Leto štev. 124 Ljubljana, petek 29. maja 1925 Poštnina pavsatirana. Cena 2 Din a Izhaja ob 4. «fntr»f. ea' Stane mesečno Din *5-—5 s* ino-»emstvo Din 40"— neobvezna. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ooevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I, — Telefon »ter. 7*. Hločna redakcija! od 19. ure naprej ▼ (inaflovi ul, 4t 5/L — Telefon St Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Op UpravnBtvoi Ljubljana, Prešernora ulica »t. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek t LJubljana, PreSen nova ulica St 4. — Telefon St 3«, Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •t U — Celje, Aleksandrova cesta, Račun pri postnem ček. zavodu t Ljub. ljana St 11.84*, • Praha Oslo 78.180 Wien Nr. 105 x41. Ljubljana, 28. maja. Vprašanje nemške garancijske ponudbe je danes zopet najaktualnejši predmet evropske politike. Pred dnevi je novi francoski zunanji minister Aristide Briand poslal zavezniškim vladam svoj osnutek odgovora, ki nai bi se izročil Nemčiji na njen svo-ječasni predloz o garancijskem paktu za francosko - nemško mejo. Londonski kabinet je zahteval k temu osnutku neka dodatna pojasnila, ki se tičejo v prvi vrsti francoskega stališča glede nemških vzhodnih mej. Ta pojasnila so že dospela v London, vendar javnost ni izvedela ničesar zanesljivega o njih. Molk. ki tozadevno vlada, pa je nadvse značilen m daje povod za razne alarmantne vesti. Govori se celo o bližniem odstopu angleškega zunanjega ministra Austena Chamberlaina, ii da ie naletel na hud odpor v kabinetu; Chamberlainovi popustljivosti napram Franciji baje odločno nasprotuje večina britanskih ministrov, ki da se potegujejo za politiko absolutnega zaupanja v nemško dobro voljo in ostro obsojajo francoski načrt za Obkoljente Nemčije. Te in enake vesti so dokaz, da smo še daleč od enotnega naziranja francoske in angleške vlade v vprašanjih kontinentalne politike. Upati je sicer, da končno le pride do enotne redakcije zavezniškega odgovora Nemčiji. Upra-vična pa je bojazen, da bo to le kompromisna formula, ki ne bo imela potrebne odločnosti, kakršna bi bila danes napram Nemčiji v interesu osigu-ratira miru na mestu. Tudi do kompromisa oriti bo težavno delo, ker se angleški in francoski pogledi v mnogo-čem bistveno razlikujejo. Anglija ne mara za pakt. ki bi jo od-■edel predaleč v vulkanski teren srea-nie in iztočne Evrope. Ona se noče zavezati. da bo vedno branila določbe versajske in drugih mirovnih pogodb, pri katerih ie sama odločujoče sodelovala in katerih Domanjkliivosti in mestoma tudi krivičnosti je često izsilila ravno angleška delegacija pod vodstvom L1oyda Georgea. Londonski tisk se odločno brani pred očitkom, da bi Anglija uravnavala svojo politiko napram evropskemu kontinentu iz drugih razlogov kot iz skrbi za mir. iz bojazni Dred novo. krvavo vojno. Ta tisk tako nekako opravičuje ger-manofilsko smer britanske politik«: V zsodoviii so se revidirale že boljše mirovne pogodbe, kot .ie versajska. Ženevski pakt ie hotel za vse večne čase jamčiti ne - le pravične, temveč tudi krivične in nevzdržne določbe versajske poeodbe. Ženevski protokol bi iz-premenil polovico Evrope v oborožen tabor, drugo polovico pa v ječo. Z «ev-roDskim Statutom«, ki bi obsegal 440 neizpremenljivih paragrafov, ni ustreženo pacifističnim stremljenjem, ampak hi se pripravliala neizbežna nova. strašna vojna. Glavni dobiček Od ženevskega protokola bi imele nove države iztočne Evrope, ki niso prišle do svoie neodvisnosti iz lastnih moči. amnak so le rezultat zmage zariadnih sil. Brez ustvaritve teh neodvisnih držav bi sicer bila zmaga zaveznikov nepopolna, toda te države morajo pomisliti, da se tudi Obdržati ne morejo brez pomoči zapadnih sil. ki so jih ustvarile. Nov apel na orožje bi mogel te države iztočne Evrope stati izgubo neodvisnosti. Zato ie zmernost in skromnost v njihovem življenskem interesu. Aigli'"a Je zavrgla ženevski protokol. Amerika ga je odklonila. Rusija noče ničesar slišati o rrem. Nemčija se mu protivi. Izhod je iskati edino v ožjem paktu, ki nai Za jamči nedotakljivost belgijske in fran coske meje. akt pa ne sme biti naper-ien proti Nemčiji, ki mora biti njegova sooodpisnica. Iz tega angleškega stališča jasno odseva mnenie. da se bo morala versaj-ska pogodba v doglednem času revidirati. Račun bi "iačala Poljska, morda tudi Češkoslovaška. Drugačno je fracosko stališče. Francija ne mara pakta z Nemčijo, ki bi garantiral le francoske in belgijske meje, vprašanje nemško - poiiske in nemško-Češke meje pa bi puščal odprto. Eran-ciia se zaveda, da ne bi Nemčije nič zadržalo, da ob prvi priložnosti obračuna z obema slovanskima državama, da nriklopi k sebi 6 milijonov avstrijskih Nemcev in nato, teritorijalno in številčno večja kot pred vojno, ne glede na današnje obljube ponovno otvo-ri alzaškvj - lorenski problem. Zato Frači ia ne more pristati na nevtraliza cijo Porenja. ker bi s tem vezala sama sebi roke in ne bi v danem slučaju smela priskočiti na pomoč napadeni Poljski in Češkoslovaški. Ohranitev neodvisnih slovanskih dr žav v čim večji moči je v eminentnem obrambnem interesu francoske republike. Skupna korist in skupna nevarnost druži slovansko srednjo in iztočno Evropo s fracoskim zapadom. Francija ne more brez lastne škode dopustiti rušenja nasipov, ki jih je zmaga v svetovni voini in mirovna pogodba postavila na vzhodnih in/južnih noaah Nemčiie. Spasov dan v Beogradu Včerajšni praznik je potekel v Beogradu brez važnejših političnih dogodkov. — Sprejemi na dvoru. — V skupščini je delal le en pododbor. — Demonstracija radičevskih poslancev proti Pavlu Radiču. Beograd. 28. maja, p. Ker praznujejo danes v Beogradu Spasov dan (pravoslavni Vnebohod). je vladal v političnem življenju popoln zastoj in ni zaznamovati nobenega posebnega dogodka. Dopoldne je novi angleški poslanik na našem dvoru Cunard izročil kralju svoja poverilna pisma. Svečani avdijen-ci so prisostvovali šef protokola Ilija Novakovič, šef politične sekcije Zivo-tič, prvi tajnik angleškega poslaništva ter pomorski in trgovski ataše tega poslaništva. Kralj se je dalje časa zelo prisrčno razgovarjal s poslanikom Cu-nardom. Opoldne ie bil na dvom minister pravde dr. Lukinlč, ob pol 5. popoldne pa je bil sprejet v avdijenci ministrski predsednik Pašič, ki je ostal pri kralju tričetrt ure. Zvečer je sprejel vladar Pavla Radiča in potem Ljubo Jovanoviča. Pavle Radič je zaprosil predsednika vlade Pašiča za razgovor jutri dopoldne. Opozicija širi vesti, da se zopet začno z vso intenzivnostjo pregovori za dosego sporazuma med radikali in radičevci. Menda je odveč naglašati. da so vse te govorice le pobožne želje gotovega dela opozicije in zato brez vsakršne podlage. Pavle Radič se je vrnil v Beograd, vendar pa ni mogel imeti napovedane seje s poslanci svojega kluba, ker jih je bilo premalo navzočih. V političnih krogih smatrajo, da so radičevski poslanci hoteli na ta način demonstrirati proti Pavlu Radiču, s čigar delom niso zadovoljni. Načelniki oooziciie so bili v skupščini zbrani, vendar niso imeli seje. Mnogo sta konferirala le Pavle Radič in Ljuba Davidovič. V političnih krogih zelo komentirajo dejstvo, da postaja razmerje med radičevci in klerikalci vedno bolj napeto. V Narodni skupščini je zboroval le pododbor za proučevanje zakona o sodnikih. ki je predelan do čl. 30. Seja se jutri nadaljuje. Na dnevnem redn je razprava o ureditvi plač in doklad sodnikom. V zvezi z donošenjem zakonskega načrta o sodnikih je sklicano za iutri dopoldne na okrožnem sodišču v Beogradu zborovanje sodnikov. »Samouprava" o govoru g. Pašiča Zlasti za muslimane in klerikalce neorijsten položaj. Beograd, 28. maja, r. Današnja »Samouprava« prinaša prvič po znanem govoru min. predsednika Pašiča političen članek, ki se smatra kot značilen za razmere med radičevci in radikali. »Samouprava« piše kakor da bi se odnošaji med obema strankama v ničemer ne poslabšali. Med drugim pravi: »Notranjepolitični položaj se razvija v dveh smereh, na eni strani nadaljuje skupščina svoje zakonodajno delo, na drugi strani pa so izgledi z ozirom na preokret v Radičevi stranki dobili določne oblike. Vprašanje mandatov, glede katerih ie zaključil svoje delo parlamentarni preiskovalni odbor, se nahaja še vedtio v stanju proučevanja, tako da presoja javno mnenje zadevo različno z ozirom na strankarsko obeležje. Pa- Naša pogajanja s sosednimi državami Včeraj je začela konferenca za konvencijo z Rumunijo. — Ju-goslovensko-grška pogajanja prekinjena. — Poslanik Bodrero se vrača v Beograd. Beograd, 28. maja p. Jugoslovensko-gr-ška konferenca za sklenitev pakta prijateljstva med obema državama Je prekinila šičev govor je bil samo nepopolno in deloma netočno objavljen, kar je popolnoma naravno pri govorih v klubn, ki so namenjeni samo poslancem in katerih besedilo se javnosti ne more objaviti. Medtem ko je pozornost javnega mnenja posvečena popolnoma temn vprašanju, občutijo gotove manjše stranke, katerih pomen je po preokre-tu v HSS znatno padel, neprijetnost tega položaja. To velja zlasti za muslimansko stranko dr. Spaha, kakor tudi za stranko dr. Korošca. Ta dva krila Davidovičeve skupine občutita neprijetnost svojega položaja, kar je znamenje, da se je položaj zboljšsl in da so dani vsi predpogoji za uspešen in ngo-den razvoj v interesu krone in naroda«. Beograd, 28. maja. r. Pod predsedstvom našega delegata, pomočnika prometnega ministra Avramoviča, se je vršila dopoldne seja naših m rumunskih delegatov za izdelavo konvencije o ureditvi medsebojnega in mednarodnega promerta. Na dnevnem redu je bila Izdelava glavne konvencije o medsebojnem in mednarodnem prometu ter konvencija o otvoritvi poedinih prog, ki vodijo preko državnih mej, kakor tudi o režimu na skupnih obmejnh postajah. Pri otvoritvi seje je pozdravil pomočnik prometnega ministra Avramovič ramunsko delegacijo v imenu vlade ter izrazil željo, da bi se pogajanja za zaključitev prometnih konvencij izvršila uspešno v korist obeh zavezniških in prijateljskih držav. Na pozdrav je odgovoril predsednik romunske delegacije Hiti, ki je dejal v imenu svoje vlade, da je došla rumunska delegacija k pogajanjem z najboljšimi prijateljskimi nameni, da se rešijo na čim koristnejši in uspešnejši način skupna vprašanja, ki imajo služiti skupnim interesom. Prihodnja seja se vrši jutri ob 11. dopoldne. svoje delo, ker so se pojavila nesoglasja. Naši delegati so naznanili grškim pogoje r.aše vlade. Orkl so odpotovali v Atene, da dobe od svoje vlade nova navodila za na-daljno postopanje. Beograd, 28. maja. p. Vlada je dobila obvestilo, da je italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero sinoči zapustil Flo-renco fn odpotoval v Beograd, kjer ga pričakujejo jutri zjutraj. Računajo, da prinese general Bodrero s seboj navodila svoje vlade za pospešitev pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Beograd. 28. maja r. Načelnik našega neralnega štaba general Peter Pešič je priredil na čast rumunsk! delegaciji večerjo, ki so se je udeležili poslaniki Rumunske, Češkoslovaške ln Poljske, rirmunski general Florescu, podpolkovnik Lenardu, romunski poslanik Emandi in načelnik prometnega oddelka zunanjega ministrstva Iv. Strbotič. -3SS- Petrovaradinski atentator prijet Novi Sad, 28. maja. n. Pred kratkim je v Petrovaradinu ustrelil arnavtski vojak Ha« san Nistar, ki je bil na straži, dva jugoslo« venska častnika in nekega ruskega polkov« nika ter nato pobegnil. Sedaj so morilca prijeli in ga odpravili v vojaški zapor v Pe« trovaradinu. Na vsa vprašanja izjavlja Ni* star pri zasliševanju, da se prav ničesar ne more spomniti, ker je storil svoj čin v popolni pijanosti. Pojutrišnjem prepeljejo Arnavta v Beograd, kjer pride pred voja« ško sodišče. Slovanske države prav tako žele mir kot Velika Britanija in Francija. Ne morejo pa pristati na to. da se kot prvi korak h «končnemu» miru zahteva rušenje glavnih garancij za ohranitev njegovo: trdne, močne in za življenje sposobne neodvisne države na vzhodu ln jugu Nemčije. Če se dopusti Nemčiji, da razbije svoje vzhodne meie. pride kmalu na vrsto tudi francoska in belgijska granica. Take bi bile končne posledice politike. ki io priporoča večji del angleškega tiska nanrarn Nemčiji, če se bo nadalievala v sedanji smeri. Navzlic lepim besedam ta politika ne služi miru. ampak vzbuja nedopustne upe. izziva maščevalne, napadalske načrte v Nemčiji. Nova revolucija v Albaniji Z italijansko pomočjo so zanetili pristaši Fan Noiija novo vstajo v južni Albaniji. — Srditi boji z vladnimi četami. — Nevtralnost Jugoslavije. san begont Prišrno na čelu. Iz Tirane poročajo, da dobivajo uporniki pomoč iz Rima, kjer se nahajajo pristaši in Beograd, 28. maja. r. Iz Afbrvnije prihajajo zopet alarmantne vesti, poročajo, da Je položaj predsednika Ahmeda bega Zogu ta njegove vlade ogrožen radi velike vstaje v južni Albaniji. Vstaši so zelo mnogo, številni in so se spustili v boj z vladnimi četami. Ta vstaja se pripisuje posebnemu vplivu iz inozemstva na krščansko prebivalstvo južne Albanije, med katerimi se nahajajo pristaši bivšega predsednika albanske vlade Fan Noiija, ki Je povzročitelj vstaje. Proti Ahmed begu vodi možno agitacijo tudi nacionalistična stranka, ki je naklonjena Fan Nollju. Na čelu revolucijo-narnega gibanja si»K Kemal beg Vrioni iz Berata, ki Je s svojimi pristaši nasprotnik fevdalnega sistema, katerega je zopet upe-l]al Ahmed beg. Velik vpliv na vstaše se pripisuje tudi kosovskemu komite tu s Ha- bivši predstavniki Fan Nolijeve vlade. Al-banka vlada je pozvala pod orožje letnik 1905. V beograjskih političnih" krogih spremljajo dogodke v Albaniji z največjo pozorno stjo. Merodajni krogi energ:čno demanrtira-jo lažnjive in tendenčne vesiti, ki Jih širijo pristaši Fan Noiija, da podpira naša vlada Ahmed bega in da se v bližini albanske meje nahaja 2000 Arnavtov, naših državljanov. ki naj bi pomagali albanski vladL S temi Iažnjivimi vesti skušajo oslabiti dobre odnošaje, ki so nastali v zadnjem času med Jugosavijo in Albanijo. Naša vlada pa se ne namerava vmešavati v notranje razmere Albanije. Vakufi dobe vladnega komisarja? Sarajevo, 28. maja. n. V tukajšnjih mu. slimanskih krogih so razširjene govorice, da namerava postaviti vlada komisarja v upravo vakufov (muslimansko cerkveno premoženje). Kakor znano ima vakuf v Bo« sni in Hercegovini ogromno premoženje. Muslimani in posebno opozicijski krogi pra« vijo, da bi kermisarjat ogrožal imetje vaku« fa. Opozicijonalci širijo vest, da hoče iz. vajati vlada s tem svojim korakom pritisk na muslimane, zlasti na njihovega verskega poglavarja, sarajevskega reis ul ulemo. Defravdacija pri beograjski izvozni tvrdki Novi Sad, 28. maja. n. Iz Beograda je po« begnil semkaj Milan Ginič, knjigovodja pri izvozni tvrdki Gasoj, ki je poneveril SO ti« soč Din. Iz Beograda sta bila poslana za njim dva detektiva, ki sta ga danes prijela v Novem Sadu in z večernim vlakom od« vedla v Beograd. Ustanovitev reške škofije Reka, 28. maja. r. Od službene strani sc doznava, da bo v nedeljo v tukajšnji cerkvi sv. Vida prečitana bula papeža Pija XI., s' katero se ustanavlja reška škofija. Za re« škega škofa bo imenovan sedanji apostol« ski administrator mons. Sail. Zupna cerkev sv. Vida bo proglašena za škofijsko stol« mco. Pred pomembno sejo veleposlaniške konference Sestane se v soboto. — Razpravljala bo ▼ prvi vrsti o nemških zadevah. — Bolgarska zahteva no odgoditvi demobilizacije bo odbita. Pariz, 28. maja s. Ker se je dejansko dosege! sporazum med Francijo tn Anglijo, se bo velposlaniška konferenca sestala najkasneje v soboto ter storila svoj sklep glede razorožitve Nemčije. Konierenca se bo ba-vfla tod! s prošnjo Bolgarije glede odpustitve milice. Kakor izgleda, bo konferenca odklonila to prošnjo Bolgarske, ker je poslan fška konferenca naziranja. da se mora z ozirom vzpostavitve reda v Bolgariji izvršiti razorožitev Bolgarije v predvidenem roku. Pariz, 28. maja s. Kakor poroča »Temps« se bo na sobotni seji veleposlaniške konference ugotovilo nastopno: 1.) Nemčija do- sedaj ni Izpolnila svojih reparacijskih obveznosti. 2.) Nemčija ni izpolnila svojih obveznosti glede razorožitve. 3.) V členu 429 versailleske mirovne pogodbe predvidene določbe glede izpraznitve koelnske cone se potemtakem niso izpolnile. 4.) Koelnska cona se mora izprazniti šele tedaj, ako bo Nemčija Izpolnila razorožitvene klavzule. Poslaniška konferenca je včeraj predložila reparacijski komisiji oficielno vprašanje. aH je Nemčija izpolnila svoje reparacijske obveznosti. Da odgovori na to vprašanje, se bo jutri reparacijska komisija sestala k seji. Skoraj gotovo je, da bo reparacijska komisija odgovorila z >da». Soglasna odobritev maroške politike Painlevejeve vlade Tudi nacijonalistična opozicija je sprejela dnevni red Icartela levice. — Dosedanje francoske izgube v Maroku. Pariz. 