Poitnina olatant f «o»ovinl Leto iju. nev. u V Unminnl, v (etrtek 23. FcUruarla 1928. Cena Din V Si iiuriiv¥ i ii AHfiii LUitWoM NAnUlJ Izba ja vsak dao popoldne, izvzemši oedelje in praznike. — Inserati io 3*» p^tit a 2— Din. do ino vrst 2J><> Din. večji i obrati petit vrsta 4.— Dio. Popust po dogovoru Ins*»ratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letuo v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420— Din. (JpravniStvo: Knaflova ulica St 8. pritll&le. _ Telefon 2.104. Uredništvo: KnaMova ulica it 5, 1. nadstropje. — Telefon ZHM. Danes smo dobili Vukičev'ćevo vlado v drugi izdaji Danes ob 9. je kralj podpisal ukaz o imenovanju klereradikalsko-demckratskpkoalin^ke vlade. - Vlado tvori 15 Srbijancev in 3 prečani - Opoldne so bili ministri zapriseženi — Beograd, £3. februarja. Razvoj vladne krize ie pokazal, da obi»to.i velika težkoča za pravilno rešitev in si-cer v tem, da si je KDK po.-tavila program, v katerem sta glavni dve točki: depolitizacija uradništva in povećanje ob.asti tako. da bi bile ^po ob.ie za življenje, za kar demokrati in del raJi-kalov, ki se zbirajo okoli Vd e Vuki čeviča, ne kažejo zacostutga razumc-vanja. Zaradi svojega delovnega programa, ki ga ie postavila, zlasti pa zaradi omenjtnih dveh točk, kakor tuđi za to, da bi j>e iz vodstva državne uprave odstranilo partizanstva in one mogcčili nezaželjeni težki spori iz strankarskih ozirov, je g. Stepan Radič predlagal izvenparlamentaruo osebnost za predsednika vlade, s cimer so se sporazumeli poljg KDK tuđi drugi politični elementi, zlasti radikalni centrum z dr. Srskijem, dr. Nirčičem, B€žo Mak?imoviuem in Uzunovićem na čelu. Predlog za izvenparlamentarno o-sebnost kot pr^d>ednika vlade je bil stavljen, ker so b.li KDK in ostali poli-tiKli. ki se z njo strinjajo, prepričani dla se v starih strankah po današn i konstelaciji ne more najti oseba, ki bi bila primerna za predsedn'ka vlade in ki hj imela razumevanje za delovni program, postavljen od KDK. V tem obstoji torej največja težkoča. Zaradi tega se vrše tuđi boii v strankarskili klubih. Dočim je centrum v radikalnem klubu kazal še nekoliko ra^umevanja za program in prizadevanje KDK, se je demokratski klub skoro soglas.no izre-kel za rešitev krize z obnovo star^ vlade in za podalšanje starih metod Sedaj je prišlo do sestave stare vlade in sicer pod pritiskom potrebe, dn se razpravlia o proračunu in pridobi čas za izkristaliz'ranje odnosaiev tako v radikalni taakor v demokratski stranki naprarn de'nvnemu programu, ki ga je postavila KDK. Obnova stare vlade z Vel'o Vukičevičem na čelu ?e v vj rato ođ-šli v dvor, da lan; polože priseg3. Na največje presenećenjle vse fceog.aske javnosti pa se ie redsedstvu vlade. To se je zgjdilo prvič, od ka,- ob toja naša država. Vse d >setian,o vlade so pri-segl : na dvoru. Prvotna mnistrska Ista ie bila še v zadnjem hipu nekoliko izpremen.ena. Min.strstvo ver je prevzel p^š ćevec Mi lan Simonovij. mini^trstvo pravde pa M.lorad Vujjč ć. doč m [e za ministra zdravia imenovan dr. Dobrivoj Ger. Po-pović. Izmed demokratov sta na novo vstopila v vlado Milan Grol kot min-ster prosvete in Pera Marković kot mi-nister iavn h del. Za min stra za izena-čenje zak >nov je b I i. e.ijva.i dr. [lija Šumaknić, ki bo ohenem namestnii zunanjega mTnistra z?. časa njegove od-sotnosti na lečenju v inozemstvu. Ker ie stop'.l v vlado dr. Korošec kot notra-nji m n'ster. so klerikalni izgub'li m'ni. strstvo zn socijalno portko, ki je bi'o dosbj v rokah dr, Cosara. Za m'nistra socijalne polit'ke ie im nivan d^sedanr notranj mlnister Cec*a Radović. V novi vladi, ki št^.e lb ann $:r \\ jie 26 sr i iancev in "? p eča-a Ra^iVa'i i^ain 10 demokrat* 5. miisrmani 1, k'erora^ kali I portf2l.i. vojni-m'n'st^r je genaral Had-žij. Vlada je šestav^ena lako-Ie: ministrski predsednik: VELJA VUKlCEVlC (ratfikal), notranje zadeve dr ANTON KOROŠEC (SLS). zunanje zadeve: dr. VOJA MARINKOVlC (den okratK vojn ; in mornarico general STEVO HADŽIC (ne>Uan!^r). trgovina in industrija dr MFHMED SPAHO (musliman), finance* dr BCHiDAN MARKOV IĆ (radikcl), socijalna politika. ČEDA RAHOVlC (radiksl), agrarna reforma: dr VLADA ANDRlC (radikal), poljedelstvo in vode: dr ANPR4 STANKOVlC (radik i), pravda- MILORAD VUJIĆlC. (raikl), vere: MILAN SlMONOvlC (radi val), prosveta- MILAN liROL (demokrat), javna dela- Pf-RA MARKOVIC (demokrat), promet: general SVETISLAV MILOSAVLJEVlC (radik I), šume in rude dr ALEKSANDFR MIJOVlC (demokrat), poste: VLAJKO KOCIC (radikal). zdravstvo; dr OOBRIVOI OER. POPOVIĆ (radiVal), izenačenie zakonov: dr. ILIJA ŠUMENKOVIC (deaio'rat). Narodna skupščina se sestane jutri — Begrad. 23 .februarja. Predsed-nik Narodne skupščine g. dr. Perić ie danes odredil. da se skliče Narodna skupščina za v petek. dne 24. t m. ob 10. dopoidne. Skupščina bo takoj nadaljevala dnevni red, t j. nadaljevanje razprave o proračunu. KRALJ IN KRALJICA POTU-JETA V INOZEMSTVO — Beograd, 23. februarja. Z ozirom na to da }f vladna kriza rešena, se potrjule vest. da odpotuieta kralj m kral:ica prve dni prihodnjega tedna v Pariz, od tam v neko franeosko kopališče. Kralj ca se bo koncem tega tedna vrnila iz Bukarešte. NACRT UREDBE O DOLO- ČITVI KATASTRSKEGA DONOSA — Beograd, 23. febr Generalna direkcija katastra je sporazumno z generalno direk» cijo neposrednih davkov izdelala predlog uredbe o doiočitvi čistega katastrskega do« nosa. Uredba bo predložena glavnemu za* družnemu savezu, da poda o njej svoje mnenje, nakar bo predložena Narodni skup ščini v svrho uzakonitve, PRAVILNIK ZA POBIRANJE DAVKA NA NAMEŠČENCE — Beoprađ, 23. febr Ker stopi 9 1. apri* lom v veljavo novi uslužbeniški davek, je generalna direkcija neposrednih davkov iz* delala pravilnik za uporabo tega dela no« ve$a davčnega zakona Pravilnik bo objav* Ijen začetkom meseca marca. tako da se bodo že tekom prihr>dn;ega meseca lahko izdale v zakonu predpisane knjižice za. pobiranje tega davka. Darujte za spomenik kralja Petra Osloboditelja! Zaščita naših sezonskih delavcev v Nemčiji — Beop.rad, 23 februarja. V mimststvu socijalne politike ie bila včeraj podpisana konvencija med našim centralnim odborom za posredovanje dela in nemsko delavsko lentralo v Berlinu Konvencija se nanasa m\ z-aščito sezonskih poljedelskih delavi-ev iz Jugoslavije v Nemčiji Za nemško delavsko t-entralo sta podpisnla konven -ijo direktor Hartwig in inspektor VVeisse. za naš cen »ralni odbor pa predsednik dr. Krmnotić. in ^pektor ministrstva za socijalno politiko, in Pera Blašković. zastopnik industrijske cen trale V smislu te konvencije bodo uživali naši delavci v NemČin ennko socijalno za§či-to kakor domaći nemški delavci. Naknadno zrebanje Vojne škode Beograd 22 februarjn p. V direkciji dr žavnih dolsjov se je danes vršilo naknadno zrebanje Šestih dobitkov Vojn*» škode, ker so bile pri zadnjem žrebanju nomotoma iz irebane obveznice, ki so že amortizirane. Tz žrebani so bili sle/deči dobitki r»o 50.000 Din 2434/2fiO. 4^49 521: po 201^0 Pin: 2^76/293. in po 10000 Din: 1760 840 3046/719. 3230 842. Obvernica št. 4049 521 je bila prodana v Ljubljani. s *" \v i -» >■•/ UREDITEV MEDZAVEZ-NIŠKIH DOLGOV — London. 23. februarja. Med angleško in franeosko Narodno banko se vVse pogaja-nja za ustanovitev angleško-franeoske emi-sijske banke. Pri teh pogajanjih gre tuđi za ureditev vprašanja medzavezniških dolgov. PRIPRAVE ZA NOBILOV POLARNI POLET — Rlrr., 23. febr. Na letališču v Siantulu se mrzličro vršijo priprave za dogotovitcv zračne ladje «L IV.». s katero bo general Nobile letel preko polarnih krajev. Prve dni aprila bo ladia prekrščena v «Italia» ter bo nato odplula na Novo zemljo, od Ali nam je od nove vlade pričakovati zbo^jsanja razmer? Ali nam je od nove vlade prič.Vtovati zboljšanja razmer? — Popolna odvisnost dr. Korošca od radikalne strance. — Kc?o je gospodar v državi? — Kakšno nalogo 'ma dr. Korošec kot no- tranji m'nister? K'eroradikalni režjm pod Veljo Vukiče-v;čtm je s svf).im ticr.iZLj;i,evanje;ii gospodarskih in st>ciia.n.h poirtb našega naro-Ja izzval udpor po vsej d.