OBRAČUN 68 mmmm NEICAJ BISrrVENIH IZVLEČKOV IZ POROČILA NA UPRAVNEM ODBORU 18.2. 1969 3» Celotni dohodek in delitev dohodka: Indeks 1968/1967 118.4 123.5 Realizacija med letom Terjatve od kupcev 1.1. Realizac. po izd. faktur Terjatve od kupcev 31.12. Plačana realizacija Drugi dohodki Celotni dohodek Poslovni stroški Dohodek Razdelitev dohodka " za brutto OD - za stanovanjsko izgradnjo ~ prispevek Skopje iz OD " ostanek dohodka v letu 1968 je bil dosežen celotni dohodek za 29,3 % večji kot leta 1967. Na povečanje celotnega dohodka Je vplivala večja prode, j a med letom znižanje dolžnikov. Dohodek je večji za 32,6 % kot v pre_ ^hodnem obdobju, poslovni stroški pa so večji le za 27,9 ^'kar daje boljši poslovni rezultat. Na relativno Zn-ižanje poslovnih stroškov so vplivali nižji stroški porabljenega materiala. 6° 119,7 . 99,1 130,1 92,6 2. Prodaj a Indeks 1968/1967 j D 127,9 Domači trg 147,9 132,6 Izvoz 103,7 Interno 105,8 141,6 Prodaja izdelkov in storitev 117,4 131,7 Trgovsko blago 167,4 131,7 Material 73,8 104,7 Odpadki 62,5 Prodaja skupaj 11C,4 Prodaja v letu 1968 je vočja za 18,4 ^ v primerjavi s predhodnih obdobjem* Močno se je povečala prodaja na domačem trgu in sicer za 47,7 fof na kar je vplivala večja prodaja skoraj vseh artiklov, predvsem pa smuči, telovadnega orodja, čolnov in trgovskega blaga. Prodaja v izvoz je večja za 3,7 Vrednostno se je povečala prodaja lesenih smuči., telovadnega orodja, predvsem pa čolnov. 3» Proizvodnja: Indeks 1968/1967 Proizvodnja po dejanski i lastni ceni 102,4 Proizvodnja po prodajni ceni 100,1 Proizvodnja po lastni ceni je v primerjavi z letom 1967 večja za 2,4 Povečanje v začetku leta ni bilo pr£ dvideno zaradi visokih zalog nekaterih gotovih izdelkov, predvsem smuči. Večjo proizvodnjo je povzročilo veliko povpraševanje med letom po telovadnem orodju, rekvizitih za športne igre in čolnih. 4. Primerjava proizvodnje in osebnih dohodkov na zaposlenega: Indeks 1968/1567 Vrednost proizvodnje po PC ' 100,1 Izplačano bruto OD ■/ 107,8 Število zaposlenih 99,7 Plačane ure 92,5 Neto izplačani OD 104,3 Zaloge s stanjem 31.12. - material 98,1 - nedovršena proizvodnja 75,1 - gotovi izdelki in trgovsko blago 83,3 ‘/e osebnih .dohodkov v vrednosti proizvodnje 107,6 Vrednost .proizvodnje na zaposlenega • 100,4 Vrednost proizvodnje na izvršeno uro , 107,7 Povprečno mesečno izplačani neto OD na zaposlenega 105,6 Proizvodnja na izvršeno uro se je p_o večala za 7,7 $ na kar je vplivala Večja produktivnost in delno spremem ba strukture proizvodnje. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je večji za 5,6 na kar jo vpliva-' la večja proizvodnja na uro in ugodnejši poslovni rezultati. Stanje zalog 31. 12. 1968 je nižje kot v preteklem letu, kar je v primerjavi z večjo proizvodnjo zelo pozitivno. Skupno so se zaloge zmanjšalo skoraj za 14,4 % od stanja zalog v preteklem letu. Delitev dohodka na sklade in osebne dohodke ki izkazuje v letu 1968 razmerje 81,5 % za OD in 10,5 $ za skla de, je slatfcp v razmerju do leta 1967 ki je delitev znašala 76,5 $ za OD in 23,5 i<> za sklade. Slabše razmerje izvira iz povečanja prispevkov iz OD (prispevek za šolstvo, dod.soc.zav,) in iz znižanja cen zalog gotovih izdelkov, pri čemer so bile odprodane odvišne zaloge, vendar pa je bil ustrezno tudi zmanjšan dohodek, UO u-gotavlja, da delitev dohodka na OD in sklade ustreza pravilniku o delitvi OD in pravilniku o delitvi čistega dohodka. iz PROGRAMA 1969 ^-£Č3K lEK/JEETH POKAZATELJEV (iz plana proizvodnjo)-. ^»flnostni plan proizvodnje po grapah pi ■ oizvedj^j -upa Nc.siv grupo dar. 1969 primer.z dos.1968 J 69 % 71 1« 2 S~nke, dural palice 4.1 cA 4,6 % 3 !n3lovr. Ino orodje 10,2 % 7,1 1o S- Spori.io igre 2 .2 ic 1,4 % 5 