niiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiM
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Haiočnina znala: letna 1 K; posamezna Stev. 1 iov£	Uredništvo in opravništvo: SSfi Izhaja vsak petek
St. 36.
V Ljubljani, 6. avgusta 1915.
Leto X.
Ljubljana, 2. avgusta 1915.
»Freie Stimmen« objavljajo:
■C. kr železniško ministrstvo je objavilo sledeči razglas (št. 21.013/6b):
Vsim c. kr. ravnateljstvom državne železnice in c. kr. obratnemu vodstvu Černovice!
Izkušnje v sedanji vojski so z vso jasnostjo dokazale, da je za vse uslužbence železnic, ki v slučaju vojske službeno občujejo s činitelji vojaških železniških kolodvorskih oblasti, kakor sploh za vse preskrbo izvršujoče obratne službe določene uslužbence, znanje nemškega jezika kot armadnega službenega jezika neobliodno potrebno, da dejansko v tem oziru vladajo večkrat nezadovoljive razimere. Med vojaškimi operacijami v Galiciji se je pojavilo številnol slučajev, da se ni moglo le v nižji službi državnih železnic uporabljeno osobje, marveč celo uradniki s činitelji armadne uprave v nemščini ali čisto nič ali pa le nezadostno razumeti. Tudi iz nemških ravnateljskih okrajev na pomoč v Galicijo odnoslano osobje sc s tam nahajajočim domačim osobjem in sicer osobito z nižjim osob-jem ni moglo čisto nič ali pa le težko razumeti. Nasprotno so se pripetili tudi slučaji, da iz nenemških pokrajin v južni etapski prostor odposlane pomožne sile niso bile zmožne nemškega jezika, da jih zato tam niso mogli porabiti in da so jih morali zato postaviti na razpolago.
Niso pač potrebna nadaljna raz-motrivanja, da so zato za upravo državnih železnic, ki nravno ne razpolaga čez prebogato osobno stanje in tudi ne more razpolagati, ki je bilo še po vpoklicih v vojaško službo še zelo bistveno znižano, so nastale velike zadrege. Navedene izkušnje, ki so jasno pokazale, da neznanje nemščine pri enem delu osobja državnih železnic dovede do najtežjih posledic, nalagajo železniškemu ministrstvu posebno dolžnost, da z vso odločnostjo vpliva na odstranitev prej navedenih napak, nalagajo železniškemu ministrstvu posebno obveznost, da deluje na odstranitev prej navedenih napak.
Sporazumno z vojnim ministrstvom odrejam v bodoče c. kr. ravnateljstvom z ozirom na določila § 20, 1. in 2. od-
stavek organizacijskega štatuta državnih železnic:
§ 5, 3. odstavek službenega reda za uslužbence c. kr. državnih železnic in § 2, 5. odstavek predpisov za izkušnje nižje službe državnih železnic, da se morajo v bodoče sledeča določila naj na tan čn e j še izpolnov ati:
1. Vsi prosilci za kako uradniško, poduraniško ali za mesto uslužbenca rporajo še prej, ko so sprejeti, nadalje vsi tisti delavci, ki pridejo v poštev za svoječasno stalno nameščenje, kolikor je to le mogoče, vsekakor pa pred imenovanjem za poduradnika ali uslužbenca dokazati znanje nemškega jezika kot službenega, jezika v besedi in pisavi v toliko, da odgovarjajo popolnoma službenim zahtevam.
2. Delavcem, ki obvladujejo nemščino, naj se daj splošno pri sprejemu prednost pred takimi, ki tega znanja ne morejo dokazati.
3. Vse službene izkušnje brez vsake izjeme, kakor tudi predpisani pouk od časa do časa in izkušnje od časa do časa vseh uslužbencev se morajo izvesti le v službenem jeziku.
4. Vsi razglasi, odredbe, napovedi, obvestila, odloki itd., ki so določena le osobju, se smejo izpolniti le v službenem jeziku.
5. Vsi vodilni činitelji ravnateljstev naj z vso strogostjo pazijo na to, da se izvede službeno občevanje med predstojniki in podrejenci kakor tudi med uslužbenci le v službenem jeziku. Kdor bi drugače postopal, naj se nastrožje kaznuje.