žavi. Pl-ko umra od lakoie, čeprav ;mo agrarna država poslabšaie so se v spLvšnem življcn>ke raztncre »kero vsth slo.'ev :n stanov Razprave v skL:;pšć;n-kih odbct.h prtdvscm v f nančntm in v davćnem oibo-ru, so p(,kuzale. da V'ck:čev:čev režim nj ■ me! smis'a za re^n.čne ud^ke potrebe Zah.eva po izpremtTtbi režima, po u- vedb enakopraviiostj vseh državnih p> kra- in :n po rt'^niJnem u-Jej>tv<'v anju d mu ra- ::čn h načel. ie postala takc sp' šna. da se i, merodajni č ni;elj; v naši državi n^so TK>gI« ve^ uprntj :n da je k.nčno redila rizu dosedanie vi^de. Kmet^kf) demnkrat-k^ koalicija ie od ^-■ega p čeka izjivl.'ala. da ie njen pusoj a soJ** ovanje v vbdi ed'co !eme!j:ia iz vcm mba reži-ra. P^j KDK torej ni želja >o ob'asti, am>ak !e načelen, ktr ie pred vstm u<;:ncrien prot. htKernf>n!s*u>m n rc-kcjjonarc m za državljanke pravice za-^m'cne v u>tavi KDK v p sajan>ih za sestavo ni ve vlade ni d.iv'a n^benega jamstva, di bi se zpremen:! režim, kntereza }e Kk:vni nesi tclj bil V V'.kičevč Z.ito ie ;udi odk'on.ia vsako srdelovanie v vladi, ki bi ii nučclo-val V. Vikčevič. Kakor po^oč^jo iz Ber.grsda. je nnva vlada že sestavljona. in ima kralj sarru) še >f>dpisaT' ukaz o njjn^m imenovaniu Da bo ta vlada sam > nova zda^a s are, ker v njej n; KDK, je cčividno Boj proti do-tda-ijem.i duhu režirn3 bo >_*• raprei Na stvari ne 'zprcTTKnja m."o:o dejsivo. dj se k po-srečiio Z- Dav doviću spraviti v vlado par •vr.jih prija.el'ev ;n dj prevzame notranje n:ns r?:vo dr Kcrošec. Pt^cbno imenovarje dr Korošca za m\-mstrstvo p 1 čije ne bo na stvari ničesar iz-;rcrrc i o Na nedavni s^ji rad^alne-sra kluba je bivš minis er brez portfelja dr Velja Pop svjć f>b od< b avanju vseh raci ka!nh >o.Iancev izjavil da ie gjspođar v državi edino Ie radijalna strarka, o č^mer je po-ročalo tud: radikalno --Vreire«, ki gotovo n ma namena, šk.>dovaH radika'ni stranki. fn zato ker je rtdika'na strrnka ed:m go- spodar v državj tuđi ni hotela mistopiii no-tr3nicc;a mir.istrstva demokrattan, ie manj pa seveda fr.-in5nesa KOK 2a notran.eca min.sira je postavila dr Koro&cu, ki je zadaje čaše ponovno «ziav:| v javnosti, da ie isto kar k V'uk:čevč Dr. K^rošec bo zato kot no ranji raini-ster samo izvršovatelj ra ikatnih ukazov. Da pa bi mu rajkali pustili izvesti kake temeljite ref >rme v državni upravi zlasti v južnih krajih, kjer sn reforme najbolj r>o-trciine. m ie te/ko misljti Ce bi h >tel dr Korošec izvesti kake re-fjrrre v njtrarji upravi bi mora' prt'dvsem -d;;raniti iz n:e nartizanstvo. česar pa ne bi radika i n kdar dopustjl,. ker ln^čejo pać ostati edini grspodar v državi. Mosore je samo. da bo imel dr K( roiec proste roke v S'f»venij.. kjer radikali pač ne r.f.ekiirajo na pr^tase in jjm je veliko IJLibše, da SInvtnija še nadalje v preo-b Ini meri »vadi pare iz kese« Tu bo imel !ec proste rrke za pLčilo svoje u-strežljivoSii rapram radika Om tum. kier so neposredno strankarsko nteresirani Dr. Korošec bo samo izvrševatelj želja rad kaine stranke, ker ie z blejskim paktom zvezai u>rdo SLS z osebu sosp^oda Vuk.ćevjća za dobre -n sl^be časc;nalosa g. Korošca kat nofranjesa ministra bj skr* b^ti, da ne nastopijo s abi čaši za ra Ikal-nj stranko. Ak i poni s \n.u kenjno. da je položaj dr Knrošca popolnoma oeivistti od radiki:kic stranke, da aa je postavila kot kandidata za notranjega minisira radjkal-na s.ranka .n ne SLSt je to še boli oči-vidno. Ce ostane pri sedanii kombinaciji, se torej ne bo nuesur 'z-pienun k» v doseda-tijcm rcžirru Reakcija bo za nas morda še bolj občuina, ker bo jmela p-)tcm dr Korošca še večji vp!:v tudi na Slovenijo. Na-daljtvanje sedanjega reakj.jonarnega režima pa bo prines!o tem sigurnejše po vseh naravnih zakonih niecovo Dropast. Zato je pop« noma prav. da se KDK ni spuštala v kompromise, k; bi bili v škodo načelom, katere zastopa. To bj pome-njalo Ie zavu'čtvan.'e krnčneo defininvnega ozdravljenja naših notranjih razmer Kdor m sli, da bo sedanji rržim trajen, se hudo moti. V v^eh kuliurnh državah ie bila kr»nč-na zmaga na strani demokracije in tuđi prf nns bo prej a!i slej Odpor proti davku na samce V A^nliii Kakor v Italiji, tako nameravajo tuđi v Angliji kaznovati samce, ki se nočejo oženiti, s tem, da bodo moraii plačevati davek. Vest o davku na sam* ce je vzbudila v Angliji med prizade* limi veliko razburjenje. Sam»ji se pri-pravljajo na energičen odpor. Zaen« krat protestirajo proti tej nezasluženi kazni samo po časopisih. V Angilji je okrog 2,600 000 za ženitev godnih sam; cev Med njimi so tuđi odlični držav* niki, politiki in diplomati. Naravno, da so oni med prvimi, ki so nastopili jav* no proti davku na samce, češ, da te kazni ne zaslužijo. Samci se izgovarjajo, da so v njiho* vih vrstah tuđi najodličnejši možje Anglije in da se najtalentiranejši mo* §ki navadno ne ozenijo Večinoma se pa izgovariaio, da so imeli pri ženskah smolo in da bi se bili oženili, pa jim je dala vsaka nevesta košarico. V Londo* nu živi odličan državnik, ki ce je hotel oženiti, pa ga dotična devoikn ni ma* rala. Kot državnik se pa ni dal tako h;tro ugnati Zasnubil je drugo, pa tu* di ta mu je dala košarico. Tako si je na v*e načine prizadeval, da bi zlezet v zakonski iarem. toda vedno je imel smolo. Osemkrat ie dobil košarico Tn zdaj pravi, da nikakor ne ere, da bi moral biti za svo'o ^mo'o pri ženskah še kaznovan, Saj je itak že dovolj ka* znovan, da mora obuiati bridk^ sr>o* mine na one čaše, ko ie imel naiHoljše namene zlesti vr zakonski jarem, pa se mu ni posrečilo. Kakor vse kaže, bodo morali angle* §ki samci nonustiti in bočeš noč^s pri; stati na obdavčenje. Vsaki državi je notroben naraščai in ker ie samcev v Andliji preveč, iib bn dr?ava kb'ub vsem protestom nr's^Ma, da se oženijo ali pa plačujejo davek. VOLITVE V BOLGARIJI — Sofija. 23 februarja. KonČni izi»1 ob-činskih volitev izkazuje za vidrino stranko ";86 000 cvidaniH sjlasov. to je T>o (Kistotkov celokupnih volilcev. Opozicija je dobila 3O8.CO0 glasov. TANGERSKO VPRAŠANJE REŠENO — Parii. 23. februarja. Med franeoskirn poslanikom v Rimu in italijansko vlado je prišlo do sporazuma o ud^ležbi Italije v tnne:erski komisiji. Italija bo dobila svoje z;blastne samouprave kake pomoči. O dr-fcavm upravi vemo. da Še tam n. od nje aičesar doseći, kier bi se to lahko zgodilo brez posebnih izdatkov zanjo, o o-blasini samoupravi pa vemo. da klerikalna veči-na v njej sploh tlima mbenega smisla za potrebe mestnega preb:valsrva, ker je v oblastrti skupšćHni odbila vse pred oge za omiljenje stanovanjske bede v mestih in delavskih krajih dočim na drugi strani ob-lastni odbor preureia stanovanjske hiše za svoje pisarne. Kakor nekdaj b'vši dežclni odbor, prav tako smatra sedaj ottastni r>d-bor Liubljano samo za deber objek' ob-davčevanja, dočim ni v oblastnem proračunu nobene postavke v prić LjubMani Dejstvo je, da je Ijub'janska občina navezana le naše. Žal, da so se ru-di v sta-tiovaniski akciji, ki jo je doslej vodila občina, napravile pogreške ki nišo škodovale le na-menu te akcije, ampak tuđi gmottii.m interesom občine. Največia napaka je bila. ozarja1o na neugoden teren, da hnće vbdn-i kornisar zidati na mivki, da pa se .kljub lemu pred grajenjem svet ni natairčn«« preiskal, potem je te-m bolj obsadbe vredno, kako se ie gradila ta niša, v katen bo občmo veljalo eno stanovanje približno 150 00U Dm. Ce bi se z demarjem, ki je namenjen za to stano-vanjsko kasarno z nad 100 stanovanju gradile majhne stanovanjskc hi£e, bi bile te hi"Se danes lahko že gotove in občir-' b* imela namesto 100 stanovanj, ki bod ; r-da sele drugo leti uporabij'.va, že ujnes 300 stanovanj na razpolago Pri reševariju stanovanjske krize spričo omejenšh denar-nih sredstev ne sre toliko ta zgradiiev luksuznih z vsem komfr>rtoro opremljen,h stanova«nj, kak«,r predvsem zato, da se Iju-dem sploh preskroi dostojna streha Zato bi se ime^a občin>ka stanovanj ^ka akcija voditi v tej smeri da se zgradi Čm več cen^nih malih stanovanj Da vsaj nekoliko odpomore stanovanja ski bedi in omili katastrofo, ki nam preti za 1. maj, bo ebčinski