Čolni 9,0 JS 9,5 /c 5 Lesove 3,5 f 3,1 % 7 Zaščitna sredstva 1,4 £ 1,1 % C, O Ra;:no - 2 f Skupno 100 /j 100 io '*i-60a 'J£it.ni plon proisvoJnje po obratih; *4. C jr at j. 9 'j'? yri tj.v j V-. a z (1 j }ii /. JUIL* 68 1^ Smučar’. j:i. 69 f 7r\ ti 1 Le Run, 7,4 # '>t 9 * 'J •' v lv' ICO £ ^ino ;je plan 1969 po PI.C! t,a 8 £ viš ii kot je bila realizacija v letu 1968! in KOLIKO LESA BO TREBA HICKOEI (attache, skakalne) 33,000 m £1 FURNIR 1 mm Skupno 4,500 m 1,35 mm 16,000 m 20,500 m SMREKA. za smuči frizi za ostale izdelke frizi 52,520 m 521,543 m3 Skupno frizov 574,063 m3 ali desk 775,000 m3 JESEN za smuči frizi za ostale izdelke frizi Skupno frizov 3.001,785 m 251,338 m3 3.253,123 m ali desk 4.200,000 m" gibljivi del OD S.K. izplačano za mesec februar StoUČARIJA 137 1» ffELOVADNO ORODJE ' 149 fo KOVINSKI OBRAT 156 % SEDLARSKI OBRAT 127 $ OBRAT PLASTIKE 159 f SKUPNO LESNI OBRAT 139 fr PODJETJE 142 % i nf or macija: Predvsem delavce* v smučariji, ki dnevno spremljajo svoj delovni uspeh na stenskih grafikonih, se je za zadnja dva meseca (januar in februar) zdelo čudno, da so pri tako majhni proizvodnji prejeli višji procent gibljivega dela OD. Da, res je tako, vendar se^pri izračunu sprostilo nekatere postavke obstoječega pravilnika. Te soj Mesečna rezerva 10 fr se ne odbija več 4 2. Bolovanja do 30 dni ne bremene več obratov in oddelkov. 3. Vzorci smuči se obračunavajo z dvojno vrednostjo PLC-ja. Za gornje spremembe, ki veljajo zdaj dva meseca do nadaljnjega, je ožja komisija, ki se s temi vprašanji poklicno ukvarja, utemeljila kot nujna. Tako se pravilnik, ki v osnovi ostaja popolnoma nespremenjen-iz leta v leto dopolnjuje, korigira in izoblikuje v tistih finesah, ki se pokažejo kot ne obhodno potrebne, O Kako pa se bo obračunaval gibljivi del OD v pruiodne«' obdobju vpelja*-vanja novih norm? Ožja komisija je smatrala kot najbo ljšo možno sledečo verzijo: Delavcem na normi se na ločenih mezdnih karticah vodi delo: a) še po starih normah b) že po novih normah Tako se bo v mezdnem oddelku lahko razmejilo procent gibljivega dela OD: a) po starem načinu in b) po novem načinu Nov način pa' je \^tlajen z ge sprejetim pravi lni.kom o zvišanju osnovnih postavk in istočasnem nor/a . Za plan nagrajevanja se torej sedanja osnova povprečnega plana na zaposlenega 7.200,00 Ndin, zviša za 20 't.j. na 8.640,00 Ndin iz katere se iferačuna vsak mesec pose— bej plan na' zaposlenega z odnosom. Primer: . (po starem) 7»200.00 x 42,00 _ , 46.00 = 6.574,00’Ndin plan na zaposlenega (po novem) 8.640>00 x 42,00 _ 46.00 = 7.888,00 Ndin plan na zaposlenega Ta najSin pa bo veljal za primerjavo le toliko časa, dokler ne bo vse delo teklo po novih normah, Takrat pa bo postal odveč in se bo upoštevalo le še star način s 7.200,00 Ndin na zaposlenega zato, ker se bo že z novimi normami vzporedno zvišal vsakokratni odnos {razmerje vrednosti / PLC : z urami) in bo že to samo regu 1 liralo teh 20 °/o zvišanja plana: Primer*' 50,40 i • ‘ 7'200'00 * 7.868,00 46’C0 Ndii 5 REZULTA' OBČINSKEGA SINDIKALNEGA TEKMOVANJA V VELESLALOMU V KRPINJU - -BEGUNJE, DNE 2,3. februarja 1&ČS9 ‘ČLANICE s (8 tekmovalk) PRISTAVEC Nataša. 2. PRAPROTNIK Marija 3. IOBIDA Majda o. PIN^GAR Metka 7. PERKOVIČ Ve ra 0.5C.3 Elan Begunje 0.52.1 SO Radovljica 0.52.2 Elan Begunje 1.11.5 Elan Begunje 1.13.3 Elan Begunje STAREJŠI ČLANI: (12 tekmovalcev) 1. CVENKELJ Prane 1.08.0 2. BOHINC Janez 1.09.3 3. PRISTAVEC Janez 1.15.8 1 1; 1 j. MLAJ SI Or.ANI: (46 tekmoval cev) 1 1 1. 1 KLINAR i Andre j 1.00.0 GG Bled |. 2. LAKOTA Peter 1.02.3 GG Bled 1 3. ZUPAN Miha 1.05.0 Sukno Zapuže t '5* PESJAK Marjan 1.05TB ”T]lan Begunje ! 