Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov j Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniâkt In upravnUkl prostori: 2657 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2657 South 1.4wndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 LETO—YEAR XL Caaa lUta ja $8.00 Entered m Mcond cliO matter January I«. IMS. at Chicago. Illinois, under tha Act ul Congi»m S SlcXVi™ CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 2. FEBRUARJA (FEB. 2). 1948 Subscription $8.00 Yaarly STEV.-NUMBER 82 Acceptance for mailing at special sate of poatac* provided for In aectlon 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorized on June 4. 1911. Krvavi izgredi izbruhnili v Indiji po umoru Gandhija Atentator odveden v varen kraj iz bojazni pred linčanjem. Vojaške oblasti uveljavile zaščitne ukrepe. Splošno žalovanje v deželi New Delhi. Indijk. 31. jan. — Mohandas K. Gandhi, duhovni vodja milijonov ljudi v Indiji, je bil ustreljen, ko je korakal s svojimi oboževalci proti odru pred palačo Birlo, da bi molil in govoril pred zbrano množico. Takrat so počili streli. Tri krogle so zadele Gandhija, ena v srce. Dr. C. L. Quamara, Gand-hijev zdravnik, ki je bil navzoč, je naznanil smrt v nekaj minutah. Ko je bila objavljena vest, da je Gandhi postal žrtev atentata, so izbruhnili krvavi izgredi v Bombaju in drugih indijskih mestih. Samo v Bombaju je bilo najmanj 30 ljudi ubitih in čez 50 ranjenih. Policijske enote in vojaške čete so bile mobilizirane za zatiranje izgredov. Vsa javna poslopja in trgovine so zaprle vrata. Vojaške in civilne oblasti so takoj uveljavile zaščitne ukrepe. Atentator je Nathuran Vi-nayak Gode, 36 let star Hindu iz Poona, ki je dospel v New Delhi nekaj ur prej, da izvrši dejanje. Policija ga je takoj a-retirala in odvedla v varen kraj, ker bi ga bila razkačena množica linčala. Gode je član indijskega plemena po imenu Dec-can, ki je nekdaj kontroliralo Indijo in se ni nikdar sprijaznilo z britsko nadvlado Indije. U-radno pojšsnllo }e, "da je bil Gandhi ustreljen iz razloga, ker je vedno obsojal nasilja in ape liral za pomirjenje in spravo." • Jcwarharlal Nehru, predsednik vlade Hindustana, člani njegovega kabineta in britski generalni governer Mountbatten so takoj prihiteli v palačo Birlo, kjer je bilo truplo Gandhija položeno na oder. Nehru je potem govoril po radiu. Apeliral je za enotnost in končanje vseh kon fliktov zaradi nesreče, ki je zadela vso Indijo s smrtjo Gandhija. "Združiti se moramo in končati vse prepire in konflikte," je dejal Nehru. "S smrtjo Gandhija je izginila luč iz naših živ ljenj in tema je zagrnila vso Indijo. Baklja, katero je držal Gandhi v svojih rokah, ni ugasnila. Svetila nam bo in kazala pot v bodočnosti. Mi, ki smo ga poznali in spo Štovali, se ne bomo mogli več obračati nanj za tolažbo in nasvete. Smrt Gandhija je straho vit udarec milijonom ljudi v Indiji." Stališče Pakistana, muslimanskega dominions, ki se je odcepil ml indijskega dominion«, ko je Velika Britanija priznala neodvisnost Hidije, je izrazil pre mier Liaquat Ali Khan. Dejal je, da je umor Gandhija nujpod-lejši čin. Umor so obsodili tudi Mohamed Ali Jinnah, generalni governer Pakistana, in člani eksekutivnega odbora Muslimanske lige Gandhijevo truplo je bilo da nes upepeljeno v krematoriju