svet ljubljanski na svoji prihodnji seji razpravljal o pred/ogu, naj se najame posolilo 6 milijonov dinar* jev za zgradho malih stannvaniskih hiš. S tem denarjem bi se dalo po zejledu tcdaniih malih nbčinskih tvssc < 4 ^tanovani . ki so najcenejše. zaraditi pn <>dhitku stroškov za tiakup zemljišča kakih 120 stanovanj, in si= cer že v par mescih Če bo posojilo nadzor« stvena oblast pravočasno odobrila in če bi =e gradbena akciia pospešila. b; bilo mo^oče že z majem spraviti nekaj deložirancev v te nove stanovaniske htšice Zadeva ie se* vedi nujna, ker nas ločita od 1. maja samo še dabra dva meseca Da mora občina nekaj storiti, je očivid* no, ker od dru>>j pač ne morem') priča-kovati nobene pomoči, čeprav bi SLS v vlas di vsaj to lahkn luseirla d.' se d žjvni uradi izselijo iz zasebnih stanovanisk'h hiš ter nastanilo bodisi v pravnih vojašn^cah bos disi se stisneio v do^edaniih uradmh pos slopjih. Stanovarijska beda seveda tuđi s to občinsko akcije* se ne bt ivd^ravljena. vse-kakor pa in hr Drecej omiVla ru&e posle v gospodinj-stvu. Zato je dobival hrano ki stanovanje. Z njim je tovariš prav !epo ravnal in do zadnjega Časa je Maglecić živel se nekam zadovoljno. Sele zadnje dni je Kernc opazi), da ie Primus duševno potrt. Zadnjo karnevalsko noč je brez-poselni pekarski pomoćnik preživel v družbi s Kerncom v neki gostilni bliiu stanovanja. Vrnili so se z zabave zgo-daj zjutraj vsi že malo pijani. Kernc je takoj legel v posteljo, dočim je Magle-Čić še pomagal njegovi mater, odpre-mit repo in zelje na trg. Ko je opravil ta posel, mu je Kemcova mati dejala, naj leže k počitku, ker je utrujen in po-treben spanja Maglečić ie še] in legel. pa je kmalu vstal in šel v bližnjo kra-marijo po stekleničico pelinkovca, kj ga je d*oma izpil. Nato je zapustil hišo in se ni več vrnil do poldneva. Ko je po kosilu Kernc šel v shramho, k er je njegova mati spravljala živila, je našel tam otoešenega pekarskega pomoćnika. Maglečić je privezal vrvico na gredo in se obesil. O samornoru je bila takoj ob-veščena policija in kmalu je tja prišla komisija Ker je ugotovila da gre za ian omor, je odredila prevoz samomo riičevega trupla n;^ pokopališče. • Že nekaj dni krožijo po Sara'evu v'esti o velki poneverbi v kopališču Ilid«že pri Sarajevu Končno ie bil ob-lastni odbor prisiljen, da je brzojavno poklical na Dunaiu živečega dostdanje-ga direktorja kopališča Pero Despića da se takoj iavi obla^tim in predloži vse račune. Medtem je pa dal direktor-jev namestnik. ki je seda.i tuđi na raz položen u. posebno izjavo 9 poneverbi. Po njegovi izjavi se je vodila v kopali-šču popolnoma zgrešena finančna pol-tika že nad tri leta V treh letih Despi-ćevega ravnateljevania je bilo uniče-neg:a državnega imetja za okroglih šest milijonov Din Kopališče Ilidže ie zato zda.i pred razsulom. Direktorjev namestnik pravi nadal'e da je kopališče imelo pred leti 12 termalnih vrelcev. danes ima pa samo \ ki še iz\ iraio. do-eim so ostali zasuti. Pa tuđi ti triie bo-do usahnili če se ne bo v kratkem uredilo njih pravilno oskrl^ovanje Nadalie ie Kakaši izjavil. da je direktor De^pić dobi] od države in drž Hipotekarne banke nad 3 milijone Din za prtureditev kopališča Despić ie ta denar porabil zase. Kupil si le tri luksuzne avtomo bile in naiel šoferje ter se vozil okoli ćelo do Duna a. Despić odgovana za vse nerednosti v kopališču Ilidže, ker ni izvršil nobenih *nvesticij in ni vodil nikak'ih kniija: Namestnik ie zahteval od oblastnega odbora v Sarajevu strokov-njake, ki nai bi pregledali račune. Za kopališče prhajaio vsak Čas po Želez-nici različne poši jatve. ker pa se dan ja kopališča uprava nima denarja, da bi jih dvignila, iih železnica proda a na javnih dražbah in kr.Je tako prevozne stroške. Izgleda, da se bo iz te pone-verbe razvila senzacijonaliia korupcij-ska afera. Iz Subotice poročajo, da je pred dnevi naznaniUi agencija »Jugo« z ve-lik'imi plakati, du išče 10.000 delavcev za poljedelsko delo v Nemčiji. Plakati ^o svetovali, tiaj se delavci ja\ ijo čim prej v pbarn. omenjene agencije. Raz-glas ie imel velik u^peh. saj je v Su-botici nad 7000 brezposelnih delavcev. ki so pripravljeni prevzeti vsako delo. samo da bi preživeii sebe in družino. Vehko delavcev se je zglosilo v pi>arni, kjer so podpisali tiskovino in se zavezali, da ostanejo v Nemčiji vsaj devet mesecev. Vsak je moral pri tem plačat, 200 Din za utroške. Agencija je obetala. da ima že dT)\olienje nemškega po^la-ništva v Beogradu, VA je odobrio to akcijo in bo izdalo vsern prijaviienirn de-lavcem dovcljenia za bivanje v Nemčiji. Po zanesljivih informaci.iah se je dosiei javilo za de!o v Nemč ji 500 6rezposelni!i delavcev, ki so plaćali vsak po 20;") D'n. Agencija je torei pre-jela od njih 100.000 Din. Poslovanje agencije se je zdelo nekaterim zelo ^umijivo in so se zato obrnili na nem-ško poslaništvo v Peogradu. ki ni niče-sar vedeio o kak* agenciji >.lugo^, Nemško poslaniševo je ob tej priliki tuđi prosilo nekstere časopise, nai obia-viio. da Nemči'a razpol^ga z za'ovtno delovno močio in ie ne potrelmje iz inozemstva Subotiš'o policija je uved-la strogo prei-kuvo in aretira'a nekate-re elane la^ne agencij k' je grdo osle-parila brezposelne r1pJavce. • PredvČerajšnjim s(5 delavci novo*ad-skega klepar'n Tose Go^tovida čistili žlebe na pačen in nekaj trenut-kov naio :e padel s strthe v glo. ino in obležal ^es razmesarjen na cestnem tlaku. Prenesli >o ga v mrtvašnico. Po-nesrtčenec je bii 22 let star in znan kot drzen stresni delavec. Na mesto ne-sreče je tuđi prišla zdravn-iško - policijska komisija, ki je mogla ugotoviti samo d-elavčevo smrt. Va^ov ć je hotel prerezati z elektriko napolnieno žico in ga je tok1 usmrtil. Njegova desna roka ie bila do lakti sežgana. Razstava češkoslnvaškega stavbarstva v Ljubljani Včeraj smo naznanili otvoritev razstave češkašlovaškega stavbarstv? v sntvito. dne 35 t. m ob 11 uri dopoldne Po informacija h, ki smo iih prejeli na kompeten ntm me-stu, prinašamo danes seznim češkoslova-ških arhitektov, ki se te razstave udeiežu-ieio Td so gg. Adamek Balan Bens, profesor na soli arhitekture praške tehn:kf dr mg arh Engel Feuerstein Fiala Frdgner, B Fuchs iz Bma. J Fuchs iz Prage. Oahu-ra, arh Gočar, profesor arhiiekture na Akademiji upodabljajočh umetnosti v Pragu Grossmann. hiarminc. Havltček. Hofman Miibsh.mann arhitekt Janak, Plečrnkov narednik na državni umetniško-indusiril^ki soli v Pragi. Jurknvić. Kaltms Kavalir Ker-hart. umrli usianuvitelj Češke modemt ar-hitekiure Jan Kotera, k' je bii profesor na umetniško-industrijsk1 Soli v Pragi, odko-der je ko ga je nadomestil naš krajan prof f P'cčnik f>dšel na praške akademiji- upsler, Roš-kot, Riha Slama, Star^ Silinger, Spalek Tyl, Vahala. Wachsman, VVallenfels. Wies-ner in Zazvorka Med razstavljab je rrmo-go P'ečnikovih učencev \t dobe njegovega delovanja na praški umetn;$ko-industriiski soli, tako da bo tuđi v tem pogledu razstava fotovo zan miva za nalo javnost. Obrtna banka Kraljevine SHS bo imela v nedelio. dne 25 marca 1928 ob 9. uri dopoldne v dvorani Ko5a Srjsk h se-: stara Frankopanova ulica hr 11 v Beo 1 gradu prvi redni zbor «votfh dtiničariev z nas'edriim dnevnim redom: 1. Volitev zapisnikaria. trch skrut:nator-lev i ti treb nve^^v-it^M^v Z'»r>:nr;'b' čistoga drbč1 a 6 VoPtev šest č'ano\ upr;:vn?i;a odbora in dveh ćlanov Do^lovnesja odbora O'jvnt-podružnice v Zacrebu namesto od^tno všh član>v 7. Reševa.nie morch;:n:h predlo^ov v sm's'u ćl ?« bunćii ii or;ivil Delničarji ki *^e žele udelež ti tega zbu-ra moraio dc^onirari svoie za časne dclni-ce nnjmani ^cdem dn^ pred zborom \ ^m -s'u čl 24 binčrrh nrnvil uli ori b1 a raj ni centrale Obrtne banke ali 03 ori Maia'n i Glavne podružnice v Z^ccrcbu. Baruna JAa-čić? u'ica br 2 Obenem «;e or>izarjai(» de'-ničarii Obrtne bmkt da delnic ?a udeležbo na zboru de!n čaricv 25 ma'ca t I ni rreba deponirati, marveč lahkf) i>oš ie<. delnce tud; mi pošti ^en'ra1 a'i r»;: niavnj >> dru'nici Obri ne banke. V zameno za delr^ce d »be vstop niče ay zboi v smislu č 2r> bančnih Drav 1 1 Da se ndreunei^ "tro-škom moreio delni- ! čarji \7 ene^a kraja ki ?e ^ele ude^e^iti zb(^ra CKjslati 5voie začas 1e de n:ce ali osebn^ ali r>a 00 oorlVaSčencu skuDno v enem zavoju vendsr dj mora prck-t' cen : trala ali ?lavn^ rx>družinica z^iasne dtlni-ce vsai sedem dni ored zhnrirn de'n:č>triev Upravni odbor. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. 23 februarja, četrtek: Haml^l. Gostuje g. ErJvapi Kohout, član Naro^inega divadla v Praši Re«i D 24 februarja, petek: Danes bonio tici. C. 25 februarja. robota: Sestričnn iz VarŠave. premiera Premierski ab>nnia. 26 februarja, necka, gdč Mira Danilova ter gg Levar in Rogoz Zasedha sami nam žc jamči, da bo to repertoamo delo v vsa* kem pogledu uspelo na našem udru Režija je v rokah ravnatelja g. Golie. novo scene* rijo pa ie napravila po osnutkih scem j*rafa g. pruf. Vavpotiča gledališka flikarna. —r Premi<;ra se vrši na prtmierski ab-mma Prerrtijera veseloigre «Pred pcroko» se bo vršila v soboto 25 februaria na Sent* jakob^kem gled&liškem odru Veseluigra je polna komičnih zapletljajev, tako, da se občinstvo dve uri neprisiljeno zabavt. Predprodaja vstopnic je od danes dalje ▼ trgovini gosp Peter Sterka, nasl. Miloš karničnik na Srarem trflu. \7 nedeljo, 26. febr. se ista veseloigra ponavlja Po>etite predstavo. šBeteznica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 2H februarja 1928, ka-loličani: Peter, pravoslavni: 10- lebruarja, Cudumil Jutri: Pet^k. 11. februarja, katoli?anl: prestupni «lau. pravoslavni 11 februarja, DANAŠNJE PR1RED1TVK. Orana: ^Hamletc. Opera: Zaprto. Kino Matira: »Naprej Tom Mix<. Kiuo Dvor: »Grbec*.. DE21RNE LEKARNE Dan«<&: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go-s|Kvevetska cesta. Še ena pustna... Na5 koleba iz redakcije tišti, ki lovi senzacije po me^tu in preži na Skandale, se je vferaj pntrzpva!. da je bila pejnHnicn na j»o!iciji v primeri /. lansko zelo suhoparna, |«» dnnesi izvohal prav flelno -torijo o treh veseljakih, ki da prej ne iirejo dam. dokler se ne bo delal dane. Cuječe oko postave jih je sic^r opazilo, to-dn jim je, v svesti si, da je pač go<1 v?eh norcev in pijan?kov, dobrohotno o rnlen nenadoma of»azil pred Zv^zfio li?en a\tomobil Tn je bil takoj navduVn. da s© folj^jo knm nn *luftf. kajti bilo jim jn v Ljubljani dolfj?a* Tableau! *ta vzkliknila ostnla dva in vse tri je natjlo zaneslo proti avtomobilu. — ?Halo. šofer!- se je '1 rl eden, >peljite na« v Dravlje!.' Ostal:i dva *ta pnkimala To<1a 5ofef ^e nn žalost v**sf*le trojiie ni odzval, kajti £ta sploh ni bilo Pa si je oni. ki je pri-dli. Sport Ljubljana dobi sportno kopališče? Današnje zagrLbške »Novosti1* prinašajo zani-mivo vest. V svojem poročilu o pla\ al* pem sportu na\a)ajo, da gradi sportm klub Ilirija plavalni bazen, dela pa da vadi znam in agilni sportnik inž Stanko Bluudek pla» valni bazen se ba;e zgradi na biv&em sejmi* šču (?) :n bo odg.jvarjal vsem zahtevam tii-odernegi sportntga kopališča, v katerem -.c Kf>do tuđi lahko dosegli rekordi Na pod« lagi sklepa glavne skupšćine J1*S v decem* \ ru pretekkgji ku. se budo v tem bazenu vršile izbirne tekme za sestavo n»k rcprc» zentance za *>k>"vansko prvenstvo v Pragi in za olimpijado Člankar dalie navaja, di bo to kopališče pač velikega pomena za nadilj« n; razvoj plavalnega >porta v Sloveniji in to tem holj, ker gradi tuđi mariborska 0+»« čina kopali^će, ki bo odgovarjalo sportnim potreham Informirali smo se o tej zadevi na me« rodajnem mestu, kjer so izjavili, da »iccr obstoje tozadevni nacrti, vendaf do sedaj še ni bilo skltnieno r.ič konkretnega. Iliriji ima si.er v projektu zgraditev mfKJernegt •>portnegi kopališča, ki naj bi služilo ilasti plavačem in sportnikom in ki bi hilo otvor* ieno tuđi pozimi. kar hi bila za LjuHljan© velika pridohitev. Zaenkraf pi je stvir na* 'etela na nepredviđene tcžkočc in je ostala na mrtvi toćki. Kakor čujemo. Ilirija 5© nidilje vodi pogijania in ni izkljufeno. da dubimo še tekom polet u v Liuhliani kopa* 1 :ščc. kj bo odgnvarialo hg iensktm in sportn"m rahtevam. Vest. da bo to kopali« 5c«, odnosno ta bazen zgrajen na prostoru bivšega sejmišča. n« drži. ker ima Ilirija t projeKtu popolno-ma drug prostor. — /* sekdie ZSS (Službeno.) Sefa upravnegi in odhora z« delcg ranje se vrši dines of» 18 uri v kavarni «Evr- oa». Polno« ^tevilna udeležba dolžnost! — Tajnik Knjige, brošure, časooise vsa- kovrstne tiskovine ta društva, posetntee, osmrtnice itd. izde- Inie lično in ceno Narodna tiskama v Ljubljani Bernard Horst: Prepozno Ko je dorasla Janu Havlu iz Har= marja hčerka, si je kupil novo puško. In prav je storil, kajti bila je res po* trebna. Petnajstletna Hilda je ostala vsak večer v visoki travi in vdihavala hla* den večerni zrak. Komaj razvita nedri-ja so se sama ponujala strastnim ust« nicam. Hilda je ležala v travi in se hre* peneče ozirala v noč. In tema jo je ob* jemala kakor krepke roke strastnega ljubimca. Nekaj se ji je penilo v prsih, srce ji je mo5no utripalo. Čutila je SVO* je vroče dihanje in željno so se ozirale njene crne oči tja geri na cesto. Tam po cesti so korakali proti goz* du mladi fantje v okovanih čevljih, s suknjici čez pleča in s krivci za klo* buki. Toda stari Havel je bdel v zakajeni izbi in Hildina brata, krepka, zagorela fanta, sta hodila po dvorišču. Narava se je prebujala. Čarobna pomlad je objela zemljo in vse stvar« Stvo je zahrepenelo po novem življe* nju. A včeraj. baj včeraj je Hilda ple* sala z va^kimt fanti, krčma je bila pol« na mladih plesalcev in dima Med nji* m\ je bil tuđi Horn s svoHmi poželjivi. mi očmi in krepkim, volovskim vratom PripovedoT«! ji je, kako se oiira po divjih zajcih in obljubil ji je, da ji pri* nese prvega, ki ga ujame v zanko Po* tem sta odšla iz krčme v bližnji gozd, kjer sta nekaj časa molče stala in se gledala. Hilda sama ni vedela. kaj se godi z njo. Bila je vsa prenvefia, kri ji je vrela po žilah, v glavi ji je šumelo in zdelo se ji je. da ji bo srce vsak čas počilo Tako je vedno, kadar stoji mlado dekle s fantom sredi pomladi v temnem gozdu. Sele čez nekaj časa ji je segel Horn nekam v lase. Nagnil se je k nji, rekoč: — Hilda! A to ni bila kar tako na veter izgo« vorjena beseda. Hilda je povesila oči in začutila na vratu njegove ustnice, ki so jo spekle kakor zeri a vica. Potem sta se ozirala samo v nebo. kjer so se utrinjtie zvez? de in padale tja daleč nekam za gozd. In tako se je zgodilo. Vedno se zgodi tako, kadar priđe pomlad in po« kliče mlada dekleta v življenje. Noč ima svojo moč, pomlad je pa za deset noči. Seveda. kakor je že običajno, stari o tem ni nič vedel. Zgodilo se je v soboto. Bilo je pr* vič, toda ne tadnjič. Pomlad in mla* dost zahtevata svoje pravice. A v nedeljo, po plesu v vaSki krčmi, je odšla z njim daleč v gozd, ti« za potok, kamor zaide redko kdo iz Harmarja. Smejala sta se tam, plašila ptice m Horn je oponašal na prste kosa, ki je žvrgolel na bližnji smreki. In znova sta se smejala, vsa razgreta in polna hre» penenja. Tam daleč v gozdu jo je Horn strastno objemal in poljubi jal, vdiha* val ie njeno mladost in pil iz polne čaše opojnosti. Pomlad je zahtevala in vzela svoje. Vračala sta se ločeno, Horn s"le čez dobro uro za Hildo. Nihče ju ni videl, nihČe ni mogel trditi, da sta dala pomladi, kar je po* mladnega. In res ni nibče trdil. Tako ie minil prvi pomladni mesec. za njim drugi in pol tretjega Horn je hodil s Hildo v gozd in vsaka pomlad* na noč je dobila, kar je njenega. Ple» sal je s Hildo v vaški krčmi in kajpak, tuđi stepel se je za njo. ker so mu jo hoteli prevzeti. Tedaj so že vedeli v&i, koliko je bila ura. samo stari Havel in njena brata še ništa vedela. Slednjjč so $e pa rudi njim odprle oči. Kar naenkrat so se zavedli, da ho* di Horn. ta črnolasi fant krepke posta* ve in srepih oči, k Hildi v podstrešno izbo. Nu. dogajalo se je v Harmarju in druffod da dekleta nišo od p i ral • okenc svoiib izb. Stari je rentačil. kle! in razbijal, da se fe treslo tramovje. PozabH ie men* da. da ie nekoč. ko Je M Se fant. rudi sam tazil k svoji irvofi°riki in drugim