Pričakujem, da tako gospodje ravnatelji kakor tudi vsi ostali vodilni činitelji ravnateljstev in službeni predstojniki ob popolni osebni odgovornosti z vsim pritiskom in z vsemi sredstvi delujejo na to, da se brezpogojno in najnatančnejše drže prednavedene naredbe. Pridržim si tudi strogo opazovanje s tem odlokom ukrenjenih odredb po činiteljih železniškega ministrstva, kakor tudi po činiteljih c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic in vsakega, kdor bi se na. te predpise ne oziral, z vso strogostjo kaznujem.
C. kr. železniški minister: Forster, 1. r.
xxxxxxxxx +
Obcine in draginja.
V odloku notranjega ministrstva glede na navijanje cen se izvaja, da more le nadzorovanje in strogo kaznovanje navijalcev cen preorečiti, oziroma omejiti pretirane cene. Vporabljati se morajo pa tudi sredstva, ki neposredno omejujejo draginjo. Opozarja občine, naj delajo na omejitev draginje.
Ne more se tajiti, da so posamezne občine glede na draginjo nekaj storile.
V	Ljubljani smo dobili zelo strog tržen red in določajo se najvišje cene. Opozarjamo ob tej priliki, da je odposlanstvo slovenske krščansko socialne delavske organizacije ob izročitvi spomenice J. S. Z. poleg drugih stvari opozarjalo gospoda deželnega predsednika tudi na razmere na ljubljanskem trgu živil. Voditelj odposlanstva ie opisal razmere na trgu živil in prosil, naj bi vlada napravila red. Gospod deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz kakor tudi gospod vladni svetnik vitez pl. Laschan sta se o tem velervažnem vprašanju zelo živahno^ razgovarjala s odposlaništvom in sicer se je razpravljalo o podrobnostih. Gospod deželni predsednik je odposlaništvu izjavil, da ne bo tega vprašanja samo proučeval, marveč da bo storil, kar bo le mogel, da se razmere na trgu živil urede.
Bodi mu izražena zahvala naše organizacije, ker je s svojo krepko roko res odločnoi posegel vmes in se je na odločno zahtevo c. kr. deželne vlade (izjava podžupana dr. Trillerja v seji ljubljanskega občinskega sveta) iz-premenil ljubljanski tržni red.
Kljub velikanskemu povišanju cen
v	Ljubljani so pa razmere v ostali deželi za delavstvo zelo slabe Tu ne mislim le samo na delavstvo v tvorni-cah, marveč tudi na. kmetsko delavstvo, ki je morebiti še na slabšem, kakor v Ljubljani.
Dohajajo nam poročila, ki niso kdosigavedi razveseljiva in ki nas navdajajo z bojaznijo, da se razvije pri nas razredni’ boj med delavstvom in kmetskim stanom ne po krivdi delavstva. Kmetice in kmetje so postali zelo ošabni. 'Nisled podpor svojcem vojakov je zdaj na kmetih veliko denarja. Nepričakovano povišanje cen kmetskim
pridelkom ob letošnji dobri letini je kmete še bolj, kar povejmo, napravilo ošabne. Če pride revež h kmetu na deželi, da. bi mu prodal moko, ga zaničuje in psuje z beračem, češ da je zanj pšenična moka predobra in naj se s koruzno zadovolji. Če mu pa njegova milost moko proda, mu pa da tako, da je pravi pac, pokvarjeno, kakršne bi ne bil lani še pujskom dal. Seveda, izjeme so, ampak po naših informacijah, ki jih imamo veliko, je tako.
Tudi Ljubljana prav dobro čuti, da je postal kmet zelo ošaben. Skoraj da ni več tistega domačega, lepega ra,zmerja, ki. je vladalo med Ljubljančanko in njeno mlekarico pred vojsko. Mleko se zdaj lahko proda beguncem in*vojakom. Cene mleku so se čisto na-tihoma v Ljubljani uredile tako, kakor so to želele »mlekarice, a ko je gorelo na Posavju pred leti, so mlekarice vestno postregle svojim ljubljanskim gospodinjam, cela Ljubljana je sočuv-stvovala z njimi, a zdaj se pa le prevečkrat zgodi, da zjutraj zajtrkujejo ljubljanske rodbine črno kavo. ne bele, ker mlekarice mleko, namenjeno svojim rednim odjemalcem, drugam prodajajo. Tistega, lepega razmerja, kakor pred vojsko, med Ljubljančankami in okoličanstvom žal ni več. in sicer ne po krivdi Ljubljančank, ki naravnost dvore svojim mlekaricam, a te odgovarjajo z vso kmečko ošabnostjo in z napuhom, kadar prodajo brezvestno drugam mleko, kakor tja, kamor bi ga morale. Omenjamo tudi, da je mleko slabejše, kakor je bilo.