oh bregu svete reke Jumme Množica Več- tisoč ljudi m- je u-deležila sprevoda Nehru je oklica! tnnajstdnev no žalovanje Zastave so razo-bešene na pol drogovih \ znak žalovanja Vse zabave so bile prepovedane v času splošnega žalovanja Gandhi je bil star 7H let Rojen ji- bil 2 oktobra 1K69 v I**.r panderu v bližini Ahmedabada Oženil hi- je v starosti 13 let z dekletom iste starosti Po «mrli svojega je odpotoval v Ixmdon. kjer jr študiral prav«) Ameriko je obiskal dvakrat nju nacionalistov za neodvisnost Indije. Potem je postal glavni vodja tega gibanja. Njegov cilj je bil osvoboditev 400,-000,000 ljudi izpod nadvlade britske krone. Ta cilj je bil končno dosežen, toda Indija se ni pomirila. Za svojo stvar je Gandhi trpel. Aretiran je bil večkrat in vržen v ječo. Njegovo orožje v vzbujanju indijskih mas so bile kampanje civilne nepokorščine in gladovne stavke. Lani, ko je praznoval svoj rojstni dan in je Indija dobila status dominiona, je dejal, da je izgubil voljo do nadaljnjega življenja. "Kaj mi koristi življenje, ko pa sovraštvo in klanje ljudi zastruplja atmosfero," je rekel. Kljub vsemu je svet videl v Gandhiju velikega človeka. Noben vladar in ne cesar ni imel večjega vpliva na ljudstvo v Indiji. V ječi in zunaj ječe je bil najmogočnejša osebnost več kot četrtletje. Njegovi tovariši Hin-duti so ga častili kot svetnika na zemlji. Dali so . mu ime "Mu hatma", ki pomeni "velika duša". Gandhi se je branil tega imena in naglašal, da ga ne zasluži, ker hoče biti le človek. Laka Succeaa. N. Y.. 31. jan.— Organizacija Združenih narodov je razobesila svojo plavo-belo za stavo na pol drogu, ko je prišla vest, da je Gandhi postal žrtev atentata. Zastava vihra nad poslopjem organizacije v New Yorku. Člani indijske delegacije dobi vajo izraze sožalja. Njen načelnik je N. G. Ayanger. Prvi mu je izrazil sožalje Mohamed Khan, zunanji minister Pakis tana. Slovesne ceremonije v po-čast in spomin Gandhiju so se vršile v zboroval ni dvorani varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Truman je izrazil v telegramu sožalje indij ski delegaciji. London. 31. jun. — Kralj Jurij je naslovil poslanico Mount-battenu, generalnemu governer ju Indije. Glasi se: "Kraljica in jaz sva resno pretresena zatadT novice o smrti Gandhiju. Prosiva vas, da iz razite v najinem imenu globoko sožalje indijskemu ljudstvu zaradi izgube, ki ga je zadela. Schumanov program odobren Svobodna trgovina v zlatu sankcionirana Parls. 31. jan. — Narodna skupščina je odobrila zadnjo fa zo drastičnega denarnega programa premierja Roberta Schu-mana, ki se nanaša na svobodno trgovino v zlatu. Prej je sprejela predlog, aa se potegne bančne note po pet tisoč frankov iz cirkulacije. Schumanova vlada je zadnji teden odredila devaluacijo fran ka za skoro 50 odstotkov z na menom, da poveča izvozno trgovino. Premier je zastavil življenje svojega kabineta, ko je predložil program skupščini v odobritev. Program v predloženi obliki je bil sprejet s 324 proti 226 glasovom. Proti so glasovali ko munisti in nekateri pristaši ge netala Charlesa de Gaulla. Po sprejetju programa v skupščini so banke odprle vrata. Vlada je odredila zaprtje bank za 48 ur, ko se je vršila debata o programu v skupščini. Schumanovo vlado so rešili pred padcem socialisti. Vsi so glasovali za