28. maja. s. Na današnji sej! zbornice se je nadaljevala debata glede Maroka. Bivši vojni minister Maginot je ob začetku seje izjavil, da nacijona-listi sprejemajo dnevni red, ki ga je predlagal kartel levice, ker odgovarja interesom nacijonalistov. Ako ie maršal Liantey sporazumno z vlado Poin-careja zasedel ozemlje severno od Ner-zgha. je hotel s tem le stabilizirati fronto, ki je postala negotova. Pri tem ne gre za kako aneksijo. Abd el Krim se vojskuje le radi tega. ker hoče obnovit? svoj prestiž ter je dobil svoje rojake za boj le zato. ker so se nadejali bogatega plena. ' Pariz, 28. maja, k. Ministrski predsednik Painleve je izjavil v zbornici, da znašajo izgube marokanskih čet manj kot 400 mrtvih in približno 30 pogrešanih. Med njimi sta dve petini Francozov. Nadalje je bilo ranjenih 1100 vojakov. Delegat Zveze narodov v Beogradu Dobil ]e zelo dober utis o naši državi. Beograd, 28. maja p. v Beograd je dospel delegat Zveze narodov Sommerwell, strokovnjak v prometnih vprašanjih. Prišel je v našo kraljevino, da pregleda prometne razmere fn zlasti rečno in pomorsko plovbo. Popoldne ob 4. je posetil prometnega ministra Radojeviča, potem pa je konferiral z njegovim pomočnikom, nadalje z ravnateljem rečne plovbe Jn ravnateljem generalne direkcije voda. Sommenvell je izjavil, da je dobil zelo dober utis o ureditvi naše države. Kar se tiče prometa, je dejal, da je mnogo boljši kot v marsikateri za-padnoevropski državi, kjer se je proučil o prometnih razmerah. Zločinski naoad nahujskanih seljakov Pakrac, 28. maja. n. V selu Kukunjcvci se je dogodil včeraj senzacionalni slučaj zločina fanatiziranja mas. Zjutraj so se zbrali kmetje oboroženi s sekirami, palica« mi in kosami ter hoteli izgnati iz seia vse Čehe, Slovake in Nemce, katerih je v onih krajih precej. Napadli so hišo Čeha Honie« ka, ki je zbežal preko vrta. zagrabili pa so njegovo ženo, katero so slekli do nagega in jo izvlekli skozi okno, jo peljali v drugo hišo in jo tako pretepli, da je zvečer umrla v pakreški bolnici. Velika železniška nesreča v Bolgariji Sofija, 28. maja. s. Včeraj popoldne jc skočil s tira pri vhodu v postajo Gornja Banja v bližini Sofije od Custendila priha. jajoči osebni vlak. Lokomotiva sc je pre. vrnila. 10 oseb je bilo mrtvih, 20 oseb pa ranjenih. Amnndsen Dunaj. 28. maja. s. »Neue Freie Pres-se» objavlja brezžično brzojavko, ki jo ie dobila od ladje *Fram«. Ta brzojavka veli: «Po načrtih letalcev ne obstoii še noben vzrok, da bi se dvomilo o srečnem izidu ekspedicije. Sicer smo razburjeni, vendar pričakujemo vsak čas Amundsenovega povratka. Dosedaj ni nihče v skrbeh, ker smo večkrat od Amundsena samega in od njegovih letalcev slišali, da bodo več dni na potu. Vsi menimo, da so letalci pristali na se-verrfem tečaju je lahek veter v smeri ni, sicer bi se vrnili še isti dan. Na severnem tečaju je lahak veter v smeri proti Spitzbergom. Skoraj je izključeno, da bi se vreme izpremenilo. Nemška armada Berlin. 28. maja. s. Državni zbor je danei nadaljeval drugo čitanje proračuna o dn žavni hrambi. Obrambni minister dr. Gcssi ler je med drugim izvajal: Sedanji stale! vojske je večji kakor leta 1924. Glavne na> loga vojske je tudi po versailleski mirovni pogodbi obramba mej. Dokler nc bo izvn šena splošna razorožitev po vsem svetu moramo imeti državno brambo, ki odgo> varja našim vojaškim potrebam. O tajm oborožitvi ne more biti govora. Anglija s« izjavlja za razorožitev, vendar pa izdaja r.i svoje zračno brodovje več, kakor Nemčiji za svojo celokupno obrambno silo. Nemčk ja je morala izdelovati municijo, ker jI j< cela zaloga pošla. Belgijska vladna kriza Buselj, 28. maja. s. Bruseljski ž-jpan d« Max jc sporočil kralju, da odlaga misijo zt sestavo kabineta. Oglasi za binkoštna številko „Jutra" naj se oddajajo v oglasnem oddelku «Jutra» v Prešernovi ulic? št. 4, najkasneje do sobote opoldne. Pozneje došli oglasi bodo objavljeni le, v kolikor bosta dovoljevala čas in prostor. Binkoštna številka « Jutra* bo posvečena propagandi za povzdigo tujskega prometa in bo razposlana po vsej Jugoslaviji.. Zato bo dobrodošla prilika za uspešno inseriranje našim industriicein, trgovcem in obrtnikom« K italijanskemu ljudskemu štetju v Julijski Krajini Sedaj šele sv> Italijani objavili rezultate ljudskega štetja lz 1. 1921. po narodnosti. Na razpolago imamo šele prvo poročilo, zato naj k temu primerimo le nekatere podatke od poprej, da se pokažejo nove navedbe v pravi luči. Kadar dobimo detajlne podatke, bomo mogli poseči podrobneje v primerjanje in kritično oceno. V Julijski Krajini so našteli Italijani med 887.753 prebivalci le 258.944 Slovencev ter 92.800 Srbohrvatov, a Italijanov 530.180 in Nemcev 4185. Po rezultatih avstrijskega štetja v 1. 1910. je bilo v Julijski Krajini Slovencev: a) na Goriškem 154 564, b) v Trstu 56.916. c) v Istri 55.365, d) na Notranjskem, kar ga je pripadlo Italiji, okroglo 56.000 ter e) v italijanskem delu Koroške okrog Trbiža ter v Beli peči 1682; skupno tedaj 324.527 Sloven-ccv. Srbohrvatov je bilo v Istri okroglo 135.700, v Trstu 2396, v Zadru z bližnjo okolico ter na otoku Lastovo kakih 7900. skupno tedaj 145.996. Število Slovencev kakor tudi število Srbohrvatov bi se bilo tedaj skrčilo zelo močno, število Slovencev za 65.583, a število Srbohrvatov za 53.196. Toda navedbe glede nazadovanja Srbohrvatov so manj točne, ker iz generalnih podatkov ni razvidno, ali so se upoštevale že obmejne spremembe pri K&stvu, če ie vračunan tudi Zader z Lastovom ali ne. Po italiia nskih podatkih bi znašalo število Srbov. Hrvatov in Slovencev v Julijski Kraiini 351.744. K temu pa moramo prišteti še beneške Slovence. ki jih je italijansko uradno štetje naštelo 1910. leta 52.003; — koliko so jih našteli 1. 1921., iz dosedanjih podatkov ni razvidno. Dalje je se v Abruzzih nekai Hrvatov, po uradnih podatkih iz 1910. 1. 4910. Število vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v Italiji bi znašalo tedai no italijanskih navedbah okroglo 408.000. dočim smo jih mi po podatkih iz 1. 1910. računali na 520 tisoč K temu oa prida še Reka. ki seveda v vseh teh podatkih še ne more biti vračunana, Grki napram našim soroi Objavili smo na kratko poročilo o odgovoril, ki ga je dal naš vnaflii minister dr. Nincič fla interpelacijo Jova-na Čirkoviča, narodnega poslanca iz b. bitoljskega okruga. o stanju naših so-pr. 'larodnikov pod Grčijo. Cirkovič je uvaževal. da minister v kočljivem tre-50-sestnik Janez Bagola. za podpredsednica župan Matija Kočar (Kakovcc). V nedeljo. 34. t. m. sc je vršil v Murski Soboti nad pričakovanje dobro obiskan ob. čni zbor srezke organizacije, na katerem je zastopalo 42 delegatov vseh 10 obstoječih krajevnih organizacij in tudi vse kraje. Kjer organizacij trenotno še ni. Srezko organ^ zacijo ljutomersko jo zastopal njen pod. predsednik c. Cmrekar iz Veržcja. Po po. danih poročilih jc bil Izvoljen za predsedm. ka srezke organizacije g. notar Anton Ko« der O raznih gospodarskih in drug.h vpra. šanjih sreza »e jc razvila obširna razprava ter so bile sprejete primerne resoluc.je Istega dne se je vršil tud. občni zbor srezke organizacije v Konj.cah. k, je jako dobro uspel. Tudi tn so bile sprejete razne resolucije in storjen jc bil načrt za nadalj. no i7T>onolnitev organizacije v srezu V Sladkem vrhu. srez Maribor levi breg, pa se je vršilo zborovanje tamošnje po« družnice Samostojne *t tokovne dela', unije Zborovanje Je bilo posvečeno iz. ključno delavskim razmeram v tovarni. — Storjeni so bili Drime-ni sklepi Sovjetske železnice Ootovo bo naše čltateije zanimalo, v kakem stanju se nahajajo danes železnice v sovjetski Rusiji. Znamo je, da so bile pred vojno ruske železnice na precej visoki stopnji in da so se vedno bolj izpolnjevale. Ko so prišli boliševiki na krmilo, so progasti!, kakor marsikaj drugega, tudi železnice za sploSno last, tako da se je vsakdo vozil zastonj, kamor se je hotel in kamor ga je bila volja. Ni čuda, da so začele železnice propadati. Zadnje čase so se jele razmere na sovjetskih železnicah boljšati, tako da se more danes re«, da Je to prometno sredstvo v Rusiji na najboljši poti, da se v doglednem času zopet povspne na predvojno višino tn jo morda celo prekosi. Dolžina vseh ruskih Mezr,1c je znašala dne 1. januarja 1914. 70.496 kfiojnetrcv. Bilo je 68.094 ktn glavnih tn 2402 lokalnih že-learfc. Star« rusko železniško omrežje se je zmanjkalo za 11.828 km ln sicer za 10.661 glavntti in 1166 lokalnih železnic. Ker pa se je leta 1914. več železniških prog giadi-lo kl so bile za vojne dogotovljene r;a dr-j Žavne stroške fei tndl z denarjem železni-1 ških drirSb. znaša danes sktrpna dolžina celokupnega železniškega omrežja, kl ga Ima sovjetska Unija za promet na razpolago, 73.865 km, torei za 3369 reč kot pred vojno. . . , Ko je sovjetska vlada prevzela ruske že- | leznice po končani državljanski vejni. so bile proge v strašnem stanju. Vojna je imela za posledico uničenje velikega deia železnic na bojiščih, kakor sploh vseh industrijskih naprav. Zato je naletela obnova železnic na velike težkoče. Vsled tega so začela merodajna botjševiška cblastva 11 vsemi sila mi obnavljati železniško ocnezje, ker je le na ta način moči misliti na obnovo Industrije ln hitro razdeljevanje živil. Napori niso bili brez uspeha. V Rusiji računajo s tem, da bodo že letos popravljen vsi porušeni mostovi. Kar se je za svetovne in potem raznih državljanskih vojn pokvarilo na brzojavnih, telefonskih in signalnih napravah, je že vse popravljeno. Izmena slabih progov, tračnic in sploh visoke stavbe bo še delj časa trajala. Transportne razmere v Rusiji seveda še dolgo ne morejo veljati kot povoljne, čeprav se ste-1 vilo prevoznega materijala polagoma zv;- SURusija ie imela leta 1913. 20.320 lokomo- I tiv od teh 16.866 popolnoma porabmh, 10 let' kasneje 20.190, porabnih pa le 9039. Iz teh številk se vidi, kako so ravnali boliševiki s prevoznim parkom. Tovornih vozov je bilo leta 1913. na ruskih železnicah 50' 101 (porabnih 471.975). v proračunskem !etu 1923-34 približno 433.000 (306.000). V najbolj žalostnem stanja so osebni vagoni. Leta 1913. iih je bilo 30.85S (29.313), lani pa 28.920 (11.667). Za popravilo in pomno-žitev osebnih vagonov je v budžetu za leto 1924-25 postavljen razen vsot, predvidenih v proračunih poedinih železnic, znesek 91 milijonov rubljev. . Kar se tiče železniških tarifov, je ostal za prevoznino oseb v veljavi predvojni sistem. Z uvedbo metrskega sistema so se morale izračunati kilometrske cene pr, odgovarjajočih vrstnih cenah, vs'ed crsar so se tarifi zvišali za 6.2 odstotka. Tovorni tarifi so se znarto poviša«. Le'a ie| znašala povprečna prevoznina blaga za tono In kilometer, preračunano na podhgi vrstnih tarifov, 1.203 kopejk, danes pa 1.4V. kar pomenja povišek za skoraj 24 odstotkov. Obratni dohodki ruskih železnic so znašali v poračunskem letu 1923-24 okroglo 630 milijonov rubljev, torej po 8529 rubljev Modni listi za pomlad in poletje, z najnovejšimi kroji, za damo ln gospode, so pravkar došli. Dobe »e v knjigarni Ttakmm— Zadruge V Ljubljani. Prežemava ulica Številka 54 V ^nasproti glavne poŠte). Šesta obletnica bojev na Koroškem Mežiška dolina praznuje te dni šest-letnico ljutih osvobodilnih bojev, ki so ji po težkih žrtvah prinesli toliko zaže-Iieno svobodo in ujedinjenje z materjo Jugoslavijo. Tiho. neopaženo skoro gredo mimo nas te obletnice druga za drugo, obletnice junaške smrti številnih naših junakov, ki so v bojih za osvobojenie Koro-tana žrtvovali svoie mlado življenje in snivajo daleč od svojcev, razkropljeni jn pozabljeni po naših pokopališčih. Šli so upi, ugasnil je idealizem, le spomini so ostali in žgoče rane . . . Rož, Zilje, Gosposvetsko polje, Podjuna itd. . . . V Dravogradu siliva v krogu svoiih junakov tovarišev večni san poročnik Malgaj, ki ima največ zaslug, da tudi Mežiška dolina ni delila žalostne usode z njim. Vse je prešlo, le grobovi so nam ostali in na te ne smemo nikdar pozabiti. Naj ne bodo zapuščeni sedai. ko se je osvobodena narava odela z zelenjem in cvetjem. Slava Triglavskega polka v Ljubljani. V proslavo obletnice, ko je tedanji slovenski planinski polk, sedaj »Triglavski«. 1. 1919. povodom naše ofenzive na Koroškem pri vasi Kotle potolkel sovražnika, se je vršila, kakor običajno vsako leto. tudi letos na dan 28. maia «slava« l.iublajnskega, Triglavskega pešpolka. Dopoldne se je zbral celotni polk na obširnem dvorišču slavnostno z zelenjem in zastavicami okrašene vojašnice Kralja Petra. Kot domačin ie v odsotnosti službeno zadržanega komandirja polkovnika Jeremica sprejemal goste podpolkovnik Grošelj. Zbralo se je lepo število povabljencev, zastopnikov oblasti in narodnih organizacij z vel. županom dr. Baltičem in generalom Živkovičem na čelu. Po staro-slavnih, že tudi pri nas udomačenih verskih obredih in sečen.iu kolača ie imel ppk. Grošelj nagovor na zbrani polk. kateremu ie poiasni! pomen današnjega dne in orisal zgodovino koroških bojev. Ob zvokih dravske divi-ziiske godbe je polk nato strumno de-filiral pred poveljnikom in gosti, nakar je sledila običajna zakuska. Lepo, zanimivo in poučno obenem je bilo v vojašnici popoldne na «vojnič-icem veselju«. Kako vse drugačno je življenje v naših vojašnicah kakor je bilo nekdaj v avstrijskih. Pozna se, da so vojašnice v isti meri vzgoievališča kakor priprava za vojaško izvežba-nost, Voiaki so vzorno deklamirali domoljubne pesmi, tekmovali v metanju ročnih granat, v resnih in šaljivih tekih, streljanju, skrbeli za prisrčen smeh z raznimi šaljivimi točkami itd. Posebno živahno priznanje je žel oddelek, ki ie brezhibno izvajal težke proste vaie s puškami. Da ni manjkalo kola, ki je združilo oficirje in redove, gospode in dame, ie pač samoumevno. Povsod se ie videlo prisrčno, prav rodbinsko razmerje, ki veže oficirje in moštvo in učinkuje tako blagodejno. Take prireditve vplivajo bolj od vsake druge propagande. Kaj ne bi bilo mogoče, da bi bile dostopne čim širšim slojem. Umevno je. da mora biti število povabljencev k dopoldanskemu sporedu omejeno, a popoldne naj se odpro vrata v vojašnice na široko, brez pogostitve seveda. Prišlo bo vseeno mnogo ljudi, ki se bodo radovali z *momci« in kdor bo videl to prisrčno življenje, ne bo več dostopen tendenci-joznim lažem, ki se še vedno širijo o življenju naših vojakov. Slava celjskega pešpolka. Celje, 28. maia. Slava celjskega pešpolka se ie vršila danes na prav prisrčen in demokratski način. Ob 10. dopoldne je bilo na Gla-ziii katoliško in pravoslavno bogoslužje ob prisotnosti celokupne garnizije v vojnih čeladah, oficirskega zbora in številnega občinstva. Pravoslavni svečenik ie izvršil blagoslovlienje in sečenje kolača. nakar je komandant polka k. polkovnik Naumovič v lepo zasnovanem, temperamentnem govoru opisal značaj in pomen dneva. Ob 11. se je izvršilo defiliranje garnizije z godbo pred komandantom polka. Vojaštvo je odšlo v vojašnice, nakar je komandant sprejemal čestitke zastopnikov javnih oblasti, uradov in korporacij. Med drugimi so bili prisotni župan dr. Hrašovec. vlad. svet. dr. Žužek, predsednik upravnega sodišča dr. Vertačnik. predsednik okrožnega sodišča dvor. svet. dr. Kotnik itd. V drevoredu se je vršila nato zakuska, katere so se udeležili častniki in večje število občinstva. Vojaštvo ie imelo opoldne obed na Glaziii, častniški zbor pa ob 13. v vojašnici kralja Petra. Ob 15. uri so se pričele lahkoatletske vaje vojakov (metanje krogle z mesta, tek na 3 km, skakanje v višino, tek na 100 m in skakanje v daljavo). Nato so voiaki strumno izvajali sokolske proste vaje. Po razdelitvi nagrad vojakom-tekmovalcem se je ob 17. uri pričela nogometna tekma med S. K. futbalista 39. pp. in S. K. Celje, ki je končala z zmago S. K. Celie v razmerju 3 : 2. Ob 21. se ie začela zabava v veliki dvorani Celjskega doma. Izvajale so se koncertne točke vojaške godbe iz Maribora. lepe deklamacije vojakov, kot zadnjo točko oficijelnega dela pa so vojaki uprizorili Odavičevo dramsko epizodo «Hej Slovani!