojih, ki naj se določijo v mirovni pogodbi z Avstrijo. Popoldne so nadaljevali razpravo z ministri za zunanje stvari peteiih velesil šla proč od tega prizma, ki bi mi pod navadnimi pogoji vzbujal največji gnus, sem hotela zdaj vse videti in slišati. Ne iz radovednosti, kakor se je pojavljala pri drugih ljudeh, marveč vsled nekakega močnega instinkta, ki me je gnal naprej in ki ga nisem mogla razumeti, Kakor da bi pilo inoje lastno srce prebodeno in kakor bi šlo za mojo lastno usodo. Vsled tega sva prišla v pive vrsie ljudij, ki so govorili o nadaljmh posameznostih. Nihče ni poznal storilca, tudi niso našli okoliščin, ki bi mogle pojasniti njegovo osebo. Hipno snnt te lepe žene pri taki svečanosti bi smatrali prej za samomor, če bi ne manjkal diamant, ki ga je imela prej na prsih, in če bi se našlo morilno orožje. Dozdaj ni mogia preiskovalna komisija, ki se je na hitroma sestavila, najti nobene sledi o tem. Toda policija je morala vsak hip priti, in potem bodo gotovo kaj dognali. Kar se tiče pota, po katerem je prišel morilec, so bili splošno edini. Alkoven je imel steklena vrata, ki so vodila na majhen Daikon. Po tem putu je brezdvomno morilec vdrl in zopet odšel. Dolga plišasta zagrinjala, ki So bila ves večer nekoliko odgrnjena, so bila popolnoma .zagrnjena, ko so zasledili umor. To je bilo gotovo sumljivo. Toda vprašanje ni se moglo z lahkoto razložiti. Če je kdo piišel čez balkon v alkoven, tedaj so morale biti v snegu sledi. Gospod Ramsdeil je šei ven, da bi si to ogledal. Kmalu se je moral vrniti. (Palje prihodnjič.) Dnevne novice, H Zborovanje zaupnikov mariborske okrajne organizacije JDS se vrši v nedeljo dne 1. junija 1919 ob 10. u& dopoldne v Mariboru, v Narodnem domu. Opozarjamo vse naše zaupnike na to zborovanje. Mariborskim članom se posebnih vabil ni poslalo. •j* Poročnik Ulrik Malič. V lepi Rožni dolini v vasici Loče na Koroškem je zagledal leta 1893 luč sveta. Stariši so skrbeli za njegovo boljšo bodočnost, poslali so ga na gimnazijo v Maribor, katero je leta 1915 z dobrim uspehom dovršil. Študije na visoki šoli ni mogel nad djevati, obleči je moral vojaško suknjo, katero je nosil do osvobojenja lastne ožje domovine. Dragi Manč! Potrla nas je vest o Tvoji prezgodnji smrti. Tesno nam je pri srcu. Si pač kdaj slutil, da si nam bij tako nad vse mil in drag? Našli smo v Tebi odkritosrčneg, neustrašenega tovariša, ki je tako neizmerno hrepenel po osvoboditvi domačih koroških krajev, kamor je prihrumela divia nemška druhal. Občudovali smo Tvojo brezkončno ljubezen do nesrečne Tvoje Koroške, ko smo poslušali Tvoje pripovedovanje, ko so Ti bile besede srd in klic po maščevanju. Vedeli smo pač, da ne ostaneš samo pri plakanju in da bo sledilo tudi dejanje. Enkrat že ujet od Nemcev, se Ti je posrečil drzen, muke poln pobeg, došel si spet v Maribor, nastopil takoj službo pri mar. pešpo:ku, branil z hrabro tretjo stotnijo ogroženo mejo pri Mar-beku, na Kaplji, se bil V trudapolnih dneh pri Velikovcu. Huni-nemška druhalj je spet poplavila rojstno dežejo in hitel si jo branit, vnovič in zadnjiarat. Dohitela Te je v hudih bojih pri Dravogradu smrt, poslovil si se od nas vseh. Saj si še pri nas in gledaš osvobojenje Tvojega Korotana. Strta Ti je vsaka moč, pokazal pa si, kako zlata vredna je domača gruda, daroval si za isto vse —- komaj začeto življenje. Vfi drugi hitijo k cilju Tvojega dolgega hrepenenja, osveta jim daje podvojeno moč, nisi se žrtvoval zastonj, ljubil si naše vojake, kakor oni Tebe. Dragi Ulrik! Hahlja Ti zemljica v rešeni domovini! Videti Te moremo nikdar več, v spominu nam , pa ostaneš vedno, vedno . . ! Dramatično društvo v Mariboru je uveijeno, da bo v slovenskem ‘Mariboru treba sialnega slovenskega gledališča Naravno se more to slovensko gledališče razviti le iz tačas nega dramatičnega društva. Da pa se to čim Prej omogoči, je v prvi vrsti potrebna izdatna glavnica. Začasni dohodki so preskromni, da bi v doglednem času udejstvili to željo ; zlasti število (pravih) podpornih članov je razmeroma puneznatno. Diamatično društvo prosi zato vse s\oje prijateljice ni prijatelje, tei apeluje na njih zavednost,^ da se blagovolijo saj kot redni podporni c am priglasiti. Članarina znaša mesečno 1 krono. . Zyeza jugoslovanskih železniJarjev, poaruzmca Maribor priredi v nedeijo dne 1 junija oh %ll, ur; Vožnja jih nedvomno in -°-,Pr‘d1ei0 na k°l°dvor v Maribor, morajo včasih čakat, dalj časa, da se jih po- Seh„m| ,C -V b?lniSn*e. Po naših mislih potrebujejo tl ranjenci na kolodvoru maihneea Fifr*® rčga jc, Ud stopt takoj v akcijo in nekoliko olaiša t™ osvoboditeljem „a5e8a Korotana njihov ^$?