premierjev program in s tem omogočili sprejetje. Stavka nemških delavcev V ameriški coni Stuttgart, Nemčija, 31. jan. — Okrog milijon nemških delav cev v provinci Württemberg-Baden bo zastavkalo v ponde ljek v znak protesta proti pomanjkanju živil. Ta provinca je v ameriški okupacijski coni. Možnost Je, da bo tri milijone nemških delavcev zastavkalo v Porurju, ki je v britski okupacijski coni. Odločitev bo padla na seji uradnikov strokovnih u nij v Muehlheimu. Smrt Gandhija ni samo udarec indijskemu ljudstvu, temveč tudi človeštvu na splošno." Sožalje in simpatije so izrazili tudi premier Attlee, Mani njego veg« kabineta, bivši premier Churchill in druge prominentne osebnosti. vojaški častniki in civilisti zapleteni v škandalih v nemču1 Washington. D. C.. 31. jan. — oderuških cenah, ali pa izmenja Zdaj je bilo razkrito, da so viso vajo /a kamere, umetnine in ki ameriški častniki in civilisti druge dragocenosti v službi ameriške vojaške vlade Rives je resigniral kot preis-v Nemčiji zapleteni v škandalih, kovalec Rovalla zaradi bolezni v Udeleženi sov operacijah na čr-J svoji družini Njegovo poročilo nih tržiščih, tihotapstvu in dru najbrže ne bo objavljeno, dokler gih nelegalnih aktivnostih . Skan- J ne bo preiskava končana dule je razkril sodnik K Karle Kovali je že imenoval na»led Hives i/ Greensobora, N C. f*»- nika Ta je Orville J Taylor, Hehn i preiskovalec vojnega taj ' nika Royalla Hi ves se je pravkar vrnil v Washington iz ameriške okupa-I njske cone v Nemčiji Dejal j<* da je gniloba zavzela obseg, ki ! zahteva drastično čistko fikan Jugoslavija in Albanija za federacijo Premier Hodža poudaril trdnoat združitve London. 31. jan. — Jugoslavija in Albanija sta se izrekli zu ustanovitev federacije držav v vzhodni Evropi kljub sovjetski kritiki. Bolgarski premier Jurij Dimi-trov, bivši načelnik stare komunistične internacionale, je predlagal ustanovitev federacije 17. januarja v Bukarešti, Rumunija, in napovedal, da bo ustanovljena, ko bo čas dozorel. Člani uredniškega štaba Pravde, glasila ruske komunistične stranke, so zavrgli idejo ustanovitve federacije. Poljski vladni krogi so zdaj izrazili opozicijo proti ustanovitvi federacije. Jugoslovanski premier Tito se je izrekel za ustanovitev federacije. Poročila is Belgrads citirajo njegovo izjavo, ki se glasi: "Mi imamo že načrte glede formiranja carinske unije, ki naj bi uključevala vse države v vzhodni Evropi. Potrebna je stabilizacija ekonomije in izenačenje denarstva, preden bo u-stanovljena federacija." Albanski premier Hodža je dejal v parlamentu, "da so Albanci združeni z Jugoslovani in Bol gari do smrti. Vzhodne evropske države bodo postale močne članice protiimperialistične fronte pod vodstvom Sovjetske unije." Amerika ne sme podpirati socialistov Denar bo vržen proč, pravi Wilton Washington. D. C.. 31. jan — Kongres je bil opozorjen, da bo denar ameriških davkoplačevalcev vržen proč, če bo porabljen za pomoč socialistom v zapadni Evropi. Opozorilo je izrekel Arnold J. Wilson, predsednik organizacije tovarnarjev v Illinoisu, ko je na stopil pred senatnim odsekom za zunanje zadeve, ki vodi zaslišanja o Marshsllovem načrtu. "Ameriški denar ne smejo dobiti oni, ki so osvojili filozofijo in idoje socializma ter vladne kontrole ekonomije," je rekel Wilson. , Pred člani