7. ; i§tfyi.e Jože ‘ 1.09.2 Elan Begunje 1 13. PETERNEL Jane z 1.11.5 Elan Begunje 1 !7. TONEJC Jože 1.14.0 Elan Begunje I 18. POTOČNIK Peter 1.14.8 Elan Begunje J 10, DEŽMAN Jože 1.15.8 Elan Begunje 22. REŠMAN ./to 1.18.2 Elan Begunje 1 « PINTARIČ Franc 1.19.2 Elan Begunje ! 26. ERZAR Janez 1.19.4 Elan Begunje j 29. V.CGELMIK Andrej 1.22.8 , Elan Begunje 37. PAINIvIHER Matevž 1,37.2 Elan Begunje 1 43. PIT 'ČNIK Pavel 2.04.0 Elan Begunje , 6 Elan Begunje iSlan Begunje Prosveta Rad. ČLANICE: (3 ekipi) 1. PRISTAVEC Nataša DOBIDA Majda 2. PRAPROTNIK Marija BERČIČ Ivanka Elan Begunje Elan Begunje SO Radovljica 30 Radovljica ČLANI, (8 ekip) • KLINAR Andre j lakota Peter SOLAR Zvone I • i 2* PESJAK Marjan CVENKELJ Prane KRIVIC Jože GO Bled GG 'Bled GG Bled Elan Begunje Elan Begunje Elan Begunje navijač LOJZE B.£. Lojzek je postal navduiieni pristaš ; ' navijačev hokeja. Ko se je že vpisal v klub prijateljev hokeja, si je tudi zagelel, da si ogleda kako hoi. ■ Rejsko tekmo. Hokejski krst je doživel na te-imi za jugoslovanski pokal Olimpija : Jesenice v Ljubljani. Tu sta nastali dve resnični: Obe moštvi ,r rezervami sta pri-drsali na igrišče zaradi ogrevanja. Sodnika zapiskata, vsi ic raloi, razen obeh petork, odhajajo iz igrišča. Lojzek ves presenečen vpraša: "Ja huuiča, kaj pa je sedaj, ali ne bodo vsi igrali?" ,2. Hokejska mrzlica je na višku. Polovico dvorane vpije "Dajmo Jesenice", druga polovica "Dajmo Olim pija". Tudi Lojzek ni tiho, čeprav je na nesrečo iir.el na levi strani sedega Olimpijski, na desni pa Je,seniški tabor. "Dajmo Jesenice", zavpije Lojzek, toda takoj sledi bliskoviti "hokejski pozdrav" okoli ušes iz leve strani'. Lojzek uvidi, da ga je polomil, zato hitro popravi "Dajmo Olitnpija’1 "Kdo si je to'drznil" zavpijejo in skočijo pokonci nekateri iz desne strani. Lojzek hi tro zakrije desno stran glave in utihne« Prvi njegov hokejski komentar je bil, ko smo bili v bližini Kranja. 7 NOVE MESEČNE IN URNE OSEBNE POSTAVKE PO KATEGORIJAH \ Kategorija neto » Mesečno bruto Preračunano na 184 ur Urna postavka neto bruto • I.” 562,50 845,86 3,06 4,60 II. 605,08 909,89 3,29 4,95 III. 650,88 978,77 3,54 5,32 IV. 700,21 1.052,95 3,81 5,72 v. 753,44 1.132,99 4,09 6,16 VI. 810,23 1.218,39 4,40 6,62 VII. 871,65 1.310,75 4,74 7,12 VIII. 944,29 K 419,98 5,13 7,72 IX. 1.023,04 1.538,40 5,56 8,36 X. 1.108,30 1»666,62 6,02 9,06 XI. 1.200,60 1.805,41 6,53 9,81 XII, 1,300,52 1.955,67 7,07 10,63 XIII, 1.408,69 2.118,33 7.66 11*51 XIV. 1.525,78 2,294,41 8,29 12,47 XV. 1.652,54 2,485,02 8,98 13,51 XVI. 1,789,75 2,691,35 3,73 14, &3 XVII. 1.938,24 2.914,64 10,53 15,84 XVIII. 2,098,98 3.156,36 11,41 17,15 XIX. 2.272,95 3.417,97 12,35 18,58 XX. ,2.531,25 3.806,39 13,76 20,69 februarja Fran', Valjavec STAIJJE DELOVNE SILE dne 28.2.1969 O ^ Podjetju z obratom družbene prehra. 110 je bilo skupno zaposlenih 589 delavcev, od tega! mo škili 318 žensk 271 V inštitutu pa je bilo zaposlenih 26 klavcev, od tega: mo šliili žensk 22 4 J^BAHJE delovne sile ^ podjetje smo sprejeli sledeče nove klavce, odnosno so se vrnili iz JLA: SOKLIČ Vincencij - tapetnik, se je zaposlil na sedlarskih delih • * v sedlarskem oddelku. SOKLIČ: Jože — čevljar - se je zapoš- iil na sedlarskih delih v so_d larskem oddelku, INTIHAR Franc - mizar, se je zaposlil na mizarskih delih KV v oddeJL ku telovadnega orodja - iz .JLA. \ PISEK Drago - delavec, se je zaposlil na miz'arskih delih PK v oddelku telovadnega orodja — iz JLAk POTOČNIK Janez - mizar, sc je zaposlil na mizarskih delih ICV v oddelku telovadnega orodja , - iz JLA. NOVAK Stjepan - delavec, se je zaposlil na mizarskih delih PK v oddelku telovadnega orodja — iz JLA. Želimo veliko uspeha pri opravljanju dela in izvrševanju delovnih nalog! Iz podjetja pa so odšli; O KONČNIK Alojz - kurjač, zaposlen na delovnem