W * m NARODA Listslovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Ifiinrd every day except Sundays d and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAKDT 2876. Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903. at the Post Office at Hew York, N. Y , under the act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 283 — STEV>283. PRISELJEVANJE BO ZNATNO OMEJENO 6rd0 izkoriščanje Tozadevna predloga je dovršena ter bo brei dvoma sprejeta. — Procentna mera je xnatno znižana. — Že prej, predno oseba zapusti Evropo, mora biti določeno, če se bo smela izkrcati v Ameriki ali ne. — Stariši in otroci ameriških državljanov ne bodo podvrženi kvoti. Washington, I>. C., 2. decembra. — Priseljevanje v Ameriko bo še bolj omejeno kot je bilo dosedaj. Vsak priseljenec bo odbran in vsakemu bodo vzeli odtise njegovih prstov. To in še marsikaj drugega vsebuje predloga washing— jskega kongrcsiiika Johnsona. Predloga bo vložena se tekom tega tedna in bo brez dvoma sprejeta. Soglasno s predlogo se bo število priseljencev zmanjšalo vsako leto za 75,(X)0. Tekmovanje med parnik i ob prihodu v newvorsko pristanišče bo ponehalo. Priseljene«*, ki se bo smel izseliti, bo dobil tozadevno povelje že osem mesecev pred svojim prihodom i .V meri ko. Kakorhitro bo dobil priseljenec dovoljenje, da se sme priseliti, se bo iznebil vseh skrbi. Preiskava na Ellis Tslandu bo le formalna. Zavrnjen bo le tisti, ki bo dobi med vožnjo kako nalezljivo bolezen. Kvote bodo temeljile na številu ljudi posameznih narodnosti, ki so se nahajali leta 1890 v Ameriki. Soglasno z novo postavo ne bodo spadali pod kvote stariši in otroci ameriškega državljana. Hrez sitnosti se bodo priselili lahko tudi študentje, duhovniki, umetniki, inženirji itd. Vsak izseljenec bo dobil že v evropskem pristanišči poseben ameriški cetrtifikat, ki bo vseboval njegovo fo tografijo, odtise prstov ter popolen opis. Johnson je prepričan, da bo predloga sprejeta, kajt podporo so mu obljubili številni poslanci in senatorji. A' smislu te predloge, bo razpravljal o priseljevanji tudi predsednik Coolidge v svoji poslanici, !u jo bo naslovil na kongres. LIGA BO POSKUŠALA RJEŽ IT I MADŽARSKO. London, Anglija, 2. decembra. Liga narodov hoče na Lsti način r»»«iti Madžarsko, kot je pred kratkim r«fiUa Avstrijo. Finančni odbor Lige bo dal Madžarski 250 milijivnov zlatih kron posojila-Liga bo imenovala na Madžarskem svojega j>osebnega komisarja, ki bo imel isto polhomoč kot jo ima dr. Zimracrmann na Dunaju. l\tanovljena bo nova banka r. osnovnim kapitalom 30,00.000 zlatih mark. Kljub vsemu temu pa razmere ne bodo tako kmalo urejene kot *»o se uredile v Avstriji. jako preganjajo Žide- Mussolini je rekel, da bo vsak Italijan strogo kaznovan, kdor si bo predrznil storiti kaj zalega kakemu Židu. NEW YORK, MON!>AY; DECEMBER 3, 1923. — PONDELJEX, 3. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK ^XXXI. UBOGIH PRISELJENCEV DVOJNI UMOR IN ROP. Inšpektorji, parobrodni agenti in zdravniki se dajo podkupovati. Marsikdo, ki bi bil sicer depot-tiran, si je s podkupnino priboril pot v deželo. NA TISOČE PRISELJENCEV NA DEVETIH PARNIKIH. •Zakonodajnemu odboru, ki nr«» iskuje izkoriščanje priseljencev v newyorskem pristanišču. ;e izročil svoje poročilo posebni zvezn okrajni pravdnik Samson Selig. Selig je preiskoval na svojo roko ter prišel do presenetljivih za ključkov in odkritij. Izjavil je, da priseljeniški inšpektorji, ladijski zdravniki, agentje parobrodnih družb in zastopniki -raznih dobrodelnih organizacij. sprejemajo od priseljen cev podkupnine. Vpoštev pridejo seveda v prvi vrsta taki prišeljonvi. ki se vsled tega ali onega vzroka ne morejo izkrcati. Gospodje, ki spravijo bogato >d kupnin o. jim ponavadi omogtr-cijo izkrcanje. Seljg ima dokaze, da so inšpektorji spustili v deželo proti podkupnini 150 dolarjev osebo, ki j-jolehala na nalezljivi bolezni. Tudi pri naturalizaciji ima graft veliko ulogo. Vedno je na razpo-•ago dosti sleparskih prič, ki za gotovo svoto denarja prisežejo, la prosilca poznajo že toliko in toliko let. Državni industrijalni /komisar Bernard Sienlag je predlagal, naj se ustanovi v uradu generalnega državnega pravdmstya poseben urad, kojega naloga bo idsrbeti za priseljence. 96-LETNA STARKA JE VESELA, KER JE SAMICA. MUSSOLINI SE ZAVZEMA ZA ŽIDE. Rim, Italija, 29. novembra. — Ministrski predsednik Mussolini je sprejel v avdijcnci rimskega uadrabinca, ki se mu je pritožil, da po drugih evropskih deželah Včeraj dopoldne je dospelo v karanteno Pest p rekooc ea n sk ih parnikov, popoldne pa trije. Na sebi so imeli skoraj sedem tisoč potnikov. V prihodnjih treh dneh jih bo dospelo še najmanj 10.000. Po preteku enega tetina bodo za tekoče fiskalno leto izčrpane kvote vseh dežela. Taylorville, 111., 2. decembra—-Včeraj je praznovola tukaj svoj 96. rojstni dan Miss Margareta Campbell. Pri tej priliki je rekla: Nikdar v svojem življenju nisem imela opravka z nobenim moškim. Vesela sem, da se nisem poročila. Če bi se poročla, bi najbrže ne dosegla take starosti. uslužbenca KAKŠNA BO LETOŠNJA ZIMA? OSEMNAJST NA SMRT OBSOJENIH POMILOŠČENIII. Moskva, Rusija, 1. decembra. Ruska sovjetska vlada jc danes pomilostila v deseletno ječo osem-lijast oseb, ki so bile obsojene na smrt. Obsojenci so bili krivi podkupovanja in korupcije. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Danes so naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA Razixwiilja na ta d nje pofite it izpUftije "Poštni čekovni zavod" in "Jm4r*n«ka banka" t Ljubljani Zagrebu. Beogradu. Kranju. Celju. Mariboru. Jhibrmniku. Bplilu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din- ...... $12.60 2000 Din....... $24.80 5000 Din.......$61.50 nakaniih, M tn*t*J« man) k«t cn tisoft dinarjev raiunlmo poaabej po 1» CMt*v ta (MitniH* in drv«« «troške. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: IlaziwWlilja na xadnj: pofitm in izplačuje HJadranska banka" v Trstu. Opatiji in Zertru- gj 200 lir ................$ 9 90 300 fcr ................$14.05 500 lir................$23 75 1000 lir ................$46.50 PH MfcaaW*. ki anaiaj« manj kot 200 lir računi«** posebej po 15 centov za pa**k In« in «ru#e strelke. Zm ffiiljaUe. ki prisesaj srn* pet tiaet dolarjev ali p» dratM lir iavaijijM« pm to powbul peport. Vrrdnoat dinarjem In Unn sedaj nI stalna, nwaja se večkrat in nepričakovana: Is trga razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni Meg* dne, ko na ni dospe poslani denar r roke. Ttosar nam je poklali najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. | | ZS® , FRANK BAKSKR STATE BANK Trt. t CartlanSt 44S7 New YorfC, I. T. Middletown, N. Y., 2. dec. — Major J. R. Webb, ki je že večkrat uganil vreme, ter študira vremenske razmere že nad petdeset let. je izjavi!, da bo letošnja zima jako mila in da. bo primeroma le malo snega. Svoje prerokovanje temelji na vetrovih, ki so pihali dne 21. septembra. 14. novembra sta bila umorjena v Brooklvnu bančna Barlow in MacLaughlin. Morilca sta jima odvzela nad 40,000 dolarjev. Policiji se je dosedaj posrečilo aretirati že pet oseb, ki so bili člani obširne zaro te, koje namen je bil moriti in ropati prenašalce denarja. Najprej sta bila aretirana brata Diamond, ki sta marsikaj izpov edaJa. Njune izpovedi so povzročile nadaljne aretacije. Kazen bratov Diamond je na varnem tudi petoriea. ki jo vidite ntidiki: Angelo Farmi in Michael Mazzano; Anthony J. Pant* no ter Ednardo Capabianea m Nicholas Luz:ani. Krog okoli »stalili so vedno bolj širi. Poli-cija upa, da bo imela v krat kem vse zlikovce na varnem. SUHAČI 80 DOŽIVELI VELIK POEAZ NA ŠKOTSKEM- POVODENJ UNIČILA ŠESTSTO ŽIVLJENJ BENITO MUSSOLINI ZA PRIZNANJE RUSIJE V Gornji Italiji je voda pretrga-' la velikanski nas p ter preplavila doline. — Usmrčenih je bilo nad šeststo oseb. — Povzročena škoda je velikanska. Rim, Italija, 3. decembra. — Voda jo pretrgala umetni nasip, ki je bil last neke elektrarne ob London, Anglija, 2. decembra. reki porjn'a trideset milj sever-V 58 škotskih okrajih se je vršilo no ^ Milana. Nasip, je na več mete dni glasovanje glede prohibi-| naenkrat počil. Velikanske cijskc postave. Banditi, ki so na-j množine vw}e so se vlile po niži- iino- Uveljavljena je bla italijanska trgovinska pogodba z Rusijo m Mussolini zahteva sedaj prizna nje sovjetske vlade. .- Rim, -Jtalija. 2. decembra. — Poslanska zbornica je sprejela danes dva dekreta, ki sta uveljavila trgovske dogovore, ki so bili sklenjeni tukaj leta 1921 med Italijo in Rusijo ter Italijo in Ukra- 1 UIV sprotovali prohibiciji, so dobili še enkrat toliko glasov kot pa leta 1920. Za sušo je glasovalo samo 22 okrajev. STRAŠNA SMRT MLADE IGRALKE. ni ter uničile več vasi. Sprva je bilo rečeno, da je bilo mrtvih nad 300 oseb, toda poznejša poročila javljajo, da je bilo izgubljenih nad šeststo človeških življenj. Povzročena škoda je velikanska. Cenijo jo nad trideset milijonov dolarjev. Dolina je pokrita z gostim blatom, v katerem Ministrski predsednik Mussolini se je v svojem govoru v zbor-odločno zavzel za priznanje samo trije rešili 8an Atonio, Tex., 30. nov. — so pogreznjena trupla. V tukajšnjem študiju je igrala j y Vasi, ki je štela 200 pre-znana dvajsetletna igralka Martha bivalcev, so si Mansfield. Ko je nekdo užigal ci- J življenje, gareto, je vrgel vstran gorečo žveplenko. Obleka mlade igralke' >,a pozorišče nesreče je prihi-] se je unela. V trenutku je bila vsa (telo vojaštvo, ki je takoj začelo v ognju. 