odseka za zunanje zadeve je nastopil tudi l)ean Acheson, bivši državni |>odtaj nik. On je sugeriral odobritev Marshallovega načrta v predloženi obliki. konvencija progresivcev v pennsylvania Pričakuje ae, da te je bo udeležilo dva tiioč delegatov ODBOR USTANOVLJEN V NEW YORKU York. Pa. — (FP) — Organizacija progresivcev v Pennsyl-vaniji, ki podpira Henryja A. Wallacea kot kandidatu za predsednika Združenih držav, je sklicala konvencijo za 7. marca. Namen je ustanovitev progresivne ljudske stranke. Podporo pro-gresivcem je zagotovilo več de lavskih voditeljev. Pričakuje se, da se bo konvencije udeležilo dvu tisoč delega-tov, reprezentantov delavskih unij in drugih organizacij ter odborov zu Waliaceu, ki so bili ustanovljeni v mestih in okrajih Pennsylvsnije. Nu konvenciji bo sprejet zaključek glede zbiranja podpisov na peticije, da pridejo Wallace in drugi na glasovnico. Nova strunku bo morula dobiti najmunj 7,974 podpisov na peticije pred primarnimi voli tvumi 7. aprila, du bodo Wullace in drugi prišli nu glasovnico. O-klic je bil naslovljen delavskim unijam, organizacijam farmarjev, profesionalcem, mladinskim in bratskim organizacijam. Oklic pravi med drugim, "da je kontrola usode ameriškega ljudstva prišla v roke neznatne manjŠins mogočnih finančnih in vojaških orjakov, ki ne reprezenltrajo Interesov ljudstva." Oklic so podpisali Donald Henderson, predsednik unije ži vilskih, poljedelskih in tobučnih delavcev; Thomas Fitzputrick, predsednik distrikta unije U-nited Electrical, Radio fc Mu chine Workers v Pittsburghu; Harper Deemer, predsednik uv-tne unije v Pootstownu; George Vuchinich, tajnik Ameriškegs slovunskegu kongresu v Penn-sylvaniji; Jumes Tumbelty, rep rezentant bratovščine železni» ških klerkov, in več drugih. New York. — (FP) — Elmer A Benson, farmer laborit in bivši governer Minnesh^e, je bil izbran za načelniku noWtga odbo iu zu izvolitev Wallaces za predsednika Združenih držav, C. B. Baldwin pa /a voditelja in direktorju volilne kampanje. Hald win je bil načelnik farmarake zaščitne administracije, seduj pa je podnačelnik organizacije progi esivnih ameriških dižavlja nov. Drugi podnučelniki so Hex-fotd Guy Tugwcll, Jo Davidson Domače vesti Smrtna neareča Chtcago. — Dne 2». januarju je truk povozil rojaka Franka Vinterja, ki je živel na naslovu 3140 S. Ridgeway ave. Nesreča se je zgodila na križišču Hoose velt Road in Independent Bou-levard še pred deveto uro zju traj. Odtam je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil. Bil je član ABZ. Pokojni je bil star 60 let, doma nekje od Ribnice na Dolenjskem. Tu zapušča soprogo in dva odrasla sinova ter enega brata. Pokopan je bil v soboto na Češkem narodnem pokopališču. Nov grob na sspadu Denver, Colo.—Dne 10. jan. Je umrl Paul Papish, član društva 218 SNPJ. Star je bil 53 let, doma iz vasi Ratje pri Hi-njah, Dolenjsko. Tukuj zapušča ženo in edinega sina, ki služI pri mornarici, v Pueblu sestro Louiae Hochevar, v starem kra Ju pa sestro in brata. Pokopan je bil v Pueblu, kjer Je prejšnja leta živel in bil član društva 21 SNPJ. Ubita v avtnl kollsljl Oglehbv, HI. _ Blizu Madera, Cal., je bila v avtnl kollziji ubi-tu Louise Gregorich, stara 60 let, v Ameriki od 1001. Iz starega kraja je prišla v Waukegan, se poročila z Louisom Gregori-chcm, ki sta