dckletom in sicer tuđi skozi okertee podstresne izbe. Potem je odšel v drvarnico, nasekal svinca in nabasal puško. In pružali so nanj, stari in oba sinova. Neke temne noči je skočil starejši sin Emil ves upehan z drevesa in prihi; tel v izbo. — Je že pri nji, — je zajecljal ves iz sebe. — Praviš, da je? : , > — Je! Stari se je sezul, pograbil z drhte* cimi rokami puško in splezal tiho p° lestvi. Luna je sijala in v bledi meseči-ni je videl stari vse, kar se je godilo v podstrešni izbi. Tam se je črnolasi Horn ves skuš-tran nagnil nad Hildo in jo še enkrat poljubil. Potem je vstal in pretegnil svoje mlade, krepke ude. Hilda je še ležala vznak in globoko dihala. Havlu je omahnila košČena roka. nekaj mu je stisnilo prsa in v oČeh se mu je stemnilo. SI i šal je še, kako je dejal Horn z zamoiklim glasom: — Spomladi postavim bajto. Stari je tzlezel previdno nazaj. Tim Sta ga čikala sinova in ga radovedno vprašala^ — Torej kako je? — Prepozno. — je zaŠepeta! stari in kakor da se "e more odločiti za neko misel. ie vrd;hnil znova: <~ Preposno. Stev. je objavljen ukaz, po katerem se bo mesto Duvno v travniški oblasti na željo mesčanov orislej imenovalo Tomislav-grad — Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za dovr šitev novega poslopja gimnazije v Podgo-rici, ki se vrši dne 15. marca 1928 ob 10, uri dopoldne pri Gradbeni direkciji v Dubrovniku. Proračunska svota znaša Din 1,833086.66 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaski trg l/I. — Nateraj ^Jadranske stražo za popularna predavanja. V svrho propagande za naš Jadran je izvršni odbor - Jadranske Straže2> v Splitu sklenil razpisati n:\tecaj za pet popularno pisanili predavan]. Vsakemu predavanju mora biti tuđi priloženo naj-nianj 30 diapozitov. Teme predavan] so: Važnost jadranskih pristanišč in njihova kapaciteta, važnost vojne mornarice, trgov-ska mornarica in gospodarstvo, Jadran in železniška zveza z našo državo ter letovi-ŠČa in kopališča na našem Jadranu. Honorar za vsako priznano predavanje znaša 500 Din, odskodnina za 30 originalnih fotogra-fij pa 300 Din. Natecaj traja do marca. Predavanja, ki ne bodo odgovarjala nameti u. bodo takoj vrnjena piscem. — Inspekcija osnovnih šol. Proevetno ministrstvo je naronlo vsem šolskim nadzornikom, naj se tekom teg-i nipgiera prič-tio inspicirati vse osnovne sole. Inspekcija mora biti končana do konca šolskega leta in nadzorniki morajo. predložiti do tega Črsa prosvetnemu ministru poročila. — Grda navada se je razpasla zlasti po naših uradili in nekaterih javnih korpora-cijah, ki so začele po srbskem zgledu pisati malone vse nazive z veliko začetnico. Tako pišejo Ministrstvo Saobraćaja, Ministr-stvo Prosvete Krajevni Odbor Udruženja Vojnih invalidov, Savez Državnih Urednikov itd. Vsak pismen človek ve, da so velike začetnice v takin primerih napačne. — Odlikovanje slovaškega Š3lnika. Z redom sv. Save V. stop nje je odlikovan upravitelj slovaške sole v Petrovcih Aleksandar Hyl. — Pravniški dom v Beogradu. Udruženje pravnikov kraljevine SMS je pokrenilo zadnje čaše energično akcijo za zgraditev svojega doma v Beogradu. Dom naj bi služi! v prvi vrsti pravnikom ki prihajajo po opravkih v Beograd, kjer morajo ostati ne-kaj dni. V domu bi stanovali tuđi sinovi pravnikov iz drugih krajev. ki Študrajo v Beogradu. Akcija je nakte'a baie na sploš-flo odrbravanje tako, da je računati, da se prične dom v kratkem graditi. — Začetek muslimanskesa po^ta. Vče-faj se je priče1 tako zvan: ramazan, t. j. muslimanski post, k. traja mesec dni in se zaključi z največiim muslimanskim praznikom kurban-bajramom. — Pokoininskl sfcla-1 državnih uradni-kov. V f:nan*nem ministrstvu je izdelan osnutek uredbe o nokoin'nskem skladu drž uradnikov in uslužbencev. O uredbi bado raspravljale vse uradniške organizacije. ker občutno taoigira interese uradmškega stanu. Tuđi glavna uprava uradniškega saveza se bo pecala s to uredbo na pri-hodnji seji. — Spomenica pravniškega kcnsresa. Za letošnji pravniški kongres bo ses-tav"-jena posebna spomenica, v kateri bodo objavljeni vsi referati. Redakciia spomenice ie poverjena beograjskim pravnikom. — Škrlatlnka v niski oblasti. V niski oblast se je pojavila epidj-nrja škrlatinke, ki se naglo širi. Epidemija ie zahtevala že več žrtev V nekaterih vaseh so oboleli vsi prebivale!. — Od hod poljskega poslanika. Kakor smo že poročali. ie dosedanji poljski poslanik na našem dvoru ^ Okenski preme-ščen v T(/kio V suboto odpotuie na svoje novo službeno mesto. — Centralni zavod za zaščito dece in matere Ministrstvo narodnega zdravja je otvorio nedavno v Beogradu centralni zavod za zašcito dece in matere. k: bo raz-širil svoje posle na vso državo Zavod je nameščen v velik&m paviHcnu, k. smo ga dobili na račiwi repi^acii Organizacija te kori si ne ustanove ie perverjena vseučiliške-mu prnfes^rju dr M Ambrož'ču. ki ie usta-rovil svoj čas oličen zavod v manjšem nb-seru v LiunUani Zavod ie začel poslovat. 1. feb-uaria Zaenkrat je instaliran samo oddelek dispanz&rjev, dočim se drugi od- delki sele instaliralo. Zavod bo imel tuđ! manjši bolm&ki oddelek, v katerem bo okrog 20 detskih posteljne. — Nova železniik« tarifa. V pondeltek je bil objavlje-n dru«, del železniške tarife za prevoz potnikov, prtljage in ekspresne-ga blaga, ki bo veljala od 1. marca. Nova tarifa se na ti a sa na državne železnice in na privatne železnke. ki so v državni eksploataciji. Nova tarifa pri naš a znatno zni-žanje vožnje z brzovlaki, zlasti za prvi razred. Znižano vožnjo bodo imeli tuđi de-lavci. ki poiujejo v skupinah ali posamezno z kraja v kraj, da dobe delo. — V Zagrebu ie prevec odvetnikov. Zagreb ie menda med vsemi naširrri mesti najbosatejšl na odvetnikih Na vsakih 450 Zagrebč^nov priđe en odvetnlk. — Zagreb^ki najemniki proti ukinitvi stanovanjske zaščlte. V nedeljo se bo vršila v Zagrebu izredna skup^čina organizacije stanovanlskih najemn:kov, na kteri bodo najomniki protestirali proti ukinitvi sta-novanjcke zašćite m ^ahtevali. da se sta-novani^ki z?Vnn D^drjli<-i — Za trhduioče v HerceCovini in Crni rori ie izdalo stare^instvo ISS na vse žup° in društva naročilo da pr'skoč io ^vnjim bratom ;n ^estram mi ni;ViovTm mđbinam tekoi na pnmoč. Med sokolskim članstvom v vsei državi «;e zbiraln orispevk' v denar-iu a'i pa v b'agii (predvseTi knruza in ž-to) fn ti nricpevki se D^S'liaj« Snkolsk^ župi AleksR ?ant:ća v Mo^^r ki ih bo or>d upravo svoiesa starosta brata čede Mile tića najnravičnei^e razdel 1a med brate in sestre svoje /ut>e — Ti ooziv ^t^re.^in-stva TSS ie našel knr čuiemo v sokolskih dru^tvih leo odziv in vša drnštvi lr^čeio v plemenit« tekrrn nud:tr eladuiočim bratom in sestram ćm izdatnejšn nomoč Or>'vzar-iamo naj le na to da ie tx>moc nuina in da radi teca ni od'ašati z nabiraniem Drisoev-kov. — Polovična vožnja nj> železnic*** ie dnvoljena vsem delegatom ki se uddeže ?!avne skupše^ne JSS v Kragujevcu dne 18 marca. !? Ljubljane —lj Izredna seja Ijubljan^kega obHn«k^-ara sveta V petek ob t7. se bo vršila v mestni dvorani izredna seja 'jubijanskega obeinskega sveta. Dnevni red avne seje ob šega: poroČilo predRexistva. odobritev sa pisnika zadnje seje, volitev in konstituira nje odsekov oWinskega sveta (personalno pravnega, finanfnega, stavbnega, šolskega. obrtnega, socijaino-politicnega policijsko zdravstvene in disriplinarne komisije), po rofilo stanovanjskega odjeka in predlog za najetje posojila v znesku 6 milijonov za nujno zgraditev malih stanovanj in samo stojni pred log občin. svet. g. Likozarja glede preskrbe Rarjnnov 9 pitno vodo. —lj Cenjeno obfinstvo opozarjamo na gostovanje najodlifnejšega predatavitelja češke igralske umetnosti član.T praškega Na-rodnega Oivadla g Kohouta danes 1 #etrtek 23 t. m. v dramskem gledalištu. Pricakuje-mo, da se bo naše občinsivo zaverlalo svoje dolžnosti in se urteležilo pristave v čim najvecjem Stevilu, saj je to prvič po vojni, da nastopi na naSem odru gost iz zlate Pra-ge. ki je, kakor neko5. fudi Se danes matica naše igralske umetnosti. __lj Razpasla se je na Tada, da razobe- šj'jo