'Par ur pozneje je umrla vsled strašnih opeklin. BLAZNIKOVA PRATIKA ^"Csiia s poštnino 20c."^El PUBLISH IHG Corttondt Street OO niei Rusije in sovjetske de jure vlade kajti tako priznanje bi bilo polno prednosti za Italijo. Ruski vlad' hoče reči: — Italijanska vlade priznava rusko vlado ter je spre jema zopet v politični in diplomatski zbor zapadnih narodov Ruska vlada mora napraviti kon kretno pro t i-uslugo, namreč obliv" dobre trgovinske pogodb«-O vasi Dezzo ni nobenega sledu, ter koncesij za surovine, katerih Italija nujno potrebuje. Oled navzočnost ruske misije z rešilno akcijo. v Rimu je rekel Mussolini, da bi Po okolici bo najbrže progla-|bilo po njegovem mnenju bolj&e Seno obsedno stanje, ker so začeli če bi imeli rednega ruskega posla-brezvestneži v veliki zmedi m nika kot pa enostavnega trgovske-razburjenju krasti. j ga zastopnika. Rekel je nadalje, Nasip, ki ga je voda pretrgala.' so duševni odnošaji med obe-' je bil 30 metrov visok in petdeset i"a narodoma Izvrstni.. Pripomnil (kilometrov dolg. Vsa voda iz je- i® tudi. da je bilo tek6m krfske ■ zera Gleno je pljusknila v dolino, ga dogodka edinole rusko časo-I Zadnja poročila pravijo, da je pisje na strani Italije nad pet tisoč oseb brez strehe. ' Mussolini je trdil, da bodo mo TEŽAVNA NALOGA KANCLERJA MARXA Novemu nemškemu kanclerju ne kaže drugega, kot ubrati srednjo zlato pot. — Kakorhitro bi se zameril tej ali oni stranki, bi bila njegova usoda zapečatena. — Od parlamenta bo zahteval pooblastilo, da se sme po-služiti prisilnih odredb, ker sicer ni mogoče izboljšati gospodarskega in socijalnega položaja. Berlin, Nemčija, 2. decembra. — V torek bo predstavil novi kancler Willielm Marx parlamentu svoj novi kabinet. Vsakomur je znano, da je Marx le figura, za katero se skriva Stresemann kot zunanji minister. Pri tej priliki bo pojasnil Marx svoj vladni program. Nihče ne ve, koliko časa se bo mogel vzdržati kabinet Titi površju. Če hoče imeti res trajno življenje, ne sme skleniti z nobeno stranko kakega posebnega kompromisa in ne sme proti nobeni stranki odločno nastopiti. Njegova politika bi morala biti zmerna v vseh ozirili. Marx ne sme iskati posebnih prijateljev in si ne sme nakopati nobenega novega sovražnika. Ta politika je zaenkrat edino mogoča, pa težko izvedljiva. Kljub temu so pa že začeli socijalisti in nacijanalei capadfiti Marxa. Javno so ga začeli pozivati, naj se pokaže, kakšnega kova mož je. Resno mu svetujejo, da ne sme plavati med strankami oziroma nad Btrankami. Kancler Marx je prepričan, da se mu bo posrečilo skleniti kompromis z Bavarsko. V tem slučaju bo znova zadan temelj nemški enotnosti. Več preglavic mu bosta seveda povzročila Porurje in Porenje. Nemški industrijalci so sicer sklenili razne pogodbe s poveljstvom francoskih okupacijskih čet, toda za reveže in brezposelne v zasedenem ozemlju mora skrbeti nemška vlada. Skrbeti pa ne more zanje, če nima na razpolago velikanskih virov. Berlin, Nemčija, 2. decembra. — Stiska, v katero je zabredel nemški narod, je nepopisna. Pred kratkim je bila osnovana v Rusiji posebna pomožna akcija za Nemčijo. Pred kratkim so poslali ruski delavci nemškim revežem stotisoče pudov žita. Berlin, Nemčija, 2. decembra. — Ena izmed poglavitnih zahtev nove vlade bo tudi naslednja: — Uradnikom je treba toliko plačati, da se ne bodo dali podkupovati. Dosedaj so imeli nemški državni uradniki tako malenkostne plače, da so morali krasti, ec so hoteli vzdrževati sebe in svoje družine. Pošten uradnik je moral lakote umreti. Človek ni mogel brez podkupnine v nobenem uradu ničesar opraviti. Mainz, Nemčija. 2. decembra. — V Biebriehu se je za-vrsilo včeraj več ostrih spopadov med separatisti in domačimi prebivalci. Šest oseb je bilo usmrčenih, velika število pa ranjenih. Kmalu zatem je prevzela kontrolo zavezniška poren-ska komisija. Francoski vojaki so razorožili polieijo ter prevzeli njene dolžnosti. Nemiri so se začeli vsledtega, ker so separatisti v peek proklamirali republiko. Včeraj so meščani navalili na mestno hišo, kjer so zadeli na oster odpor. Francozi poročajo, da se po vsem Pfalzu separatistično gibanje dobro razvija. Berlin, Nemčija, 2. decembra. — Novi nemški kabinet do kmalu preiskušen v nemškem parlamentu. .Komunisti bodo zahtevali, naj se novim ministrom izreče nezaupnico. Konmnistoin se bodo brez dvoma pridružili tudi so-:ijalisti. Če bo kabinetu izrečena nezaupnica, najbrže ne bo odstopil. V tem glučaju bo skušal kancler Marx pregovoriti predsednika nemške^republike, Eberta, naj razpusti parlament. Prihodnje volitve bi se jako zavlekle. Kabinet bi mel potemtakem diktatorično moč, katere bi se v polni meri posluževal. Nemška vlada noče priznati pogodbe, ki so jo pre " kratkim sklenili nemški industrijalci v Porenju s francoskimi okupacijskimi oblastmi. Fi •aneija je poslala v Berlin ostro noto, na katero pa iosedaj še ni dobila nobenepa odgovora. rale vse dežele obnoviti trgovske živeti kot član družine, katera n^ :n ekonomske odnošaje z Rusijo, direktno ali indirektno. Anglija, Francija in Amerika so že storv 'e važne korake v tej smeri. SIN ROJAUSTA DAUDETA SE JE USTRELIL. zori so skrajno monarhistični. Pokojni Daudet je bil pomožni urednik tega lista. KOLEDAR za leto 1024 Pariz, Francija, 2. decembra. — Sin voditelja francoskih rojah-"rtov. Daudet a, se je včera ustre- ^ STANE SAMO 40C lil v fijakerskem vozu. V njego- N ^ takoj, da 116 vem žepu so našli pismo, v katt- * , 6"j_ rem pravi, da je bil bo prepriča- j ^OStO Drei njega nju anarhist- j"G LAS NABOB A'9 Anarhistični časopis "Liber- __ , taire" pUe. - V pismu je CortlaiMtt St., New York di Daudet omenil, da ne more ver ALAS NARODA. 3. DEC. 1923 "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Slovenlc Publishing Company (A Corporation) PRANK SAKSEft. President LOUIS DENEOIK. Treasure Mace of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt treet. Borough of Manhattan, New York City, N. V. **G L A S NAHODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cele lete velja list za Ameriko 7 Za New York za leio leto..... In Camdo ................ SS.00 Za pol leta ................... Za pel leta ........................ 1300 Za inozemstvo za celo leto ... Za Četrt leta ...................... »1.50 Za pol leta .................. »7.0 Ui •7.0 115 Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemti nedelj in praznikov. Doptat bras podpisa In osbenoatl ec n<> priobčiljejc. Dtnar naj blagovoli po MUeti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da s« nan tudi prejšnjo bllvaliSfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" «* Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 MARXOV KABINET Novi kanrler nemške republike je Heir dr. Willielru Marx. Nemški kabinet ,j<* pa vtelešen v Streseiiianmi. Marx je voditelj centruiiia, pa ,je brez posebnih zmožnosti. Izbrali so si j^a za liiarijoueto. Faktieni vladar jt j>a IStresemami. Sedanja vlada je le nadaljevanje bivše Stresemannove vlade, ki je pa pokorna dekla Seeekta in Stinnesa. Xajvei'-je prokletstvo nemške situacije je. ker veljaki v vsej svoji brutalnosti ne smejo igrati z odprtimi kartami. Nemškemu javnemu mnenju predoeajo položaj kot da bi šlo vse po starem. Prisegajo, da je sedanja nemšk; vlada parlamentarna in ustavna vlada. Zdajpazdaj postavijo na krmilo »slamnatega možic«' v katerega se parlament zažene ter ga vrže ob tla. V resnici pa vlada gospod vojaški diktator, ki ni na svetu nikomur drugemu pokoren kot gospodu Stiimesu Thvsenu in kompaniji. Vladna politika se izza prve Stresemannove vlade 11 niti toliko izpremenila kolikor je črnega za nohtom. Pardon, mala izprememba je bila vseeno. Izprememba 11; slabše. In razmere se slabšajo neprestano. Sicer je pa vse posta rem. < 'e danes umre v Berlimi dvesto ljudi lakote, jih bo umrlo jutri tristo. Osemurni delovnik je le na papirju. Nemška industrija se z vsemi silami pripravlja š< ImjIj znižati plače ter zavreči vse dosedanje postave glede zaščite delavstva. {Slabotni kabinetki bodo toliko časa gospodarili, d i bo napočila ura, ko bo nemška narodna vlada javno uveljavila vojaško diktaturo. Zaenkrat je še nekaj zaprek, med temi tudi Združen«' države, od katerih si obeta nemška vlada finančne pomoči. Iz precej zanesljivega vira se je pa izvedelo, di predsednik Coolidge ne bo v svojem deviškem govoru, k; ga bo prečita 1 kongresu. omenil niti z besedico kaj o pomoči Nemčiji, 1 Marx-Stresemannova vlada bo v doglednein času doživela svoj poraz. Naslednjim kabinetom bo pa sledila vlada rožaljoc« sablje. Novice iz Slovenije. Redek lovski plen na Pohorju. V revirja prof. Kr. Mravljaku pri Sv. Antonu n« Pahorju so u l'»v« i v nedeljo 4. »»v. «tiri ilivje kose. ki st> ^ zatohle tja »ni: nekod s »>stdfcnjih planin ter sej počutil«* z** popolnoma (Woa<:f CM Crinle j* pad**! na«I 40 kilogra J« v kozri, ki j«- ust.r»*lil | Ivan Vmalek, posestnikov «11 pri Antonu. -I« to L&redno redt-k lovski plen na Pohorju. Ne«reče pri delu. V Man bom j«* mizar Fran Pla-iui*N*'k j*>pravljal v Mliuftki ulici !»ti'4v. Pri t fin je na mokri *trehi spodrsnil in padel :ia tla. Zlomil je dlesno no^o. Kljikuavmcarttki }>oin<*-neu pri ključa viličarju Ki! -rtu, p- pruiel r. r<>ko v strugar-«»ki *troj. ki mu jo je zmočkal. Nasilneži v Zagorju. 