se potem preselila v to naselbino in vodila trgovino. Dne 0, dec. se je z možem, njegovo sestro mrs. Mahnich 1* Chicsga ter svojima sestrama J. Gregorich iz Peruva in mrs. F. Gregorich Iz I.a Salls podala v Californijo na zimske počitnice. Ko so šli zadnji teden iz Fresna v Ssn Frsncisco k mrs. Mshnich, je prišlo blizu Madsrs do kolislje treh avtov in mrs. Louise Gregorich je bila tako ponesrečena, da je dve uVI pozneje umrla. Ostali so v bolnišnici z večjimi ali manjšimi poškodbami. Pokojna je bila pokopana v Oglesbvju. KlavnUki delavci dobili zvišanje Chicago, 31. jan — Petnajst tisoč delavcev, uposlenih v klav nicah Armour Packing Co, In Swift Packing Co., je dobilo zvišunje plače za devet centov na uro, Delavci so člani unije Amalgamated Meat Cutters & Butcher Workmen ADF. Na znanllo o zvišanju plače sta objavila Kail W, Jimerson, predsednik unijs, In Pstrick E. Uro-man, tajnik blagajnik. Slednji je napovedal, da bodo tudi člani unije, uposleni v klavnicah v drugih mestih, dobili zvišanje plače , in Paul Robeson. Za blagajnika Je bil imenovan Angus Cameron, ADF BVari pred izbruhom ttavk Miami, Fla., 31 jan. — Člani eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije, ki so se zbrali nu seji v tem mestu, so izrekli svarilo pred izbruhom stavk Oklic ane bodo, ko bo |>o tekla veljavnost sedanjih pogodb med unijami in kompani-•ami. Člani so ponovno obsodili Taft Hartlevev protidelavski zakon dali so že omajali prestiž A rise rike v Evropi V pore k ilu. predloženo Royal lu, Rives omenja generala in ve<' drugih visokih vojaških (ustnikov njihove zene vojake in civiliste v službi vojaške s la de Nelegalne kupčije se nanašajo hm cigarete kavo. maslo, me v i m druge fxitrebAtine. ki m* Ix-ta 1!H)1 se je pridiužil giba- ' prodajajo na črnih tržjšcih j>o čikaški odvetnik Slednji je že dobil navf»dlla, naj vr>dl teme Ijito preiskavo nelegalnih o|»e tacij v ameriški okupacijski e o ni v Nemčiji Čistka mora biti izvedena, preden bo državni de partrnent prevzel vojaško vlado v Nemčiji Taylor je ' imel razgovor r Hoyallom ta teden Ponovno m* !n»hta sestala v pondeijek nakar i»o T aylor odletel v Nemčijo Pri-čakuje se, da bo Taylor. ki ni fx*i vplivom in pritiskom elr rnitfitov, ki bi tadi prikrili škandale. izvedel drastično čistko v ameriški okupacijski d|egr| bolezni na snu in pljučih Ob i smrt» je lui star 7« let kongres ne sme pomoči zapadni Waahlnglon. D. C., 31. Jan Predsednik Trumun je na kon ferenci s časnika!ji dejal, da kongres ne srne znižati pomoči šestnajstim državam v zapadni [Evropi Sprejme naj Mursiial-I lov načrt v predloženi obliki, ali pa naj ga zavrže Ta piedvide* , va j>otiošnjo sedemnajst mili Ijiiid dolarjev za ekonorribko o-kievanje hi rehabilitacijo zu padrie Kviope v prihodnjih iti* nh letih V Tiurnan se jeisestul s < u*ni-I karji po naznanilo, da bo ena milijarda dolarjev odiezana od \ Mite tfl.HOO ooo.noo katero sta predaedmk in državni tajnik Marshall zahtevala za kritje stroAkov izvajanja načrta v pr vlh )M'tnajs! mesecih Senator Varidenl)«'i g i «-('oblikanec »z Mu higana in natelruk «rtlseke zu zunanji zadeve, sr je izrekal t* znižanje vsote zuiadi naraščajoče o|m/i< ije proti načrtu \ koli g reso znižati evropi avtna korpora-cija obtožena kršenja zakona Zadeva pred federalnim delav&kim odborom