„£” Naša Koroška. Ni še mesec dni ko je podivjana nemška nedisciplinirana soldateska udr a N, r,lnl°Veil u^°r0Šk0- R°Pala 111 Je-N e slovenske hise na Koroškem, kamor niso lf's . c ‘°Parske tolpe ter uničile vse, kar so ohS«^!e'- so °dvajali v zapore, jih i 1 in Streljali . . . Naša slovenska Koroška str \a razsulom. Toda ne samo to, ob- v *a .1 nevarnost, da vdro te roparske tolpe val-0 ^t:llers*<0 uničijo delo našega krneto-a ca uničijo delo in trud našega naroda, ki si J tekom stoletij ustvaril domovino. Naš jugoslovanski narod se je zavedal nevarnosti, ki preti "asi domovini, našemu narodu — in vstali so njegovi junaki, ki bodo osvobodili naš Korotan nemškega jarma. Jugoslovanski polk v Sibiriji. Meseca januarja 1918 se je v Sibiriji formiral jugoslovanski polk, ki ga tvorijo bivši avstro-ogrski vojaki Jugoslovani. Po preteku treh mesecev je štel okrog 1400 mož. Med temi je dve petini Slovencev, dve petini Hrvatov in ena petina Srbov. Poveljnik tega polka je podpolkovnik Vladimirovič Rukavina. Pri polku je okrog 120 častnikov in častniških aspirantov. Ker se neprestano množi število novih prijav, je računati s tem, da je v zadnjem polletju število jugoslovanskih prostovoljcev naraslo že na 5000 do 8000 mož, iz katerih bo mogoče sedaj formirati tri ali štiri polke. Vsi li jugoslovanski dobrovoljski polki so V organični zvezi s j češko-slovaško armado v Sibiriji. Jugoslovanske j dobrovoljske oddelke financirajo v prvi vrsti j Francozi, pa tudi ostali zavezniki. Politično | predstaviteljstvo je: Jugoslavjanska komisija v i Jekaterinburgu. * Poročnik Ulrik Malič padel. Pred par dnevi je padel poročnik Ulrik Malič blizu Spodnjega Dravograda. Kakor pripovedujejo ranjenci, ga je ustrelila neka Nemka. »Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je posebno pripravna za šol9ko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino. Biošurico toplo priporočamo. Imenik porotnikov za drugo redno zasedanje mariborske porote, ki se začne 11. junija t 1. Glavni porotniki: Jožef Robič, posestnik v Gradiški; Jakob Florjančič, kmet pri Sv. Miklavžu, okraj Maribor; Alojz Kren, posestnik na Plaču; Alojz Seršen, trgovec in gostilničar v Veržeju ; Josip Waldhuber, posestnik na Špičniku; Jakob Kumer, posestnik na Bi-šečkem vrhu; Fran Rajh, posestnik v Bistrici pri Limbušu; Alojz Paluc, posestnik v Spodnjem Dupleku; Anton Zemljič, trgovec pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.; Josip Hojšek, veleposestnik v Cigonci; Miha Brumen, posestnik in kovač pri Sv. Martinu pri Vurbergu ; Mihael Sernc, trgovec v Rušah; Fran Verbič, posestnik pri Sv. Petru pri Mariboru; Simon Prešern, posestnik v Poljčanah; Maks Loh, trgovec v Slivnici; Ivan Goričan, posestnik na ^inžatu; Janez Lampl, posestnik v Dragučovi; Ivan Kričej, posestnik v Vuzenici; Peter Mravljak,, trgovec in veleposestnik v Vuhredu; Anton Turin, posestnik v Hrastovcu pri Studenicah; Viktor Kukovec, posestnik in lastnik mlina v Ljutomeru; Matet Murko, posestnik v Gornji Pristovi; Ferdo Herzog, trgovec v Ljutomeru; Karol Gornik, posestnik v Selnici ob Muri; Fran Puconja, trgovec in posestnik v Križevcih; Anton Dopler, posestnik in gostilničar m Selnici ob Dravi; Filip Galunder. kmet pri Sv. Križu nad Mariborom; Ivan Živko, posestnik v Koreni; Matija Masten, kmet v Pešencih pri Ormožu; Fran Rojko, posestnik v Sp. Hočah; Aleksander Hojnik, veleposestnik in trgovec na Ranci; Ivan Veršič, kmet pri Sv. Marku pri Ptuju; Jakob Murkovič, posestnik, Murski vrh—Zasadi; Rafael Lesjak, kmet v Loki; Jakob Škerjanec, posestnik v Središču; Vid Burg, posestnik v