Njih napuhu bo sicer sledilo kmalu iztreznjenje in —- velik maček, ker se bodo po končani vojski, v Ljubljani pa še prej, razmere obrnile na stari tir. Obžalujemo pa res zelo, ker se kažejo na kmetih prav resni znaki razrednega boja, razredne ošabnosti, ki je vse kaj drugega, kakor pa izvajanje načel krščanske pravičnosti.
Vsekakor naj nastopijo in moia-j o tudi občine na deželi nastorati proti navijanju cen.
X+Y
Prepozno.
Ko se je pripeljala domov, je pila čaj v družbi nekaterih svojih prijateljic.
Govorile so o sprejemu pri Misi in o svojih novih toaletah. Ko so prijateljice odšle, se je odpravila k otrocima, lci sta bila ravno globoko zatopljena v neko igro.
Na mamično povelje sta morala prinesti— dasi nerada — svojo rae-nažerijo in začeli so razpostavljati živali po tleh in vmes sta otroka popra-ševala, zakaj se mamica najrajše igra z živalmi. Bilo je prijetno ležati na mehki preprogi sredi sobe pri mali punčiki, oblečeni v belo čipkasto oblekico, in pri Ivančku, ki jo je v črni bnržunasti obleki tako resno gledal s svojimi sanjavimi očmi. Pravi oče! Res prijetno. Sprva. Potem pa jo je začel
Vojni dogodki
od 27. julija do 3. avgusta.
Proti RuSom. Obletnico strahovitega, bojevanja naše armade z odločnim prodiranjem proti ruskim postojankam. Ako se posreči, bodo prišle velike ruske moči v klešče ki jih bodo odščip-nile od domače zemljo. Veliko orjaško bojevanje se izvaja sedaj od kurske dežele do reke Bug. Povsod zavezniške čete izvrstno napredujejo. Na severu so Nemci vzeli Mitavo in prodirajo dalje proti Rigi. Varšava, je v veliki stiski. Ivangorod že obstreljujejo zavezniški topovi. Polkrog okoli trdnjave se vedno bolj zožuje. Naše čete so vzele Lublin, nemške pa Holm. Lublin ima okoli 63.000 prebivalcev, Holm pa blizu 20.000.
Meseca julija so ujele zavezniške čete 221.861 Rusov ter zaplenile 101 top in 432 strojnih pušk.
Boji ob Soči. Druga desetdnevna bitka se je končala s tem, da so Italijani morali odnehati. Uspeh je ta, da imajo okoli 100.000 mrtvih in ranjenih.
V	prvi bitki so Lahi izgubili 80.000 mož, sedaj so pa bili še bolj tepeni. Tako ljutih in krvavih bojev menda, še ni bilo v sedanji svetovni vojski, kakor so bili tu na naših slovenskih tleh. Italijani ne morejo nikamor naprej, stoje še vedno tam, kjer so jih pred dvema mesecema pričakovale naše čete. Na drugih točkah laškega bojišča se minuli teden ni zgodilo nič takega, da bi vplivalo na splošen položaj.
Naša hrabra mornarica je zopet pokazala, da. oprezno, a pogumno čuva naše morje na jugu. Dne 27. julija so naše lahke križarke in torpedne enote uspešno napadle železniško progo iz Jakine v Pesaro, kakih 60 km v dolžini. Obstreljevale so naprave, kolodvorska skladišča, čuvajnice in železniške mostove na tem obrežju z dobrim uspehom. Več lokomotiv in železniških voz je porušenih. Kolodvorsko skladišče v Fanu je bilo zažgano in je povzročil ta požar močno eksplozijo.
nadlegovati s svojimi brezštevilnimi vprašanji: o Noetu, o živalih, o puščavi, o divjih in črnih ljudeh. »Pusti me vendar! Kako naj vse to vem, saj nisem bila še tam,« ga je ustavila. Skočil je raz slon, na katerem je jahal, obe roki je potisnil globoko v hlačne žepe, obrvi so se mu naježili in temno je pogledal mamico. Samo par hipov, potem se mu je lice razjasnilo. Njegova mamica je vendar tako lepa, mora jo ljubiti. »Veš, mami, rad te imam, če tudi nič ne veš!« je rekel mali mož in objel jo je z obema ročicama, prav kakor njen veliki Ivan. Da res, nič ni vedela. Otroku ni znala odgovarjati, in ali je o Ivanu kaj vedela, o njegovih spisih, predavanjih, o njegovih bolnikih, o vsem njegovem delu. Kolikokrat je Danica poskusila ž njo o tem govoriti, pa ni šlo. Kmalu se je naveličala večnih otroških vprašanj in odšla je v svojo spalnico napravljat se za vspre-jem pri Nini. Večerjala je sama. Čaka-
Istočasno so naša pomorska letala uspešno metala bombe na kolodvor, artiljerijsko vojašnico in na druga vojaška poslopja v Jakinu; kolodvor za sestavo vlakov je bil močno poškodovan in uničenega je bilo veliko vozečega materijala. V nekem tanku nafte je nastal požar, ki se vidi 30 morskih milj daleč.