1/. Zi'tjoi j« javljajo: V s*jiK*t'> 3. no*. zvečer je zasačil orožnik v čn!;a!nki nn postaji nekega zl«'-finca, ki je baje v zveri z duiamit-nitn »tcutntotn nv*d <«Ui\-ko v olek-tri"%ni ceni rak v Trbovljah Ko je aločinec opasti, da je zasledovan, je pobeantl pnoti "Ikohji peci*' in *e *kril v neki zaalon, iz katerega >* |>at*ri ust relil na zarbarj<»vi ROiatUm v Zagorju 90 nekateri mladi. baljievi-navdahnjeni rudinfki delavei izzivali > prepovedanimi jK'viii. 'ver kljub miinom gostilničarja in Juha niv» mirovali, je bil naj HuJm silne/ postavljeni na hladno. To pa je ostale tako ujezilo, da s< ■di ]». 1 pomoč, iiakar so se zopet vrnili in brzvali .-.plo^t-n pretep, te-koru katerejfa j»* n»-ki Iliršel zaix>-d^I Juha otl zadaj med pleča t«-i mu zadal smrtnonevarno poškodbo. Glavne krivce Iliršla, Oiea Popotnika in Primožiča so odpeljali n;,. skodm. Kopališče pri Sv. Janezu je popolnoma jxn-useno, bmd z i>a7er.om z verižen in čolnarna, od katere je ostalo siamo t rod je, razdejana. Ogrodje so morali privezati, da ^a ni odplavila voda. Tudi most je ^bil v silni neva:-no4i, morali so ga prikleniti. Tudi vse ostale čolnarne so deloma uničene Vihar je tudi na drevju povzročil ogromno «kodo. Okoli Sv. Janeza v parku je orkan .•»ririil okoli 30 mogočnih smrek. Na poti od hotela Sv. Janez do hotela "Zlatsvog" pa je bilo izni-y«nih o?:ol: 10C smrek i« aieer m Da dobite Bordenavo Grade 'A' Nleko Peter Zgaga samo telefonirajte Walker 730G Vprašajte za Service Department in oddajte naročilo, kateremu bo takoj posvečena vsa pozornost. Naračite B0RDEN0V0 GRADE 'A' danes. koreninami vred. Vsega skupaj je uničenih približuo 10,000 kvadnit-ui'i liu'trov t?ozda. Votla je nara- Amcrika je dežela brezmejnih možnosti. Amerika je najbogatejša dežela na svetu. Amerika je vzor civilizirane države. Amerika je nedosegljiva. Največja mesta, i največje reke. največje tovarne. največji gozdovi, največja udob-j nost za posameznika in za sploš- l!OSt. ! Izobrazba je na višku. Vsa O-trok mora v šolo. Vsakemu delavcu je dana prilika, da se višje ■ izobrazi. Vlada rada postreže vsakomur /. najrazličnejšimi informacijami. Vsakdo je upoštevan, v>ak je uvaževan. Ameriški narod je narod bodočnosti. Ameriški narod bo r«*šitt lj trpečega človeštva. Poklican je. da pokaže pot v nad-| civilizacijo, v nebesa na tem sv«- tu. - Kaj je tista čudovita tajna sila, ki ira vodi Kje je tisti >ilcn orjaški dull, iz katerega zajema Anic r i kanec. * ■ da z lahkoto premaga vse težkoče : vcc; za ka pet an a II. l-azreila po-' Kje je tisto čudovito skrivnost-vočnlk Vinko Kraus; /i\ artUjeaij- m» ]>ravil(». po katerem uravna ta Hujjnsintmuflfea Ustanovljena 1. 1899 SCatnL S^ftttnla lnkorponrana 1. 19t>* GLAVNI URAD v ELY, MJNN. P—6 BORDENS FarmPcoducts CoInc. Walker 7300 veliki narod svoj smotren korak.' K.j«* je studence življenja, ki dovaja v žile posameznika in sku- j kapetana I. razreda Milan •da e«do <»o Zlatorogovega prajra. | Vlalk. Stefan Lavrie in Branko Promet na jwiti do jezera je sko- • Hajdušek; za konjeniškega major- raj iitinogoč. Od Sv. Janeza proti; ja Vckoslav Fon; zn konjeniškega j p;n ^jvljenski i'lniali in razglab-samo po zgornji poti, ki veli na- ' njersice k?,petaue II. razreda Jer-' Glavni odborniki: Pr*a«dnlk: RUDOLF PERDAN, 9X3 E. 1U St.. Clovel&na. O. Podpredsednik: L.OU18 BA LAN"T. Lox 10« Pearl Ave, Lorai«. a ■Tajnik: J08EF11 P1SHLER, Ely. Minn. lZačasnl hlacajnlk LOUIS CHAMPA. Box Ml. Ely. 'BlacaJnlk neizplačanih amrxnio: JOHN liOVEBN, ill — lltb ara Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 80S American Btata Bank Bid«., SM Qrant It. at Sixth Ava., Pittaburch. Pa. Nadzorni odbor: ANTON KBASNIK. Room 20« BakavaU Bid«., tor. DUmond aad Qraat Streeta. FliUburgb, Ta. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. I1L FRANK BKitA-BEC. 4S22 Waablnstoo Street, Denver, Cole. Porotni odbor. LEONARD 8LABODKIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. rORKNTA. 310 Stevenson Bid*.. PuyHllup, Waib. FRANE ZOR1CH. «21? St. CUlr Ave.. Cleveland. U. Združevalni odbor: VALENTIN FTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP 8TERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi .ARC, »38 Market Street, Waukefan, IlL - Jednotlno uradno slaallo: "Glaa Naroda". Vae atrari UkaJoCe ae uradnih ladev kakor tudi denarne potlljatr« naj ee poSiljRjo na glavnega tajnika. Vee prltotbe naj ae poftllja na pred-aednlka porotnega odbora. I>ru3nje za sprejem novih članov ln botulika ■pričevala na.1 ae poflilja na vrhovnega zdravnik«. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglasl tajnika bll£njega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih draStev ae pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vetanovl s 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Luka Razpust gasih'egn društva. \ ne j Favlie. Ivan l^resel.j, Pnhrajiai^ka uprava za SJoveui-1 Demšar. Kerdc* Tratnik, l^cvro jo j«- razpustila prostovoljno ira- Tr-i-. I'avel I'eiK-ic, .Jakob PotoC-41no društvo v PoUrežju pri .Ma-•1'ion«, ker je pi*eki>račiio svoj de-okr<»tr s ♦.'»m. tla s<» dioistvcni unkcijonai ji pri oficijeimli drn-stvemh sestankih in prireditvah /.alili narod Si*hov, Hrvatov in Slovencev ter s tem v protislovju ^društvenimi pravili mesto da soje, razdirajo čustvo do domovine. čel lepota vseli lepot, duhovitost Smrtna kosa. V Pr-.'kopi pri Vranskem je u-nr!a daleč naokrog znana in splošno priljubljena jx»«estnica Marjeta Šlibar. Bolehala je že dalje •a^a <«J /milosti, ker s« ji t*'kom ra^kili l«*t umrli soprog1, štirje iu 'vi in dve ličerki. X Spodnjih (iamcljnah je umrl lsledni in splošno priljubljen p >-••^tiiik (irogor Jt'ias. V t.'elju j« umrl v 89. letu sta-osti mesar in gostilničar Andr vseh duhovitosti, pravi se ji: ' 4*Ves we have no nik in -lož«- Župančič; za pešadij-; - - * ske poročnike F ran jo Poljak. Vil- * | ko I Ircu, An toii Verstavšek, Aloj- Vsletl velike povod nji v Italiji j jt- utonilo nad tristo oseb Kako vojvodinski kmetje nalaga. | piv« nattči-j /;t i>ov >I<»van-jo gotovino. js':o i):ju!)'i. IzviSiitcv sklepa jc.b la Kakor javljajo iz IJeograda. se povf. j'-iia min:»Tru ver. je pri Narodni banki vršila ne-j vi naj bi reš.la i Čvidno gospodarstvo. lananas (»lavno anketa, vi)rašanje kje s4■ skriva trotovi-na. j zii Rot. Ivan Oblak. Josp Dež-man. Vladimir Jaklič, Fran Pire. Avgust Pretnar Štefan SreboJnik. Rudolf Hvala. Stanislav Kajfež Jbrala aomove> Fran Hribar in Vekoma v Adamič;! za artiljerijskega kapetana II. j-azreda Kazimir Poje; za ai-tjlje-rijvka poročnika Janko Ilrast in •Janko Potoč.iik: za administrativnega poročnika sodne .stroke Štefan KoprivŠek; za žaudarmerij-skega kapetana II. razreda Stanko Palčič; za administrativnega * kapetana ekonomske stroke Pavel Ko st> vprašali rojaka, kakšno Set in:.: za artiljerijsko-teluMŠkega j ;0 „je«r<,vo stališče napram alko-IKKlpolkovuika Ferdiniuid Vid-i }LOixiitki pijačam, je nekoliko po-mar; za sodnega kapetana I. vrste' lllisli, potl.m p., oavrniI: \ i! ko F vicl ^: rru žaii vojvodinski se-ljaki skupili letos za svoje prklel-ke doslej približno 170 milijonov dinarjev, vloge p H bankah in hranilnicah p.» so narasle samo za milijone. Dognalo se je, da kupu-jcj(» kmetje široke steklenice s "teki en i m zamaškoni. katere napolnijo z denarjem ter jih j>otem zakopljejo v zemljo, ker ne zaup i-[ jo bankam svojega denarja. i V I. Novu narodna himna. V sled neprilik, ki so s«» v zatl-njem času pojavile ]>ri petju ju?ro-'lova-nske narodne himne v cer- Ivvali r:s/.!iili veioizpove.sti, se je Napram alkoholnim pijačam m- _ kako?. javljaj^ iz P.ecgi-ada ta- »KUcoviiika t i-kar \ atiic: za stro- ^ .... ... , , - - , , ,...... * ^ kovn,^ mornariškega poročnika I J™" ^T*' TT 1 ^^ tem j Andrej Stare: za administrativne-j ^ mizl Sedo,U m 1>iJem- d°kler ^j^-^anm ter sklenil«, da .s, raz-otnnnmelra ^L-.* kaj. | ^HIHmiHH^HHHBHBHI^l {avodnik. Nenadna si 11 rt je pograbila v, ^^ poročnika ekonomske stroke *iuju clnio hčerko tamošnjega' I,r' riKJinarici Jožef Zupan; za knjueira glavarja Maritco Pirk-! mornar^škega tehniškega poročni-1 na je rje vo. Zvečer se je poslovila ' »'a Anton Kajdja. d svojih staiišev in šla spat: Imenovanja v državni službi. Rudarski nad sv d nik v pokoju k vali v iiorskeui kotaru /.»• več mtwi'v nahaja nad •"> milijonov kubični!« metrov izdelanega lesa. ki se napravil kot mater: jal z.i zirraditev l»:š nasoljeii-e« >n 11:1 K^snvem polju Ln v južni Srbiji. Ta bts /.• nad 'i me i iee gni-ie na licu mesta, ker -e prepira ministrstvo z:i socijalno polit:ko >ii ministr-tvo za agrarno reformo, 3ia "-iii:ir račun naj se ta les odpreuii fx' železnici. Črnogorski razbojniki ubili bivšega poslanca. 