mestu kurjenja parnih kotlov - po sporazumu. MOLE Mlan - delavec, zaposlen na ročnih mizarskih delih v obratu smuči - samovoljna zapustitev dela. BERLOGAR Alojz - delavec, zaposlen kot skladiščni delavec v skladišču gotovih izdelkov -po izteku pogodbe za določen čas. SOKLIČ Jože - čevljar, zaposlen na se_ dlarskih delih v sedlarskem oddelku -v poskusnem delu na lastno željo. V'/ DERLING Zvonko — delavec, zaposlen na mizarskih delih PK v smučarskem obratu - v JLA. ZUPAN Avgust — delavec, zaposlen na mizarskih delih PK v razrezu le_ lesa - v JLA. LIALI Florijan - viš.kom., zapislen na delovnem mestu finančnega knjigovodja - po sporazumu. OVSENIK Silvo - ključavničar - zaposlen na delovnem mestu remont nega ključavničarja v pomožnem obratu - po sporazumu. BABIČ Prane - mizar, zaposlen na delovnem mestu brusilca orodja in POLONČIČ Vincencij - mizar, zaposlen na delovnem mestu strojno brušenje v obratu smuči^ pa sta bila premeščena v inštitut. POROKE ! Poročila se je; O IviALI Viktorija - delavka v smučarskem ob.ratu Čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi živi jenski poti! ■*., ROJSTVA! Rodil se je: PODLIPNIK Slavici - deček O ZAHVALA! Ob nepozabni izgubi dragoga očeta , ROKA SITARJA « se zahvaljujem sindikatu in sodelavcem za podarjena venca. Prav tako tudi vsem, ki soB^pre-mili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalja žalujoči sin Sitar Rok in domač i ZAHVALA vsem ki so ob nenadni smrti dragega očeta MATIJA GABORJA sočustvovali in izrekli soža*-lja. Posebna zahvala pa ožjim sodelavcem metalne za denar, namesto venca na grob. Žalujoči sin Gabor Stanislav /1 m&MM F.V. v februarju so uveli skupne delovne dobe v podjetju: 1. Kolman Tatjana 22 let 2. Papler Mirko 22 let 3. Resman Jože st. 20 let 4. Volčanšek Vida 15 let 5. Grmovšek Franc 14 let 6. Janc Valentin 13 let 7. Hrovat Janez 12 let . 8. ! Novkovič Angela 12 let 9. . Repe Marija 12 let 10, v ' Spec Jožica 12 let. u. Iskra Karel 10 let 12. Meterc Jože 10 let 13. Godina Ana 9 let 14. Ozme c Ema 9 let 15. Pangerc Ana ml. .9 let 16. Sudič Terezija 9 let 17. Antolič Francka 8 let 18, Bilič Darinka .8 let 19. Gašperin Marija 8 let 20, Korošec Julka 8 let 21. Mali Boža 8 let 4 bavranič Terezija 7 let fr / Griovski Ciril 7 let % Perkovič Vera 7 «. let Skopec Anica 7 let 26. Pangerc Silvester 7 let i 27. I Avsenek Anica 6 let j 28. Berlogar Jožica 6 let 1 29. Bilič Mila 6 let 1 30. 1 Jagodic Ljudmila 6 let ! 31. Kocjančič Marica 6 let j 32. Mandeljc Nada 6 let | . 33. | Palhantinger Mirko 6 let 1 34. I Rakar Marija 6 let ! 35* Strgar Frančiška 6 let ! 36. Šlibar Slavko 6 let ! 37. Debeljak Ivan 5 let 1 38. Kuplenik Ferdinand 5 let J 39. Resman Anton 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov pri njihovem nadaljnem delu! , o.; Ob odhodu iz podjetja, se zahvaljujem za zaupnico, Iti ste mi jo izkazali kot predsedniku DS. Kolektivu pa želim še nadaljnih uspehov O Florijan Mali Naj lepša hvala vsem, ki so mi pomagali pri rešitvi stanovanjskega pro-blemal O Jožica Kovač // svojs tven i KNEISSL *• TOVARNA SMUČI KNEISSL ZASTAVLJA NEPRIJETNA VPRAŠANJA S svojimi vprašanji Kneisšl ne želi le razvijati "kakršnekoli" razprave, ampak načenja taka vprašanja, ki so pri današnji izdelavi smuči postala . razumljiva skoro sama po sebi, zli,-sti glede konstrukcijskih detajlov, Ali mora imeti sendvič konstrukcija toge stranske ploskve? Kot idealno izpopolnitev aluminijaste zgornje ploskve je Head uvedel fenolne stranice. Prizadeval si je za Horzijff— ko ohišje". Tako stabilnost je poznal še iz časov gradnje letal. V tej branži je zelo na mestu. Vendar pa — alr-je primerna tudi pri -izdelavi smuči? Ali lahko, smučko sploh prinrer jamo z vsestransko preizkušenimi