razna društva na kandelabrih in dreve sih ljubljanskih ulio in trgov razne reklamne plakate za fsakojake prireditve, ne da bi si preje izposlovalći dovoljenje pri mest-neni magistratu Ijubljanskem. Zato se na-znanja. da je brez predhodnega dovoljenja mestnega magistrata ljubi janskega vaako rnzobešanje reklamnih tabel na mestnih ob-jektih strogo prepovedano. NevpoStevanje tega razglasa se bo kazensko zasledovalo. —lj Električna raspetljan na Vi«n. Pišeio nam: Vsak teden osreCi vigke odje malce ljubljanske elektrarne po enkrat ali c-elo dvakrat kratek stik tako, da ostanejo trgovine, gostilne, brivnice in privatna sta novanja brex razsvetljave. Bi»§ na pustili torek, ko «0 bile maškare na poslu, je na« popetila med fi. in 7 uro egiptovska tema in sirer kar trikra! laporedoma. Ce stopi? v kako trgovino, vidi« brleti po puftih »ve-£e, pri brivru stoji mojster pred napol obri-tim gostom kot kak atentator in caka svojega vajenra, da prinese iz najbližje trgovine svečke. Vaienec pa sveti z leščerbo gostu pod nos Enaki prizori se vidijo po gostilnah in Hruiph lokalih. Za viđamo Ijub Ijnnske odjemalce eleklričnega toka, ki «0 tako sretni, da jih egiptovska tema nikoli ne preseneH. Dobro bi bilo, da niestna elektrarna po možnosti čimprej odstrani te «! efekte. __lj VTreme. Od včeraj do dane« se je vreme nekoliko spremenilo in danes je vse kazalo, da dobimo nov sneg. Zjutraj je pi-hala mrzla burja in pričelo je tuđi oarahlo snežiti. Ker se je pa barometer čez not ze-lo dvignil, ni računati z nadaljnimi padavi-nami. Temperatura je nekoliko padla in je kazal Hanes zjutraj termometer S.5 stopinjp pod ničlo. Barometer se je dvignil na 752 mm. Zjutraj je bilo nebo oblačno, poznejc se je pa zjasnilo in je posijalo solnee. —lj Valrkov vefer v soboto 3. marca na Taboru pri red i jo stari fantje in mlađa de-kleta, katerim novi plesi ne ugajajo. Na pporedu bodo poleg valčka preteino stari pleei in melodije, narodni ali pa vobfe vdo-ma?eni v naSem ozemlju pred W leti (bo-heme, danzig, Crnogorka, tramplan. Škotska, Štajerska, različne polke, mazurke itd. Vsi stari fantje in mlada dekleta se vljudno vabijo to soboto in nedeljo, 25. in 26. t. m. zvečer ob 20. uri na Tabor h skušnjam in l»ripravam za omenjene narodopisno xani-mive pleše. Priprave vodi sloviti poznava-le<- nn rodne plesne preteklosti g. IvanŽiČ — Večer bo prav zabaven, na zunaj vse čislo po domaČe. obleka popolnoma poljubna. —lj Drnžahni večer s predavaajeni » društvu cSoČa>. Društvo c5^o5a> priredi pri-hodnjo soboto 25. t m. ? Ljubljanskem dvoru velezanimivo in zelo interesantno predavanje iz higijene. Po tem predavanju na- stopi prvič drnStveni pevski zbor. Podrob-nejši vspored v sobotni številki Usta. Ne za-mudite lepe prilike. Začetek ob 8. ori xve-ter. Vstop prost 183/n —lj la slepee in gladnjo^e. Vodstvo <0ečve* je darovalo iz prvih naro-čilnih zneskov 100 Din za slepee in 100 Din la gladujoče. —lj Kraievai edbor Udruienja vojnih ia-«alidov t Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dna 4. marca 1928 ob 9 uri dop. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Krekov trg. Oni redni Člani, ki §e nišo prejeli vabil odnosno obvestil in se nameravajo občnega zbora udeležiti, naj to takoj javijo po dopisnici ali pa naj se do 2 marca zglasijo v pisarni krajevnega odigra, da dobe vabilo, ker brez njega ne bo dovoljen vstop. —lj Odpovedana stanovanja. Prejeli smo: Stranke, ki imajo stanovanja odpovedana in dosedai se n:majo drucih stanovani. naj se vse prijavilo v mestni posvetovalnici v uradtiih urah v abecednem redu kakor ;e bio v časopisiu obiavlieno Stanovan;sk' odsek namerava na pocllaei prilav podvze-ti morebitno zaželieno posredovanje med h:šn:n?i lastniki in naiemniki. kakor tuđi po možnosti skrbeti na drug naćin, da naiemniki ne nsrpne'n brez stanovani. — Veliki plesni turnir za prvenstvo Slovenije v letu 1928 v sohoto 3. ma^ca. velika dvorana Kazine ob 21 uri. Vabila "nformacne in priiave tekmu'očih parov pri « Jenku v 1. nadstr kav Ernona vsak dan od 18. do 20. ure. Pričetek brezplačnesa nsemdnevnejsa tečaia za pcrfekci?oniran;e ^VfpnvaTcev v ne tek ?4 t in. od 18. do ?n ure. I. nadstr kav «Emonax 182 n ~ KristoHč - Bučar: Bluze, otro^ke »Meke! 3T —lj Dva pdžara. Danes ponoći sta Ljub-Ijan&ine zbudila iz spanja dva topovska stre-la. ki sta okoli 22.5 zadonela po mestu Ogenj je izbruhnil na Osojah pri Jerančiču. vendar ni bilo niČ nevarnega, ker so se viiele samo saje. Pozvani gasilci so ogenj takoj udusili Streljanje je prerej razbudio prebivalstvo. ki je menilo, da je nastala požarna katastrofa. V torek popoldne je začel goreti del gozda med rožniško cerkvijo in Večno potjo Ogenj ?ta uduSila višji stražnik CotiČ in načelnik viških gasilcev Ivan Gas perlin. PovzroČena škoda je neznatna. —lj Dve neigodi. V bolnico so pripeljali včeraj mehanika državne železnice Roma na Rajha. Med delom mu je puhnila para v obraz in je zadobil precejšnje poškodbe na obrazu, zlasti pa na oceh. — Drolc Franc, petletni sin posestnika Drolca iz Zgornjega Tuhinja. je padel pod voz, ki mu je zlomil levo nogo. Tuđi Drolca so prepeljali v bolnico. —lj Zopet vlom. Na policiji je snoči prijavila ga. Eleonora Groyer-Jenkova, da je b:io vlomljeno v njen« podstrešje na Mi-klošičevi cesti. Tat je vse premetal in pre-brskal in pokrade! iz zabojev njenega mo-ža m nje same razne predmete. Kaj vse je odnesel in koi ka je škoda, zaenkrat ni znano Nedvomno so številni viomi. ki so se v zadnjem času pripetili v Ljubljani, v zve-zi z nedavno amnestijo številnih ietnikov, kajti v Sloveniji je bilo amnestiranih okoli 500 jetnikov in to večinoma takih, ki so bili obsojeni zaradi tatvin in vlomov. —lj On, ti cucki! Neki h šni gospodar je danes na policiji prijavil, da ima njegova podnajemnica v hiš? mlado psico, h kateri hodijo v vas številni cucki. Ti psi po-sedajo in se klatijo ćele dneve pred h šo svoje oboževane pasje Dulcineje, ki se pa na njihovo žalost ne srne pojaviti na ulici. kajti jo ima lastnica v strogi evidenci. Tako se klatita dva cucka okoli h'še že več dni in njuna Ijubezen je tolika, da sta raje lačna in da raje pre^ebata kot da bi šla domov Stranke v hiši so ]u že polile, toda vse to mč ne pomaga. Zato se hišni gospodar upravičeno boji, da bi utegnila psa oboleti na pasji steklini in je prosil policijo za poTTHič. Sploh delaio cucki v hiši veliko nesnago. povzročaio nemir In se kolje-jo med seboj. Izpred sodišča SILVESTROVANJE V krčmi pri c Zeleni žabi* so se zbra li na Silvestrovo delavci, ki 90 se domeniti. da bodo tu poJakali novo leto Med njimi ie bil najbolj glasen Andrej, ki je priSei v sostilno že nekoliko vinjen. Ko je zaglerinl pri sofiednji mrzi svojega znanca TomaŽa. r.jegovo sestro in nieno prijateljico Francko. iib je takoj povabil k svoji mizi Prisedli so in se znČeli zabavati. Andreiče je kmalu postal preveČ živahen in napoaled divji. Jel je razgrajati in svojim tovariSem groziti Odbila je polno?i. post je so si vo§?i!i sretna novo leto, a Andrej ga je proelavil s svojim govorom, ki se je *aSel s , pri tem se je erugal. da so se mu vsi smejali. kar ga je se boli raziexilo. Spet je jel na-ffovarjati Ijubko Francko, a ona se ni me-nila zanj. Ker je vklel, da so besede bob v steno. jo je jel zmerjati s svinjo in drugi mi grdi-mi priimki ter jo naposled kar na lepem udaril po glavi. Francka je zardela, grabila je kozarec in ga treščila Andreju v obraz. Andrej je še bolj zdivjal, vsi so zbe-žali iz krčme, priskoČil je kr?marT ki ga je hotel ukrotiti, pa ni nicesar opravil. AnHr»j ie jel metati stole, razbil je liter, sunil g stolom v stekle na vrata in jih razbil ter divje kričal. Naposled je jel kozarce metati ob zid. obi I jiH je sedem. Bil je naznanjen. a ker ga je Francka s kozarcem, je tuđi njo spravil pred sodnika. Sicer bi marsikdo na njenem mestu tako ravnal in vrgel v napadalea kozarec. a postava je zato ne opravi?: in plaČala bo 25 Din globe. Mnogo teiji račun pa eaka pretenaškesra Andreja, ki je kar na tihera iiginil iz Ljubljane. Policija ga išie. Zakonski