1/ Xikši<"-a poiočajo. da je znani oduietnik V Stauojcvič - tova-i■ iš:>. novembra v plani:i.i S Vuk.i Kraljeviča iu njt-irova tlva brata. Vest o idmjs'.vu je v e> i • kolici v 3d« ud i la \e!.k«» žal' st. 1>0 >dnoči s L- je prebudila in začela ožiti o glavobolu. (.Vz par ur je Pisma Maričke Miklošič. 5. p i -s m o . New York. 24. septembra. Draga moja mati! Lepo Vas pozdravljam iz tega Torl .tr j»* imenovan za velikega mesta, katerega sem do Rizre nezgode. Franu JaniŠku. GOletm iuu ini- )ailla v neziivest, iz katere jo je, vn,[r,.j eš la ob 11. kruta bela žena. profesorja v (T. cnovnem razredu i ^ sita. Tudi Janeza pozdravi-j na rudarski >oli v Celju, liazilij' t,. Recite Jeraz. doslej «reoii»eter v ljjublja-| ni. p-i za \*iejcga geometru pri ob-larju v Trlx»vljali, je eksplodiral tlirekeiji katastra v Novem . i*oki patron in mu poškodoval]sadu v Vojvodini, »rste lev • roke. Alojzija Štete, žena tovarniške- j ■a delavca iz Prebačevcga pri! Kranju, j«' rudla z. na glavo. Dobila je nevarne poškodbe in si ie ]>ret resi a možgane J os. povžarja. 2-/tet nega hlapca z Ljubljane. v >ij.ški napadli icki neznanci ter ga poškodovali ia gla' i. V Mariboru .je Alojzija Krnel ič I ur.žcla okna pin mizarskem moj--tni Staiulhigerju. Ker ni ibila zavarovana z zavarovalnim pasom, je pri neprevidnem obračanju o-liahnila in padla s prvega nad-tropja na dvorišče. Zlomila s:i je lesno roko in nogo. Go«podar sej / redom sv. Save 5. vrste dr. Sta bo moral zagovarjati pri sodišču, i ne Rape, učitelj v Ljubljani. •'Jr Kmetičcve ni dal zavarovati j pasom ali vrvjo. ' | Fran liajt, 21letni delavec z Vrhnike, si je pri šivanju jerme- Aretacija socijalistov. .Mariborska ^Volksstinimc" od 7. nov. poroča, da je orožništvo v (iu>taiiju arotiraln taon-ršnjega prcdsiMlnika s-icijalist-ičnega društva "Svobode" Kuharja in še dv;» o.Fl-oruika (Gradišnika in l>i-lingerja. dru/ništvo je odvzelo tudi društvene in spise. Aretirani so ba je radi protidi*žavnega delovanja predani ^ mariborskemu o-krož iemu sodišču. Aretiran je bil tudi delavec Stelzer. Odlikovan je nov zabodel šivanko v trebuh. Imenovanie v vojaški službi. Imenovani »*o: zh pešadijske jiodpolkovnike majorji Josip Klobučar. Matija Sletin in Stefan Oč-Uo; za pešadijskega majorja kape-tan I. razreda Rudolf Ukmar; za kapetanc I. razreda Josip Tufek. Kari Tavbar., Viktor Gogola, H'an Novak, Josip Cibej, Leon Peitler. Otmar Križ in V lati i mir Graho- 301ctnico svojega obstoja je slavila Zadruga kovinskih obr- tov v Ljubljani dne 10. nov. Obenem ve ie vršila proslava ljlet-nice načelni kovanja Zadi-uge Valentina Urbančiča. Kje je moj brat JOK STROH-SAi.'H! Zadnji njegov naslov je bil 17S7 E. 30th St., Lorain, Ohio. Kdor kaj ve o njem. naj mi poroča, ali naj »e sam javi sestri Ivanki sedaj o možen i Mežuarich, 1141 Wolfrom St.. Chicago, HI. (1-3—12) mu. naj mi ne zameri. On je najboljši fant. kar jih je na svetu. Gospa me je spodila iz ^ službe. T" je za zahvalo. k<*r sem m toliko prizadevala, da bi imel gospod vse olr — — — hotela 1 som reči — vse dobro. Tudi s ti- J stim Italijanom, o katerem s«-in vam pisala, je vse končano. Po- j bral mi je denar in šel. Pa za denar mi še ni toliko. Pobral mi je tudi še tisti košček časti, katera mi je bil gospod pustil. Pa kako lep fant je bila ta prašič! Res je bil lep fant in mi je rekel, da je grofovskega rodu. In kako lepo ime je imel. Forlimpopoli mu je bilo ime, S^ntarita se je pisal. Draga mati. zanaprej se bom dr-1 žala vaših lepih naukov, in šla bom pred moškimi kot pred hudičem. Bog daj, da se ne izpod-taknem ! Pozdravite Janeza in mu recite. da je moje življenje fuč. Zadnjič ste mi pisali, da je že precej denarja prišparal. Jaz mu" ne verjamem. Sem naj pošlje, da bom preštela. Vaša Marieka Miklošič. Pošljite svoja božična denarna darila potom BRZOJAVNEGA PISMA Stroški tega pisma znašajo samo — $1, a tako nakazana izplačila so izvršena v domovini v teku enega tedna. va, Naša postrežba je brza in zaneslji-a cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE :- IZDELOVALEC HARMONIKI Izdelujem harmonike kranjskega in nemikega modela, (mam tudi trgovino z rauzikalijami, kjer imam v zalogi vse god bene inštrumente. Prodajam dobre orgij ice po Mjni)jih cenaft. Za vae tvoje blage garantiran. JOHN WEISS SM tfNCCA AVENUE •VtOOKLYN, N. Y. NOVA ZAHHOV1 KHJIOA 'T* KPLENJE in strahote z bojnih pohodov, bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polkovem upora ter njega zakletvi. NA KRVAVIH POLJANAH Spisal IranJMatičic - $1.50 - ! Knjiga J« trdo Tesana, vsebuj« TTO strani In 96 slik is vojne. "OUUS VAX0DA" 91 OerUandl Strsst, Hew York, W. Y. r 1 OLAS XAROPA. 3. J/BC. 1923 Na Bledu. Povest. (Nadaljevanje.) Spisal K ado Mumik. se gredo takoj v j die po r la. t m r* zabavale čud- yradu trajno prelep mila. r»*ka dc i'rtcM Proti jutru ne »nuje. l»o jezeru m. be'oudue zlagat* vil** igrajo z zelenimi vali m srebrnimi penami; t»\a»dko po jo, ta-ga-j«» bete in rumene .R-zerake rožv «er jih mečejo luskinastemu, bradatemu povodnemu. nu«žu, ki se z OviH'Viiu cilindrom veselo ui ponosno v«josi v ladji. Nenadoma j»a zauka. in -trbunkne čof! »sijajnim c ii idriHii vrt-d v globoko jezer« Na uradu pa m." j* hI dehteeo li-bjemata in p->ljub-blejska gos;H»l»ena maj šestnajstletna in mladi «{<•-■.d 1'rtoinir, jako - inpatkVn. aafm pa bo ; h — oh. iičt nič! !'"•!ven*»1.i pesnik, prvi slovenski bun:«.r:Kt in žurnalist. Iz levega žepa dolge ija\e suknje tw gledajo "Lublanske Xo\ize". Prijazni Anirtei oravi Prešernu: "The ZANNHYI iN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav- Bureau.) IZKLJUČENI PRISELJENCI. Tretji na vrsto po številu izključitev so oni, ki so označeni kot ' :eontraet labor" (pogodbeni delavci). Mnogo priseljencev ima napačno mnenje, da je kdo le tedaj smatran kot ''contract labor'% T bi bel !jri ako t>e je vnaprej vdinjal za de- r-uv irons of Hied with thejr wild j0 potom podpisane pogodbe. Za-be«uiv mid t heir picturesque al-f 0 pogodbenih delavcih'% ta-ternaiion o! hill and dale may 'K1 kozvui Contract Labor Law, iz-sa.d t«» b»» one greaft and very tine »ntural park. a spirit of poetry rečno določa, da treba izključiti reitrns over the whole landscape. }»r( t:i p .sloverH : "Reči«me-I mo: Blejska «>kolica s svojo divjo i i«-r»»>to i.i >v««.io slikovito menjavo' .'one. ki >o ga spravili na pot. ker jim je kd<» v slučajnem ustnem pogovoru ponudil delo. Kdor je v Amerike, je ta, naj si dotičnik iz- lik so se ženske privadile, hkrat* bere tak parnik, da dospe v ame- pa omedlevale ter se vsak dan riako luko začetkom meseca ali znova radovale trenotka, ko so vsaj do tedaj, dokler ne bo me- lahko strašni oklep koučno odlo- sečna ali letna kvota izčrpana. Priseljeniška oblast redno objavlja stanje kvote pojedinih dežel. žile. i Kdor mora, se seveda niti teh | najnovejših mučil ne bo mogel NAZNANILO NAŠIM PRIJATELJEM V CLEVELANDU. jamstva. Dostikrat oče ali mati, stanujoči v Združenih državah, prosijo kakega prijatelja, naj pazi na otroke tekom vožnje- Ako se zgodi, da bodo ti otroci izključeni, se mora tudi spremljevalce vrniti nazaj. Na tak način je bilo izključenih 19S odraslih inozemcev. ki so bili spremljevalci otrok oziroma boluikov in onemoglih ljudi. Izključeni so bili zato. ker so bili izključeni njihovi spremljevalci, dasi so morda oni sami bili popolnoma pripustljivi. Kdor spremlja otroke, naj se prepriča, da prilia- starem kraju čital oglas, nudeč i,t-;W iu je velik iu jako lepidel° v Ameriki, iu se je pod vpli- prirodni nark; nad vso pokrajino'VOiU teSa oglasa odločil na pot, j jajo k staršem m da so ti v stanu I" nI ju je dull OOOZlje''" Vodnik ]>a'je ravno tako smatran za ''pogod-j vzdrževati jih. Starši mori; j i biti V vsaki priseljeniški piostaji braniti. Najzanesljivejše sredstvo se nahaja eden ali več t a koz van ih J proti debelušnosti pa ostaja ven-"odborov za posebno preiskavo*' darle pravilna dijeta, pametna (Board of Special Inquiry). Da' prehrana. Glavni vzrok, da so se kdo izključi, je odvisno od-skle-j ljudje debeli, je njihov prevelik' pa tega odbora. Vsak odbor je se- tek in neprimerna hrana. Ljudje stavljen od treh članov, imenova-J jedo preveč, prevečkrat, in jedi. nih od načelnika priseljeniške po-. ki goje tolščo. Res je. da marsi-staje izmed uradnikov, izbranih J kateri debeluh in marsikatera de- j v to svrlio od generalnega prišel-1 beJuška prav malo je. a se vendar niškega komisarja z odobrenjem neprestano redi. Toda omejevati Sekretarja Dela. Ti odbori so po-' se je začelo v prehrani prepozno, i oblaščeni inozemea pripustiti ali i kajti debelušnost se množi sama izključiti. Zaslišanja pred odbo-jiz sebe. Treba .je biti zmeren pra-' rom niso javna, ali priseljenec vočasno in se dovolj gibati dokler zavaljen, se j d ju,je (11111 poezije slavni družbi ponudi bieisauke, vina z lirega pri Trstu, iu veselo zakroži: P* majotliko benega delavea** k^t oni. kateremu je kaka kompanija poklala denar za vožnjo. Nihče ne sme pri- pripravljeni plačati zi\ povratno vožnjo kakega drugega spremljevalca. kajti zakon dovoljuje, da V- at mnt' llershauka, De se. naai je nikoli ne sinanjka ! I ti v Ameriko, ako mu je delo vna-'sme kdo drugi nadomestiti prvega prej obljubljeno. Izjema velja le za strokovne delavne ako jih tu-V ladji se iiamoslu povodnega kaj primanjkuje, ali treba poseb-iiio:"a vozi Tolstoj. Nenadoma mu nega dovoljenja Sekretarja Dela /rasu-jo krila, izpremetii se v la-[za njihovo pripustitev, ako kdo !"e in tiso«** ubranili . . .. , • ^ , . ,lo ]>repeljal na otok. Ne-1 gorijo, ne pa pestunje, sobarice, in. s ve? i .Album jima zaspano be- l;at.»ri romarji so se i>o koleaiili ]>o : hlaj>ci, lakaji, itd. Tudi nekateri ti-tih devetmdevetd«setih kame-Jdrujre vrste 4ogodbenih delav-.litih st-< pnicah. Na lepem, precej cev" so izvzete, na pr. umetniki, velikem prostoru pred cerkvico, gledališki igralci, vseučiliščni pro-ob cerkovnikovi hiši, pri Pušča- j fesorji in duhovniki, viel. pod lipami in hrasti se je vsej ie dolgovezno latinsko listino, s katero daruje cesar bi ikseuskrm škoffiui v-lika blejska, pobestva, cerkve t * s gratk»ve. ( \isar z ra.sk a-vim gosjim peresom nerodno pod-pra«ka na mestu drobne pkke pa mu iz«»uegavi debi»la jjackn. Navzlie te-nu udari pečat. Nato zad»tsuljejo v.si trije Nenadoma pivsopiha na grad k met K lander, eden izmed voditeljev gorenjskih upornikov. Na klobuku mu frfota krivo petelinj«* pero. Razburjen zahteva "sta.no pravilo" iti blagoslavlja križe pa podobe za kmetsko vojsko zoper l uhibne graščake, te nikdar site lH'zeruhe, oderuhe in lenuhe. Za trlo pražnje oblečenih ljudi, ki so .'cz 1000 inozemcev je bilo iz- | kij učeni h kot spadajočih v kate-.} gornje "L. C. D." in "D. C D." prišli na božjo pot. "F>lag »r človeku, ki čuje pi itsoj:4i vratih!'' sem bral nad bro-' Kratica 4adali novci v črno železno puščico, priklenjeno na levi. Počasi sem ik> zavitih stopnicah le dospel na kor. Iznad lesenega glavnega oltar- krofafti krojae" iz -Radovljice, v>b'ir<>žen je pn krvoločni možic prav dobro z nevarnim vatlom in tudi z bridkimi, s'.ai jaini. Sixlito liieketa: 'Davki nas davijo! Le "kup, le vkup, le vkup..." Obenem pa potuhnjeno preži, kje bi hitr i kaj pofitlil. ima tako bolezen, je izključen kar avtomatičino. Isto velja glede "D. C. D." t. j. "Dangerous and contagious diseases" (nevarne in nalezljive bolezni), kakršne so tuberkuloza Cjetika) ali venerične bolezni. Pod poglavjem "splošne ja. izrezljanega in pozlačenega, je njim prikomari njega jKtjdaš. "ta ;iiu s\0zi žolto steklo tajimrtvena kroja/ ' iz. «adovljice. Uta svetloba. Vse je ozarjala tajfi£igne nespo,obllosti" je naTede_ pt-božua luč. kipe svetnikov m an-|nih g7 inozemeev? izkijuC.enih radi treh »v, pisane vence šopke ;ai sv,- ^^. ^ bo-jasti ^ radi sla. če. ni>iko lečo j.i ozke klopi, pobe-' . .. , .. . . , - - boumnosti in ;>o radi kronienejra ( ijene '.teiie. lestenca ni spovedmci, i d»va banderca in glave tUie mno- j žice. Med belimi pečanu in zlato- /amiiiti «>glavnicami blizu pod pri Ni alkoholizma: Da-li priseljeniške o-blasti pripustijo inozemea. ki trpi na kaki manjši telesni nesposobnosti ali na kaki večji, kot so na pr. izguba enega časa, ali dela kakega uda, nemost in gluhoba. ni »I teh i grajske kapelice pa iižnieo sem spoznal Olgo. ko je črpi siojeglavni btf.jski župnik i devojče obrnilo glavo na desno Krištof Fa.selialig fanatičen pro- k napami. t est .VI t. r psalm. po/.u^a z Bi I'ozrvHHiito je. orgle so zabučaloj mogoče določiti vnaprej pred pri-blijo mi j nine pridigati: "Sovraž-ij,, p,-.ve; ^ Zadišalo jc po' ni k i svetega evangelija! Hlapci j kadiln ; njegovi oblački so se dvi-satanm i! Mi he balyiloiiske! Dc-, kakor skozi zlato meglico. 01-laite i»koro! lJliža konec *vcta.! ^ ^ ski/raj ni ganila v Vas krivoveme m&likovalee po*{klopi. tegne črni hudič v pekleu-skol bre/no, jii-ii bon, pa poveliean — jK>prej s- pa št* ož<» morala. \ieluj.;. ' ■ To i/|MMli)udn.o pridigo ]xr>luša pa \anio bivši !>lejski glavar, junaški llerbart Turjaški z obvezano glavo, stran Turkov, glami poveljnik vojaške krajine in veren luteran. Preš-rnu ui Čopu se pridruži j<»via!eii Ljubljančan, veliki id-alLst l^arou Val vaz« w . in jima pripoveduje, kako so pred Htirkito leti Turki divjali in ropali po Bledu. Iznenada pri!>eži na grad cela tolpa Nd|K>leonovih ljudi: radovljiški o srebrnino jczeinko cerkvice, za njima, pa francoski žzui-d a r j i in gozdni čuvaji, katere je dxvkar pfJ:l»cal na pomoč. Za temi pa prihrurae razkačene blejnke |rnc in dekleta! Vod'ta jih huda Domiva z Mlm*>ga in pa še hujša Ferjl.nova Krška, po domače Bur-jevka iz Žclfč, posest ni c a toplic, j Z omeli in metlami pofrjzirajo la-le aovrainike po beticah, da v nt prestrašeni zlezejo v grajski k. Šale potem, ko veacAo po- hodom takega priseljenca. Taka te lesna nesposobnost ne izključuje inozemea sama na sebi, pač pa le svoji,tedaj, ako bi dotičnik radi iste utegnil "pasti na breme javnega Ko j< minula m.-LŠa. je ibuig za Jdobrodelstva". Ako oblasti sma-dmgim vlekel za obrabljeao, oči - j t rajo. da se sme pripustiti, zahte ne!o vrv, v*."'« pred klopmi sko>zi bt4» strop kakor iz samih ne4>t*», in venomer je pel mali zv>n prošenj in želja v etolpku. Pov-.kal sem Olgo zunaj blizu vrat. t rve trenutke se mi jc zdela tuja. I lila je resna, vsa zamišl jena. Iz oči ji je sevala tajnovita luč, kakor da je njena duša še vedno vtepljena v molitev. Ko me je pa zagledalo, se je veselo nasmehnila in zašepetala, vsj» zardela: 4'Dre-vi se vidiva na plesu!" Vendar enkrat!" seui vzdih-nil, ali /e nama je bil stari ra\na-telj za petami. Odzdravil mi je še preaej prijazno. Na prsih se mu je svetil zlat križec. Popoldne rišem šel niti k slavnostnemu banketu nati k veliki tomboli. Izprehajal sem se po parku na Straži in komaj čakal mraka. j idejo zmagovite Blejke, pri-vat sajami txipet na (Dalje prihodnjič.; BOJAJD, IMieOAlfl SK vajo po navadi jamščino (bond>. ki naj jamči proti možnosti, da dotičnik postane predmet javnega dobrodelstva. Odvisno je od parobrodnih družb, da-li sprejmejo takega priseljenca na brod; one se s tem izpostavljajo možnosti. da bodo kaznovane p globo za to. Dostikrat niso zdravniki istega mnenja, ali odločilna oblast so v vsakem slučaju zdravniki federalnega zdravstvenega urada, ki poslujejo na priseljeniški postaji. Radi tega se priporoča sorodnikom. naj obvestijo takega človeka, da se pred svojim odhodom da preiskati od najbolj poklicanili zdravniških avtoritet. 262 otrok pod šestnajstim letom je bilo izključenih, ker so potovali sami ali niso prihajali k očetu ali materi. Priseljeniški zakon je jako etrog v svoji zahtevi, da morajo otroci prihajati v spremstvi oeeta . ali matere ali vsaj prihajati k enemu od star-šev. Otroci, prihajajoči k bližnjim TI I sorodnikom, tndi utegnejo biti ▼ i pripuščeni. ali se stvar natančno spremljevalca na povratni vožnji v slučaju, da bi bili spremljevan-ci zključeni. V takem slučaju pa parobrodne drnžbe zahtevajo, naj ta nadomestilrd spremljevalec plača za vožnjo, kajti one so obvezane prevoziti nazaj brezplačno le one .ki jih je priseljeniška oblast izključila. 11 inozemcev je bilo izključenih. ki so poskušali vtihotapiti so v Združene države iz sosednjih držav, na pr. iz Kanade in Mehike. Ta razlog izključitve je jako važen za one, ki domnevajo, da treba le iti v sosednjo deželo, iz katere je potem baje lahka ?lv.«r priti v Združene države. Dobro je zapomniti si. da ino-zemci, ki so prispeli v sosednje dežele potom parobrodnih družb, ki nimajo posebne priseljeniške pogodbe z .Združeiumi drržavaml/ smejo zaprositi za vstop v Združene države še le po preteku dveh let, kar so stanovali v taki sosednji deželi. Ta pogodba predpostavlja primerne priseljeniške postaje in (kvarantinske odredbe. Skoraj vse kanadske linije so pogodbeno priznane, ali niti ena izmed parobrodnih družb, ki vozijo v Mehiko, ni priznana. Radi tega, kdor potuje na parobrodu priznanih družb v Kanado ali Kubo, mora čakati tam vsaj leto dn», predno sme priti v Združene države, ali. kdor gre v Mehiko, mora čakati tam vsaj dve leti. Kljub temu on spada še vedno pod kvoto svoje rojstne dežele in še le po petih letih bivanja v kaki ameriški deželi sme priti v Združene države brez ozira na kvoto. Kdor se da zapeljati od brezvestnih ali nevednih ljudi na pot v sosedna ameriške dežele, češ, da je od tam laliko priti v Združene države, napravi korak, ki utegne biti pogu-bonosen. Nadalje je bilo izključenih 364 inozemcev, er so bili obsojeni radi zločina, 4 inozemci, ki so sa priznali za anarhiste, eden, ki je rekel, da je pristaš mnogožen-stva. 321 orijentalcev, spadajočih pod zakon, ki izključuje Kitajce. 