« Navzoče občinstvo ni štedilo z zaslužnimi aplavzi. Pozneje se je razvil ples in prosta zabava, ki je potekla v neprisiljenem in prav animiranemu razpoloženju. Tržaška „Prosveta" Težko je postalo življenje Slovencev v Julijski Krajini, odkar so ubile okupacijske razmere vsako možnost javnega prosvetnega delovanja naših rojakov. Mnogo društev je bilo razpuščenih, knjižnice so med vojno propadle, ljudem je pošlo veselie do dela. Volja je umirala. V novejšem času ie nastopila na to mrtvilo reakcija v obliki strumne organizacije prosvetnih in športnih društev. »Prosveta® je sedaj prosvetna centrala primorskih Slovencev in dela v Trstu in okolici, v Istri, na Goriškem, na Notranjskem in na Krasu. Slovenska društva, ki so ostala brez prave orientacije po tolikih udarcih, so se naposled morala okleniti matice, ki jim bo dajala pobudo za smotreno delo. To oporo so dobila v «Prosveti». Pred kratkim se je vršil «Prosvetin» občni zbor. katerega so se udeležili odposlanci vseh krajev primorskih Slovencev. Zborovanje je bilo v prostorih »Delavskega konsumnega društva® pri sv. Jakobu v Trstu, ki predstavlja danes najmočnejšo prosvetno postojanko tržaških Slovencev. Predsednik dr. Just Pertot je kmalu po otvoritvi zbora podelil besedo poročevalcu prof. dr. Čer-meliu. ki je očrtal delovanje «Prosvete» takole: «Prosveta» je imela v prošlem poslovnem letu nešteto predavanj gospodarskega značaja. Predavalo oa se ie tudi o drugih vprašanjih, zlasti o zdravstvu in organizaciji. Najboljše so se obnesla predavanja o zavarovanju goveje živine, ker so najbolj odgovarjala živ-Ijenskim potrebam domačega ljudstva. »Prosveta® ie priredila v zvezi s tržaško «Ci!asbeno Matico® tudi večteden-ski tečaj za pevovodje. Tečaja se ie udeležilo 27 bodočih pevovodii. Poučevalo je na tečaju 7 učnih moči naslednje predmete: klavir, petje, društveno delovanje in slično kar spada v okvir vsakega pevskega društva. «Prosveta® je dalje preskrbela 23 učencem brezplačen pouk v glasbi. Tečaj za pevovodje se o prvi priložnosti ponovi. Društvena knjižnica se je v orošlem letu pomnožila za lepo število knjig in šteje sedaj nad 4 tisoč zvezkov. Knjige se pridno izposoju.iejo. Na žalost pa je imela «Prosveta» radi klerikalnih spletk ta uspeh, da je v zadnjem letu svoiega obstoja izgubila dve včlanjeni organizaciji, pevsko društvo »Planina® v Planini in »Štanjel® v Štanjelu. Število včlanjenih društev pa se je drugače zelo pomnožilo, in to ie pač najlepši dokaz, da je »Prosveta* na pravi poti. Končno so bile volitve novega društvenega odbora. Za predsednika je bil izvoljen dr. Just Pertot, za odbornike pa: dr. Boris Furlan (podpredsednik), dr. Povh. Albert Koruza, dr. Fran Ton-čič. dr. Lavo Čermelj. Ante Iveša. Ivan Pečar, dr. Ivo Pertot: za namestnike: Milan Vitez. Karol Zabrič. Kazimir Zmak; za preglednike: Jos. Bratož. dr. F. Mikuletič in Hinko Pertot. »Prosveta® je v Julijski Krajini edina centrala društev, ki ne opredeljujejo svojih političnih smernic, zato bi se moralo okolu nje zbrati vse organizacije, ki jim je res na tem. da pospešujejo prosvetne tendence med primorskimi Slovenci; kajti kakor še nikoli, se danes potrjuje stara resnica, da je narod brez smotrene prosvete in naobrazbe izro-čen temni usodi skorajšnjega pogina. □iJuuuuuoaoaDmajuLxximLLiuuup na K rep ..... d Din 373*-Etamln . ... i Din 280--Svilene . ... i Din 480*- Poglejte si brezobvezno! P. Magdič, Ljubljana. Žalostna kronika Goljufije, tatvine, roparski napad} in samomori. Ljubljana. 28. maja. Pred par dnevi je bil aretiran v Ljubljani 241etni Miljutin Cvetko, po« možni uradnik pri zastopništvu itali« janske lesne tvrdke «Fratelli Ghiron®, ki ima svoje prostore v Slomškovi uli» ci št. 14, kjer stanuje tudi zastopnik g. Mario Buda. Ker sta se s šefom sprla radi provizij in je fant potreboval de« nar. je šel prejšnji teden, ko ni bilo šefa doma, v biro, pobral tam s pisal, ne mize dva prazna čeka in izpolnil enega na 7000 in drugega na 1500 Din. Nato je vlomil še v Budino spalnico m mu ukradel iz omare zlat prstan z briljantom, več srebrnega kovanega denarja in še nekaj drugih stvari v skupni vrednosti 3000 Din. Fant se je nato odpeljal na Rakek, tam čeke vnovčil pri podružnici Trgovske ban« ke, in potem naprej v Zagreb, da se pozabava... V Zagrebu je zbral okrog sebe večjo družbo mladih ljudi, se vo. zil z izvoščki in posečal nočne lokale, kjer je plačeval, da je tek!o od miz. Del noči je prebil seveda v družbi nočnih ptic, ki so ga kmalu osušile. Ko je čutil, da mu zmanjkuje denarja, se je vrnil v Ljubljano, prišel k svoji Iju» bici in jo prosil za prenočišče. Uboga šivilja, stanujoča na Miklošičevi cesti, ga mu je tudi dala, zjutraj pa je prišel na stanovanje detektiv in fanta odve. del. Bili so pretresljivi prizori, kajti dekle ga je imelo rado in ji je lahko« miselni fant že tekom časa izvabil oko« li 15.000 Din gotovine. Roparski napad na Orlah Ko je družina Mlakarjevih na Or. lah pri Ljubljani v pondeljek zvečer že spala, so naenkrat začuli domači v podstrešju ropot. Sprva niso vedeli, kaj bi to bilo; zato so se kmalu pomi» rili. Nedolgo za tem pa so se odprla sobna vrata v pritličju, in iz veže je stopil v sobo neznan moški in v trdih besedah zahteval denar. Ker se mu je gospodar upiral, je ropar odvrnil, da je oborožen, nakar je priskočil k po. stelji in se lotil gospodarja dejansko. Udaril ga je s trdim predmetom z vso silo po čelu in zamahnil tudi v drugič. ELITfl! msTic« Telefon 124. Predstave ob: 'M., 5., 1/28., 9. Prednaznanilo: Sherlock Holmes li. Veliki filmski igrokaz v 7 dejanjih; v glavni vlogi najbolj priljubljeni filmski .star* — čudežni otrok Jackie Coogan ki s svojo naravno in iskreno igro nadkriljuje vse svoje velike kolege. Senzacija prve vrste. Izven programa Gsnmon! Journal 14. in 15. KINO TIVOLI Telef. 103 Danes v petek 29. maja Peter Veliki Velika ruska zgodovinska drama v glavnih vlogah sloviti igrala: Emil Janings, — Bcrnhard Goetcke, — Dagny Ser^aes — Aleksandra Sodna. Predstave ob !/:5., 7., Vs9. V nedeljo in praznik ob >/2ll.. 3., V25-, 6., >/28. in 9. uri. Na krik gospodinje je prihitel njen brat in z združenimi močmi so se lo* tili nevarnega razbojnika, o katerem niso vedeli, kdo bi bil. Premoči se lo* pov ni mogel več upirati, vendar pa se mu je posrečilo v temi ubežati in se rešiti na prosto. O nočnem napadu je bila nato še tekom noči obveščena orožniška postaja v Škofljici in pričel je lov za napadalccm. Ta je bržkone pobegnil v gozd nad hišo in ga niso mogli izslediti. Ljudje in napadenci pravijo, da je bil to bržkone neki do« mačin, kateremu so razmere znane, ki pa vendar že dalje časa ne živi v vasi. Samomor vdove na Kongresnem trga Danes, okrog pol 9. zjutraj, je pri« hitela služkinja pri vdovi dvor. svet. nika Mimi Schaschel, Pepca Prime, k stražniku na Kongresnem trgu ter za. sopljena in v joku pripovedovala, da se je njena gospodinja obesila. Straž, nik je takoj hitel v stanovanje, Gles dališka Stolba št. 1.. poleg kina Mati. ca in res našel 671etno Schaschlovo obešeno na odrezek blaga, ki ga je pri. trdila na križ okna. Starka je stala(l) z desno nogo na tleh, z levo pa se je opirala s kolenom na stol, bila je že mrtva. Na lice mesta sta takoj prispe, la policijski zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik dr. Fakin. Samo« morilka je bila prepeljana po zdrav, niškem ogledu v mrtvašnico k sv. Kri« štofu. Ker nima v Ljubljani nikakega sorodnika je postavil dr. Fakin stano* vanje, ki sestoji iz 6 opremljenih sob pod policijsko nadzorstvo, dokler ne pridejo v Ljubliano pokojničin brat, dvorni svetnik Viktor Pessiak z Du. naja in njen pastorek Feliks Schaschel iz Gradca. Starka je pustila na nočni omarici pismo, v katerem pravi, da gre v smrt radi poviška najemnine, katere baje ni mogla plačevati. Istotako so našli na mizi tudi daljše pismo, adresirano na Anko Potočnik. Zagreb, Gunduličeva ulica. V pismu toži. da se čuti osamlje. no, da bi rada k njej, da hoče prodati pohištvo itd., ker je vsa iz sebe radi poviška. Omenja tudi, da jo včasih obide misel, da bi skočila skozi okno. Potočnikova bo bržkone njena sorod, niča. Tragična smrt Francoza na Bledu V sredo zvečer se je ustrelil na blejskem otoku v očividni duševni zmedenosti znani ljubljanski veletržec in ko-mercijalni svetnik francoskega zun. ministrstva g. Emile Malhape. Še v nedeljo je g. Malhape v najboljšem razpoloženju se udeležil prijateljskega izleta, nakar je v pondeljek zjutraj prišel v svojo poslovalnico opravljat korespondenco. Zapustil ie pisarno s sporočilom, da gre oddat neki poslovni brzojav za Pariz. A mesto tega je odšel po svoj avtomobil ter se odpeljal, kakor je sedaj dosmano. najpreje v Jesenice. od tam pa na Bled. Prenočil je v hotelu Jekler. kier je postavil svoj avto v garažo. Zvečer se ie še prijateljsko razgovarjal s hotelirjem, plačal je svoj račun ter naznanil, da drugi dan odide, toda da se kmalu vrne. V torek zjutraj je g. Malhape zapustil hotel in vsi so bili mnenja, da je odpotoval z avtomobilom. Medtem ie g. Malhape pustil avto v garaži, najel čoln ter se sam odveslal na otok. Tam se ie nastanil v mali gostilni. Ljudem se je obnašanje elegantnega starejšega gospoda zdelo čudno, a brigali se niso mnogo, kai mu more biti. Opazovali so ra. kako je neprenehoma hodil v cerkev, kjer je molil in plakal. Tako je šlo v torek in sredo ves dan. V sredo proti šesti zvečer se je neznani gost napotil v gozdiček pod cerkvico. Tam je naenkrat počil strel. Ljudje so našli g. Malnapa s prestreljenimi senci mrtvega ter hiteli obvestit orožništvo. Pokojni je pustil v gostilni svojo aktovko z dopr' na francoski konzulat, katerega komercijalni konzulent je bil. Opozorilo! Opozorilo Ne hodite na Dunaj! Pojdite v kino .Ljubljanski dvor* in videli bo-dete še danes zadnjikrat Dunajski Praier in krasno .pratersko ljubavno tragedijo v vele-filmu Boman Dnnajčanke (Pratertraum) Danes zadnjikrat! Predstave ob 4., Vi 6„ H 8. in 9. Včeraj zjutraj je dospel na Bled francoski konzul g. de Flache, ki je prevzel pokojnikova sporočila ter odredil potrebno glede prevoza trupla v Ljubljano. Ljubljanski prijatelji so nepričakovano odsotnost g, Malhapa kmalu opazili ter so se že v torek obrnili na policijo in tudi privatno so poizvedovali m. dr. tudi na Bledu. V hotelu so dobili odgovor. da je g. Malhape v torek zjutraj odšel in od tam je bila vsaka sled kakor izbrisana. Po vseh okolnostih je jasno, da je g. Malhape izvršil svoje dejanje v popolni duševni zmedenosti Pokojni je bil notomec stare francoske rodbine. Rojen 1. 1871. v Oslo se je zgodaj odlikoval kot komercijalni strokovnjak. Dolgo vrsto let je preživel v Rusiji, kjer je bil glavni komercijalni ravnatelj svetovno znane francoske manufakturne tvornice «ZundelW. prepotoval je vso ogromno rusko državo, bil je na Kavkazu in v Sibiriji, deloval je tudi na Kitajskem. Ko je izbruhnila svetovna voina. se je prostovoljno javil v vojake in 43 letni prostovoljec se je hrabro boril ob Som-mi in v Verdunu. Že za časa njegovega bivanja v Rusiji ga ie francoska vlada imenovala za svetnika zunanjega ministrstva v zadevah zunanje trgovine. Po ustanovitvi Jugoslavije je prevzel nalogo, da deluje v naši državi za gospodarsko zbližanje med Francijo in kraljevino SHS. Naselil se je v Ljubljani, kjer je ustanovil tudi znano parfumerijsko vele-tvrdko Malhape & Cie. ter je bil tudi zastopnik raznih francoskih veleindu-strij. Z vnemo je conseiller Malhape sodeloval pri vseh javnih gospodarskih prireditvah ter si je stekel velik ugled. Ljubezniv in dober, pravi prototip finega Francoza je pokojni užival pri vseh. ki so ga poznali, splošne simpatije. on sam pa je tudi bil iz srca vdan naši lepi domovini, ki jo je ljnbil kakor svojo drugo očetnjavo. Njegova zadnja želja je bila. da se njegovo truplo prepelje v Ljubljano ter tn pokoplje. V Parizu zapušča 2. Malhape sooro-go in odraslega sina. Bodi blagemu moža slovenska ljica lahka! Predzadnja justifikadja v Ljubljani O predzadnji justifikadjl t Ljubljeni nam poroča očividec: Izvršena je bila nad sekm vojakom, U je ustrelil predpostavljenega narednika. Obešen je bil spomladi leta 1873. nekako na prostoru, kjer je danes državno vzgo jevališče (prisilna delavnica). Prostor, kjer Je stal drog, za obešene«, je ležal nižje od prostora gledalcev. Odvažali so namreč na tem prostoru pesek in je tako nastala pre« cejšnja kotlina, na koje pobočju je stalo natlačeno polno gledalcev. Delikvent ni bil madžarski vojak, ampak je le služil pri ta« kozvanih cšpičkarjih®. Oblečen je bil v vo. jaško uniformo, vendar so mu potrgali ru« mene okraske na hlačah in bluzi. Rabelj in pomočnik sta bila civilista. Delikventa so zvezali spodaj za noge in ga pritrdili sto« ječega k tlom. Rabelj mu je položil zanjko okrog vratu in ga potegnil kvišku, tako da je stal napet med zemljo in nebom, pri tem mu hitro zlomil tilnik, pomočnik pa se mu je obesil na rami. Po justifikaciji je visel še celo uro. Dobro se spominjam, kako so mu babjeverne ženske preštevale žeblje na petah in podlaplatih in potem dotične števil ke stavile v loteriji. Tudi za obešenčevo vrv je bil precejšen boj in sem si jo tu-AidO'. Gostovanje ge. Ide Pregarčeve v Beogradu. V petek dne 29. maja nastop! v beograjskem Narodr.em gledališču ga. Ida Pre-garčeva, znana dramska umetnica, ki je sedai stalna članica splitskega gledališča ter je bila poprej angažirana v Ljubljani in Tr- stu. Ga. Pregarčeva bo gostovala v Bern-steinovi dTami »Tat«. Baie gostuje na ar.ga-žma. Letna skupščina »Društva hrvatskih književnikov® se bo vršila dne 8. junija v Zagrebu in bo pretresala vsa važna vprašanja, ki zanimajo danes hrvatske pisatelje. če se bo na tem zborovaniu razpravljalo tudi o cSavremeniku», še ni gotovo. Petdesetletnica varaždinskega pevskega društva »Vila«. Dr.e 31. maja in 1. Junija proslavi pevsko društvo »Vila« v Varaždinn petdesetletnico svojega obstoja. »Vila« je najstarejše hrvatsko pevsko društvo v Va-raždinu. Bilo ie ustanovljeno v času. ko je bil Varaždin še popolnoma okužen od nemškega duha. Delovanje »Vile« v zadnjih petdesetih letih je bilo zelo mnogovrstno. Obenem s pesmijo je propagiralo društvo širjenje materinščine. «Vila- prireja sedai tudi koncerte. Njena petdesetletnica se bo vršila pod pokroviteljstvom zagrebškega nadškofa dr. Baucrja. Niško gledališče v Vrnjcih. Narodno gledališče v Niša je zaključilo letošnjo sezono ter se poda dne 31. traja ra enomesečno gostovanje v Vrniačkc Banio. Lani ie sosto- valo v Vrnjcih Narodno gledališče iz Skop-ija, ki je hotelo ponoviti gostovanje tudi letos. Prosvetno ministrstvo pa je odbilo njegovo prošnjo, ter odločilo, da se prepusti Vrnjačka Banja topot igralcem lz Niša. Odhod gdč. Rozumove Iz Ljubljane. Kakor nam poročajo je članica naše opere gdč. Rozumova sprejela angažman na češki operi v Brnu, kjer je nedavno gostovala ter dosegia zlasti v Rtrsalkl velik uspeh. OdlHS. no mlado pevko, ki je brzo postala ljubimec naše publike, bo ljubljanska opera težko pogrešala. Mestno gledališče v Celju. Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru t Verdijevo »Traviafo« je na-poitiilo v torek dne 26. t. m. celjsko gledališče do zadnjega kotička. Opera, ki jo je režiral in dirigiral ravnatelj moriborske opere g. A. Mitrovi< je v splošnem dobro uspela. O delu samem pisati bi bilo po tolikih razpravah in recenzijah odveč. De!o je bilo skrbno naštudira-no in režirano; tudi orkester je razen malih izjem v pp in ff zadovoljil. Gdč. Vladi-mirovna kot Violetta se jc v svojo vlogo prečno nžtvela. Njen sopran zveni mehko la sin»atično. Višinska cresceada in nekai adl Domače vesti * Novi angleški poslanik v Beogradu. Novi angleški poslanik na naSem dvoru, g. Ke-nard, je včeraj opoldne v svečani avdijenci izročil kralju svoje akreditivne listine. , Odlikovanje poljskih prosvetnih delavcev. Za zasluge, ki so si jih pridobili za širjenje in učvrSčevanje kulturnih stikov med našim in poljskim narodom, so hill odlikovani z redom sv. Save 3. stopnje: dr. Stanislav Lencew4cz, profesor geografije na varšavski univerzi; Aleksander MedynskJ. direktor ženske gimnazije v Lwowu; Bro-nislav Laskovraicki, urednik dnevnika »Wiek Nowy» v Lwowu; z redom sv. Save 4. stopnje: dr. Mjusz ZalesJd, profesor ženske gimnazije v Lwowu; Zygmunt Wa-s8ewski, urednik »Oazete Warszawsfce»; Czeslaw Ragienski, Šolski nadzornik v Lodžu; z redom sv. Save 5. stopnje: Helena Lakowska, profesorica v Lwowu; Wa-Icrja Sobanovska, profesorica v Lwowu; Olga Howrenkowa, profesorica v Lwowu ter Marja Mariciewiczowa, profesorica v Lwowu. • Izlet hrvatskih planincev v Slovenijo. Hrvatski planinci prirede ob binkoštnih praznikih izlet v Slovenijo. En oddelek obišče Karavanke (Stol in Golico), dmi oddelek pa Pohorje. * Ambulanca na beograjski univerzi. Na beograjski univerzi je bila te dni otvorjena univerzitetna ambulanca, ki bo vršila brezplačen pregled bolnih dijakov. ♦ Nov notar v Ribnici. V Ribnici je otvo-dne 15. t. m. v hiši Jožeta Podboja pisarno notar dr. Ludvik Grobelnik. 