dopusti in kolegijalni zakoni Originalni predlogi Američanov glede omiljenja krize zakonske-ga življenja. — Kako bi se dale preprečiti razporoke, ki se zdaj ■ vedno bolj množe. Poleg neštetih drugih križ se je pos javila zlasti po vojni tuđi kriza zakonske ga življenja. Število razporok se povsod množi, govori se o lahkomiseU nosti pri sklepanju zakonov in sociolo* gi trdijo, da gre največ razporok in ne* srečnih zakonom baš na račun nepre* mišljenosti in lahkomiselnosti. Mladi ljudje v novejšem času ne sklepajo za-kooov tako premišljeno kakor v prejš« njih časih, ker si mislijo, da se bodo lahko ločili, ee jim zakonsko življenje ne bo konvenirilo. Tako se množe razporoke, sklepajo se zakonske zveze drugič. tretjič ali ce^o četrtič, toda srečnih zakonov je vedno m*mj. Vsako krizo skuša jo Ijudie omiliti. Pri nas se se ne da govoriti o pravi krizi zakonskega življenja, ker smo precej starokepitnj in ker so ra/poro-ke razmeroma redke. Pao pa občuti o to k-rizo dru£i kulturni narodi, zkiT>!oh nima nobenih dohodkov. Samo 3#/« visokoSolcev imajo naJ 25 rubljjv mesečnih dohodlflov in žive razmeroma dobro. Samo 40V« ruskih visokošolcev se normakio hrani, dočini 25°a niti trikrat na teden pošteno ne je. Primerna stanovanja ima samo 17% visokošolcev, dočim prenočuje usromna većina studentov kakor pač nanese. 20% ruskih visokošolcev menja perilo dvakrat na mesec, 48% pa enkrat na teden. Vsi študentje brez razlike spe kvečjemu 7 ur. ker so tako zaposleni, da morajo delati tuđi ponoći. Visokošolei se morajo namreč javno ude;stvovati. S sportom in telovadbo se peča komaj 6% ruskih visokošolcev. Zato so večinoma bolehni. Velik nedostatek ruske akademske omladine je njena domišljavost. Viso-košolci si namreč domišljujejo, da so cvet sovjetske i-nteligence in da je uspeh komunizma odvisen v prvi vrsti od jih. Drastičen primer nudi student Tjukov. slušatelj moskovske poljedel-ske akademije, kl je ubil neko devojko, ker se ni hotela poročiti z njim. Mori-lec ni mogel razumeti, zakaj se inteligentna devojka noče poročiti s članom komunistične stranke. Iz Celja —c Mestno gledalište. Prvp đnl mfpeca mnrra se vpritori F. S. FinŽgarjeva popu-larnn narodna igTa poprej klečali z njim pred mrtvaškim odrom, so bili šc v sobi. Klečali so in molili. Ozrl se je na rnrtvašk'i oder. Tam je še vedno ležala njegova Sil-va, >amc» skota ni bilo nikjer. Ozrl se je po sobi. Vrata so bila zaprta, v hiši je bilo vse tiho Blackmoore je že hotel vstati. ko je naenkrat zagledaj na stolu kuverto. Ni se niogel spomniti, da bi jo bi! videl, ko je preiskal vso sobo. Pobral jo je in obrnil Naslovljena je bila nanj. Kleče jo je odprl in potegnil iz nje vizitk»o. Na obrazu se mu je poznala nepo-pisna Kroza, ko je prečital: — Upam. da po dogodkih, ki ste jih prav kar sami videli in ki so se dotak-nili neposredno vašega srca, ne boste več dvomili o mojih naukih in moči o-kultizma. Samo iz lastnega nagiba in po svoji volji vam vračam vaše dete živo in zdravo, občnem pa podeljujem vaši rodbini za bodoče apostolski blagoslov. Dr. Ibrahim Mordet. Plicijski prefekt je planil tako hitro pokorio i. da je podrl stol. na katereca se je naslanjah Ropot, ki je nastal pri tem, je zdra-mil iz globoke zamišljenosti tuđi slu-žinčad, klečečo na preprogi. In ne samo to. Blackimr.ioru se je zdelo, da se je tuđi mrtva Siva zganila. Ker ni ime] časa, da bi zbral misli, ki so mu rojile do glavi, je stopil k mrtvaškemu odru in se nagnil nad mrtvo hčerko. Mrtvo? Ne, zdaj ni bila več mrtva. Smehljala se >tiu je in nj-ene živahne oči so z zanimanem sledile nagli izpremembi potez na očetovem obrazu. Prijel se je za glavo in se ozrl mol-če na služinčad, ki je v nepopisni grozi gledala, kako vstaja Silva od mrtvih- Blackmoore še vedno ni verjei svojim ocem Nagnil se je nad posteljo in tedaj je začutil, kako so se oklen Ie njegovega vratu mehke. tople ročice. In začu] je nežen dekliški glas, ki ga je bil vajen slišati vsako jutro: — Dobro jutro, papa! Danes sem pa dolgo spala, ie-lig XI. Domači so se v svetem strahu spo-ffledali Zgodil se je čudež. ki ga ni n'hče razumel. Vstali so, pretesnili o-trple ude in zrli zelai na gospoda, zdaj na gspo. Od mrtvih obuvene deklice si skoraj nišo upali pogledati. Oocpa Blato.noorova je kct ljubeča mati kmalu pozabila na vse. Radostno je vzklikiiila »živa«, planila k postelji, sti^nila kodra^to Silvinn glavico in začela presenećeno hčerko strastno poljubi jati. S'užkin.ia k'i je bila Silvina doiilia. je vzkliknila »čudež'« in padla na kole-na pred mr. Blackmoora kakor pred oltar. Njenemu prmeru ie sledila tuđi o-cta'a služinčad, samo obe perici sta planili iz sobe s presenetljivo novico, ki sta jo morali v interesu svojega zdrav ja čim prej sporočiti svojim sose-dom. Nastala je splošna zmesnjava, v kateri je bil Blackmoore še bolj zbe-gan. Stal je nepremično nalik Lotovi ženi, spremenjeni v solni steber. Po glavi so mu rojile čudne misli in še bolj čudne zaznave Čutil je, da ga je zavlekla nekia nevidna sila v strašno džunglo vtisov. zapleten h. ne zmiselnih in fanatičnih prihod, ne-možnih dogodkov in nadnaravnih po-javov, ki J"O se zavrteli okrog njega v divjem plesu ter zaglušili njegovo raz-sodnost tako, da logično sploh ni rr.o gel misliti. Dal bi bil zaklade v*ega sveta, če bi mu prišlo tišti hip na misel kaj pa-metnega. originalnoga ali logičntga. Tda glava je bila ,polna neke čud ne mešanice nelogičnih misli. Služiučad ga je odrinila. ko ie navalila k postelji, da se na lastne oči prepriča o čudežu. B'a^kmoore je spo znal, da je njegova prisotnost tu odveč. Saj ni bilo mogoče ostati med l.iudmi, ki so strmeli nad tem čudovitim poja- vom v trdnern prepričanju da se je zgodil drugi največji čudež vseh časov. Med služinčadjo ni bilo n kogar, ki bi mogel trezno govoriti o tem presenet-Ijivem dogodku. Zato je Blackmoore odše! iz sobe. Čutil je. da mora ostati vsaj četrt ure sam, da zbere svoje misli. Odšcrl je v svoj kabinet in se zakle-nil. da bi ga n'hče ne motil. Vizitka. ki jo je držal v roki, je bila med vjerni zagonetkami burnega dne najzagonetnejša. Biio ir.u je tesnn pri srcu. »Mistifikacija, mistifikacija, misti-fikacija...« mu je rojilo po glavi, do-čim -^o stikale njegove domneve po vscli kotiČkih, da na idejo ključ od zagonetke. Toda Blackmoore je zatran napenjal vse sile, zamati je razmišljaj o vse'n. kar se je zgodilo v liši po njesrovem prihodu. Tajna ie ostala ne-po.'asnjena. Začel je ćelo dvomiti. da je še pri zdravi pameti, kakor je bil doslei. Zdelo se mu je, da je postal pod vp'ivom neke nevidne sile fantast, ki je podvr-žen vsakemn. Še tako nesmiselnemu zima njemu vplivu. Tuđi če bi verjei. da je Silva vsta-la od mrtvih, bi mu ne šio v glavo, da se ie Mordetu posrećilo pobegniti iz Canon City. Ne. ta -misel je bila ab-surdna. kaiti pobegnitl iz utrjene in močno zastražene kazn'lnice je bilo po njegovem trdnem prepričanju nemogo-če. Spomnil se je. kaj mu je dejal Bar-tols. Zalotil se je na nedosledno ti in ra7dvojenocti Saj ni mogoče, da bi bil Mordet v zvtzi z guvernerjev:m name-stnikom. To bi pomenilo. da vodijo državo zlcč'nci. Da te misli si je treba izb'ti iz glave. Mi.Miti bo treba samo na to. kar se je zgodilo. Kje je duhovnik? Kje ie i škof Stresemann? I Bla^krroore je odsel naglo iz kabineta. Poklcai ie služinčad in delavce ter j'm naročil, nai takoj pokličejo duhovnika ali pa vsaj zvedo, kam ie od-šel. Služinčad ie mislila, da se hoče duhovniku zahvaliti, ker mu je vmil hčerko živo in zdravo. Zato ga je bkala povsod. Čez pol ure so se vrn li zadnji inapc'i in povedali. da duhovnika nihče | ni videl in da ga sploh nikjer ni. — Kaj pomeni to? Ali se mi sanja? Ali sem še pri zdravi pameti? — se je vpraševal Blackmoore. Mblil je, da si je ta ali oni Mordetov pomagač izporo-di] njegovo ime. Poteze duhovnikove-ga obraza so mu bi!e še živo v spominu. Zato je skušai obrobiti njegov obraz z dolgo crno brado in lasmi liudskega proroka- Vse se je v njem upijalo misli, da je Mordet pobegnil iz kaznil.ii-ce in si osebno izpocodil