22 prihajajočih iz prepovedane zone v Pacifiku jn 69, ki so po, skušali priti zopet pred pretekom enega leta, kar so bili izključenv Pregled teh razlogov za izključitev se izplača, kajti razumevanje istih utegne prihraniti mnogo gorja. Vizum s strani ameriškega konzula ni prav nikako jamstvo, da bo dotičnik pripuščen v Združen* države. Odločila oblast je ameriška priseljeniška oblast in ta more soditi 5e le tedaj, ko je priseljence dospel v ameriško pristanišče. Ameriški konzul je dolžan opozoriti inozemea. ako sumi, da utegne biti izključen- Ako doti& n ik vkljub temu spravi na pot, se sem izpostavlja nevarnosti, da bo izključen. Povrh vseh Zfrornjih slučajev, ki se tičejo osebne sposobnosti pri seljenca, imamo 2680 inozemce«., ki so bili izključeni, ker si prišli čez kvoto. Izključitve radi kvote predstavljajo torej drugo največjo kategorijo izključenih inozemcev. Ako je kdo dofcil potni list in ameriški vizum, edini nasvet, ki ima pravico zahtevati prisotnost prijatelja ali sorodnika. ŠklepHRd-bora je končno veljaven, ako izključuje inozemea radi tuber^jjlo- lačen in moraš tem več jesti. Ako ze, blaznosti in slaboumnosti ali se mučiš s stradanjem, lahko zbo-radi kateresibodi nalezljive al: ostudne bolezni. Te izključitve se zovejo mandat oriene". Proti njim ni priziva- Ali proti drugim izključitvam je dovoljen priziv na Sekretarja V zadnjem easu smo ]»rejeli nekoliko dopisov glede denarnih i>o5i-ljatev, klere so dotlene stranke izročile MR. ANTON BOBEK-U, OliM St. Clair Avenue. Cleveland. Ker je Mr. Anton Bobek zastopnik za American Express Company je pri-morau, du take naloge izvršuje ix>- toiu te konipauije. kar je razvidno iz njegovih potrdil. Z o/.iroiu na to prosimo naše rojake. ki hoeejo iuieti i»oSilj2».tve izplačane skoz nas. da nam ]x»šlj»'jo svoje naloge s Postal Money Order all s eekom naravnost v New York. Vsled našega velikega prometa v. Jugoslavijo in radi našega jw>lo/.a-ja v sredini denarnega trga smo v stanu računati najnižje vene za najhitrejša izplačila. si še vitek. Ko si že težko iznebiš svoje debelosti; ako — pretiravaš izprehajanje. |M.>taneš ; FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York Glavno zastopstvo Jadranske Banke. liš in omagaš. Glavno je, <1a ješ le t«»liko. kolikor ti treba in prav nič več. da se izogibljes vseh jedi. ki »> mastne in sladke ter da med jed- Dela: izključeni jo ne piješ, ker s pijačo le dražiš inozemec enostavno daje na zna- nje. da hoče vložiti priziv proti sklepu odbora. Odločitev Sekretarja je končno veljavna. V slučajih manjše telesne nesposobnosti ali sploh v vseh slučajih, ra-zun ako gre za mandatično izključitev. sme Sekretar Dela izjemoma dovoliti začasno pripustitev inozeuica proti jamšcini. Jamšči-na utegne biti v znesku $500. .$1000 ali *1")00. Tajnost vitkih žensk. Najpriporocljivejae sredstvo proti debelosti je smerna dijeta in pravilna prehrana. — Namesto močnatih jedi naj se uživa sadje in pije čaj. Tudi telovadba ob odprtem oknu je priporočljiva. svoj apetit. dej namesto močnatih jedi sadje, pij namesto mleka čaj. lic spi brez potrebe, goji zmerno sport in ples ter ne lenari nikoli-Telovadba doma v sobi ob odprtem oknu ti ohrani okretnost in moč. Harmonike Ako ielltt .ImctJ res dobro In trovino slovensko, nemško ali kromatlčno harmoniko, obrnite •• na znano tvrdko za pojasnilo aH pa pridite osebno. LUBASOVE Harmonike vseh vrst Imam tudi ▼ »a-lori in sem sedaj edin; zastopnik teh Pilite po cenik. Se Tam uljudno pri porota*. Anton Mervar 8921 St. Clair Avenue Cleveland, O. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT Tsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". f*i RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani, jCena s poštnino $2.— SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. WN Tiranka moda proglaša vit kost za bistveni pogoj današnje elegance. Včasih tega pogoja nismo poznali, in celo pisatelji, ki jim je vendar poklic, da imajo dober o-kus, so opisovali ženske kot lepe. ako so bile široke v bokih in primerno bujne. Suhih idealov ni o-peval noben poet. Dandanes trdijo. da je tista dežela najbolj kult i v Iran a, kjer so ženske najbližje ideaJu lepe vitkostL Zato je naravnost groteskno, citati stare romane, stare komaj 2o do 30 let. in primerjati tedanje lepoti ce z današnjimi. Ideali se pač iz-preminjajo. hvala bogu! ne rečemo. ker smo preveč galantni in nočemo veljati za izdajalce —, ker se izpreminja moda. ki trdi. da je samo današnja estetika pravilna, in da je bila še donedavno hudo barbarska. Protesti ne pomagajo nič; ako nočemo, da se nam ne smejejo in da nas ne smatrajo za starokopitne brez okusa, moramo biti za enkrat, do nove mode, suhi in vitki, kar se le da. A kako doseči vitkost? Nekateri priporočajo gojenje športa. Toda sport izziva lakoto in žejo. Drugi svetujejo, naj stradamo, toda to sredstvo je sila mučno, biča živce in je prav tako nevarno kakor sušenje lastnega telesa s čaji. — Marsikatera ženska, kt se umetno suši. začne hirati, postane v obraz grda ali celo umre. Zakaj nasilno stradanje izzove bolezni, ki so po-gubonosne. Tretji priporočajo različne formerje brez zavozlja-jev, robov in kotov, rafiniranih toaletnih priprav, ki stiskajo boke, prsi ter baje kakor masaža neprijetno tolste blazinice spodaj docela odpravljajo- Vsaka dama pa ima socijalno narejen in ukrojen former, ki se niti ne opaža, in baje je vsaka takoj vitka, ako nosi tako toaletno umetnino na sebi. Tudi formerje za želodce, ki se preveč poznajo, je izumila moda Vse te zanimive reči uporabljajo «wj>baje predvsem igralko in pevke, ki morajo biti vitke, a za njimi hodijo posebno nečimerne dame denarne močnih krogof Trdijo, da te priprave niso nadležne in mueiteljske, čeprav jih je treba nositi po več ur. Ali verjeti ni takim trditvam. Vsakršno stiskanje vezanje in oklepanje je neprijetno. Samo navadi se ga človek. — ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV. po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovec, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, im* 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu »likm v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. J£njiga vsebuje 157 strani, u t- . Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. ~ * Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Doetal. ' Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po iivo in resnično slikanih domačih značajih, i—i Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje strani $1.00 J» .H . M M Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, A Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt m kako so se naai očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drogi kmečki junaki borili zoper prevzetne grascak« in juna-iko umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani, "Z POŠTNINA PROSTA "GLAS (NARODA" 82 CorttandtSt* JNew York Ji preiskuje ist se zahtevajo-stroga mu ga lahko dajejo prijatelji k Tudi korzetov najbolj krutih ob- GLAS NARODA, 3 DEC 1923 MARIJINA POVEST KiKnin o razmerah v Evropi. Kalinin, predsednik ruske sovjetske republike, pravi, da je Rusija edina evropska deiela> ki se je zopet postavila na lastne noge brez ropanja. — Francija dela vse, kar je v njeni mofci, da [postaviti na svoje noge brez ro- šajo številne evropske države rehabilitirati ali osvežiti svoje ekonomske vire na stroške dragih narodov in držav. Rusija je edina dežela v Evropi, ki se skuša Kretanje parnikov - Shipping News dokaže ničevost tragičnih zgodovinskih izkušenj. Poroča Willi am Keswick. (Nadaljevanje.) Ko j« citarla Katarina Hruškal to pisino, je jokala, tocl^a to so bile solze veselja Lq zadovoljstva- Starka je bila prepričana, da je njen md pri zdravi pameti. Kako rada bi ga obiskala? Todja kaj bi rekel njen n»o/ Preveč stroškov je ie imel. Oskrba za Jerneja stani- pri-cej denarja na in«**ec. In poleg tega je »oral tudi brodarju plačati petnajst sto frankov odškodnine. EJinoie j z strahu pred svojim možem se ni podala na pot. Sedla je ter napisala sinu ^Jgovor. V pismu se je seveda kar mrgolelo napak, toda biio je prisrčno, kot ga zna pisati le mati svojemu sinu. (J veliki noči ga jr obiskal Bruskal. Čudil se mu je; ker je posta! tako lepe in gladke kože. Imel je na sebi lepo srajco in nove čevlje. Bil je napol gospod. Obraz se inu je popolnoma popravil. O strašnih ranah ni bilo skoraj nobenega sledu več. — Presneto, ti si se pa naredil — se je začudil -Bruskal. — In tudi brke ti rastejo. \o, doma ti ne bo manjkalo delte, ko se bo« vrnil. Ko je Jernej pisaril materi, ni nikdar omenil v pismu Cipri-janovega imena- Človek bi skoraj domneval, da je brat mrtev zanj in da je tudi gospodično Marijo popolnoma pozabil- Toda ne. KoJikokral je zapisal njeno ime, če je dobil košček papirja v roko. Vsi robovi njegovih zvezkov so bili polni začetnic njenega imena. Podnevi iu ponoči je mislil nanjo, in ni minila liki ura, da bi si njene krasne slike ne priklical v spomin. Nad preteklostjo je napravil križ. Njegove preteiklosti je bilo leda j konec, ko je položil pod desko v veliki sobi koverto, v kateri je bil njen žepni robec. Toda preteklost mu je sledila tudi v Bordo in v norišnico. V mislih je živel doma v svoji mali sobici. Večkrat je jokal ponoči ter klical nezvesto, koje poljub je še vedno čutil na licu. Kako bi jo mogel pozabiti v tej hiši, katere ne sme zapustiti, v tej hiši, kjer se nikdar ae vidi ženske, niti stare, niti mlade. Obsojen je bil misliti nanjo, tanjati o nji, kot sanja jetnik o svežem zraku in prostosti. Sedaj, ko