11°2 • Avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. Kakor doznava beograjsko »Vreme« je minister pošte in brzojava odredil, da se meseca avgusta izvrši montaža nove avtomatske telefonske centrale v Ljubljani. Centrala je določena za 3000 naročnikov. Naročeni so tndi novi telefonski kabli, ki jih v Nemčiji prevzame inž. Osana, pomočnik direktorja pošte in brzojava v Ljubljani. * Petdesetletnica ustanka L 1875. »Zve« dobrovoljcev kraljevine Srbije« v Beogradu proslavi v dneh od 19. do 22. junija petdesetletnico ustanka L 1875. Pokroviteljstvo proslave je prevzel kralj Aleksander. Izvoljen je bil pripravljalni odboT, kateremu naseljuje divizijski general Vučkovid. ♦ Oddane kolodvorske restavracije. Kakor nam poročajo iz Beograda je minister saobračaja odobril, da se na podlagi izvršene licitacije oddajo v najem kolodvorske restavracije odnosno buffeti v Novem mestu ge. M. Koširjevi, v Velenju Bdmondu Raku v Rakeku AL Klemer.čKta in na Orobelnm Franu Vugi. ♦ Himen. Poročil se je g. Anton Mi ki a vič, učitelj v Borovnici, z gdč. Fini Drašlerjevo, hčerko restavraterja te predsednika krajevne organizacije JDS istotam. Bilo srečno! • 50 letnico poroke je obhajal v pondeljek dne 25. t. m. v Petrovčah prt Celju nadoči-telj v p. g. Peter W u d 1 e r s soprogo. Od ličnima iutoHaaitoma naše iskrene čestitke! * Smrtna kosa. V sredo je umri v Ljubljani g. Anton Tiran, železniški uradnik v pok. Po dolgi bolezni je skrbnega očeta in blago dušo smrt rešila težkega trpljenja. Pogreb bo danes, ob 15. uri. — Dne 27. t. m je preminula v Krakovski ulici št. 11 gospa Iva Slanovic, roj. Justm soproga poduradnika juž. žel. v pokoju. Žalni sprevod se bo vršil danes, ob 4. popoldne. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! ,. Policijska ura v ljubljanski In mariborski oblasti. Uradni list razglaša odredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o policijski uri. Kot policijska ura se določa: v mestih Ljubljani m Mariboru za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura; v zdraviliščih Bledu, Rogaški Slatini in Dobrni med serijo, t. j. od dne 1. junija do dne 30. septembra za gostilne 24. ura. za kavarne 1. ura, izven serije, t. j. od dne 1. oktobra do dne 31. maja, veljajo za te kraje določila točke 4.), v krajih, kjer so sedeži sreskih poglavarjev, za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura; za vse druge kraje: a) poleti, t. j. od dne 1 aprila do dne 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura. b) pozimi, t. j. od dne 1. oktobra do dine 31. marca za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura. Gostilne in kavarne se ne smejo odpiraiti poleti pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6. uro. Točilnice (vtao-toči, vštevši vinatoče pod vejo), ki ne spadajo v kategorijo rednih gostiln, zapirajo in odpirajo svoje obrate ob času, ki velja za druge trgovske lokale. Za posamezne izjemne prilike dovoljujejo podaljšavo policijske ure policijska oblastva I. stopnje. Železniške restavracije smejo biti odprte v krajih, kjer ni dovoljena kesnejša policijska ura, čez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega vlaka pred polnočjo. V gostilnah s pravico prenočevanja tujcev se smejo sprejemati potniki tudi po Policijski uri. * Razpis učiteljskih mest v mariborski oblasti. Opozarjamo učiteljstvo na razpis učiteljskih mest na meščanskih in osnovnih šolah v vsej mariborski oblasti, ki ie razglašen v 47. številki Uradnega Msta dne 27. maja. Prošnje s pristojbino je vložiti pri pristojnem šolskem upravitelju do 15. junija Opozarjamo, da so skoro brezpredmetne kompetence v kraje, kjer ni stanovanj na razpolago, zlasti v mesta. So posamezni učitelji, ki so biH že pred dvema letoma imenovan), pa še danes nimajo stanovanja. Oni, ki so prldeljeni drugim šolam, naj se potom kompetance pobrigajo za stalna službena mesta, ker se morajo sicer vrniti na svoje staro mesto ali pa jih celo izgubijo. Roka za vlaganje maj se vsakdo strogo drži ker se v nobenem slučaju ne bodo delale Izjeme. ♦ Direkciji drž. železnic v Ljubliani. Pišejo nam: Kakor je razvidno iz voznega reda, ki stop! v veljavo s 5. junijem, ni bila upoštevana želja potnikov proge Cakovec-Pra-gersko glede postanka brzovlaka na Postaji Bragersko Popoldanska brzovlak Maribor-Ljubljana nima na Pragerskem postanka, sreča pa osebni vlak, ki prihaja iz Ptuja, na progi Pragersko-Maribor, Premnogim potnikom bi bila zveza na brzovlak zelo dobrodošla, ker prispejo še v ugodnem času v Ljubljano, česar pri uporabi osebnega vlaka ni. Ako že ni mogoče doseči, da b! se ustavil popoldanski brzovlak na Pragerskem, se naj preloži prihod ptujskega osebnega vlaka v Maribor za 15 minut prej, ta potujočemu občinstvu bo zelo ustreženo. Prosimo! Inozemski krošnjarll. Iz trgovskih krogov dobivamo ponovno pritožbe nad nere-elno konkurenco, ki jo delajo našim trgovcem agenti raznih inozemskih firm, ki prinesejo kakor krošnjarji razno blago kar seboj in ea na drobno prodajajo. Ti ljudje se navadno znajo izogniti visokim davkom, ki jih morajo plačevati domači trgovci, mnogokrat pa tudi carini, zato wi čudno, da lahko dajejo blago večkrat za kak dinar ceneje, kakor Je v domačih trgovinah. Ravno te dni se baje mudi v Ljubljani zopet tak zastopnik dunajske firme, ki ponuja perilo. Menimo, da bl bila dolžnost obrtne oblasti, da se za take slučaje zanima in poskrbi vsaj to, da bodo morali plačevati ti Inozem ski krošnjarji iste davke kakor domači trgovci. O kričečem slučaju nam poročajo tu. di iz Maribora, kjer Je neki Dunajčan ponujal patentirane zavarovalke za zapahe na vratih proti vlomu, ki se v Mariboru takr širijo. Zahteval je za komad 50 Din. Prav iste zavarovalke pa ima v zalogi tudi mariborska narodna trgovina Pintar & Lenard po ceni — 20 Din! — Dunajčan je torej lahkoverne Mariborčane opeharil pri vsakem komadu za 30 Din. * 31 km v dve ln pol url. Avguštin Dre-melj, posestnik v Dragi pri Stični, le stavil s tamošnjim županom g. Erjavcem, da pride peš v dve in pol uri iz domače vasi v Ljubljano, kar znaša približno 31 km. Svojo izredno vztrajnost v hitri hoji in teku Je dokazal včeraj zjutraj. Točno ob 4. zjutraj je krenil na pot proti Ljubljani. Spremljal ga je sprva niegov nasprotnik na kolesu, ki pa ga je g. Dremelj. bos in v maji kmalu pustil za seboj. Pot ga je vodila najprej po deželni cest! skozi Grosuplje, pri Šmarju po stari cesti pri »treh križih« zopet na deželno cesto skozi Škofljico In Lavrico do mitnice ob Karlovškem mostu, kjer ie posebna komisija dognala, da je rabil g. Dremelj za celo pot 2 ur! In 28 minut, torej dve minut! manj kakor je bPo potreba. — Stavo v znesku 450 dinarjev si Je torej prav pošteno zaslužil. Povprečno je prehodi! 12.500 metrov na uro, kar je za netreniranega 29 let starega ln poročenega kmetovalca vsekakor izreden dogodek. Za časa vojaškega službovanja je že enkrat obrnil nase pozornost vsega častniškega zbora, ko je prišel od ljubljanske topničarske vojašnice na Vrhniko (oko!! 21 km v poldrugi uri) ln Je dobil za to nagrado 400 7!at!h kron. Striček Dragi striček, dobro, da si nam prinesel „M1R!M" čokolada, in še celo mlečno! Jako dobra je in izdatna. Mama pravi, da odkar kupujemo Mirim čokolado in Mirim kakao smo vsi vedno zdravi, debeli in veseli. zgrabil za puško in nameril proti komisiji, ki je v trenutku zbežala na vse strani. Pa-jič je nato ustrelil svojega nasprotnika Ku-neka m njegovega odvetnika Mttllerja. Divjaka so dobili kmalu v roke orožniki in ga izročili sodišču. Iz Ljubljane je zapela zelo pohvalno in neprisiljeno. Alfred g. Petrovskega je imel v pevskem oziru nekatere lepe momente. Njegov tenor pa je še moten in vokalizacija nepopolna. G. Jankov je zapel part starega Germonta s čustvom. Njegovemu glasu se že v znatni meri poznajo sadovi vztrajnega šolanja. Ostale vloge so le večinoma povoljno zasedene. Zbor je bil v petju enoten in siguren. Mučno je vplivala skromna garderoba in živo spominjala na žalostno poglavje o finančni mizeriji našega mariborskega gledališča, gcenerija okusna, odmori predolgi, aplavzi obilni. Gdč. Vladimirovna je prejela dvoje šopkov in g. Janko enega. Za Celje je bila uprizoritev opere po 20 letnem pro-sledku vsekakor pomemben dogodek, —p. Plesni večer v mariborskem gledališča. V četrtek 4. junija priredita Wy Magita ta Metoda Vidmarjeva v Narodnem gledališču plesni večer. Obe plesalki sia izšli iz šole znamenite Mary Widman v Dresdenu, ki velja za najodličnejšo plesalko v Nemčiji. Metoda Vidmarjeva je Slovenka, ki je študirala nekaj let v Dresdenu in nastopi sedaj prvič v domovini. Obeta se nam zanimiv večer, zlasti ker bodeta plesalki nastopili z najmodernejšimi plesnimi kompozicijami. Pričakovati je, da se bo odzvalo nase občinstvo v velikem števSu. Konec sezone v milanski »Scali«. Milanska »Scala« je zaključila letošnjo operno sezono z Debussyjevim delom »Pelleas in Meiissa&dM. Za nakup OBLEKE Vam nudi najcenejši vir Ljubljana * Za vero, dom, cesarja, se blišči napis na pročelju osnovne šole v Vodicah nad Ljubljano in ni ga čmitelja, ki bi ta napis spravi1 v sklad z že nad šest let obstoječo Jugosla. vijo. V koliko .ie to krivda krajnega šolskega sveta mi kot tujcu pi znano, poizvedel sem, pa med potjo, da načeljuje kr. šol. svetu vo-diški župnik, ln pa šolski upravitelj, kateremu je cerkveno petje bolj pri srcu, kakor pa napisi na osnovnih šolah kraljevine * Orjuna v mariborski oblasti. Vse brate marib. oblasti pozivam zadnjič na mnogo-brojno udeležbo k ngresa. Organizacije izplačajte prihranke! Odhod iz Maribora v soboto ob V« 10. Pričakujem dostojnega, strumnega in discipliniranega nastopa! — '"»Mastni pred6.idnik. * Preporodaši! Vsak Preporodaš naj se zaveda svoje dolžnosti in naj se udeleži prireditev župe S. J. S. U. o binkoštih v Ljubljani. V soboto 30. t. m. ob 17. uri se poklonimo na pokopališču našemu vzorriku Erd-licherju. Zvečer ob 20. se vrši v Zvezd; pozdravni večer: v aedoiio aa se vrši dopol- dne in popoldne v dvorani arene Narodnega doma zborovanje župe, katerega se udeležite vsi — Odbor. 1103 .Stanovanjski zakon, Jeza in zavist«. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec« beležko, v kateri se liuduje, da je »Jutro« priobčilo poročilo o zborovanju stanovanjskih najemnikov v Celju, kjer se Je ugo-tovilo, da je priobčil .Slovenec« netočen prevod novega stanovanjskega zakona, ki Je tako pomanjkljiv, da v posameznih važnih členih pove baš nasprotno kot določa zakon. .Slovenec« sicer priznava, da od nJega prfobčeni stanovanjski zakon «nlkdar ne bo služi! uradom kot uradno besedilo«. S tem je hotel .Slovenec« menda povedati, da je niegov zakon od muh, na katerega se nihče ne more in ne sme zanesti. Baš to so ugotovili tudi na zborovanju stanovanjskih najemnikov ter v Interesu najširše javnosti v našem listu opozorili na netočnost in pomanjkljivost .Slovenčeve-ga« stanovanjskega zakona, da se ž njim nihče ne sprav!ja v zmoto tn škodo. Ako bi b!H «Slovencu» bolj Pri srcu javni ljudski interesi kot njegovi, bi moral biti zborcv vanju stanovanjskih najemnikov v Celju hvaležen za važno opozorilo in bi pogre-ške popravil s popravki posameznih členov. Tega pa škofov list ni storil, pač pa Je porabil priliko za napad na .neko znano ljubljansko podjetje« (Tiskovno zadrugo). četudi je iz samega poročila lahko posnel, da ono ni v nobeni najmanjši zvezi niti z zborovanjem v Celju, niti v našim tozadevnim pofcčf.om. -leza in zavist divja sedaj pri .Slovencu«, a tudi glupost ln ne kje drugod. Mesto, da bi pri .Slovencu« prijeli sam! sebe za nos, se sedaj po krivici Jeze na druge. Lepo ni od katoličanov, da so tako mlrnodušno prevalili svoje grehe na nedolžne. Vsem davčnim uradnikom, ki se udeleže letošnje skupščine v Sarajevu, priporočamo, da pazno čitajo prihodnjo številko »Našega Glasa«. Sekcija Ljubljana. Moderne dame uporabljajo pri svojih toaletah Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. * Lovci! Slovensko lovsko društvo ie razposlalo poziv in položnice, naj se plača članarina. Kdor kljub temu ni plačal, pa je preje! letošnje številke Lovca, naj iste vrne ali pa vsaj do 15. junija t. 1. plača ker b! sicer bfli primoranl v smislu društvenih pravil zaostalo članarino sodno irterjati. — Odbor S. L. D. »'7 Za rekonvalescente In oslabele Je Ho-čevarieva aromatična železnata tinktura no 20 Din steklenica. Izvrstna, ne kvari zob. Razpošilja od 3 steklenice dalje: lekarnar Hočevar, Vrhnika. * Proti korpulenci (debelosti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (In Salus). « Volkovi v okoHci Sarajeva. V okolici Sarajeva so se pojavile zadnje dni velike črede volkov, ki ogrožajo ce!o predmestje. * Tragična smrt mladega akademika. Pisarna uprave veieposestva barona Guttma-nna v slavonskem trgu Črncu je bila prošli torek pozorišče aragičnega konca življenja Luce Bognar, slušatelj prava in privatni nameščenec omenjene uprave je v duševni de-depresi}!, povzročeni po nesrečni ljubezni zaprosil v pisarni mlado nameščenko, nai mu zapoje priljubljeno pesem »Maro, ne plač!.,.« Deklica je njegovi želji ustregla Medtem pa je Bognar neopaženo potegnil iz žepa browning ter s! pognal kroglo v srce. Deklica je kriknila. prihitelo Je pisarniško osobje, nesrečni dijak pa se je mrtev zgrudil na tla. . * Stekli psi v Zemunu. Tekom zadnjii treh dni so stekli psi v Zemunu ogrizli 16 oseb, ki so bile takoj odposlane v Pasteur-jev zavod. Oblasti so odredile najstrožje odredbe proti psom. Vsak pes, ki ni na vrvici, je takoj ustreljen. * Vlomi na Humu. V noči na sredo so vlomili v Humu svedrovci v vilo Pavla Pi-riha ta odnesli velike množine raznega blaga. Plen je obstojal v glavnem !z perila moškega ta ženskega, spalnih moških ta ženskih oblek, 8 parov čevljev. 4 odej, 15 postelmfh odej 4 ženskih oblek, dvocevne lovske puške, pištole »Steyr« ln ver dri-zln predmetov. Skupka škoda znaša 15.000 Din. * Tatvina v vlaku. Med vožnjo v vlaku od Liubljane do Dobropolja Je bila v sredo ukradena učiteljici Josipta! Zumer zlata danrska ura z dvojnim pokrovom vredna 1C00 Dm. , , * Radi 200 Din dve žrtvL V Irigu Je kmet Janoš Kunek tožil kmeta Dimitrija Pajiča radi mortenja posesti, češ da je ondelal ne kaj brazd njegove zemlje. V sredo popoldne se je podala r.a Hce mesta sodna ko-msija, ki je kaznovala Pajiča na 200 Din globe in plačilo sodnih stroškov. To ie Pajiča tako raztogotiio, da je skoči! z voza Iz Maribora u— Umrli v LJubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Anton Tiran, železu, plsarnik v pok., 60 let. — Iva Slanovic, žena umir. železn. poduradnka, 67 let. — Danica Rajhar, rejenka, 3 mesece. — Franja HItejc. mestna uboga, 87 let. — Marija Zupančič, sirota, 56 let. u— Redni občni zbor SJSU Preporoda se vrši v petek, dne 29. maja 1925 cb 'A 18. uri v dvorani arene (dijaškega doma) z običajnim sporedom. Vsi in točno. Odbor. u— Na bickoštni pondeljek vsi na sokolsko tombolo v Udmat, po tomboli pa v Kode!) ev grad na veliko veselico. Sodeluje godba Drav. divizije. Vstop prost. u— Sokolsko društvo LJubljana II. priredi v nedeljo dne 31. maia dvodnevni izlet za svoj naraščaj čez Veliko planino, kjer bo prenočišče ta nazaj v Kamnik. Odhod iz Ljubljane z jutranjim kanurškim vlakom. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 telesna poškodba, 1 pogrešana oseba, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 samomor. Aretaciie so bile tri in sicer: 2 radi prestopka obrtnega reda in 1 radi žaljenja Veličanstva. u— Ljubljanski akademski športni klub priredi na binkoštno nedeljo, dne 31. t. m., svoj prvi cvetlični dan, da si z radovolj-nimi prispevki naklonjenega mu občinstva nabavi prepotrebni športni materijal. Ker se morajo ravno akademske organizacije boriti z največjimi finančnimi težkočami, upamo, da jim izkaže občinstvo svoje simpatije s tem, da pridno sega po cvetlicah. u— Javna stranišča ljubljanska. Prejeli smo: G. urednik! Pred par dnevi ste Jako umestno nastopili v varstvo naših ušes nasproti večnemu zvonenju in žvižganju. Prosimo Vas nujno, pomagajte nam zdaj še, da se na kak način ubranimo groznemu smradu, ki ogroža nase nosove po širši okolici ljubljanskih javnih stranišč. Za ugoden uspeh Vam bodo hvaležni tisoči pasantov. u— Izginul mladenič. Dne 23. t m. se je nezmanokam podal od svoje matere, po-sestreice v Krakovski ulici št. 13, sin Alojzij Komar, star 23 let. Odpeljal se je na zelenem pleskanem kolesu, ne da b! povedal za kakšnim opravkom gre. Mladenič se odtlej pogreša in se mu je bržkone pripetila kaka nesreča. Meni se celo, da se je Sel kopat, a je utonil ta bi bil morda Identičen z utopljencem v Malem grabnu, o katerem smo poročali v včerajšnji številki. u— Slov. zdravniško društvo opozarja člane, da se vrši v potek dne 29. t. m. v restavraciji «Zvezda» mesečno zborovanje o velevažnih stanovskih zadevah. Odbor pričakuje polnoštevitao vdeležbo. 