letalskimi objekti? Ali morda ne bi bila boljša primerjava s takim predmetom, ki je prožen po dolžini? Ali relativno toga fenolna stranica ne moti dolžinske prožnosti take drsne krivulje? Ali ne bi uporaba P-texa s svojo večjo prožnostjo za stranice pomenila znatnejše izboljšave, ki bi bila za funkcionalnost smuči bolj prikladna? Head govori pri svojem "torzijskem modelu" o skrajni homogenosti materi, ala na zgornji ploskvi in stranicah. Zakaj potem ni uvedel aluminijastih stranic? Da je kaj takega možno izvesti, dokazujejo modeli Hari in Erhacher, Ali je bila in je še reš^i tev s homogenim Al-materialom dobra -le po teoretiki strani, v.praksi pa kaže pomanjkljivosti pri vožnji? Ce■< ! pa naj bi že fenol na stranicah pred- | stavljal najboljšo možno rešitev, ali j predstavlja potem enako dobre kvalitete tudi pri smučeh iz umetne snovi? | Smuči iz umetne snovi so v bistvu la- j hko prožnejše kot metalne. Zakaj po- ,-j tem številne firme upoštevajo dejstvo, da fenolne stranice kvarno vpli- ’ J vajo na te odlične lastnosti prožnos- J ti? Ali morda pomisleki izhajajo iz staromodnega mišljenja o metalnih snjji | čeh? Ali ni pri Khoisslu opaziti napredka njegovega funkcionalnega miš- | ljenja, da fenolne stranice nadomešča , s P-^eKom? " •’ • , I Ali niso morda mnoge, danačnje fiber-glas smuči le rešitev v sili, prisil" j jene konstrukcijo, izvedene iz čiste | zgradbe metalne smuči? V kakšen drug j namen pa še služijo lesene sredicef lepljene iz lahkega lesa, kot da blo" j žijo vibracije? Ali pa imajo pri fi-berglas smučki sploh še kak pomen? Ali morda celo no škodujejo naravni prožnosti laminatov? Ali ne nastopaj0 : enostavno le kot motnja pri izdelavi | smuči, ki ne izhaja iz epoksidne smo- j 12 le, ampak še iz-lahke kovine in njene I Predelave? Ne predstavlja Kheissl po-j n^mbnega napredka, če uporablja samo I Plosko zlepljene lesene dele? Ne po-I TOeni celo zmotnega zavajanja kupcev I dejstvo, da smatrajo lesene smuči z I °blogo iz umetne snovi kot epoksi I smuči? Niso ravno tako zmota tudi I Priznano "originalne" smuči iz umet-I ne snovi s pretežnim polnilom termo-I Plasta? Kateri kupac pa že ve, Itako I roagirajo razni termoplasti na tem~ I Peraturne razlike in povaročajo hkrei I da postane smučka igrača toplote I mraza? Ali ni morda prednost za I Kheissl smuči, da prihranki na teži j zarodi notranjih votlih prostorov med I lesenimi deli omogočajo uporabo us— I brezno masivnejših laminatov? I ivietalne smuči se nikakor ne smejo od_ I Povedati nosilnemu robniku. Ali niso I vse firme, ki so hotele s privitimi I ali celo z zakovičenimi lamfinimi ro_b j niki izboljšati vozne lastnosti svo-j Jih metalnih smuči, imele veliko ško— I in so morale preusmeriti njih iz- | delavo? Kako naj bi potem take metal-I ne smuči ustrezale zadnjemu modnemu , kriku po deljenih robnikih? Dobro vi-| zareze še ne pomenijo pristnih j Oljenih robnikov. Ali ni dosti važ- I nejša neoporečna funkcija talcoga rob- j nika? Ali ni morda najvažnejše, da se j robnik skupaj s smučko in njenim upogibanjem razteza po dolgini, prilegajoč se drsni ploskvi brez večjega napora? Resnična razlika funkoij med različnimi deljenimi robniki tiči prav v razteznih conah. Ali lepljenje ravno teh raztefnostnih con in mostičev ne škoduje učinkovitosti dolžinskega raztezanja, ki ga pričakujemo? Nam to ne da misliti, da že sedaj prihaja do zloma robnikov zaradi preobremenitve prav na teh važnih veznih delih? Kaj naj bi se sicer drugega zgodilo, kot da se ti oslabljeni raztew- • ni mostiči zlomijo, saj so trdno povezani s smučko, ne^merejo pa v celoti ustrezati drugačni elastičnosti smuči* Ali predvidena razteznostne cone ne smejo ostati proste? Ali ni ravno v tem odločilni napredek obdelave Kne— issl smuči, da deljene robnike med razteznostnimi conami s sm,učko lo z vijaki na posameznih točkah? Ali ni zaradi vsega tega razumljivo, da ostaja Kheissl pri tej "pogojeni" izdelavi smuči, četudi ga zlobni kritiki zaradi tega označujejo kot "zastarelega"? Ali naj industrijska proizvodnja smuči iz umetne snovi ne teži Bft izboljšavami materiala, namesto da se orientira k izdelavi metalne smuči? Ali nima Kneissl ravno v tem I oziru odločilne prednosti, ker se je | pravočasno odvrnil od metalne smučke? I V petek 7. 