Jurovcih. Nadomestni porotniki: Ivan Bregar, hišni posestnik; Josip Baumgartner, strojevodja v p.; Anton Birg-maver trgovec; Ivan Rojko, gostilničar; Leop. Barta,’trgovec; Josip Ratzek, dimnikar; Josip Witte’k trgovec; Hugo Ihl, trgovec in Peter Trutschl, trgovec s premogom, vsi v Mariboru. Mariborsko okrožno sodišče sprejme takoj pomožne pisarniške moči. V računstvu izvežbani imajo prednost. Zglasiti se je v predsedstveni pisarni. Državna posredovalnica za delo podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tednu (od i9. maja do 24 maja) je iskalo delo 100 moških in 49 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 39 moških in 19 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 29. Od 22. februarja 1919 do 24. maja 1919 je iskalo delo 1536 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 1602 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 202. Delo iščejo pis. moči (71), trg. sotrudniki in prodajalke (75), nata- karji in natakarice (19), ekonomi in oskrbnik* (42), žclev:ostrug. in kovači (39), mehaniki in elektrotehn. (28), krojači, šivilje in čevljarji (12), kuharice, služkinje, sobarice (67) itd. V delo pa sprejme posredovalnica pis. vodje (3), pisarn, moči (3), stenografe (3), čevij. pomočn. (12), mi/.arje, tesarje, žagarje (24), težake, hlapce, viničarje (98), opekarske delavce in delavke (55), služkinje, kuharice (29) itd. Podpisujte drž. posojilo! H Zadnje vesti. (Posebna telefonska in brzojavna poročila .. Mariborskemu delavcu"). Mažari niso zasedli Košič. LDU. Bratislava, 29. maja. (ČTU). Vest, ki jo prinašajo dunajski listi, češ da so Madžari zasedli Košiče, je izmišljena. Demisija Čeških ministrov ni bila sprejeta. LDU. Praga, 28. maja. (ČTU). Predsednik Masaryk demisije ministrov Rašina in Stranskega ni sprejel. Vprašanje Reke rešeno. LDU. Pariš, 28. maja. Teritorijalno vprašanje Reke je rešeno. Gospodarsko vprašanje tega mesta še ni končnoveljavno določeno. Črnogorski princ Danilo v Milanu. LDU. Lugano, 29. maja. Črnogorski princ Danilo in njegova soproga sta dospela iz Francije v Milan. Nemci se pripravljajo v Gor. Šleziji. LDU. Moravska Ostrava, 29. maja. Kakor poročajo poznanjski listi, so Nemci v Gornji Sleziji koncentrirali 100.000 vojakov in hočejo Gornjo Slezijo proglasiti za republiko, ako nemška vlada podpiše mir. Antanta izkrcava v Gdanskem. LDU. Gdansk, 29. maja. V Gdansk je dospela eskadra ameriških in angleških ladij ter izkrcala posadko. Brodovna demonstracija naj Nemcem predoči odločen namen entente, ako Nemci ne podpišejo mirovne pogodbe! Z istim namenom je ententa poslala ladije v Hamburg. Vojaška atašeja angleškega in ameriškega poslanstva v Varšavi sta odpotovala v Gdansk, da pripravita izkrcanje en-tentnih čet. FRANC ŠKET sedlar in lakirnik za vozove Maribor, Cvetfiina uh 9 se priporoča za vsa taka dela. Agitirajte za nMariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. N \ Stran 4. Mariborski delavec. Marioor, dne 31. maja 191 ti. Razne novice. □ dolini Mambre. IX Abrahamov hrast v Skoz ves stari vek je užival velik ugled mogočni hrast v dolini Mambre, pod katerim je stalo Abrahamovo bivališče, v katerem je po svetopisemskem poročilu pogosti! Abraham Boga samega in dva angela, ki so prišli na vroe po-letenski dan k njemu v postavah tujcev- Še za; cesarja Konstantina Velikega, torej v četrtem j stoletju po Kr. r., so romali k rečenemu hrastu kristjani in pogani. Hrast je stal približno tri kilometre daleč od mesta Hebrona na cesti, ki je držala v Jeruzalem. Cesar Konstantin je po-sta\il blizu njega hram Gospodov na čast presveti Trojici, čigar razvaline se še dandanes v diio. Arabci imenujejo to mesto Ramath el Cbalil (brdo prijatelja Božjega, namreč Abrahama), Židje pa »Abrahamov dom«. Onega prvotnega hrasta danes seveda ni videti več, ali današnji orjaški hrast je vsekako njegov potomec in se prišteva k najstarejšim in najkrasnejšim drevesom Svete dežele. Deblo meri sedem, krona pa 85 metrov v obsegu in stoji sredi kamenite ograje. Zdaj je hrast ruska last, ki imajo v tem kraju svoj hospic ali poslopje za prenočišče. I. Haribcirski ta§o$E