1113 u— Barjanski gasilci prirede na binkoštno nedeljo veliko vrtno veselico na Ilovici v gostilni Vrbinc. Prijatelji gasilstva ta dobre volje vabljeni. 1112 u— Radi vefikega navala pri kolodvor ski h blagajnah pred prazniki priporočamo potujočemu občinstvu, da s1 nabavi vozne listke v naprej pri .Tourist-Office«, palača Ljubljanske kreditne banke. Istotam se tudi dobe karte za vožnje po Jadranskem morju. u— Organizacija strojnih in stavbnih tehnikov v LJubljani ima svoj izTedni občni zbor v soboto 30. maja t. 1. v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. Program je sprememba pravi!. Obenem se naprošajo vsi člana, da pošljejo svoj natančni naslov na društvo. Udeležba obvezna. OdboT. 1108 j— Cvetlični dnevi in »Družba Sv. Cirila In Metoda«. Pred vojno je imel i al a C. M družba cvetlični dan, kateri Ji je prinese! lepe dohodke. I. mestna ženska C. M. podružnica v Ljubliani Je že pred meseci določila, da priredi na Binkoštnl pondeljek cvetni dan. Opustila pa Je sedaj to namero, ker so se vršili letos v spomladnem času skoraj vsako nedeljo cvetiičn' dnevi, v korist raznim društvom. Ker pa CM družba ne sme Mt! oškodovana. Je sklenila omenjena nodružnica. da nriredl v jeseni ali cvetlični dan ali kako druso prireditev, rta kar opozarjamo že sedai vsa društva. 1109 u— Najnovejše bluze birmanske In drv-ge oblefcce priooroča Kr'5fof!č-Ručar. 162 u— «Vo!ka»-čev1je na Krekovem tegu 10, prvo nadstropje, si morate ogledati, da jih boste kupili, kadar j'h boste rabili. 1115 a_ Važen gospodarski sestanek. Sedanji način carinske in potniške kontrole na obmejnih postajah tvori znatno oviro v mednarodnem prometu v vlaku. Da se v tem pogledu doseže olajšanje in skrajšanje zamujanja vlakov, ki ga povzroča obmejna kontrola, je prometni minister dosegel z avstrijsko upravo železnic načelen sporazum, v smisiu katerega se bodo ustanoviie skupne postaje za obmejno kontrolno službo, in sicer v Mariboru, Dravogradu, Me ž! in Jesenicah. Ker pa je radi praktične ii vedbe tega sporazuma nujno potrebno spoznati želje naših interesentov glede brezhibnega obmejnega prometa, zlasr gospodarskih činlteljev, je veliki župan dr. Pirkmajer po nalogu ministrstva prometa sklical za danes 29. t. m. ob 16. uri v svo-ji pisarni sestanek vseh zainteresiranih gospodarskih krogov, da se ž njim posvetuje o predmetu ta predloži rezultate te ankete na višje mesto v uvaževanje. a— Mariborso msglstratno uradništvo je končno dobilo na torkovi seji obč. sveta svojo pravostalnosrt in ureditev plač. Obč. svet jc prevedel po novi službeni prazma-tiki, ki Je bila sprejeta na predzadnji Javni seji, 84 svojih uradnikov. Glede Nemcev se je razvila seve precej burna debata, ter se je občinski svet postavil na ed'no pravilno stališče, da po novi pragmatiki ne more biti noben preveden, če ne zna^služ-beneza jezika. Nemci pa so se po dr. Muhl-eisenu silno poganjali za te nemSke uradnike. Obč. svet Je končno sklenil, da se sprejmejo tudi vsi nemški magistrata! uradnik! pod pogojem, da pros!jo takoi za upokojitev. V poštev pridejo inžener BSu-mel, Kropsch. Sterie, Kopp, Garutschnis. Geigel, Žežulka, Millner in Globutschiiips. Odloženo je bilo še sklepanje glede arhitekta Schella, ki nima kvalifikacije za arhitekta. kot ie to doslej trdil, ta glede dr. Leonharda, s katerim ima mariborska slovenska javnost še svoie posebne obračune iz časov nemške demonstracije povodom obiska ameriške misije. V prvi kategoriji. za katero se zahteva akademična izobrazba, ima mariborska občina 11 uradnikov. ker ie bil sprejet po daljgl debati v I. kategorijo tudi knjigovodja g. Rajko Bo!tavzar z ozirom na svoje dosedanje vestno službovanje po prevratu. Sploh ie občina odločila uredništvu znatno bn!jše plače kot jih imajo državni nastavljeni, čeprav se v ostalem naslanja pragmatika na državno. a— Nerodnost. Iz zdravniških krogov nam poročajo: V nedeljo je obiskalo par slovenskih zdravnikov iz Maribora dunajsko higijensko razstavo, o kateri so tudi naši Usti že obširno poročali. Obisk razstave Je zelo koristen tn celo potreben za vse zdravnike in pedagode. Žal pa taki potovanje mnogo stane. Lahko si mislite, kako smo ra Dunaju pogledali, ko smo zvedeli, da tr sc lahko vozil! po železnici s 25*/« p~"> -i v Jugoslaviji ln 50*/o v Avstriji ■ v hu pa bi dobili še 8 znižanih, vst c za razstavo. Te legitimacije Ima v zalogi šped:cijska tvrdka S. T. v Mari-| boru, ki pa ni bila toliko podjetna, da bl to primemo razglasila in koristila s tem sebi in posetarkom razstave. a— Pevski odsek Svobode priredi danes v petek dne 29. t. m. v veliki kaztaski dvoran! ob 20. pevsld večer z izbranim sporedom. a— Nesreča na glavnem kolodvoru. Ko je še! včeraj dopoldne carinski sluga Franc Valaait preko tira med vagoni, je lokomotiva nenadoma potegnila vagone ta pote trmi a Valanta s seboj. Nesrečnež Je padel pod kolesa. Dobi! pa je le lažje rane na obeh nogah, ker Je na znamenje premikača lokomotiva takoj ustavila. Prepeljali so ga v bolnico. Iz Celia Nujne! Berite! Zapomnite si! Filme seziie 1925,"26. Sherlock Holmes II. Fant pz Fiandrije m Jackie Ceoqanom Vam prinese Elitni Kino že w tej sezijl. Patbe Journal št. 10. Najnovejše svetovne dogodke predvaja izven spored« od danes dalje kino Ljub* Ijanski dvor. Opozarjamo zlasti na s!e» deče zanimivosti: Francija: karneval v Montpellierju; Berlin: predsednik Ebert par dni pred smrtjo; Ni/za: sleviti cvet« lični korzo; francoski športni Sampijoni: Doloues, zmagovalec v francoskem crosss countrv.ju, motociklistične dirke v Ar« genteulu itd., itd. _ Sokol 2upa Ljubliana. Izbirna tekma župe Ljubliana se vrši v nedeljo, dr.e 31. t. m. točno ob po! 9. dopoldne na Taboru. V slučaju slabega vremena v telovadnicah ta sicer člani, višji in srednji cddelek v Narod, nem domu, nižji na realni gimnaziji na Poljanski cesti, članice na realki. Vsi oddelki ob istem času. — Seja sodniškega zbora se if nedeljo in ponedeljek, ^ vJu SkS 20. uri na Taboru. ic sodnic obvezna- 1119 e— Pisatelj Petar Petrovič v Celju. It neka) dni se mudi v Celju znan' književnik g. Pecija Petrovič. V torek zvečer je prisostvoval gostovanju mariborske opere v mestnem gledališču. Kakor čujemo, gostujejo v torek, dne 16. junljd v Celju zopet zagrebški igraici s 3 enodejankatni »U na-viljcima«, .Rod« ta »Čizme«, ki se uprizore pod osebnim vodstvom avtorja g. Petroviča, ki bo imel pred predstavo kratko predavanje o svojih delih. e— Pregledovanje vojaških obveznikov. Mestni magistrat poziva vse v mestu Celju bivajoče moške osebe rojstnega letaka 1894., ki pri naborih niso bile spoznane sposobnim za vojaško službo, kakor tudi vse vojaške obveznike ostalih letnikov, ki so služili vojake ta se čutijo sedaj vsled bolezni, raznih hib itd., za nadaljno vojaško službovanje nesposobnim, da se javijo v času od 28. maja do 9. junija t. 1. 0(i 9. do 12. ure v sobi št 14. mestnega magistrata (vojaški oddeiek). Vsi vojaški ol> vexnik1 bodo ob tej priliki vpisani v tozadevne sezname, na podlagi kacerih bode predstavljeni v pondeljek dne 15. Jun:Js vojaško-pregiedni komisiji v svrho oceni-tve njihove sedanje vojaške spodobnosti. Vesti iz Prekmurja Smrtna kosa. V Beltincih je preminul 1 73. letu svoje starosti g. Franc Fridrih, k si je stekel nevcnljivih zaslug za razvoj ii ugled bcltinske občine. Kot desetletni žu pan in osemnajstletni predsednik »Posojil niče v Beltincih® se je uspešno trudil, d so Beltinci napredovali v vsakem oziru i: zadobili ono uvaževanje, ki jim gre po nji hovi naravni legi v osrčju Prekmurja. Beltinci. Najmlajši strokovni zavod Sloveniji, srednja kmetijska šola v Mar boni, je napravil 22. t. m. pod vodstvor g. inž. Gorupa poučen izlet v Beltinc« Ogledali so si na velepotestvu (grofice) .v Zichv ob pojasnjevanju g. nadupravitelj inž. Mikuža vzrejališče plemenskega gov( da in svinjerejo ter semenogojsko postaj in poljedelske obrate. Večina dijakov»izle1 nikov je doma iz Južne Srbije, zato so šc toro večjim zanimanjem zasledovali razi: gO gosoodartkih orilik v Prckmuriu. «JTJ-ilO» $t. rJ4 Petek 29. y. 1925 Kje je Amundsen? Optimistično naziranje raziskovalca polarnih krajev. Kapitan Peter Freuchen, zvesti pomočnik in tovariš danskega raziskovalca polarnih krajev Knuda Rassmusena, spada med najboljše poznavalce polarnih krajev. Udeležil se je mnogih eks-pedicij z Rassmuse nom in tudi na svojo roko. Njegova soproga Nawarama, rojena v Grenlandiji, je umrla pred dvema letoma na ekspediciji v severo-ameriški arhipelag. Freuchen je zelo trezen, previden in uvideven mož, ki dobro pretehta vsako besedo, predno jo izgovori. Zato je tem bolj zanimivo nazi ranje o Amundsenu. Po prvih vznemir-jajočih vesteh o Amundsenovi usodi je priobčil v norveških listih članek, v katerem odločno obsoja vsako bojazen in nestrpnost. Ljudje • so se začeli čuditi — piše Freuchen — ko je minub 15 ur po Amundsenovemu poletu, ne da bi se raziskovalec oglasil. Poudarjam izrecno. da ni nikakega povoda za vznemirjenje, če se Amundsen takoj ne oglasi ali ne vrne« To, kar je napravil Amundsen, ni športna produkcija. Aeroplani, ki so konstruirani tako, da se lahko spusti na vodi in na ledu, so res tehnično dovršeni. Polet je v polarnih krajih edino naglo prometno sredstvo, zakaj sani s pasjo vprego zahtevajo cele tedne in mesece, če se hoče človek ganiti z mesta Ce najde Amundsen na severnem tečaju novo ozemlje, je s sigurnostjo računati na to, da se izkrca in ostaie nekaj časa tam. Ce bi hotel zasesti to ozemlje v imenu norveške vlade — kakor mu je bilo za vsak slučaj tudi naročeno — mora postaviti tam kup kamenja ali kako drugo vidno znamenje. Tudi geološke ali druge zbirke bi bile velikega pomena, ali že v svrho izmerjave teh krajev se mora Amundsen spustiti na tla. Letalec mora imeti pod seboj trdna tla, če se hoče spustiti in ugotoviti višino solnca, zemljepisno lego dotičnega kraja itd. Spustiti se na tečaju ni tako lahko in če bi bila tam gosta megla ali mrak, je treba počakati, da se zjasni. Ce pomislimo, koliko stane ta ekspedicija, bi bilo res nespametno, če bi Amundsen ne napel vseh sil. da ugotovi vse podrobnosti o severnem tečaju. Vse ie odvisno od okolnosti in lege polarnih krajev. Peary je 1. 1909 in tudi pri poznejših ekspedicijah po polarnem morju ugotovil, da se vrste tam globoke razpoke v ledenih plasteh z nedostopnimi ledenimi gorami. Ce se torej ne najde primernega kraja, kjer bi mogli aeroplani pristati, se je treba spustiti drugie in nadaljevati pot peš. Talca pot lahko traja več dni. Tudi če se Amundsen čez sedem ali več dni ne oglasi, ni povoda bati se za njegovo usodo. Kakor je razvidno iz brzojavnih poročil, je računati pred poletom z vsemi eventualnostmi. Pot je pa itak že označila eksped;cija kapitana Goldfre-da Hansena, ki je prodrl 1. 1920 do rtiča Kolumbije ter pustil tam zalogo hrane. Ta rtič je najbližja postojanka eks-pediciie za slučai. če bi se bilo treba vrniti tudi peš. Postojanka, kjer bi bilo mogoče odpočiti si in črpati novili sil, je Fort Conger v zalivu Ladv Franklin na Grantovi zemlji. Rtič Kolumbija leži ob strani one poti, po kateri hodijo navadno severni medvedi in ondot-no skladišče hrane ie gotovo nedotaknjeno. Med rtičem in Congerom ni postojanke ne skladišča, o katerem se širijo različne vesti, pa tudi potrebno ni. ker od rtiča Kolumbije do Congera ni daleč, P\)t vodi po dolini okrog velikega jezera Lake Hoyen. Fort Conger je Greelysova postojanka iz 1. 1882,—1883. Greely io je zapustil. da najde s čolnom in sanmi pot do civiliziranega sveta Umrl je in njegovi spremljevalci tudi. ker niso imeli hrane in ker so se v dispozicijah prenaglili. Tam so ostale tri koče. Ena teh je že brez pomena, ker so Eskimosi Dodrli dve steni, da si napravijo iz lesa sani. Največja koča je dobro 'ohranjena, prostorna in udobna. Premoga je tam dovolj ob glavni poti in tudi v drugi koči ga leži cel kup. Tam ie drugo skla- dišče Golfreda Hansena, poleg tega je zaloga streliva, v okolici pa mnogo divjačine. Ce bi prišel Amundsen prepozno in če bi bil prehod od Grenlandije •nemogoč, bi se lahko tu prezimovalo. Tudi bi ne bilo težko poslati tja iz Thule na pomoč sani s provijantom. Od severnega tečaja do rtiča Kolumbija se lahko pride v 25 dneh. Ladja «Sokon-gen» iz Thule bi mogla pripluti tja do polovice septembra, ko ie vreme še ugodno. V nasprotnem slučaju bi ne preostaialo drugega, nego prezimovati in počakati do spomladi 1. 1926. Druga pot nazaj vodi na Spitzberge in Amundsena bomo videli najpozneje prihodnjo pomlad, četudi so se mu letala popolnoma pokvarila. Povoda za bojazen torej ni, Amundsen je pameten in spreten mož. Leteti samo tja in nazaj bi bilo nespametno, nepopolni rezultati ekspedicije bi ne odgovarjal! ogromnim stroškom, ne namenu samega podjetja, ki gre za tem, da spoznamo doslej neznani skrajni del naše zemlje. arejsa re v Evropi Med francoskima departementoma Arriegeom in Katalonijo se nahaja Andora, demokratska republika kmetov in pastirjev, ki ima kakih 500 kvadratnih kilometrov površine in šteje okroglo 18.000 duš. Ta republikica v veliki francoski ljudovladi je menda najstarejša demokratična srenja, ki jo poznamo. Še da-nes ima isti upravni aparat in vojaško ureditev, ki jo je dal 1 808. Ludovlk Pobožni. Vlada se na podlagi ustave, ki jo je izdelal zanjo Karel Veliki, ustanovitelj neodvisnosti te kmetske republike. Eksekutivo in vodstvo zunanjih poslov ima v rokah deželni vojd, tako-zvarj viguier. Občinska ustava Andor-cev je precej vojaška. Vsak moški Je od svojega 16. pa do 60. leta podvržen vojaški službi in je dolžan, da se na svoje stroške opremi in oboroži. Navzlic temu pristnemu militarizmu so Andorci zelo miroljubni ljudje in po-strežljivi in govore katalenščino in ka-stilščino. Državica je sedaj pod zaščito Francije, ki ima zato pravico, da dobiva žito iz Andore brez carine in razen tega po 960 frankov na leto kot nekako pristojbino za izvrševanje zaščite. Ta tribut se oddaja francoskemu prefektu departementa Vzhodnih Pire-nej. Da se prihranijo izdatki za vsakoletno nakazilo tributa, se plačuje znesek vsako drugo leto. skupaj torej 1920 frankov. To se je zgodilo baš te dni. Pod vodstvom svojega viguiera ie prišla depu-taciia Andorcev z denarjem k prefektu, ki se je revanžiral, kakor po navadi, s tem, da je priredil odposlanstvu na čast obed. S tem ie bil diplomatski čin končan in republika Andora je zopet lahko za dve leti brez skrbi, da «bi si ji kaj pripetilo-*. na morju Pred par dnevi se ie pripetila pri Penmarchu (iužno od Bresta) v Franci.fi velika morska nesreča, ki ie zahtevala težke človeške žrtve. Bilo je v nedeljo, 23. maia, zjutraj. Morje je bilo mirno in solnce je toplo sijalo v lepo majsko jutro, ko sta se odpravila dva ribiška čolna iz pristanišča. Ali maj se je letos navzel aprilskih manir; še predno je solnce stalo v zenitu, se je nebo prepreglo s črnimi oblaki, potegnil je veter in morje se ie vznemirilo. Nastala je nevihta, hipna in nenadna, in ribiči so žurno okrenili svoja čolna, da ubeže pred razjarjenimi elementi v varno zavetje pristanišča. Prepozno! Še predno so se dobro zavedli velike opasnosti, iih je zgrabil velik val in v hipu obrnil oba čolna. Nesrečniki so začutili, da so izgubljeni; obupno so se oprijeli vesel in jamborov, ki jih ie vihar odtrga! in vrgel v mor-ie, ter so se skušali obdržati na površju. dokler ne pride pomoč. Na obrežju seje medtem zbrala veli- Srečanja s stoletji Firenze, v maju. Na Fiesolah. tri četrt ure oddaljenem griču, kjer je bila naselbina že za časa starih Etruskov, je frančiškanski mo« nastir. Bil je vroč popoldan, ko smo stopili skozi samostanska vrata na tihi hodnik, ki je odprt na vrt. Tu cveto rože. Samostan je star, eden najsta« rejših: 14. stoletje govori iz njega. Ar« kade na hodniku, vrata v celice, mir — Doseben mir, ki se spričo rož na vrtu in sinjega neba nad skrivljeno streho ne zdi hladan in asketski, marveč poln mi« lobe in odpuščanja. Vse, kar pogledaš, je starinsko. Slike, krucifiksi, napisi, strop, cela arhitektura te stavbe vodi daleč nazaj. Greš po hodniku in čakaš, sli ne bo prišel nasproti kak menih izza Puatrocenta. Frančiškan, ki hodi pred nami. je človek našega časa. Debel, krepak, z obrazom, ki ne razodeva askeze. Govori naglo in mehanično. Pogledam skozi okno in vidim pod seboj Firenzo, vidim Arno in njegovo svetlo cesto med zeles nimi hribi in mastnimi polji. Diven raz* Sled. In naslonjenemu na ozko samo« stansk ookro se mi zdi, da je svet tudi s te perspektive lep. Ta mir, ta tišina stoletij! Tu bi hotel odpreti staro bibli« io in poslušati, kako iz njenih verza« šumi pšenica izraelskih polj, kako šepe* tajo v vetru libanonski cedri, kako