3. 1969, na prosti dan sve tovnega hokejskega prvenstva B skupi- | nS ’ -,v J so Elan obiskali vsi sodnikiy ki so | bili angažirani za to prireditev v j Ljubljani. | To je bilo za naše podjetje veliko I priznanje in reklama. 13 Andrej Resman ° o o a o V KRATKEM BO STROKOVNA KOMISIJA PREVERJALA NASE ZNANJE UPORABLJANJA ROČNIH GASILNIH APARATOV IN ZA VSAKEGA DALA TUDI OCENO. PREDAVANJA SO ZA NAMI IN ZDAJ JE VRSTA NA NAS, DA POKAŽEMO, ČESA SMO SE NAUČILI! ' 'J' ROČNI GASILNI APARAT NA PENO Rokovanje - vzemi aparat s stojala - prinesi aparat čim bliže požara - odvij vijak ki je na vrhu aparata v levo do konca - obrni aparat okrog in usmeri curek pene v ogenj Z njim lahko gsiimo I.................., r- lahko vnetljive tekočine (bencih, petrolej, olje, eter) - razne masti . —ostale trde snovi Z njim ne srce mo gasiti - elektrike in vseh naprav, ki uo pod tokom ROČNI GASILNI APARAT NA VODO Rokovanje - Teemi aparat s stojala - prinesi ga čim bliže požara - obrni aparat in udari z njim v trda tla - uperi curek v ogenj Z njim lahko gasimo - lesene predmete - papir - tekstil - lesene odpadku, žagovino, itd. Z njim ne smemo gasiti - lahko vnetljivih tekočin — elektrike in strojev, ki so pod električno napetostjo /4 / ROČNI GASILNI APARAT NA C02 jfakovan.ie ~ snemi aparat s stojala ~ prinesi ga Sim bliže požara - primi za ročnik potegni varovalni zatič in pritisni ročico - gasi v oddaljenosti od 2 - 3 metre ~ pri starejših aparatih na CO2 aparat aktiviramo s tem, da odvijemo ventil j nj im lahko gasimo ~ električno instalacijo in vse napraveki so pod tokom ~ lahko vnetljive tekočino ~ trdne snovi v zaprtih prostorih j1 njim ne smemo gasiti ~ raznih lahkih odpadkov, oblanc, papirja, itd* ROČNI GASILNI APARAT NA PRAH Rokovanje - snemi aparat s stojala - prinesi ga čim blige požara - primi za ročnik cevi in ga raztegni - potegni varnostni zatič - pritisni ročico, popusti in takoj ponovno pritisni - usmeri prah v jedro požara - stare aparate na prah aktiviramo tako, da odvijemo ventil jeklenke, ki je na zunanji strani aparata Z njim lahko gasimo vse avtomobile, cisterne - lahko vnetljive tekočine (bencin, laki, topila) - električne naprave - vse ostale začetne požare /5 2/ERZAR NA PRAH Način uporabo - pripelji morzar čim bliže požara - spusti prednji del aparata - raztegni in dovij cev - potegni varovalni zatič in potegni ročico navzgor - usmeri ročnik v ogenj Z njim lahko gasimo - lahko vnetljive tekočine (bencin, laki, topila) - električne instalacije - ter vse manjše in večje požare MERZAR NA PENO Način uporabe - pripelji aparat čim bliže požara - odvij vijak - ventil do kraja v levo - razvij cev - nagni nekajkrat aparat, da se snov razmeša - pusti aparat tako, da je ročica na tleh - usmeri curek v ogenj in gasi v oddaljenosti 10 m Z njim lahko gasimo - lahko vnetljive tekočine - razne maščobe - ves ostali trdi material in odpadke Z njim ne smemo gasiti - električnih naprav in stvari ki so pod električno ftapetostjo 16 m formi ran e v statute (nadaljevanje) Kdorkoli informira kolektiv, samoupravne organe ali .strokovne službe oz„ organizatorje ali vodje teh slu-2% mora bit.i pri tem objektiven^ Vsako potvarjanje informacij