ZASLIŠANJE V DE-TROITU NAZNANJENO Washington. D. C.. 31. jan. Pritožbo, da Jk korporacija General Motors kršils provizija Taft-Hartleyevega zakona, je vložil pri fadsrslnnem delsv-ske odboru Robert N. Denhsm, pravni svetovslec odbora. Akcija je sledila ns podlagi obdolži-tev unijs združenih avtnih de Isvcev Clu. Denhsm je dejal, ds ja korporacija obdolžans, ds ss nI hots-la pogsjstl s unijo o savsroval-ninskem nsčrtu, ki ji je bil predložen, in ds je skušsls vsiliti delavcem v njenih tovarnah svoj načrt, katerega je sestavila brez posvetovanja z uradniki unije. Ursdniki korporacija še niso komentirali obdolžitve. Walter P. fteuthsr, prsdsednik unije, je dejsl, ds js korporacija skušala vsiliti delavcem svoj načrt štiri tedne pred pričetkom pogajanj glede sklenitve novs pogodbe. Pritožbs, katero Je vložil Dan-hsm pri delsvskem odboru ns podlsgi obdolžitev svtne unije, je v soglasju s provizijami Tsft-Hartlsysvsgs zskons, ki določajo zaslišanje. Dsnhsm je na-znanil, ds tis: bo zaslišanja pri čelo pred prelskovslcem delavskega odbors v Detroitu 10, februarju Po predložitvi dokazov bo preiskovalec podal odločlttv. Ako se unija sil korporsclja ne bosta strinjali z odločitvijo, bo sta lahko protestirali. Ako ne bo protestov, bo odločitev veljavna. Denham se lahko obrne do federalnega sodišču s peticijo za izdanje Injunkclje, ki nsj bi u-stavila nepoštene taktika korpo-racije proti uniji, Denham ja namignil, da se bo poslušll take procedure. Avtna unija že od svgults leta IfM.t pritiska na korporscijo /a odobritev njenega csvsrovsl-ninskegu načrtu, ki nsj bi kril bolezni, poškodbe, sdrsvniško oskrbo doma In v bolnišnicah, kakor tudi plačila smrtnln, delavcev, katere leprezentlra. Nedavno je unijs nsznsnila, ds bo /uhtevulu zvišanja plače za SO centov na uro. Pet centov naj bi šlo /a financiranja zavarovalniškega programs unije. "Potrošnja sedemnajst milijard je absolutna potreba," je rekel Tiurrian "Biti mora vse ali nlčesai Nižja vsota bi po menila metanje denarja v Ink njo. Marshallov načrt mora biti sprejet v predloženi obliki." Senator Br Idges je opozoril Tiumans, da je v svoji proiu-čunski poslanici predlagal po trošnjo 14,500,000,000 kot pomoč zapadni F.vropl v prihodnjih Ift mesec ih Drldges Je načelnik odseka za aproprlacije, ki bo končno določil vsoto Variden bet g je potem predlagal skleni tev kompromisa John J Mc('loy, piednedmk svetovne hunke je |x»ve« al kon fuzljo z Izjavo, da vsota »edem najst milijard dolarjev ne lx« |mi stavila zapadne Evrope na noge Izgleda sploh ni, da Ih« ekonom nko okievMnje doaeženo V štirih letih, kai predvideva Marshal lov načrt Organiziranje iidovške milice v Palestini Lake Sureess, N. V., 31. Jan — Člani komisije Združenih narodov zu Palestino so se sedlnill glede organiziranje židovske milice v Palestini. Mlllcs nsj bi INMlpiiala izvedbo iisčrta glede i a/delitve Palestine ns dve dr-?uvl Tajfun divjal na francoêkem otoku Pail/, 31 jan -Tajfun je div jal na fiancoskem otoku Réunion, ki leži vzhodno od Ma dagaskaia C'ti sto ljudi je Izgubilo življenje Povzročena ¿kv danes presega raven iz let pred vojno. VAL ffOLTRA OTON ZUFANCIC Ob rani aort ko je morski aaliv peed mojo hišo latvica mleka in ribiške ladje. vračajoče se s lova domov. otroške igrače; ob mladi url. ko seliva ptice