po« jo vojni rogovi kralja Salamona ... V starinskem samostanu, za zaprtimi vra« ti, daleč od šuma življenja so koščeni meniški prsti obračali preperele perga« mente in iskali v spisih cerkvenih očes tov resnico*varljivko. Evo, tu je celica sv. Bernarda. Hlad veje iz nje. hlad srednjega veka. Vsa srednjeveška kul? tura je zavisela od takih samostanov in vsi miselni žarki so izhajali iz celic. Zopet dvorišče. Sredi star vodnjak. — Stopimo na vrt, kjer očetje frančiškani goje bob in krompir. Na vrtu je mehka trava in izmed drevja se odpira razgled daleč od brda onstran Fiesole. Zdi se mi, da gledam ilustracije v starih, že davno zavrženih verskih knjigah. V monastiru vabi zvon k mo« litvi. Mir. mir stoletja. Zdaj razumem, zakaj si je nemirni Žid Heine v starem monastiru zaželel, da bi se zaprla za njim vrata celice in da bi ostale za vrati vse prevare življenja .. . Nemogoča sanjarija: doli v samosta« nu je muzej. Tam so etruške starine in na nekem mestu ti odpro vrata, da vidiš zid etruške trdnjave. Tisočletja . . . V samostanu r.a Fiesolah je srednji vek, v dominikanskem samostanu sv. Marka s JJirenzi. ki so ga L 1869. i zore« ka gruča ljudi in tesnobno so zrli na čolna, ki ju je morje premetavalo liki orehove lunine. Medtem pa so mornarji že odvezali dva rešilna čolna in hiteli nesrečnežem na pomoč. Dospeli so baš še pravočasno, da so potegnili potapljajoče se ribiče iz vode. Gledalci na obrežju, med katerimi so bili tudi otroci in žene ponesrečencev, so se že veselili. da je opasnosti konec. Ali, o groza, nesreča nikdar ne počiva. Vihar je pritisnil s podvojeno močio in s sunkom prevrnil oba rešilna čolna hkrati, ki sta bila itak preobložena. Gledalcem na obrežju je zastal dih, ko so videli, kaj se godi na morju. Uboge žene. sirotna deca! Brez moči so morali gledati, kako se jim potapljajo njihovi dragi, in v srce so iih zbadali obupni klicu ki jih jim je veter donašal na ušesa. Ali medtem tudi ribiči na obrežju niso stali križem rok. Odvezali so svoje čolne, razprli jadra in že so hiteli na kraj nesreče. Žal ie njihova pomoč prišla prepozno; od šestintrideset brodo-lomcev se jih jim ie posrečilo rešiti le deset; vsi ostali so obnemogli v obupnem boju za živlienje in utonili. Težko ie popisati turobne prizore, ki so nastali na obrežju, ko so nesrečni svoici utopljencev zaznali, da jim je morje pogoltnilo očeta, moža, brata. V vsej deželi je zavladala splošna žalost; sočustvujočo prebivalstvo ie izobesilo po hišah žalne zastave. Svojcem ponesrečenih ribičev in rešiteljev je vlada naklonila prvo pomoč. Kakor čitamo danes v francoskih listih. ie ministrski predsednik Painleve podelil Gallu. ki se je pri reševanju najbolj odlikoval, križ častne legije. Madžarski pustolovec kot diplomat in inženjer V Slavonskem Brodu je bil aretiran te dni izredno predrzen madžarski slepar, Josip Vareš Kalšaj. Pred štirimi meseci je pobegnil iz Madžarske v našo državo ter se tako javil v ministrstvu za notranje zadeve, kjer je pripovedoval celo zgodovino o svojem življenju. Med drugim je zatrjeval, da je bil v madžarski vojski, a je pobegnil, ker so ga mučili in pretepali. Ministrstvo ga je do nadaljnje odredbe odposlalo v Tuzlo v Bosni. Tam je pri nekem bogatem trgovcu takoj dobil sobo in se mu predstavil kot bivši diplomat. Kmalu se je seznanil z lepo, mlado in bogato devojko Vilmo. Hotel jo je baje poročiti, ker pa se je oče radi niene mladosti upiral, je izvabil od njega 5000 dinarjev in nato izginil. Po njegovem odhodu so oblasti ugotovile, da ie v 20. dneh svoiega bivanja v Tuzli osleoa-ril tamkajšnje trgovce čez 30.000 Din. Iz Tuzle ie krenil v Novi Sad, kier se je predstavljal za doktorja filozofije, se zaročil z nekim dekletom, io osleparil za več tisoč dinarjev, nato zapustil in pobegnil v Subotico, kier se je predstavljal kot inženjer. Ker pa tam ni imel uspeha, se ie vrnil v Novi Sad. V trenutku, ko ga ie hotel detektiv aretirati, je skočil s svojim kovčkom skozi okno in odpotoval v Zagreb, kjer je v Palače hotelu najel eno najlepših sob. Ko so ponoči gosti najlepše spali, se ie Valeš utihotapi! v sobo neke artistinje, ji pokradel iz njene torbice razne dragocenosti in pobegnil nato v Sarajevo, kier ga ie policija aretirala in odpravila v Novi Sad, kjer ie bil obsojen na leto dni zapora. Lepega jutra, ob priliki sprehajania no sodnem dvorišču, pa je Vareš izkoristi! nepozornost jetniških paznikov, skočil čez zid ter pobegnil. Od tedaj se je klatil po Jugoslaviji, prepotoval Hrvatsko. Dalmacijo. Bosno in Hercegovino ter Slovenijo, dokler se ni znašel nekega dne v Slavonskem Brodu v družbi elegantne Madžarke. kateri se je predstavil za dr. Lakaša, šefa internega oddelka državne bolnice v Budimpešti. Ze čez nekaj dni pa ie brodska policiia zvedela, kdo in kaj ie neznani tuji pustolovec, ga aretirala skupno z Madžarko in odpravila v Beograd. Da ptičica ne pobegne nekaznje-no iz naše države, so oblasti čudnega diplomata, inženjerja in doktorja dokler ne zberejo vsega materijala o nje- govih sleparijah, internirale v Gor. Mi-lanovcu. elegantna Madžarka. ki se je predstavljala za njegovo ženo. dočim je po poklicu barska dama, pa je bila poslana čez mejo v madžarski raj. X Priprave za prihodnjo ekspedicijo na severni tečaj. Še manjkajo poročila, ali je Amundsen srečno prišel na severni tečaj in že prihajajo vesti iz »Amerike, da se pri« pravlja nova ekspedicija na najsevernejšo točko našega planeta. Znani ameriški raz« iskovalec polarnih krajev Mac Millan se je vkrcal v petek na svojo ekspedicijsko ladjo «Peary» in se odpeljal v Boston, kjer se končajo priprave za pot na 6everni tečaj. To bo, kakor se kaže, največja ekspedicija v arktične kraje. «Peary» zapusti Boston ne mara 17. junija. Ladja ima tudi tri letala, s katerimi sc bodo izvršili slični poleti ka« kor pri Amundsenu. X Sovo zdravljenje sifilide. Znani medi« cinec profesor dr. \Vagner«Jauregg je imel v petek na Dunaju pred izbranim občin« stvom predavanje o zdravljenju malarije, pozornost je zbudilo, ko je predavatelj ome nil, da je profesor dr. Kvrlc na Fingerjevi kliniki zdravil sifilitične s krvjo bolnih za malarijo. Pri teh poskusih se je pokazalo, da se da sifilida celo v drugem stadiju ozdra viti, ako so bolnik cepi s krvjo obolelih za malarijo. Razen tega sc Iuetienim ni tre* ba bati, da bi sc bolezen povrnila. Upati je, da se bo sifilida, ta strašna ljudska bolezen, dala kmalu popolnoma ozdraviti S tem bi izginila progresivna paraliza X Amienska katedrala v nevarnosti. Pod staroslavno katedralo v Amiensu na Fran« coskem, ki je v vojni hudo trpela, so so vsled močnega deževja znižala +la za osem metrov na daljavi 25 metrov. Oblastva so takoj storila korake, da se veličastna cer« kev nc bi podrla. X Žid je na Dunaju. Po podatkih stat!« stične komisije ima Dunaj sedaj 1,865.780 prebivalcev, od katerih je 1,518.330 katoli* čanov ali 81.4 odst. vsega prebivalstva, 201-513 Židov, 89.132 protestantov in 33.087 brezvercev. Največ Židov je v Leopoldstad« tu, namreč 38.5 odst vsega prebivalstva te« ga okraja. Od leta 1901. se je zmanjšalo število katoličanov od 86.SO odst na 81.33 odst. Zanimivo je tudi, za koliko je padlo število prebivalstva Dunaja, odkar je iz« bruhnila vojna. Leta 1914. je imel Dunaj nad dva milijona prebivalcev. V dobrih de* setih letih sta odnesla vojna in peprevratni čas približno četrt milijona ljudi z Dunaj«. Še vedno pa živi danes v njem skoraj tretji« na vsega avstrijskega prebivalstva. Kompresor V lanskih avtomobilskih dirkah' so zmagali skoro izključno vozovi, ki so bil: opremljeni s takozvanim kompresorjem. Kompresor je zmagal v «Targa-Florio-dir-ki in v vseh grand-prix-dirkali ter končno še na dirki na Semmering. Ni dvoma, da poviša kompresor delazmožnost stroja in upati je, da si bo kmalu priboril splošno polje tudi v normalnih avtomobilih, kakor so to v povojni dobi zamogli bat iz lažjih mefalov ter zavora na sprednjih kolesih. Bistvo kompresorja obstoja v tem, da odstranjuje nekaj slabih strani eksplozijskega motorja, to so: nepopolno uplinjeva-nje kuriva, kar ie zvezano z delno konden-zacijo vode; na drugi strani nepopolna izraba cilindrove kapacitete ob vrsokem obratnem številu. Kompresor odpravlja in premeša kurivo (mešanico plima in zraka) v posebnem cilindru potom kompresije. Na ta način odvzame motorju samemu precej dela in mu nudi že napol prebavljeno hrano. Sedaj rabljeni kompresorji so navadno predciliinder (ovojni cilinder), ki stopi v akcijo šele, kadar pritisne vozač akcelera-torskl pedal popolnoma doli, to je, kadar ima motor primerno število tur. Pretik Je montiran na sprednjem koncu vzvodne osi, tako da zapre obenem direktni dovod zraka in požene kompresor. Uplinjevalcu dovaja kompresor tedaj že stisnjen zrak, ki vstopa pomešan s plinom v cilinder in daje precej večji delovni efekt, nego mrzla mešanica, ki je motor ne more izrabiti popolnoma. Jasno je, da uporablja moter s kompresorjem več kuriva, a to le toliko časa, dokler teče kompresor, dočim v mestu ali pri počasni vožnji motor ne dela nič drugače kakor vsak drugi. Gospodarsko je kompresor v toliko važen, ker omogoča tudi strojem s slabšim motorjem hitro vožnjo. Taki vozov« uporabljajo po mestu in pri počasni vožnji jako malo kuriva, v nasprotju z večjimi, ki trošijo tudi pri počasni vožnji po nepotrebnem bencin. Stroj s kompresorjem združuje v sebi prednosti lahkega mestnega vora in pa turnega voza z veliko hitrostjo in zmožnostjo vzpenjanja. Koliko deJovne rezerve počiva v kompresorju, naj razjasni par številk: voz »Mercedes*, ki ima šest HP na krmilu, in čigar delazmožnost je 25 konjskih sil na zavori, doprinese s kompresorjem 38 konjskih sil na zavori; odgovarjajoče številke za 10 konjskega (na krmilu) »Benz-a* so 40 oziroma 60 konjskih sil. To je dobiček 30c/». Tako bi odgovarjal toraj šestkonfski motor s kompresorjem, kar se tiče hitrosti in zmožnosti vzpenjanja, devetkonjskemu motorju brez kompresorja. Za naše kraje, kjer je teren tako zelo spremenljiv ln kier se menja gorska cesta skoro mahoma z ravninsko, bi bili voz m-i s kompresorjem brez dvoma velike vrednosti; že sedai Je opazrti pri nas tendenca do malega voza, čigar delozmožnost bi kompresor zamogel daleko dvigniti. F. L. Y. Modema tehnika Podmornice - letalske matice Mornariško ministrstvo Zedinjemh držav je pred kratkim napravilo poskus s podmornico «S 1<-. da bi praktično dognalo, ali morejo koristiti majhna Iz-vidna letala podmorskim čolnom, ki jih imaio vedno seboi. V Hampton Roadu so se vršili poskusni poleti z majhnim kovinastim vodnim letalom. Dimenzije tega aeroplana so bile takšne, da ga je bilo lahko spraviti v podmornico, ako so se nosilne ploskve poprei odstranile. Ako ima tako letalo napraviti izvidnl polet, sc spravi aeroolan z dvigali na krov in v par minutah se lahko dvigne v zrak. Ko pristane na vodi ob podmornici. ga dvignejo zopet na krov. sname-jo krila in vse skupaj spravijo na določeno mesto v notranjosti ladje. Ker so ta letala določena le v izvidne svrhe. nimajo strojnic, ampak je brezžični aparat. Poskusi so se tako dobro obnesli, da dobe sedaj vse velike pod-vodnice ameriške mornarice vodna letala. Varno letale. Te dni je predvajal zna* ni tvomičar Fokker na letališču v Croy* donu pri Londonu nov acroplan, ki je tako konstruiran, da preprečuje nesreče v zra« ku. Tudi ako bi izgubil pilot vodstvo nad aeroplanom ,sc letalo ne prekucne, ampak se spusti avtomatično v gladkem poletu na zemljo. Praksa bo pokazala, ali ima ta izum kaj vrednosti Starost lokomotiv. Neki ameriški stro* kovni list je povprašal pri raznih železni* žkih družbah, kakšno povprečno starost dosežejo lokomotive. Iz odgovorov se vidi, da so na pensvlvanijski železnici lokomo« tive povprečno 29.4 let v službi, na želez« niči Chicago, Milwaukee & St. Paul pa 35-5. Številke na ostalih železnicah sc gibljejo med tema dvema skrajnima mejama. Zanu mivo je, kako je z razvojem prometa rastla tudi teža lokomotiv. Leta 1870. so tehtalo velike lokomotive za osebne vlake v Ame« riki okroglo 30 ton, leta 1920. pa stroji pri brzih vlakih 128. Lokomotive tovornih vla« kov so tehtale pred 55 leti 40 ton, danes pa vlečejo velikanske vlake na že! znicah v Zedinjenih državah težke lokomotive, ki tehtajo do 145 ton. če ne verjamete, da eden paj nogavic z žigom in znamkef (rdečo, modro aH zlato) traja kakor šUrje pari drugih} Zato kupite eden par in pre-t pričajte se. Dobivajo se prodajalnah. 03-a ivt raDnmanocDaE3canaiTBDa3co3nD menili v muzej, pa čutiš poln utrip re« nesanse. Ko sem stopil na dvorišče, ki ima mimo cvetličnih nasadov dolge vr« ste nagrobnih plošč, sem se spomnil krasne študije Angleža VVattera Patra o zgodnjem znanilcu renesanse, domi« nikanskem menihu Picu della Miran« dola, ki je umrl v tem samostanu leta 1414. in bil pokopan v samostanski cerkvi, aoblečen v kapuco in v beli plašč dominikanskega rcda». Pico della Mirandola je prvi izmed katoliških me« nihov skušal pomiriti krščanstvo s sta« rimi bogovi; tu med tihimi monastirski« mi zidovi, na vrtu, kjer so cveie rože in koder so se podili zaljubljeni ptiči, je sanjaril o lepoti življenja, ne oddalju« joč se kljub temu od krščanske dijalek« tikc. Počasi smo hodili po samostanu, ki je bogat umetnin in spominov na veli« ke. naši dobi komaj umljive može. Dve sobi sta posvečeni blaženemu Angeli« cu, enemu najslavnejših cerkvenih sli« karjev renesanse. Tu so njegove slike, ki še dar.es dihajo žive barve, radostne obraze in svetle pokrajine. V tem sa« mostanu je živel in slikal s pridnostjo, ki jo da samo gorečnost in zamaknje* nost. Vsem bratom je poslikal celice: v vsako celico je zane=e! polno živih barv, plastičnih teles, daljnih razgledov v ozadiu Madonn in aneeljskih raianj. V stari samostanski obednici je velika slika fra. Bartoloir.mea. V posebni dvo« rani vidiš starinske mašne bukve in fo» lijante, ki so jih poslikali menihi. Zgo« raj v nadstropju je celica sv. Antona, malo dalje pa celica fanatičnega meni« ha Savanorale. ki je bil prior tega samostana in jc s svojimi pridigami vzbu« jal viharje v človeških dušah. Čudno ti postane pri srcu. ko vstopiš v celico moža, ki .ie dal s svojim življenjem sve« tu nepozabno dramo. V tej celici je zasnoval svoj upor proti Borgi.iem in njihovemu papežu, ljubljencu rimskih kurtizan; tu* mu je dozorela misel, da ustvari iz Firenze močno, nezavisno dr« žavo. čije nevidni kralj bo Kristus. Mi« sel, katero jc plačal z glavo na trgu Signorije v potrdilo, da je bila sv. in« kvizicija silnejša od Kristusa .. . V ce« lici je ohranjeno vse. kakor je bilo: njegov klečalnik. njegov molek, knjige, iz katerih je bral in molil. «Ta mož je živci v snu . . . 2e za mladih let si je bil izgradil pesniško tvorbo vere, čisto« sti, časti, modrosti, poštenosti . . . Mi« slil je, da so te 1 pe in dobre namišljene reči izvedljive tudi v življenju in srna« trajoč jih za resnične, ni uvidel, da svet o njih tem več govori, kolikor manj ;:na za nje . . .» pravi o njem Ma« chiavelli v Gobin^aujevi «Renaissanci». Njegova scnca pada šc y naše dni. » Kaj bi pisal o številnih florentinskih galerijah in muzejih? Ali sc da pove« dati z bledimi besedami časniškega podlistka, mogočen vtis galerije Uffi« cijev, ene največjih galerij sveta, ki se lahkn meri samo s pariškim Louvrom? Tu je zbrano mnogo tisočev slik in skulptur od starogrških mojstrov do novejših dni. Tu lahko živiš ure in ure z minulimi stoletji, gledaš z očmi sta« rega veka, zreš svet skozi prizmo bi« zantske mistike, občutiš prvo radost« no svitanje pri Giottu in preideš< nato v zlato stoietje, v dobo humanistič« nega preporoda. Tu so dvorane z ori« ginali Michelangela, Leoparda da Vin« cija, Rafaela. Rubena. Tizina, van Di* cka, tu je Hoticelli' (na pr. »Primave« ra»), tu so flamski in holandski moj« stri, tu so razne italijanske in nemške slikarske šole — stotine imen in tiso* če del. Pa palatinska galerija v mogočni Pa* lazzo Pitti! Prekrasne dvorane, ki jim je malo enakih na svetu, v njih pa ti* soči samih izbranih umetno«divnih sli« karii. ki opoje človeka do ekstaze. Težka je ta pestra umetnort, težja od najtežjega vina in dolge dni mirnega uživanja bi bilo treba zanjo. In so div« ni originali Muriia, Rafaela, Velaquera Rubensa. Renija. Rembrandta itd., tu vidiš portrete slikarjev in kiparjev ra» kronskih novčanic 1186.3: račun zacas-ne razmenjave 366.0 (+.1.9): državni dok 2966.3: vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novcamc :2i3b.3. saldo raznih računov 582.1 l-r o^.oj. Skupno 8921.1. , . 