z namenom kakorkoli škoditi poslovnim uspehom podjetja ali zavajati kolektiv pri upravljanju, se smatra kot težjo kršitev delovne discipline« Za informiranje članov kolektiva se uporabljajo naslednji načini oziroma sredstva; a) neposredni načini.t - sestanki delovnih skupin, - sestanki delovnih ali ekonomskih enot oziroma celotnega kolektiva, - konference in tribune za ves ko lelctiv, - uvajalni seminarji, - informativno-izobraževalni seminarji z določeno aktualno tematiko« h) [posredna sredstva,} - objavljanje, dpordčil -na 'oglasnih dei?kah, ‘ «■' opozorilni napisi? lepaki in plakabi, - ciklostirane ali šapirografigrane okrožnica in 'obvestila, - diagrami o gibanju proizvodnje, ; — razglasna postaja, - gl as i 1 o de 1 ovne ga ko '.ekt iva, - panoji z dnevnim tiskom, - posebne publikacije, ki jih dobijo vsi člani kolektiva, - razstavo, . - 'druga sredstva«. S.K. i i Materialna sredstva za kritje stroškov informiranja in za poslovati je informative službe (če ta v delovni organizaciji je), zagotovijo samoupravni organi delovne organizacije, Za organizirano informiranje (v večjih delovnih organizacijah) skrbi posebna strokovna služba na osnovi posebnega poslovnika o delu informar-tivne službe. (Varianta: za organizirano informira nje skrbi direktor delovne organizatorje na osnovi sklepov i)Š). Kaj se smatra v delovni organizaoiji za poulovno tajnost, določa poseben pravilnik o poslovni tajnosti. S tem pravilnikom se ne sme omejevati pravic članov delovnega kolektiva, da so informirani o poslovanju podjetja; Določila o poslovni tajnosti se načelno nanašajo le na posredovanje s pravilnikom določenih podatkov izven delovne organizacije, ne pa zno^fc raj nje. Član kolektiva je dolžan varovati, poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja s to delovno organizacijo. • (se nadaljuje) 17 NAGRADNA K R I Ž A N ;K A i L 2. 3 4 5 6 7 18 j9 10 11 12 14 V K 16 17 18 19 20 il 21 22 23 24 25 :#Š 26 27 28 ili : 29 30 31 32 33 - 34 35 36 *• 1 37 :.XŠ lil 38 39 40 41 ; 1 42 43 1 44 45 46 47 .. 48 49 50 51 52 53 $4 55 uti 56 57 58 59 60 6l | 1 62 1 VODORAVNO: 1. del zimske garderobe, 6. poletno obuvalo, 13. volku podobna puščavska zver, 14. ocean med Evropo in Ameriko, 15« začetnici slovenskega politika (v federaciji), 16. okusen plod grmičaste rastline, 18. zelenica v puščavi, 19* del obraza, 21. nagib. 23. moško ime' (kitajsko), 24* od vseh strani z vodo obdano kopno, 26, medmet sireha, 27. grški bog podzemlja, 29. avtomobilska oznaka Kutine, 30.-riževo žganje, 32. otrebljen del gozda, 34» vrsta topola, katerega listi , trepetajo pri vetru, 37* severno morje med .Skandinavijo in Nemčijo, 38. vrsta,agregatnega stanja,. 40. okrajšava za srednje j ,41. oče, 42. okrajšava za upravni odbor, 44. v starogrški mitologiji bog ljubezni, 46. katran,. 48« vrsta matematičnega izračuna z enako levo in desno stranjo, Janez Legat 51. organ vida, 52. špansko žensko ime. 54. del fotoaparata (iskanje iz reza slike), 56. avtomobilska oznaka Nizozemske, 57. najstarejši človek, starešina, 59. zbirka listin, 61* ve liko Indijsko mesto, 62. gonja, pogon - lov. NAVPIČNO» 1. oblika zimske padavine, 2« eden naših smučarjev, 3. kratica za atletski klub, 4. ovratna ruta, 5. del verige, 6. slog, 7. čisti vinski cvet, 8. kemični znak za natrij, 9* spodnji del posode, 10* ime treh per** gamskih kraljev (črke kot LATA), 11* bombon na leseni palčki, 12. južnoevropska okrasna rastlina, 14. domače žensko ime, 17. stara igra na 64 kvap* dratnih poljih, 20. .vrsta, zvrst, 22. nekoliko dvignjen teren, kjer je speljana cesta ali železnica, 25» žen sko ime, 28. punda, 31. slovenski pe_s nik, ki je umrl star 23 let* 32. kemični znak za platino, 33. glavno me— sto ZAR, 35. tisti, ki igra na klavir, 36. samoglasnik in soglasnik, 37, pozida za prenašanje grozdja ob trgatvi, 39. Veter, ki veje ponoči, 40. trd prijem, 42. gozd nad Reškim zalivom, • TV pretvornik, 43. eden in drugi, 45. žensko ime, 47» madridsko nogometno moštvo, 49. ime filmske igralke Niel-sen, 50. muslimanski bogj 53. kratek požirek, 55. talisova osvežilna pijača, 58. tuj dvoglasnik; 60. različna soglasnika. O REŠITEV križanke iz prejšnje številke« VODORAVNO; 1. CVIČEK. 