Vse enote so se vrnile brez izgube.
Sovražnih pomorskih sil ni bilo videti.
Dne 28. julija so naše ladje z ognjem topov razrušile brezžično brzojavno postajo, ki so jo Italijani napravili na otoku Pelagruž.
Na francoskem bojišču ni nič takega, kar bi nas zanimalo. Seveda se pa vrše povsod neprestani hudi boji za strelske jarke. Nemci so dne 27. julija zelo hudo obstreljevali mesto Reims, kamor je padlo 600 granat.
Turčija. Ruska armada na Kavkazu se umika nazaj. Turška armada jo tako trdo zasleduje, da se je mogel ruski glavni stan komaj rešiti.
Pred Dardanelami so turški topo-
vi	potopili angleški podmorski čoln »Mariotte«. Iz Carigrada poročajo, da so bili Rusi na Kavkazu ob napadu na tretjo obrambno črto poraženi. Več sto Rusov je ujetih.
Zakaj Srbi mirujejo? Zadnji čas so imeli Srbi opraviti v Albaniji, ker jim bolj kaže. Proti Avstriji bi zopet začeli ofenzivo — tako trde srbski častniki — če bi Rusi prekoračili Karpate, Italijani pa dosegli gotove uspehe. Sicer jih je pa legar močno* zrahljal. — Od druge strani se pa čuje, da začne Srbija zopet z ofenzivo.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavsko zveze.
*	Sedanja draginja.
Tobačno delavstvo v Ljubljani vsled sedanje draginje tako trpi, da je strah in groza. Saj So se vsa živila strašno
la je nervozna avtomobila, ki je imel priti ob 8. uri ponjo. Vse drugače bi bilo sedaj, ko bi se, v svoj kožuh zavita, vozila v hladni pomladni noči ob njegovi strani. Kako bi bil Ivan srečen. In ko bi potem prišla domov v svetlo prijazno sobo, kako bi jo ljubil, ljubil ... Hanica ima prav. Ivan jo še vedno obožuje kot v času prve ljubezni. Kako je Hanica morala to uganiti. Ona, njegova žena, to že ve, toda Hanica ...
Vselej, kadar sta se skupno kam peljala, bilo je kot bi bila prvikrat skupaj. Zakaj ni šla tudi danes ž njim? Taka je bila pač. Hotela je, da je ležal pred njo v svojem oboževanju, sama mu ni dala ničesar.
»Ivan moj,« so ji zašepetale ustnice, »sedaj bo drugače. Vse rože bodo tvoje, bele in rdeče.«
Pozvonilo je. Zavila se je v plašč
in čakala.
podražila, plače se pa niso čisto nič izboljšale. Radi delamo, zlato srce naše delavke se je tudi v tej vojski izkazalo: saj s kor o ni delavke, ki ne bi ob prostih urah doma ne zavijala svalčic, za katere je kupila tobak in ovoje, hilzne, iz svojega, da je mogla obdarovati vojake junake na raznih bojiščih. Sedanja draginja pa provzroča, da tobačno delavstvo strada. Sedanjo dobo znači n. pr. dejstvo, da je bil na letošnjo porci-junkulo tisti Cesarja Jožefa trg prazen, kjer so prejšnja leta redno pripeljali kmetje iz cele dežele čebulo; na porci-junkolski sejem. V gospodinjstvu potrebne čebule Ljubljančan zato ni nakupil, kakor prejšnja leta. Strašno so se podražili ne samo tako zvani špecerijski oredmeti, ki jih kupiš v konzu-mu ali v štacuni, tudi navadna živila na trgu so tako draga, da gospodinje jokajo, ko prihajajo s trga doimov.