njega, poli-cijskega prefekta, za to neokusno šalo. Spomnil se je, da je še prejšnji dan ob enaj^tih dopoldne telefoniral rav- natelju kaziiiinicc TalkinRu, ki mu ]c odgovorit, da je vse v redu. Pa vendar ta vražji človek nima nadnara\Tie moči? Policijski prefekt se je ustrašil last-nih rnisli. kakor se ustraširno nalezlji-ve bolezni, ko začutimo, da se nas pri-jemlje. — Mesa se mi. Utrujen sem in živci s;> razdraženi, — je pomislih Ah, kako nespameten sem! Skoraj bi ver-jel, da je tak čudež mogoč, dasi vsak pameten čiovek ve. da je absurdno mi->liti. da bi mogel kdo obujati ljudi od mrtvih. Če r;i bili moji živci v redu, bi moral vendar takoj epaziti, da Silva ni mrtva, marveč da gre samo za trenutno otrpnjenje srca in pljuč. Taki pri-meri so sicer redki. vendar se pa do-gajaio. To je tako zvana navidezna smrt... Odprl je omaro, potegnil iz nje medicinski leksikon in našel v njem potr-dilo svoje domneve. Tcda v kakšni zvezi je bila z navi-dc-zno Silvir.o Mtinjo slučajna pri otno t visokega cerkvenega dostojanstvenika in zakaj je le-ta odšel, ne da bi se po-slovil? Ali k pustil vizitko na sto'u sam, ali pa je bila v sobi že pred njegovim prihodom? Kakšen pomen ima sp'oh v?a ta komedija in kam merijo ljudje, ki motiio njegov domači mir? Kakšne namene imajo njegovi za-hrbtni sovražniki? Naitežje je resiti rebus, ki se suce okrog na^ samPi Ni lahko izniotati se iz labirinta domnev in neposrednih vtisov, človek se v takih prinierih ne rr.ore Izncbiti fantastičnih mi
  • ki komediji. Prec dobro uro so bili vsi-ti ljudi? v nevarnosti, da umro od ža'osti, in rn, ir.ož železnili žaclv in logioiiei;a mišljenja, ni bil nič holiši. Igral je z niimi svojo komedijo dosledno in uklonil ie tilnik pod pn'im u Jarcem usode. Nekdo je potrkal na vrata. Odprl jj in ni ostrmel, ko je zaglcd.il pred se-1 oj rrjaško postavo dtnver>kvga policijskoga prefekta Toma Harry>a v za-prašeni pelerini s kapuco. Presenečeni je bilo v enem dnevu že tol ko. da Blackrroora ćelo to iznenađenje ni spravilo iz ravnotežja. Vc-ndar je pa radovedno pogledal prišleca in mislil. da je pr:pravljen Če treba tuđi na vest o koncu sveta. Ni se hotel več čuditi. — Ali že veste? — je vpraša! Tom Harrys na pragu. — Ne vem. Kaj?... — Moitlčt je izginil. Včeraj opoldnc. torej v času» ko jetniki niti misliti ne morejo na beg, — je zajecijal prefekt. Načelnik policijskega departementa se je preveč zanašal na svoje živce. Obraz se mu je skTivil v trdo grimaso. — In vi? In vi... Harrvs? Prefekt ga je pomilovalno pogledaL Higijena zakona (Filmsko predavanje ZKD samo za moške.) Po velik cm usp-hu. k ea ie imelo tilm-sko predavanje zdijivnice ge dr Fmkove, namenjen- pretečen; teden *amo ženskam. p-cnavlja ZKD ta ^pr-red v tekočem tednu za m ^kc Tud njim je treba pouka >n svsk-rilnih nasveto*1 na tem polju, kajti -d njih živ'jcnij je v '^lavncm rdvlsna ^reča m zdravje cv\q rodbine. O te> va/n temi predava za nv ^ke ii dr. I. Orum. zdravmk nj ijLtb'j.mski ženski b-il-nici Njegove prcda\anjc. kakor :ud film sam r>n pr kroitr» 73 moške in je to po: da-mam d^siop /.abranien Ci'i ?ch pr-.reditev ZKI1 ic razširjati higijeno v zakonNktm živ-IK'piu i)krepit in popemenai n:ir(>d. pleme in ćloveštvo ltzni. k* ^o v filmu z vsemi njih ffrozni-nii po^ledicjm v^akomur prcdoi:ne Vse, ka*- spada \ Po^'avje hisiiene zakfina. kar-koli ie treba vedeti s'cticrictnu možu ozi-p'm.! kand dat:i /3 z.ikun-k' stan, ie v tem f'mu na pouČLn način prikazano Zjto si mora ta spored ogledati vsak moj? in vsak mladcnč ZKD predvaja fitm kot običajno v kinu Matica in sicer v sobntu 25 t. m. vb 14.30 in v ned^l-o 2o. t. \u cb 11 dopoldn-.- V>U>9 mhd:!i; izpod 16 let r>rer>oved.ui AUMmL najboljše, najtrajnejše zato aajcenejše! Kuhinjska kredenca in dobro ohraniena postelja na prodaj. Ponudbe na upravo lista pod tfKuhinja 332» 332 Gospodična stara 18 let. i£če službo vzgo* jiteljice k enemu otroku. Zmožna slov. in nemškega je? zika. Nastupi lahko takoj. Dopisi na upravo lista pod •tZanesljiva 331». 331 «Uradni list» kompletni letniki 1923, 1924, 1925, 1926 in 1927 so naprodaj. — Naslov pove upiava «SIov. Naroda«. 324 ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦•♦♦♦♦»•♦•»♦♦♦»j Deklica •tara 15 let, pndna in poštena, se želi izučiti v trgovini z me« šanim blagom na deželi, kjer bi imela stanovanje in brano v hiši. — Ponudbe pod »Trgovi* na/318» na upravo «Slov. Na* roda*. Natakarica stara 22 let, s štiriletno pra* kso — isče službo v Ljubljani ali okolici v boljši ^ostilni. — Ponudbe pod «Dobra gostilna 326» na upravo «S1. Naroda*. Dva šivalna stroja rabljena, v dobrern stanju, eden Central Bobbin za kro* jače, eden Cylinder za čevljar* je, se ugodno prodaja Po« jasnila daje Pušnik Franc, Vič, cesta 15 št. 20. 329 Opremljena soba zračno, z električno razsvet* ljavo in posebnim vhodom se odda v blizini Poljanske ceste. Ponudbe na unravr lista pod «Zračna soba 333». 333 Plačilni natakar z večletno prakso, zmožen slo* venskega in nemškega jezika — išče službo v vetiem hotelu ob morju. — Ponudbe pod «Dal« maci ja/321» na upravo «Slov. Naroda«. Dunajski semenj 11.—17. marca 1928 (Rotunda do 18. marca) Izredne prireditve: Reklamna razstava. Dunajski modni salon za kožuhovino. Tehniške novosti in izumi. Razstava avtomobilov in motornih koles. Električna vozila. — Cestne gradbe. »Das VVochenende«. Brez potniškega vizuma! Z velesejmsko izkaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na obmejnih postajali proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov.. madž. in avstrijskih železnicali, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi. Vsa potrebna pojasnila kakor tuđi ve-lesejemske izkaznice (po Din 40.—) dajej« Wiener Messe Aktien-Gesellschaft, Wien VII, Messeplatz 1 a, za časa lipskega pomladnep velesejma tuđi Auskunftstelle In Leipzig. Oesterr." Messhaus, Hainstrasse 16—18, dalje ćastna zastopstva v Ljubljani: • Avstriiski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet v Sloveniji Dunajska c. 1 (Palača Ljubljanske kreditne banke) Josip Zidar, Dunajska cesta št. 31. ŽIV1NOREJCEM priporočamo žanje jako koristno knjigo Prva pomo& potiesre6en;m ± valim Napisa! jo je živinozdravnik prof. dr. Kern Okrašena ie s 93 zelo poučnimi slikami in ima naslednjo vsebino: Sestava živalskega tele* sa zdravila obkladki, masiranje, drgnjenje, a načinu, kako se žival pri# sili da je mirna, o dvi# ganju padlih ali bolnih živali. o ranah ter ka) je storiti v raznih sluČajih nagle obotelosti, ko/ pri poškcetovanju rogov, po* škodbi kopita in zakova* nju, pri prišču med parklji, opeklini, s/rc/i, zlomu kosti, zvitju. iz* členjenju, izpadu poroa-niče in malermee. izpaou danke, vrte* ju vimena, ririski, zaprtju, koii'fci, napenjanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne* varnosii zadusitve, za* strupitvi, ozebljenju po* stooanju s popkom, mrz* licu omeđlevici, kužnih boteznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovafi škode pri vonesrečenih živalih. bi moral imeti to knii&o. Knjiga, ki velja s postnino vred Din 36.50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). HA1BDUŠI BRH5K1 RLflGOUI Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove — zadnjih novosti — '-■"**■ '' "■■ za — pomladno in letno sezllo — razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEOEL - IMHOF, — BRNO Palackeho tf. 12, Češkoslovaška Največja izhira — Najnižje tvorniške cene. Najsolidnejša irvrsitev vseh naročil Na zahtevo vzorci zestonj in poštnine pro Razbojniki na ekspres TOM MIX je v tem pustolo^nem filmu gibčen kakor kaca, hraber kot iev. pi dieten kot orel in hor# hen kv)t vol'k. TOM MIX ustavi ekspresni vlak. TOM MIX resi devojko. TOM MIX 1-omi pećine. TOM M!X skače iz pećine na ekspres. TOM MIX meće razbojnike z ekspres*, TOM MIX obvlada deset banditov. itd itd Predstave danes ob: 4., pol 6.« pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. \\ \ H1IIL5 / J/ Uiejuje; Josip Zupanćič. — Za »Narodno tiskamo*: J*ran Jcxcr&ck. — Za upravo id inserttni del li^ta: Oton Chnstot. — Vsi * Ljubljani.