7, gJZAM, 12'. TVARINA, 13. Kopina, 14. retar, 15. stav, 17. dar, 18. STEK, 19.! CELJAN, 21. NO, 22. UL, 23, PETAN, 24. AkAN, 26-. AČ, 27. KORAK, 28. VPISI, 29. AORTA,,31. AVION, 33. KOKRA, 35. OLTAR,”37. VOLGA, 39. TILIČA, 41. JU, 43. ORAL, 44. KRZNO, 45. LAK, 46. RA, 47. ADRIJA, 49. REVA, 50. ANT, 52, VAJA, 53. KANIN, 54. NJEGOŠ, 56. VROČINA, 58. CEKAR, 59. ANTENA., " • O PREJELI SIv’0 43 REŠITEV od tega pravilnih 36 ' nepravilnih 7 1 J . IZŽREBANI SO BILI*. 1» nagrada 30 Ndin Dobi.da itfajda XI. " 20 " Mežek Pavla Ul. 11 10 " Dragan Nežka O • din asi or Ivi. K. S 430 GUI PERILLAT IN MRIELLE GOITSCHEL PRI RAZVIJANJU NOVE TEKMOVALNE SMUČKE Ob priliki nekega sprejema novinarjev.< v Parizu so predstavili, no,vo tekmovaL no smučko "Lynastar S 430", ki jo pri_ poročajo zlasti za slalom. Perillat in Goitschel sta pomagala strokovnjakom pri razvoju te smuči. Uporabili so različne materiale na razne načine in dosegli pri tem nenavadno dobro prožnost smuči. Tudi odpornost proti j zlomu je odlična, kajti lepljena smu- j čka iz ojačane smole in lesenih lami- | natov je bila izdelana v enem samem delovnem postopku. Producent Dynastar | in tudi Perillat si obetata dokajšnje I uspehe;od modela "S 430". Smučko bodo ' kot novost razstavili na XII. jviedna- | rodnem sejmu zimsko športnih artiklov I v Grenoblu. O j ZA DAN ŽENA j 8. marca je sindikat kot vsako leto skupno z upravo podjetja, priredil skromno proslavo v obratu družbene prehrane. Ženam so čestitali tudi učenci iz osnovne šole Begunje. I Tiste žene pa, ki so v bolniškem sta<-j ležu, so obiskali sindikalni predstav | j vniki na domu. v 19 fKINO RADOVLJICA i Marija Čemažar RUSI PRIHAJAJO - ameriški barvni zabavni film’ 14. 3, 1969 ob 20 uri 15. 3. 1969 ob 17,30 uri 16. 3. 1969 ob 20 uri 48 UR DO SMRTI - ameriški barvni film 15. 3. 1969 ob-20 uri 16. 3. 1969 ob 18 uri 10 ZAPOVEDI I. del - ameriški barvni film '' 16. 3. 1969 ob 14 in 16 uri DRAKULA - ameriški kinotečni film 17. 3. 1969 ob 20 uri PR0KLETA SREČA - angleški barvni kriminalni film 18. 3. 1969 ob 20 uri 20. 3. 1969 ob 20 uri 22. 3. 1969 ob 18 uri 23. 3. 1969 ob 20 uri ŠTIRI DAKE ZA ASA - francoski barvni CS film 19. 3. 1969 ob 18 uri 21. 3. 1969 ob 20 uri 23. 3. 1969 : ob 14 uri JAST LJUBINEC - švedsko danski film 19. 3. 1969 ob 20 uri 22. 3. 1969 ob 20 uri 23. 3. 1969 ob 18 uri 10 ZAPOVEDI II. del - ameriški barvni film .... 23.' 3. 1969 ob 16 uri IZPOVEDUJEM SE - ameriški .kriminalni film • 25. 3. 1969 ob 20 uri 27. 3. 1969 ob 20.uri 30. 3. 1969 ob 20 uri.- USODNI PLEN - francoski barvni film 25. 3. 1969 ob 18 uri 29. 3. 1969 ob 20 uri. 30. 3. 1969 ob 16 uri TRAJEKT ZA HONGHONG - angleški barvni pustolovski film 26. 3. 1969 ob 18 uri 28. 3» 1969 ob 20 uri 30. 3. 1969 ob 18 uri BOSONOGA V PARKU - ameriški barvni zabavni film 26. 3. 1969 ob 20 uri 29. 3. 1969 ob 18 uri. 30; 3. 1969 ob 14 uri. KO BI VSE ŽENE SVETA - italijanski bairvni film '1. 4’, 1969 ' ■ ob 20 uri . 2. 4. 1969 ob 18 uri 6. 4. 1969 ob 14 uri LJUBEZEN IN BOLNIČARKA - angleški | barvni zabarni film 2, 4. 1969 ob 20 viri 4. 4. 1969 ob 20 uri 5. 4. 1969 ob 20 uri 6. 4. 1969 ob 18 uri ZAKON BREZ ZAKONA - ameriški barvni vestern film 3, 4. 1969 ob 20 uri ' 5. 4. 1969 ob 18 uri 6. 4. 1969 ob 16 uri 20 \ \