se je dodobra naučil pisanja, ji je napisal dolgo pismo, v katerem ji je vse priznal. Svojo vdanost in svojo ljube-za. Pisal jo je, da je mislil iz ljubosumnosti usmrtiti svojega brata. In pisal je, da bo res znorel, čc ga ne bo ljubila. Kmalu se je pa premislil. Tako pismo bi bilo brez veljave in brez uspeha, če Marija res ljubi Ciprijana. Haztrpral je pismo na stotine koscev ter začel študirati angleško slovnico Marija je obljubila Ciprijanu priti za Velikonoč v Saraes. Res je prišla o Velikinoei ter pozneje poleti ter sklenila ostati do konca jeseni. Ciprijan je dobil vsako nedeljo par ur dopusta, katere je preživel v njeni bližini. Spomladi naslednjega leta se je pa prehladil ter si nakopal pljučni katar. Cel mesec je bil v bolnišnici. Zatem so ga poslali za štiri tedne domov. Po povratku so ga pa spoznali nesposobnim za vojaški stan. Bilo je meseca julija naslednjega leta. Stari Bruskal si je mislil: — Sedaj, ko je fant vojaščine prost, lahko vrši poroka. Ciprijan gre v štiriindvajseto leto. Marija je stara dvajset let. Nekega dne, ko je bila mati Katarina sama doma, jo jo obiskala Marija. Pri Bruskalovih je bila ie čisto domača. Prišedši v n«'ko sobo, je zagledal na omari malo fotografijo. — To je Cipriji'mow. slika iz prejšnih let, — j rekla. — Ne, to pa ni Ciprijan, — je rekla mati Katarina. — Kdo paf — Njegov b**at. JBa — Jernej . . . Jernej? — l)a, Jernej. — Ali se ne motite? — Ne. le poglejte na nasprotno stran. Saj je zapisano. Na zadnji strani je bih) zapisano: Jernej, ko je bil star sedemnajst let. Mariji je bušknila vsa kri v lica. — Čudno. — je zamrmrala. — Skoraj bi prisegla. . . — Da, t»> je bil fant. katerega se je tako živo spominjala, to j** bil fant. katerega je bila poljubila na senenem. vozu. Tako lep je bil torej Jernej, katerega so tako strašno nakazili ter ga poslali v norišnico. Ali je bil tedaj tako zelo podoben svojemu bratu? Sedaj je spoznala njegove obrazne poteze, njegov nežen smehljaj. To moTa biti zmota. Hoteč se prepričati je vprašala mater, če ima tudi kako Cipri-janovo slrko izz onega časa. — Seveda. — je odvrnila Katarina. — Oba sta bila fotografirana istega tin?. Zatem je brskala po albumu ter iztaknila sliko, ki je predstavljala malo starejšega fanta, kateri je imel klobuk na glavi ter predrzno gledal v svet. — To je on. — je rekla Katarina ter dala Mariji sliko. — Kdo je to? — I, no, Ciprijan, " - — Ciprijan! ' '-7* T — Saj je zapisano na zadnji strani. Marija je čitala: Ciprijan. ko je bil star osemnajst let. Marija se je zamislila. Uverjena je bila. da ni nikdar videla mladeniča, ki ga je predstavljale druga slika. Teh oei in teh malih brcic ni poznala. Izraz lyegovega obraea ji je bil tuj. ___(Dalje prihodnjič.) Kako se rešimo pred izkrvavitvijo? ~ Noben človek ne more storiti več, da živi soglasno s svojimi principi, kot L. M. Kalinin, predsednik vseruskega centralnega ek-^ekutivnega komiteja. Vsakdanji urogram kmečko-delavskega predsednika ruske sovjetske republike je zelo priprost, a treba je svet uiške potrpežljivosti in ženijalr nega duha, da se ga izvede. Vodilni princip Kalinma je biti v dnevnem stiku z onimi, ki so v zlavnem^prizadeti od postav, ka-'ere podpisuje on. Vsled tega so vsak dan v letu vrata njegovega irada na široko odprta ljudem. :i prihajajo iz vseh delov prostri*-ic dežele. V ta urad prihajajo enske. otroci, invalidi kmetje in lelavei s svojimi pritožbami proti crajevnim ali državnim oblastim. Prošnje so skrajno različne. —-°ogosto prosi kak kmet, naj se' So več kot govorice, ker so pogo- panja — Vzgledov ne manjka, — je nadaljeval Kalini™ — Vzemi«« nap rimer Romunsko. To je dežela ki skuša na obupen način preba- sto prave pritožbe. V enem ted-1 viti vefik Plena> ki ga je ne nu slišim vee pritožb od kmetov idavno P0«"1*- Poljska je blazna kot od vseh profesionalnih. Tt"1i™ ~ sprotnikov sovjetov v enem letn. — Kmet si neprestano želi ve?! zemlje. Njegov pohlep po večjem kosu rodne grude bo komaj kedaj utešen. Vzemite pa iste kmete, ki prihajajo semkaj z neštetimi pritožbami ter jim recite, da obstaja možnost, da se bodo vrnili prejšnji veleposestniki. Videli boste reakcijo. Vsakdo bo prijel za puško, da brani svojo revolucionarno pridobitev. — Pri razpravi stališča kmetov napram vladi mora imeti človek neprestano v mislili osnovno dejstvo. da je izročila sovjetska vlada kmetom petdeset milijonov akrov najboljše zemlje, ki je bila prej last vlastelinov. nu zmanjša davek, ker mu je po- — Da, mi čujemo pritoževanja, rinila krava ali konj. Drugi pa ' Nekatere pritožbe so upravičene :opet prosi, naj se odstavi ves va- in druge ne, toda kadar so upra- ki ali tvorniški sovjet radi zlorabe sile. Prosilca v vsakem slučaju poslušajo ter ukrenejo nato vse "»otrebno. Direktna akcija je glavno geslo valininovega urada. Če je pros-:ja utemeljena, je prosilec takoj vičene, ste lahko prepričani, da na stopi sovjetska vlada na uspešen način, čeprav pogosto ne takoj. Vzemimo naprimer problem visokih cen. Naš kmet je brez dvoma močno prizadet, prav kot je bil prizadet tudi ameriški farmer. leležen pomoči v obliki kratqega Oba sta prisiljena prodajati po-) orel j a na krajevno vlado. To ^ ceni svoj proizvod, a plačevati pa >o vel je je napisano ter izročeno , morata pretirane cene zaizdelano »rosilcu na licu mesta. j blago. Mi pa nismo nikakor brez- Urad Kalinina se nahaja na brižni glede tega problema. Ml "rugi strani Kremlja, v masiv- j izdelujemo v tem trenutku obši-lem, štirinadstropnem poslopju,. ren načrt za vzporedno sodelova-esenimi stopnicami. Poslopju pa nje med farmerjem in kmetom, nanjka zunanjost urada. Pred-1 Dosegli smo že izdatno skrčenje cdnik republike se očividno tudi cen našega izdelanega blaga. A ko se urežeš ali kako druga Če povzročiš krvavljenje, pritisni na ranjeno mesto čisto vato ali pa v sili vsaj čisti robec. S prstom se rane ne dotikaj, da je ne one* čistiš (iuficiraš) l Ranjeni ud dvigni in drži kvišku ter si ga nad rano. t. j. med srcem in rano, trdno preveii Ako je ranjena žila odvodnica, kar spoznaš na tem, da brizga svetlordeča kri z rane, (elastično) ure. stvar, n. pr. naramnico, gumijev pas sesukan robec itd„ in prevezi ranjeni ud nad krvavečim mestom, t. j. med srcem in rano, kolikor mogoče trdno. Ovij prevezo večkrat okoli uda, kar moreš trd no! Krvavitev bo hipoma prenehala. Potem se pods j čim prej k zdravniku, kajti tako prevezo smeš nositi kvečjemu tri do štin ! _ J J iJLiidlllS1 ie zaveda nobene osebne nevar-msti kajti z izjemo člana milice ta vogalu, ki urejuje promet, ni nobenega oboroženega izven po-Iopja ali v poslopju samem. Velika inspiracija sovjetskega predsednika pri njegovem delu je »rez dvoma njegova žena. Ma-lame Kalinin je glavna delavka ia dobrodelnem polju v Rusiji. —-Co je bilo pet milijonov otrok v tevarnosti, da poginejo gladu, je la ona prva na delo. Ni se bala rolere in legarja in ostala je do lanes neumorna delavka na dobrodelnem polju. Kalinin je majhne potetave, prijaznega obraza ter ima vedno — smehljajoče se oči. On je eden o-*iih ljudi, s katerimi je človek pri-:atelj, kakorhitro jim je stisnil •oko. — Veseli me. da ste bili že tukaj pred enim letom, — je rekel Kalinin, ko sem ga prosil, naj o-niše splošni ekonomski položaj ležele. — Le Človek, ki je videl 7,adrege Rusije, more ceniti ob->eg naših uspehov. Ponižni so, a tdo, z izjemo naših profesijonal-iih sovražnikov, more sedaj dvo--niti, da so nasi glavni temelji zdravi in solidni? Pred enim letom ;mo likvidirali posledice naravne lesreče. Danes pa gradimo, kop-jemo, elektriziramo ter porabljali o vso svojo eneržijo, da spravimo nazaj v normalno stanje debelo. ki je bila- opustošena od o-rmih let vojne, državljanskih bo-iev, lakote m kuge. t— Mi smo le ljudje in vsled tega zmotljivi. Napravili smo napake in bomo jih še več- Še nikdar poprej v zgodovini ni nobena državna ladja prinesla toliko vihar jev, kot sovjetska Rusija. Čeprav nas je dosti padle, smo vendar rešili ladjo in sedaj se bližamo celini. — Pred kratkim sem potoval do Sibiriji. Tudi tam je bila lakota premagana, čeprav ni ta del Rusije napredoval kot ostala de žela, se je send ar že pričelo gibanje proti normalnemu. Poslužil sem se dobre volje Kalinina ter vprašal naravnost, če so po njegovem mnenju kmetje za d o voljni 6 sovjetsko vlado in če so resnična -poročila o nezadovoljstvu, ki krožijo v Rusiji in izven nje. — — Veseli me, da 6te stavili to vprašanje, — je odgovoril. — Jas se dobro zavedam teb govoric. — Počasi se je zasukal pogovor na splošni politični in ekonomski položaj v Evropi. S svojo značilno odkritosrčnostjo ter z omalovaževanjem vseh diplomatskih fraz je Kalinin na naslednji način analiziral sedanje stanje zadevna evropskem kontinentu: — Vsi najnovejši dogodki so pokazali grabežljivo mani jo, ki je nanovo izbruhnila. To je le moderna oblika starodavne evropske bolezni, ki bo končno popolnoma uničila civilizacijo, če se ji bo dovolil prost tek. Francija dela sedaj vse. kar je v njeni moči, da pokaže ničevost tragičnih zgodovinskih izkušenj. — Danes smo priča trdovratnih trditev, da -je nenormalno — normalno. To