7. Pasiva: vplačani del Klavnice 21 J. rezervni fond 62; novčanice v obtoku 5763.8 (- 56.3); državni račun začasne razmenjave 366.0 (+ 1.9); državne terjatve 35.9 (+ 24.0): razne obveznosti 509.5 (+ 94.4): državna terjatev za založene domene 2138.3: nadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 73.3. Skupno 8921.1._ Tržna poročila Ncvosadska blagovna borza (28. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Dunaiska borza za kmetijske produ.-tte (27 t m.) V soglasju z drugimi kontinentalnimi tržišči je tudi na dunajskem tržišču poslovanje zelo omejeno, ker se spričo ugodnih izgledov evropske žetve upravičeno upa, da bo v naslednji kampanji mogla Evropa kriti svojo potrebo iz lastnega pridelka. Zato čvrsta poročila iz Amerike ne uplivajo mnogo. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine v šilingih' za 100 kg: pšenica: domača (nominelno) 51.50—52.50, madžarska s Potisja -------------- , t , (nominelno) 55-56, Manitoba II. 61.50-62. bodo izpraznili dobri vagoni, v kate- Rosa{6 53-53.50; rž: domača 48-o0, We-^onniAirv železničarji, ki se preme- | stern 47.50^8; ječmen: domači (itommel- tio) 40-47: turščica: 29.50-30.50: oves: domači (nominelno) 43.50—44.50, rumunski 44—45; pšenična moka «0»: 84—87. madžarska, ocarinjena 83—85, ameriška Patent, ocarinjena 85—89 šilingov. Prometne priprave za izvozno sezono Kakor javljajo iz Beograda, so se snričo približavanja izvozne sezone oodvzele v prometnem ministrstvu potrebne mere. da bo ob času na razpolago zadostno število vagonov m urejeno vse drugo, da ne bo izvoz zastajal. Po komunikeju iz prometnega ministrstva so vsa železniška skladisca. posebno v Beogradu, orenatroana Zaradi tega ie izdana naredba da se predvsem takoi izpraznijo skladišča, ta so napolnjena z blagom velikega obsega, na katero se plača mala lezanna (1 Din S 100 kg). Ta naredba ie dostavljena vse zbornicam, ki se pozivajo, naj uplivajo na trgovce, da odpravijo, blago, ker se bo sicer ležarina povečala od 1 na 12 Din pri 100 kg. Potem se je izdala naredba, da se vsi potrebni tiri podaljšajo. Na beograjski postaji se bodo odpravile barake direkcije voine škode. Obenem se naproša finančni mmister daodredi za beograjsko postajo se nekoliko pripravnih carinskih uradnikov v svrho hitrejšega carinjenja. Da se bo moglo dati izvoznikom na razpolago čim _večje število_vago_nov; se bodo izpraznili dobri ^ rih stanujejo železničarji ste v vagone, neuporabne za prevažanje blaga. Vagoni z manjšimi. defekt1 se bodo dali takoj v popravilo, veliko število pokvarjenih vagonov, ki na neprimernih tirih in postajah ovirajo hiter promet, se bo spravilo na posebne postaje in posebne tire. ..,„„„ V beograjski direkciji je sedaj okrog 500 dobrih, a neuporabljanih vagonov, V Bosni ie takih vagonov zaradi zastoja v lesni industriji okrog 1200. Zato so pozvani ministri za finance, za sume m rudnike ter za vojsko in mornarico ter Generalna direkcija državnih železnic, da sedaj izvrše prevoz vseh drzavmn potreb, da ne bodo za časa izvozne sezone prevažali blaga, ki se more sedaj spraviti na namembno mesto. Promet na beograjski borzi Po podatkih borzne uprave je celokupni promet beograjske borze narasei od 2663.46 milijona Din v L 1923. na 3703.09 milijona Din v 1. 1924. Povečal se je predvsem promet z devizami, m sicer od 2597.81 milijona na 34o9.63 milijona Din. Ravno tako je znatno narasel promet z državnimi papirji, ter je od 32 29 miliona na 225.87 milijona Din. Nazadoval Da je promet z valutami od 26.02 milijona na 11.47 milijona, promet z bančnimi vrenotami od 6.17 milijona na 5.74 milijona Din ter promet z industrijskimi vrednotami od 1.17 na u.oo milijona Din. , Po mesecih ie bil v lanskem letu skupni promet največji v oktobru (422.95 milijona); potem slede december (385.21 milijona), september 382.71 milijona), november (347.22 milijona), februar (331.21 milijona) m ostali jmeseci: naimaniši promet je zabelezen v juniju (226.61 milijona Din). Med devizami pokazuie v lanskem letu največji promet London (693.13 milijona Din) potem slede (vrednost v milijonih Din): Švica (646.15). Praga (639.75). Italija (449 53) New-York (424.09). Dunaj (254.71). Pariz (187.29). Solun (82.19), Amsterdam (33.58) Bukarešta (32.10), Budimpešta (6.98), Bruselj (5.49) in ostale devize. Med valutami je imel lani največ poslov (v milijonih Din) dolar (4 92) potem češkoslovaška krona (1.63). frari-coski frank (151) italijanska lira (0.88), rumunski lej (0.76). funt sterling 0.48). bolgarski lev (0.38). avstrijska krona (0.27). švicarski frank (0.26), madžarska krona (0.22) nemška marka (0.06). grška drahma (0.05). belgijski frank (0.05) in holandski goldinar (0.003). Narodna banka SHS Stanje 22. maja 1925. Aktiva (v milijonih Din: v oklepajih spremembe napram stanju 15. maja): kovinska podlaga 448.4 (+ 0.4); posojila 1233.4 (+ 8.7); = Železniška konferenca na Reki. Dne 4. junija se bo vršila na Reki konferenca zastopnikov naših, italijanskih in madž irskih železnic, naših parobrodarskih družb Jadranske plovidbe in Dubrovačke plovidbe, potem Adrije in Tržaškega Lloyda (Lloyd Triestino) in končno železnic Mohač-Peč-Budimpešta, Donava-Sava-Jadran ter Raab -Oldenburg-Ebenfurt z Dunaja, šlo bo za reaktiviranjc prometa iz Madžarske tranzitno preko naše kraljevine v Reko, in to r.a podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med nami tn Italijo, ter pogodbe, sklenjene med nami in Madžarsko. Reški krogi polagajo veliko važnost na to konferenco, ki ima po mišljenju Italijanov prinesti velike koristi ne samo reškemu pristanišču nego tudi ostalim trgovinskim mestom Italije na Jadranu. Glavni predmet pogajanj bo vprašanje carinskih tarif, glede katerih žele Italijan; olajšav. Z drugimi besedami: Italijani žele direktnega favoriziranja Reke z naše strani. Nedvomno so naši zastopniki dobro pripravljeni r.a to konferenco, da se ne bodo dali zavesti v našo škodo. =Pred pogajanji za prometno pogodbo z Romunijo. Iz Beograda poročajo, da je za 3. aii 4. junija najavljen prihod rumun-skih delegatov, kl se bodo pogajali z našimi zastopniki o sklenitvi prometne pogodbe. 4 Novi osnutek šumskega zakona je dovršen in bo v eni prihodnjih sej predložen ministrskemu svetu. — Tržišče jajec. Na naših tržiščih .ie ja-jec dovolj. Cene se jim gibljejo že dalje časa na enakem nivoju. Z Dunaja javljajo, da tam primanjkuje blaga, ker nastopa Nemčiia zopet kot kupec večjih količin. Zato so cene na Dunaju poskočile. Cene na debelo: rusko blago 12.25—12.50 groša, madžarsko originalno blago 13.25-13.50 groša, boljše blago 14 grošev in več za komad. V trgovini na drobno je komad povprečno za 1 groš dražji. =: Nemške dobave Jugoslaviji na račun reparacij. Od leta 1921. do 14. decembra 1924. je poslala Nemčija Jugoslaviji na račun reparacij (računano v zlatih markah): industrijskega materijala 15,079.429, barak, pohištva, orodja. 13,169.095, rudarskega materijala 1,199.537, železniškega materija, la 109,003.782, kmetijskega materijala 4 milijone 815.533, vojnega materiala 684.220, si-rovin 990.333. električnega matrijala 8 rajonov 805.159, litega železa in jekla 11 milijonov 990.421. parnih strojev 1. 891.854, tkal-nih strojev 2.271.5C1, tramvajskega in kanalizacijskega materijala 5,050.566. znanstvenega materijala 6,721.074. brodarskega materijala 1.709.593, materijala za rečno plovbo 155.601, barv 21.943, farmacevtskih proizvodov 34.7S7.000 m raznega blaga 1 milijon 825.231. Vsega skupaj za 373,163.932 zlatih mark. = Dobava industrijske soli. Uprava državnih monopolov (oddelek za prodajo) je Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani naprosila da obvesti vsa podjetja, kiporab-Ijalo industrijsko sol, da svoje prošnje za dobavo te soli v bodoče vlagajo izKbučao preko finančne kontrole, v čigar okolišu je podjetje. Prošnja mora vsebovati vse podatke in vse priloge, ki jih predpisuje cl. 1 pravilnika o prodaji industrijske solu Pravilnik ie objavljen v 33. številki »Uradnega lista« z dne 3. aprila t. I. = Vezenje knjig se bo oddalo potom ofertalne licitacije dne 23. junija t. !. pn direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice Ljubljani interesentom na vpogled. = Kraljeva direkcija šum v LJubljani proda ca 20.000 prm bukovih polen zloženih na skladišču Srnjak pri Ravnah v Bohinjski Bistrici Pravilno kolkovano ponudbo, opremljeno z 10% vadi jem je vložiti do lo. junija 1925. enajste ure pri Direkciji šum v Ljubliani, Križanke. Pojasnila daje omenjena direkcija in šumska uprava v Bohinjski tfc- St=a' Padanje italijanske lire. Zadnje dni je lira skoro napram vsem valutam močno nazadovala. To povzroča v italijanskih gospodarskih krogih velike skrbi. Italijansko časopisje, ki obravnava to vprašanje, zatrjuje, da padec lire nima nikakega vldne-Jta vzroka. Misli se, da je nastopila močna mednarodna bančna ofenziva, ki ima svoj izvor predvsem v Newyorku in Londonu. Italijani upajo od protimer, ki so podvzete, da bodo padanje lire ustavile. = Tudi Rumunija uvaža ameriško žito. Iz Bukarešte poročajo, da je bilo v zadnjem času uvoženo v Rumunijo okrog 1000 vagonov ameriške pšenice in da dovoljuje vlada uvoz do 3000 vagonov. = Moratorij za Inozemska plačala v Ru mmiiii. Rumunska vlada je sklenila, da sc dovoli moratorij za inozemska pkic.la v srebrni valuti s 15. junijem še za S mese-ccv. = Mednarodna razstava v Baslu. V Ba- slu se bo vršila od 1. julija do 15. septembra 1926 mednarodna razstava za notranjo plovbo in za izkoriščanje vodnih sil. Reklamno knfižico o razstavi dobijo interesenti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice = Nov zakon o depofih v Nemčiji. Nemški parlament je sprejel novi zakon o de-pojih. V r.ovem zakonu je med drugim novo to, da se tndi tujim bankam dovoljuje obavljanie depojev in depozitnih poslov. Sta 99 62-100.02, Milan 28.26-28.38. Pari* 35.69—35.85, Praga 21.02—21.10, Sofija 4.99 —5.03. _. PRAGA. Beograd 56. Dunaj 476.125, Rim 134.25, Newyork 33.75, Curih 654.25. BERLIN. Beograd 6.96, Dunaj 59.047, MIlan 16.69, Praga 12.425, Curih 81.18. LONDON. (Ob 11.) Beograd 291. Italija 122.25, Newyork 4S6.06. Šport Bor^e LJUBLJANA. (Prve številke povpraševala druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 0-62 Celjska posojilnica (200). Ljubljanska kre ditna 225-265, Merkantllna 102-120, Praštediona 800-81(1, Kreditni zavod 185—1». Strojne 0-135, Vevče 100-0. Stavbna 26= _->80 45% zastavni listi Kranjske deželne 20—-o' 4.5% kom zadolžnice Kranjske deželne 20—0. — Blago: les: hrastove vozov-ne deščice, 43 mm, 2.65 m. 53 mm, 2.85, I. ln II vrsta, fco meja 1450-0; smrekove, oziroma ielove deske, 20 J™ monte, fco nakl. post. O-SaOjlate 24,24, od 10 do 16 cm, 2, 2«, 3. 3%, fco nakl. post. 2 va" (230); bukova drva, 1 m dolz. suha, ekspertno biago. fco meja 25-0: uohskl pridelki: pšenica: Rosaič 80 kg, rini., prompt., Par. Ljubljana 0-490 r.vstra^ka rinfusa, prompt., par. Ljubljana 0-48,, Harf VVinter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana 0-5C0; otrobi pšenični drobni par Ljubljana 0-190; turščica maj-junlj, par. Postojna ne-ocar. 0-250; rž, makedonska. 72/73 kg, par Liubljana 0-400; ječmen 57/o9 kg, fco maked. postaja 0-300; oves, makedonski, orig., par. Ljubljana 0-355; krompir beli, fco dolenj. postaja 125—0. ZAGREB V efektih tendenca nespre-rr en i en a. V bančnih papirjih je bi! promet nekoliko večji kakor običajno Prašted.ona je poskočila. V devizah se je tendenca malenkostno okrepila m so tečaji deviz malo poskočili. Vzrok temu je mogoče delomait u-di dejstvo, da beograjska borza danes m poslovala. Narodna banka je rad,_ večjega povpraševanja morala nastopit! z intervencijami in pokrila pretežni del povpraševanja Devizna Italijo je ostala nespremenjena zaradi nadaljne mednarodne^oslabrtve Konec kongresa FIFA Vprašanje amaterstva, odnosno profe-sijonalizma ostalo nerešeno. V torek je imel kongres FIFA svojo zad. njo sejo. Končali so debato o vprašanju amaterstva odnosno profesionalizma, ven. dar pa storjeni sklepi niso razčistili tega tako važnega vprašanja. Ostalo je vse pn starem. Naiumestnejši predlog, ki zahteva popolno ločitev amaterjev od profesional« cev, ni HI sprejet. Debata je bila izredno burna. V nastopnem podajamo kratko poročilo o zadnji seji: Švicarji so žc v pondeljek zapustili kongres z motivacijo, da komite ni bil dovolj pripravljen. Isto jc danes storil sved Jo« hanson. Iz debate izhaja, da so skorai vse države za zelo široko definicijo pojma ama-terstva. to sc pravi, da hočejo za športna potovanja v službi naroda, to jc zlasti pri meddržavnih tekmah, svojim amater icm dati odškodnino. Naziranjc o višini ttbo* škodnin je bilo različno. Le Hugo Meisl (Dunaj) je zastopal odločno stabsce, da je treba priti do popolne jasnosti. Na koncu sta ostala dva predloga, in sicer predlog Francoza Dclaunavsa, ki veli, da morajo biti merodajne za vprašanje izjemne od. škodnine za odpadli zaslužek pravila posa. meznih državnih savezov. Drugi preolog, stavljen po Holandcih. je predlagal, da * da amaterjem pri meddržavnih tekmah 75» odstotno odškodnino za odpadli zaslužek. Temu predlogu so sc pridružile Belgija. Avstrija in skandinavske države Pn glaso. vanju na jc bil sprejet francoski predlog, za katerega so glasovali delegati nastopnih držav: Argentinije. Brazilije, Ceškoslova. ške, Francije, Italije, Jugoslavije Luksem. burga, Portugalske. Turčije in Lruguay. Proti so glasovale Avstrija. Belgija. Danska Nemčiia, Madžarska. Holandska, Poljska in Norveška. Finska ni glasovala. Druga točka dnevnega reda se je glasila: Pri mednarodnih tekmah morejo društva ali savezi imeti v svojih vrstah amaterje, neamaterje ali profesionalce pod pogojem, da dajo savezi. ki pridejo v poštev, svoje dovoljenje za to. Ta predlog je bil sprejet s 60 proti 15 glasovom. Proti so bile le Poljska. Danska. Norveška. Belgija, Ho. landska. Finska in Avstrija. Hugo Meisl je izjavil, da ga vsa stvar ne zanima vec m da je izgubil vso vero v FIFA. Lc s težavo so ga pomirili. Kakor sc vidi, je to važno vprašanje rt* šeno na najbolj nevgoden način, odnosno jo ostalo nerešeno. Sprejet jc bil baš oni predlog, ki daje nogometnemu športu zna. čaj neke neiskrenosti. Igrači, ki bodo dobi. Ii za svoje igranje mastne honorarje, bodo veljali kot čisti amaterji. _ Predlog Madžarske, da se igracu. ki se naseli v druei državi, zabrani igranje- za eno leto, ni bil sprejet. V komite za izpremembo federacijmih pravil so bili izvoljeni: Mauro. Johansen, Mutters. Van Dyk, Delaunavs. dr. Bau. vvens. Meisl in Hirschmann. v internacijo, nalni olimpijski komite pa Rimct in Hirech. mann, kot namestnik pa Cehoslovak dr. Pelikan. , S tem je bil končan kongres FIFA, na ka* terega so nogometni krogi vseh držav po. lagli toliko upanja, da reši važna vpraša, nja. Ni bil kos svoji nalogi. Zunanji minister dr. Bwi ta nJ*®or« soproga sta priredila na čaat ndelefcnoem dine. Olimpijski kongres sam prifae dtaM, t petek. _ Venezia : Ilirija 31. V. In 1. VL "Bink^tno nedeljo in pondeljek goetuje ptvič v Ljubljani AC. Venezia, najmofinej. ši klub beneške province, kar mači obenem sploh . prvi nastop italijanskega nogometa v Ljubljani. Kakino kvaliteto predstavlja •Venezia« v primeri z nogometom r Juy> slaviji, je težko presoditi ^aP^ Irrntn' internaci jonalni rezultati vodilnih klubov in reprezentančnega tirna ao ustvarili Italijan, skemu nogometu vsekakor ugledno medna« rodno pozicijo, katero merodajni faktorji radi povdarjajo in strogo čuvajo. Znano je, da v Italiji" jugoslovanskemu nogometu ne priznavajo osobite kvalitete. To mnenje je povzročil zlasti nesrečni nastop Gradian, skega ŠK., takratnega državnega praproti F. C. Milan in v Torinu (2 : 8) fa 0 : 6) ter pogosti neuspehi drugih jugoslo* ver-kih klubov v mostranstvu. Venezia nad kriljuje, po rezultatih sodeč, nekoliko ome= njeni F. C. Milan ali reško Olimnijo, proti kateri je izgubila Ilirija spomladi na Reki 0 • 3. Za medmestno tekmo Benetke : Du= naj ie oostavla v tim vse igrače razen ene, ga Moštvo vodi znani 4unaiski internat jonalec Sedlaček, bivši igrač Rapida. Oba dneva se prične tekma ob 17.30, t slučaju ugodnega vremena oba dni ob 16. predtekma rezervnega moštva Ilirije. Tri. bunski sedeži se dobe v predprodaji pri tvrdki J. Goreč po 15 Din, ložni sedeži po 20 Din. Službene objave LNP. (Iz seje p. o. in k. o. 27. V. 1925.) Odpovedujeta se termina 7. in 14. VI, to je semifinalc, ki itak odpade ker v celj, skem okrožju ni tekmoval noben n. raz, redni klub in finale II. razreda med ljub. ljanskim in mariborskim prvakom. Termin sc objavi pozneje. Zavrne se protest Lv ska proti tekmi 17. V. Lask : Slovan. Citajo se naslednji igrači s pravom nasto pa kot sledi: za S. K. Ilirijo: Maič Danilo po § 10. o. pr. s takojšnjim nastopom v pn< jateljskih in mednarodnih tekmah, Mahko. vec Lojze 27. X. 1925.; za Lask: Žebot Va. lentin s takojšnjim nastopom, za I. S. S. K. Maribor: Lažnička Anton 8. VI.: za S. K Muro: Kerčmar Josip m Breznik Josip oba 8. VL Brezniku J. se dovoljuje nastop v tekmah pro« Mariboru 31. V. in 1. VL Igrača Klančnika (Hermes) se oprosti. & Tajnik IL Promet je bil srednji. Nottralc so d e vi z e: Dunaj 847—859. Berlin 1445-1460, Budim-nešta 0.0844—0.0864, Italija irplačib 239.5- 242 5, London S 293.75—296.75. Newyot*_ cex nih narodov, med njimi tudi avtopor. tret našega Mestroviča. Po dolgem ta» vanju med stoletnimi produkti clove= škega genija sedeš utrujen v belo marmorno sobo, kjer jc nekoč umivala svoje lepo telo Jožefina Avstrijska nesrečna žena Napoleona I. Zunaj se razteza prekrasni aristokratski park Boboli, poln južne flore, z vodometi, ki pršijo srebrno roso in hlade ozrafc je. napolnjeno z vonjem razcvetelih majniških rož. . Dalje galerija starih m modernih slik z Michelangelovim Davidom, s sli« kami Perugina, blaženega Angelica, bizantinskih in toskanskih mojstrov, nolna prekrasnih gobelinov Potem Na. cionalni muzej z originali M.che ange, Ia in dolge vrste drugih florentmskih ostalih italijanskih in inozemskih moj. St InV'cerkve? Vsaka muzej zase kjer sc zelo redko gleda v mohtvemk zato pa vidiš gruče ljudi vseh starosti m je= zikov z Baedekerii, z Gmda art staca di Firenze itd. Povsod znamenitosti S Maria del Fiore z mogočno kupolo \ 1 rn jas ov i ti mi "Gh i be r ti j e vi m i vrati 11J . 