Čitali ste v našem listu, da se je podalo odposlaništvo J. S. Z., zastopane so bile tudi Vaše organizacije, h kranjskemu deželnemu predsedniku in ga naprosilo med drugim, naj bi se tudi cene na trgu živil uredile. To se je tudi zgodilo. Današnji naš list objavlja najvišje cene živilom, ki so se razglasile po ljubljanskem mestnem magistratu dne 31. julija. Objavili smo cene, ki veljajo za Pogačarjev trg in prodajalne in stojnice po mestu. Razpredelnice, ki določa cene živilom le za Vodnikov in Cesarja Jožefa trg, nismo iz ozirov na omejen nam prostor objavili, ker naši ljudje kupujejo na domačem trgu pri tvornici, kjer se morajo branjevci in branjevke držati naj višjih cen, ki so itak nabite na poslopju semenišča.
Sodelujte sami, da preprečimo draginjo.
Kar smo dosegli, moramo tudi sami braniti. Do zdaj se delavka, omože-na ali neomožena, krega v tovarni, joka doma in se prepira, ker prenlačuje branjevcem in branjevkam blago. Najvišje cene so večinoma zelo višje kot so bile nred vojsko, a brezvestni bra-njevški in kmečki oderuhi in oderu-hinje zahtevajo še višje, če samo zabavljaš pa jokaš in plačeš doma, ne opraviš ničesar! Nastopiti moraš tudi sam proti tistim, ki zahtevajo na trgu več, kolikor bi smeli.
Zgled: Micka zahteva na stojnici eno glavnato solato. Branjevka ji pravi, da hoče za njo star groš (10 vin.). Kaj naj stori Micka, ki ve, da bi ne smela zahtevati več kakor 6 vin.? Naj se ne Prepira z njo, naj ne razgraja, marveč dobro naj si zanomni njeno; ime in naj takoj stopi k stražniku, pa naj čisto mirno reče: Ta in ta je zahtevala od mene, naj plačam za eno glavnato solato deset vinarjev, zahtevati bi pa smela le 6 vinarjev. Stražnik bo že poskrbel za to, da bo sodnija navijalko kaznovala, da bo imela dovolj.
Izredni časi zahtevajo izrednih obrambnih sredstev. Če bo občinstvo zasledovalo samo odločno navijalce cen, jim bo kmalu izbilo skomine, ker zaort ni nihče rad in tudi globe nihče rad ne plača.
Maksimalni tari! šf. L B
Vrsta
Stvar
solata
zelnate rastline
zelenjava za prikuho
stročje
podzemljice in drugo
kiselna
sadje
druga živila
ajscrica .... glavnata solata štrucnata solata
endivija
berivka motovilec radič (zelen) radič (rdeč)
Količina
komad
kg
komad
kg
komad
kg
komad
kg
kg
kg
kg
kg'
navadno zelje v glavah zelje (na debelo) .... rdeče zelje v glavah . .
ohrovt....................
karfijola.................
špinača . . kolerabice . paradižniki
kumare
male . . srednje
velike .
kumarice za kisanje
buče.................
zelenjava za juho .
fižol v strokih (slabejši) fižol v strokih (boljši) . fižol, luščen (svež) fižol, luščen (suh) . . . grah (luščen,svež) . . . leča..................
krompir (nov) ....
koleraba................
pesa....................
repa....................
hren....................
mala . srednja
debela
čebula (na debelo) . .
debel
česen ■! .	.
droben
čebula
(na drobno)
komad
kg
komadov 100 kg komad kg komad kg komad kg
Navadna cena pred vojno
Najvišja cena, po kateri se sme sedaj kupovati in prodajati v vinarjih
5-0
4—5
3-4
3-5
10-20 20 24
20-24
6-16
kg
komad
kg
kg
komad
komad
komad
kg
komadov 100 kg komad kg kg
kg kg 1 liter kg 1 liter 1 liter
kg
q
kg
kg
kg
kg
komad
komad
komad
kg
q
komad
komad
kg
zelje (staro) . . . zelje (novo) . . . kisla repa (stara) kisla repa (nova)
{	L
jabolka	J	II.
1 III.
i	L
hruške	!	II.
I	III.
češplje (domače).................