trditev se vzdržuje na skoro blazen način. £opet enkrat je pravica podlegla goli sili. Glavno zlo obstoja v tem, da sku- od šovinizma. Italija je dosegla svoje prvotne narodne aspiracije, ki pa bodo postale pod vodstvom fašistov nov vir nevarnosti za mer Evrope. Mala antanta pa pleše kakor ji gode francoski imperi-jalizem. — Če bi se Anglija res brigala, bi se Francija ne drznila nadaljevati s svojo sedanjo blazno politiko, a Anglija ni slepa vspričo pred nosti, ki se ji nudijo vsled tega. Medtem ko je Francija zaposlena v Khhru. ne počiva Anglija v Afganistanu in drugih kotičkih sveta, kjer se ji nudijo nadaljne izkoriščevalne možnosti. Hegemonija sveta je bila vedno jedro vse angleške politike. —• Francija tega ne spoznava,! prav kot tudi ne spoznava, da ji je prav tako nemogoče obdržati Porurje, kot je bilo carju nemogoče obdržati Poljsko. Prav kot je bil poljski proletariat vedno revoducijonaren ter je pretila carski vladi nevarnost v vsaki evropski vojni, bodo tudi nemški delavci v Ruhru onemogočili — trajno aneksi jo. Prva vojna, ki bo izbruhnila, bo pokazala to. V nadaljnem je Kalinin razpravljal o možnosti nemške revo lucije, fašistovske in komunistične ter njenih učinkov na Rusijo. — Rusija je ponovno nudila dosti dokazov svojih miroljubnih namenov, — je rekel. — Nobena 4l£ela bi ne mogla storiti več. M? smo zaposleni le z miroljubnimi prizadevanji. Nobena stvar se nam bolj ne gnusi kot ideja novega mednarodnega masakra. Mi hočemo živeti, se učiti in graditi, a vsak otrok lahkg spozna, da mo ramo biti pripravljeni za vsak slučaj .ker smo obdani od mogočnih sovražnikov. Mi odkrito upamo, da bo mogoče na kak skrivnosten način preprečiti novo katastrofo, a če bo prišla, moramo biti pripravljeni. Vprašal sem Kalinina glede nje govih nazorov glede priznan. Rusije od strani Združenih držav. Rekel je: — Vsaka država želi biti v dobri družbi ter je ^navadi vprašanje cene tega privilegija. Če bi bila cena vlade Združenih drža\ previsoka, lahko še Čakamo. Če je obotavljanje v glavnem vzrok strahu, da manjka varnosti za a-meriška invenstiranja, je ni dežele na kontinentu, ki bi nudila 5. decembra: Pre«. Polk. Cherbourg. Bremen; Pre* Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo, Genoa. 6. decembra: Thuringia, Hamburg; Minnekahda, Cherbourg, Hamburg. 7. decembra: America. Genoa. 8. decembra: Aquitanla, Cherbourg: Sierra Vent an*. Bremen; Rotterdam, Boulogne. II. decembra: Suffren. Havr*. "1 decembra: Parle. Havre; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg; Pres. Adams. Cherbourg; tuenchen. Bremen: Lapland, Cherbourg; "onte Rosso, Genoa. '3. decembra: George Washington. Cherbourg, Bra-nen; Hansa, Hamburg. •4. decembra: Andania. Cherbourg. ALI NAMERAVATE DOBITI ROJAKE V AMERIKO? 642« JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO. Naj Cunard proga pomaga Valim rojakom, da dobijo liste, vizlranja ter llm da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko. Vse potnike spremljajo do parnika drulbini uradniki brez kakega, posebnega doplačila. Potnikom, ki Imajo Cunardove vozne Ustke. nikdar nI treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v tednu kak parnik te črte. Vozni listki Cunard proge bo veljavni za najhitrejše parnike na svetu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na našega mestnega agenta. 15. decembra: Majestic. Cherbourg; Derminger. Bremen. 19. decembra: # Pres. Monro«. Cherbourg; Orbita. Cherbourg, Hamburg; Veen dam, Boulogne. 20. decembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 22. decembra: Berengaria. Cherbourg: America, Cher, bourg. Bremen; Albania, Cherbourg: Seld- lltx. Bremen. 26. decembra: Chicago. Havre; Ptm. Van Buren, Cherbourg; Canoplc. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Westphalia, Hamburg; Torek. Bremen. 28. decembra: Martha Washington, Trat. 29. decembra: La Savo i e. Havre; Pres. Harding. Ch vrbo urg, Bremen; New Amsterdam. Boulogne. V Jugoslavijo u 9 dneh. Vsak tank ojpiajc e4e* Merikik veUluae* AQUITANIA.............45.874 ton MAURETANIA.......... 30.704 ton* BERENGARIA .......... 52,022 ton Razkošne kabine 3. razreda z 2-4-8 posteljami. Prekraane jedilnice, kadil nice in počivališča. Pokrit krov za še-tanje. Domača kuhinja-Domača udobnost. Rrezskrbnoet. Nakaznice denarja potom Cunard. iz-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno znupno. Za karte In nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem .kraju. CUNARD ANCHOR T LINE New York* Plymouth. Havre. Pstria PARIS .............12. decembra New York. Havre, Pari* LA SAVOIE ............ 1. decembra SUFFERN .............. 11. decembra CHICAGO .............. 26. decembra New York. Vigo [Spain J. Bordeaux LA BOURDONNAIS____11. decembra PUit« m aavedBa l.tilsra usti aH aa giani mi: 19 STATE STREET. NEW YORK kapitalu večjo varnost kot Rusija. Postalo je že pozno iu Kalinin je moral v Kremelj k neki seji. Rekel mi je še: — Eno stvar si je treba zapomniti: — Mi smo že imeli svojo revolucijo ter stojimo vsled teg-a nu trdnih tleh. Bodite zagotovljeni, da je danes sovjetska Rusija zmož na nuditi obširna jamstva za vsako inozemsko nalaganje kapitala. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za i tiri moške glasove. Uredil MATEJ HUB AD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi s notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmifti po* ■em; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hlSid; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, mlnClce; 14. Lahko noč; 15. DekUca mila; 10. Slanem ; 17. VabUo; 18- Pastirček: 19. Rožmarin: 20. Cerkvica: 21. Prošnja: 22. Imel mm ljubi dve; 23. Danici: 24. Savska; 25. ObUček; 26. Planinska ro'a- 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad: 29. Rožica i slavulj; 30. NaSa srezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noC; 33. Kaj bi te prnSal; 34. Bože pravde; 39. N« grobih; 36. Nad znodaml; 37. Vabilo; 38. TJsliSt nas; 90. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarJHca; 43. Ob- b&k: 44. Utopljenk«; 45. Potrkali na okno: 46. Glas Groto-vu; 47. Katrica; 48- DekUca, ti si jokata; 49. Jas bi rad rn-detth rož; 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. Lepa naia domovi- na; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. OJ dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam ▼ rate; S». Slorenac. Srb. Hrvat; 60. NaSa xvesda ; «1. V slovo; «2. Ia- fubljeol cvet: 63. Sanak spar a: 64. Glejta,' kako nmlra pravični ; «5. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hej Slovenl. 71. Do> aaorinl; 72. Sokolaka; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrlnsko, Franko^anka; 80. Sto *utiS. Srbine tužni?; 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad In jena; 84. V tihi no«. 85. Milica; 8ft, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod otoi«n; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Prt (rima sva molče slonela; 92. Strunam; 93. S!ovo ; 94; Strunam; 96. pro* loju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97.-Pod oknom; 96. LJn-besen in pomlad; 99. Lahko tinS; 100. Rastanek; 101. Svr*» eanJa; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino 93. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street Hew Tosk ŽENITNA PONUDBA. Priletni vdovec brez otrok s premoženjem se želi seznaniti s Slovenko brez otrok od 40 flo 50 >t staro. Pišite na ta naslov: John Ža-nkar, 2356 Franklin Avenue, V AV., Cleveland, Ohio. (3x 28-11, l&-*i—12) Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupu« jete ali naročate in ste s njih postrežbo isdovolj^I, d& oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T^ DOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne lzknfinje. Vam bodo gotoTo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tndl v I1L razredu. Tudi oni ki 5e niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj Da obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so prlpu£6eni brez vsake neprillke v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnika alt pa svojca iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota snaSa 6426 novih prišeljercev. Za potne btroSke izplačuje po na-Bem naročilu JADRANSKA B INKA tudi v dolarjih. Frank §akser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jsdransko banka. Kje je u.oj prijatelj JOHN BAW-TEK (BAVDBK) ? Doma je blizu Novega mesta. Bila sva skupaj v Nemčiji. Kdor kaj ve, naj mi poroča, ali pa naj se sam osrlasi. — John Knžnik, P. O. 15ox 357, Yukon, Pa. (1-4—12) Vsak pevec bi moral imeti • novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za Itiri znoake glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših, in najnovejših pesmi z notami. Cena ■ poštnino $3.00. "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt St., New York. N. T. Izšel je "'Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vse-bine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poačila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DAJTES. Cena s poštnino 40 centov* Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. E5SSŠSS ššgi