6 . ___,„1„ rtVTatt na si skih cerkva s slikarijami iz 13. sto:et= ja Cerkev S. Croce, florentinski Pan. teon z grobovi in spomeniki najslav* neiših mož in z divnimi cntarskimi slikarijami. Potem cerkev San Lorenzo s prekrasno grobnico Medicejev, vka. teri je najznamenitejša Michelangelo-vo delo: spomenik Gulianu Mediciju, bratu papeža Leona X. in Lorenzu de Mediciiu s slovitimi skulpturami dneva in noči. jutranje in večerne zarje Dalje cerkve S. Michele, S. M. Novella s srednjeveškimi slikarijami, ss. Annun« ziata tik Spedele degli Innocenti. ene najstarejših otroških bolnic v Evrop: pestra vrsta imen. A kaj inana aei riorc * mu^v .—- - . -katero se povzpeš v potu obraza in doslovno zaslužiš užitek. Baptiste ,.„ z glasovitimi Ghibertijevimi vrati, vi ti iih ie Michelangelo nazval »vrata i paradiža®, ena najstarejših florentu* l Dolga in ------ . _ so imena v primeri z vsem tem Kar predstavljajo in kar tvori neizmerno dedščino stoletij, dedščmo. ki jo je sprejela sodobna Firenza od .številnih rodov, ki so tu živeli, ustvarjali m se borili ne samo za kruh. za oblast m za denar, ampak tudi za metafizične ideale le-ti so vnemali in polagoma kro-tih'človeško zver ter pomagali razvijati genij v izbranih ljudeh. Odtod je Firenza velika. In zato je kakor davni tempelj, ki stopaš vanj kot vernik, ki veruie, da je tod hodila božja noga B. Borko Eskomptna 105-106. -102, Ljubljanska kreditna 2o0-25^ 0brt-na 64—65, Praštediona,800-8«UEtao ,8-or ciave-iska 70—71, Srpska 130—131, .Ma-rodna 3200-^): industrijski: Eksploatadja 33—35, Dubrovačka 600-0. Sprana 565. Nihag 43-15. Gutmann XS-£85. Sta-veks 170-175. Slavonija 52-53. Vevče O-m Danica 72-73; državni: posojilo M3 Srne 32-^2.5, Vojna škoda per k BEOGRAD!'Borza radi pravoslavnega praznika ni poslovala. P^lSr^SrnUa 0.0072, Bukarešta 2.45, Sofija 3.70. Dunaj 72.75. TRST- efekti* obligacija Julijske Krajine 76.65. Zivnostcnska 2S2. Assicuraziom Generali 13.500. Riunione Adriatica A 4480, Ritmične Adriatica B 4490 čo samostojen gosrod v |?ečjera mc^tu Slavonije. — |Pomi.!;ie na upravo »Jutra* |MJ .Slavonija.. 12193 Več dobrih Ibetonerjev - opažar-fev in /elezokrivca pi.senbieg^r), sprejme ta- stavbno rodjelje Mme v Ljubljani, Linhartova ulica 9. 1216S Mlsd prodajalec za razprodajo slalčic po mestu, se sprejme. Pogoj? snažnost in požtecost. — Naslov pove c prava .Jutra* 1208S Učenca starega 14 let, ki je dovršil vsaj osnovno iolo z dobrim uspehom, sprejme takoj v trgovino z železni-no Franc GuStin v Metliki 12009 Mlinarja poStenega in treznega, srednje starosti, ižčem. Oskrba v hiši. — Naslov v upTavi .Jutra, 12141 filšeioi Natakarica dobro izvežbana, išče mesta in gre tudi na deželo. Naslov pove uprava .Jutra, 12088 Plačilna natakarica dobra moč — z večletno prakso, išče službo. Naslov je poslali pod "ifro .Plačilna, na podružnico Jutra v Celju. 12050 Iz»rien lovec in gozdni Suvaj, star 25 let iSče primerne službe pri kaki graščini ali drugem podjetju. Ponudbe ca upr. »Jutra* pod »štev. 4201». 11964 Zastopstvo kakega dobro Idočega predmet?. orevzame proti proviziji takoj agilen potnik. Ponudb" na upravo pod .Velik promet 5661». 121S3 Deklico r-'-"o 12—14 let. sprejmem F 2 otrokoma. Dam stanovanje. brano ia obleko, ako F>° pridna jo preskrbim za fodočnost. — Ponudbe na fcislov: B. Djori:. Beograd. >ajeginje Ljuhice br. 9. 122<>7 Žagarja Mover.ca. za navadni gr.tr-r. f obrega delavca, se i i č e N takoj rroti dobri plači. Peno stalno. — Prednost ■»•Jo, ki so obenem mli-f",r.'!: Po dozovoru se potni ptrtški vrnejo. Ponudbe na Jraea pl. Dolanjski. pv. Jana (Jastrebarako) — Hrvatska. 12205 Absoi. samostojen kniigovclja-bilancist z večletno trgovsko, bančno in industrijsko prakso, r.-irfektnim poznanjem več .ezikov, Soli spremeniti se-Manje mesto, gre tudi na I deželo Razpolaga s pTima referencami in eventuelno j kavcijo. Cenjene ponndbe I rod .šastop julij« na npr. I .Jutra«. 12172 Dekio pridno in pošteno, gre čez dan k otrokom. Govori tu. ••i nemSko ter opravlja tudi draga dela. — Ponudbe ta nrravo »Jatra« pod značko »Dekle 53S3». 12195 Trgovski pomočnik dobra moč. ve5č slovenščine in nemščine, z znanjem pisarniškega dela. i5če mesto v večji trgovini. Po-□udbe na naslov: F. K., Maribor, Koroška c. tifU. 12210 Drva za kurjavo kakor hrastovi in bukovi odpadki (ožajmki). se prodajo po 15 par 1 kg ali 1500 Din desettonski vagon, franko vagon Črnomelj. — »Zora*, parna žaga in tovarna lesenih lebljev, ^r nomelj. 207 Mesarji, pozor! Stroj za mečkanje (Quetsch-masehine>, popolnoma nov, poceni proda Goljar. mesarija, Drjvlje 79, St. Vid nad Ljubljano. 12093 Prvovrstni kovaški premog (antracit) prodaja na vagone kolodvor Škofljica, na drobno nr. licu mesta; obrniti se na rudnik »Orle*, Skofljica-Laverca pri Ljubljani. 11347 Tovorni avto znamke »Fros Btissing«, tonski, popolnoma prenovljen. v jako dobrem stanju, e-e proda, event. zamenja za tovorni »Ford« avto. — Naslov pove uprava »Jutra* 11957 «Wanderer» avto trisedežen, moderno opremljen. po zelo ugodni ceni proda IT. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 11983 Obleko prav lepo in elegantno, za osebo srednjo velikosti, po nizki ceni proda Koaia-tič, Gradišče 11. Žensko kolo se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava .Jntra. 12137 Tri močne police za menufakturo, po 5 m •lolge in 2'50 m visoke, se po nizki ceni prodajo. — Naslov povo uprava »Jutra* 12145 Dva fotoaparata (Doppl-rast':<-niaO v dobrem stanju, z 2 kasetama, prodam za 1000 Din. Naslov pove uprava »Jaira». 12136 Takoj prodam: parketne stroje za 45.000 D in stroj za čreslo treti za 5000 Din. — Vse v dobrem stanju. Ponudbe sa npravo »Jutra* pod tifro »Parketni stroji*. 12179 Ugodna prilika! Lep »zapravljenec* (lovski voz) z usnjatlmi sedeži, so ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. .'187 Mal® oglase za a blnkoštno Številko „Jutra ie treba brez odloga naročiti. Oglasni oddelek v Prešernovi ulici 4 jih bo sprejemal do sobote opoldne Za oglase, kl bodo pozneje oddani se ne more prevzeti jamstva, d* bodo objavljeni Les Proda se: ta. 1 vagon lepih lipovih plohov. 50 do 100 mm debelih, večina 100 do 110 mm, od 2—o m dolgih: ca. 1 vagon jesenovib plohov od 50—100 mm debelih, od 2—5 m dolgih; ca. 1 vagon brestovih plohov od 05—1000 mm Jčbellh, od 2 do 5 m dolgib; ca. pol vagona javorjevih piohov od 50—100 mm debelih, od 2 do 5 m dolgih — vse blago je takoj ia oddati. Debelost vseh dimenzij je po 2 mm več. Tozadevne" ponndbe in vpra3.ir.-a na upravo Jutra v Mariboru. 12216 Taninski !es suh, 4 vagone, naprodaj. — Istotako se proda več sto kubičnih metrov stavbneca lesa. — Antonija Ravniak, Brestrnica pri Mariboru. 12214 «F!at» 501 malo rabljen, v dobrem In brezhibnem stanju, se kupi. Ofcrte z navedbo najnižje cene na upravo »Jutra* pod »Fiat 501». 12011 Več starega svinca in svinčenega papirja, kupim. — Ponudbo na npravo »Jutra* pod šifro »Svinec*. 1*182 Gostilna in mlin vsem inventarjem in posestvo s 3 glavtmi žirine, lepici sadnim vrtom ter vsemi gospodarskimi poslopji se radi selitve preda po zelo nizki ceni. Poja— nH« daje lastnik Jože Pi. beraik p. Kotnik 12152 Lepo urejena vila sadonosoikom in vrtom, skupno 4037 o', v n»j-lepiem delu mesti Celja, se proda. V vilo sta tudi napeljana elektrina in plin ter ima parketna tla in kovalno soko. Zidana garaža. Poizve M v Celju, Jtrčl Ceva blica S. , 12209 Trgovska hiša v kateri se nahaja dobro-vpeljana trgovina z mešanim blagom. ležeča v sredini trga v lepem mestn r.a Štajerskem, tik ob železnici se odda v najem. Prevzeti je majhno zalogo blaga. — Lepo stanovanje takoj na razpolago. V hiši so velika skladišča. — Prevzame se lahko takoj. V mestn je sede?, okr. glavarstva in sodišča. Naslov v upravi »Jutra*. 11782 Ncvo hišo v ljubljanski okolici, pro-dam po nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra*. 12171 Encnndstropna hiša z vrtom in vodnjakom, blizu farne cerkve, na prometnem kraju v Trbovljah 2, pripravna za vsako obrt kakor tndi za trgovca, se proda. Naslov pove uprava »Jntra». 12148 Trgovina meš. blaga dobro idoča, na deželi, »e odda v najem samostojni gospodični. Potreben kapital za prevzem inventarja 25.00ii Din. Ponudbe pod »Ugodna prilika 5801» na opravo »Jutra*. 11994 Trgovski lokal se z manufakturo vred. radi selitve ugodno proda. Ponudbe na npravo «jatra» pod »Resnost 5S66*. 12165 Prvovrstna kavarna ee proti primerni odškodnini takoj odda. Ponudb« na naslov: G. Pichler, kavarna »Evropa*, Ptuj. 12140 Prazno sobo igZe proti dol.ri naiemnini ra Inrjj, gospod z lastnim pohištvom. Ponudbe jo poslati do sobote opoldne na oglasni zavod »Publicitas«, d. d., Selenburgova ul. 7, H. nadstropje, pod značko «Nujno». 1210? Mesečna soba opremljena, se odda solidnemu gospodu z lastnim perilom s 1. Innliem 1923. Ogleda se med 12.—1". uro v Gosposki ulici št 10 fll. zidaj. 12005 Krasno stanovanje na periferiji solnčna lera, 3 parketlrane sobe, elektr. razsvetljava, vodovod, hplkon, kopalnica. vse moderno, se odda onemn. ki plsča za 2 leti naprej po 2000 Din mesečno Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Oddaia po dogovoru*. 12182 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom, išče trgovec. Pi? u-ene ponndbe na upravo »Jutra* pod »Trgovec ROtsko značajne družbe. In kdo so bili ponižni sluge nemške gospod«? Imena za enkrat zamolčimo. Hlev in šupa se oddasta takoj v Vod-matn. N33I0V pove uprava Tata*. 12139 Na stanovanje prejme gospoda 3erjr':, Sp. Sička, Zihertova ulica 194. 12191 Dve sobi opremljeni ali prstni. r»r-ketirani, z električno razsvetljavo, v aredini mesta, te oddasta pod n godnimi pogoji tndi za več let. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod »Svetla soba*. 12190 Eno ali dve lepo opremljeni sobi 1 ali brez kuhinje. Išče ta- konski par brez otrok. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod »Zračno» 12229 Stanovanje in hrano, iščem po možnosti v Sp. Šiški ali bližini pri dobrosrčni gospe, katera bi čez dan o:-krl ovala pet. mesečnega otroka. Ponndbe ca upr. »Jntra* pod šifro »Snažnost 38SS* 12H4 Gostilna ali kavarna se vzame v najem ali na račun. Kavcija na razpolago. Ponudbe na npravo •Jutra* pod »M. 100/5890». 12233 Mizarsko delavnico z enim ali vr3 prostori, na periferiji, odda «Posredov». leo, Sv. Petra ceiU Bil 12189 Opremljena soba ■ posobnim vhodom in električno razavetljavo, se odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »Jutra» 12223 Malinovec prfsfm in naraven, z najboljšim sladkorjem vknhaa v steklenicah In sodčkih na drobno in veliko nudi lekarna dr. G. Piccoli v Ljubljani. £23 Na morje Prvorazredni hotel «Rokan» Selce, Hrv. primorje otvorjen! Lastno morsko kopalliče takoj pred hotelom. Do 15. junija ss tfirelemajo gostje brez prednaročil. — Se priporoča lastnik Alojz Bertnek 221 N2 domačo hrano boljšo, se sprejme več gospodov in (fospodlčen v sredini mesta v pritličju. Naslov pove uprava »Jntra* 12129 Avto privatni, dvoaedežni. vaa-mem v najem za trikratno tedensko vožnjo. — Plačam najemnino po dogovoru. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod značko »Avto S*. 12006 Avto potovanje. Dobro vpelian zastopnik — Išče sopotnica za dvatcuen-sko potovanjo po Sloveniji. Ponudbe na upravo «Jutr«» pod »Polovični stroški. 12194 Dobra vina nudi za praznike znana Pcrlesova vinska klet »Pri Jerci* v Prešernovi ulici. — Prepričajte se o izborni kakovosti vin. 12070 Dobra kuhinja prav priporočljiva za ito-nente (15 Din dnevno) in vedno dobra vina. Gostilna 'pri Težaku* (Widmar). Sv. Jakoba trg. 13068 Moško kolo in uanjat površnik, ee zamenja za harmoniko ali proda. — Karel Korenčan. čevljar, Ljubljana, Gospo-•vetska ccsta štev. 13. 12142 Kclotnaz prvovrstne kakovosti, pri-l>oroC.a »Jadran*, tov. k»m. izdelkov, Ljubljana - Moste. 11914 {Klavirska delavnica priporoča svoje najboljše instrumente. Popravlja ter I nglašuje klavirje in har- . monije ceno in točno. — : Se priporoča U. Warbinek, • Ljubljana, nilšer;eva ulica it. 5,L Dostojevski: Brš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik še dobi v knjigarni ,.Tiskovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova u!. 54. (Nasproti glavne pošte.) Potujem prihodnji teden v Srbijo. — Obiščem Beograd, Nil, Skoplje, Tetovo, Prizren. — S"bo> vzamem vse trgovske in privatne posle. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod pobožni starši so me krstili za GSežS>°-"e zakričal BaIoux in njegove močne roke so stisnile vrat BiX Rougea. «Pod!ež! Ti ti se upaš biti v družbi poštenih ljudi? Ti si torej podli pes Gaston Mogue, ki je za. kkl ^SSa prijatelja v Lyonu pred tr«Pustfi?je hropel in se zvijal Barbe Rou"e ^rugačebom zaklal še tebe.« Bafoux )e občutil konico noža na svojem levem boku in spustil roke. »Kakfca bedaka sva bihu« je rekel _ «da sva poslušala besede "gnusnega morilca, ki zasluži vislice!« _ «Nisem vama storil nič zale£a,» — je rekel Barbe Rouge. — »Vzljubil sem vaju za dobroto, ki sta mi jo izkazala, ko sem prišel k vama. Hotel sem ohra. niti vaše prijateljstvo, ker nisem imel nobenega prijatelja na celem svetu. Ubil sem sicer človeka, toda to je bilo v tepežu in pijanosti. — takrat ko sem dobil tetin denar in smo pili šampanjec. Ta človek je bil moj prijatelj.« nPobegli kaznjenec, morilec » Je ponavljal Baloux. — «Le pomisli Andre, da sva postala prijatelja kaznjenca.« «Vam se tega pač ni treba sramovati,« je vroče odgovoril Barbe Rouge. «Prav tako dober človek sem, kakor vsakdo izmed vas. Ce bi se vas slučajno lotila besnost in bi nastal trenutek, bi tudi ti Baloux ubil svojo ženo m ti, Piquin, bi zaklal svojo ljubico. Saj sem slišal, da sta sanjala o tem oba.« Nekaj časa so bili vsi tihi. Potem p« se je tiho oglasil Piqum. «Da, to je res. niča. Bil sem žejen maščevanja.« Pričel ie govoriti tudi Baloux in nje. <>ov glas je postal mehak. "Barbe Rou« ge ima prav. Vsi smo mor, ci v srcu m razven tega r ..o se pregrešili zoper po. stavo, ker smo ukradli vožnjo na tej ladji in vživamo tuje blago. Barbe Rouge, da i sem roko.« «Povabil sem vaju z dobrim name. nom, prijatelja,« je rekel Barbe Rouge «Mislil sem, da hočeta biti prosta kakor jaz. Ko sem pobegnil iz kamnoloma, so me zasledovali po vseh mestih m me iskali po celem primorju. Prekanil sem jih ker sem hodil okoli m pnsel sem končno v Havres. Toda no«» ^ ™ del na ulici enega izmed jetniskihpaz-nikov in sem vedel, da me iščejo zo* pet. A tukai, v tej jeci, se čutim var. ne0a in tam, v Ameriki, postanem Pr2Cki ga ni beležila nobena ura je mineval dan za dnevom kakor bez, l«dia po vodi. Niso vedeli niti kako je "dolg prvi kako daleč je drugi dan Ladijski vijak je neprenehoma bil m ..^.i m-r>li niih se ie širila črna tema in jedek duh skladišča. Kadar so prfc igali dragoceno vžigalico, je njena IuC zadajala rdečo rano temi. da so morali zapreti oči vsled bolečin. Ce jih je mu. čila žeja, so pili šampanjec, ce se je oglasil glad. so jedli gosjo pašteto. Ba. loux se je ginjeno spominjal, kako pri. pravlja Tereza pot.au.feu. Piquin je jo. kal kakor otrok po čisti sveži vodi. Izgu. bili so vsak pojem o času m so veči, noma spali. Ladja se je pričela močno zibati. Čutili so. kako se je tresla pod udarci valov, čuli so rjovenje vetra m 8I^Jstari