češplje (južne)..................
grozdje	{	J'
breskve (južne) j	jj-
breskve (domače).................
kostanj (maroni) ................
kostanj (navaden)................
mleko............................
jajca............................
kg
kg
kg
kg
1—3
4-6
6-10
10-16
70-90
24
40—64
6 8 5-— do 6--
8—12
6-8
12—24
80—100
8-16
48—60
20
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
1 liter komad
72 64 40 80-88 64—68 48—56
70-80
80—100 64 72
18—20
6-8
10
32
6
24
5 20
6 28
20
24
24
32
16
24
20
4
12
60
8
12
16
16
1-20
60
30
24
16
48
40
80
14
11--
14
8
2
4
6
64
60-—
4
2
1-20
24
60
24
88 80 60 1 -80 70
1-—
1-20
V—
24
14
Opomba. Ta maksimalni tarif (B) velja le za Pogačarjev trg ter prodajalne in stojnice po mestu.
Kdor prodaja ali kupuje po višjih kakor maksimalnih cenah, se kaznuje z vso strogostjo po obstoječih zakonih in predpisih.
Po nižjih kakor po uradno določenih maksimalnih cenah se vedno lahko prodaja in kupuje.
Mestni magistrat v Ljubljani, ___________ dne	31. julija 1915.__________
Vojni tolmač za čitatelje vojsknih poročil.
Kratka vojna poročila, ki jih čita-te v »Slovencu«, obsegajo veliko. Ali si njih vsebino predstavljaš, ko jih čitaš lepo na varnem doma? Kolikokrat se reče, saj ni nič novega. Poročila slove vedno enako. In toliko bede in socialnega gorja obsegajo. Raztolmačimo’ nekaj besedi, ki se tolikrat ponavljajo.
Napadi odbiti. Dolgočasno, jeziš se, ko to čitaš. Kaj pomeni? V mrzli ali pa v peklensko vroči luknji čepe ljudje in štrle pred se. Drugi ljudje dirjajo proti njimi naprej: kriče, divjajo, hlepe po krvi, orožje žvenkeče. Janez in Peter ne bosta več čitala razglednic svoje sestre, žene, neveste ... In ko je odbil napad, je gledal in molil in streljal.
Artiljerijski boji. »Samo,« vzdihneš, torej nič posebnega. Res, samo več tisoč železnih cilindrov, težkih tako, da vsakega komaj dvigne en mož, lete po zraku, žvižgajoč, razbeleni. Padejo tja, kjer možje, ki jih poznamo, leže in čakajo in morajo čakati. Razbeljeni cilinder razpoči. Če tam, kjer leže zakopani vojaki, se zmajejo najmočnejše opore. Plakati morajo vdove. Ako razpoči blizu, se razblinijo žareči drobci in zadevajo telesa, žgo živo meso. Te nič ne gane, ljubeznjiva bravka, ljubi bravec ?
Obramba (defenziva). Nekje, kjer je sovražnik zelo močan, leže med teboj in sovražnikom ljudje, za katere se nisi nikdar zanimal. Na nje streljajo, da ne pride k tebi sovražnik. Čim dlje vzdrže, tim manjša je zate nevarnost in večja za nje, ker končno le lahko zadene kaka krogla,. Defenziva: kri, ki ne teče toliko za politiko državne moči in za zgodovinske smotre države, kakor za neposredno in za osebno varnost države. Ti pa godrnjaš, kadar čitaš besedo obrambo: defenzivo._________________
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar, Tisk Katoliške Tiskarne.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
Lekarno „Pri kroni'* Mr. PD. i Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 10 v Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 60 v. Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 60 v. aibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 10 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, ste-„ klenlca l krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 v In 4 krone 80 v.
F Mprfnl ljubljhhh
1 . lUU JIH Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, roliavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratolo, volne, bombaža, sn-kanoa Itd.
(fredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Pozor, slovenska delavska društva I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSnlku) LJUBLJM1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
T~7/	7/	7/—7/ 7/ // // // // 1 JL & E. SIS ABEEMl	■ -NV—xc—\\ vc -\V—\V-\V \\ w ~\\ n 1, Maitoi tog i 1© f5
=. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ' g sukno za moške obleke, volneno blago, kakor - S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — J 5 Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S | izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“• vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. ^ Z Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 1 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti Jš v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni = prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J Priznano nizke cene! \\ "A\ "AS- NK \V” \Jv Vv \V ~\V \\	Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » f vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: sr / srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S j? v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ^ ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in f 1 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | p finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1 P žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. | Vedno sveže blago! 1- ; // // ~y/—7/—7r V/ // // // //-
Haiholiža, naisiaurneiša prilika za Sledenje!
Ljudsko Posojilnica
m ..........  n«	E	   —......—
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnioif za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 OL
4 lO
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.