buds, da pozdravijo a pesmijo luč. sem pogledal skos okno po morju In sami i l ln sem videl In vedeli vse Je dobro, lepo In prav. Bili so pri mani mošje .Is Milj; slavili so tisti večer svpjo tovarlšlco. padlo parilsanko. šrtev fašizma. - ln niso posablll mena. slovenskegs pesnik«, Govorili smo o skupnih naporih, o naši vojski, o maršalu Titu ln 8iallnu. o brststvu narodov ln usodi Trsta. Češkoslovaški Fond narodne obnove največje trgovsko podjetje Evrope Med vojno so Nemci nagrmadili v Nemčiji in v zasedenih državah neizmerne množine vsakovrstnega vojaškega in ostalega materiala, ki ga niso mogli pred kapitulacijo uničiti. Tudi na Češkoslovaškem so o*tale velike zaloge najrazličnejšega blaga, ki ga je 1. januarja 1947 prevzel Fond narodne obnove. Te zaloge so danes brez dvoma največje v Evropi ln je zato upravičena trditev, da predstavlja ta Fond največje trgovsko podjetje na kontinentuf Fond narodno obnove Je pričel razprodajati svoje zaloge ter nudi poleg različnih drobnih predmetov za vsakdanjo uporabo tu-< di opreme različnih tovern, tako imenovanih podjetij "C". To so nekdanja nemška podjetja, ki so v obmejnih krajih (bivši Sudetil, in ki danes ne obratujejo več, Fond prodaja tudi restitučne stroje in strojne naprave, ki so jih Nemci v času okupacije prenesli v Nemčijo in od koder jih sedaj posebna komisija pošilja nazaj v domovino. Kot spomin na neslavno Rom-melovo afriško pustolovščino leži v skladiščih Fonda narodne obnove 60,000 kompletnih troplč-nih uniform poleg vseh mogočih strojev in naprav za prehrano velblodov, različna oprema za ladje, več vagonov dezlnfek-cijskih sredstev, vojne igračo, podmorniški motorji, radijske postaje itd. Vsoto prodanih predmetov znaša mesečno več deset milijonov Kč. Vsota doslej produnegs materiala znaša približno jmjI milijarde Kč. Bile so pri meni slovanske deklice s onkraj hriba: prinesle so ▼ dar ml braakev ln grosda ln smo kev, ln prljasnega smeha. In smo šuborell o Titovi vojski ln Stalinovi Rdeči armadi. o svobodi naroda ln naših šolah, o slovanski pesmi ln prihodnjem mitingu. Parilaan Je Koaija sslgral na harmoniko "KaiJušo". naio "Hej briga In area so vaa potrkavala kot na sanesnem pohodu. Zda J vsako Jutro ' ob rani sorl. ob mladi url. ko se prv^peaml buda. bom gledal skos okno po morju ln semlll. da bom videl ln vedel; sares. vse Je dobro, lepo in prav, Da. io. kar gledam pred svojo hiše. Je obala bodočnosti, J Je jutrišnji dani tos so na kočanskih poljih pridelali 6.5 milijona kg riža. leta 1951 pa ga bodo 26 milijonov kg. Četrti kombinat je hidro-centrala Mavrovo na planoti Bistra, ob cesti Skoplje—Ohrid. Tkm gradijo veliko umetno jezero. Velika hidrocentrala bo dajala električni tok mnogim Industrijskim podjetjem. Delo bo končano že leta 1050. Celka dosegla 95% predvojne proizvodnje Češkoslovašku je med redkimi državami sveta, ki imajo točen in jasen statistični pregled industrijske proizvodnje. To omogoča brezhibno Izvajanje dve-etnega gospodarskega načrta ter hkrati primerjavo s prol»- SKRB ZA KVALIFICIRANE DELOVNE MOČI v Ji osni in Hercegovini. V nobeni ljudski republiki Jugosla vije ni večje potrebe po kvalificiranih delovnih močeh kakor v Bosni in Hercegovini. Med petletko bodo zgradili nešteto tovarn in odprli mnogo rudnikov. Vzporedno z industrializacijo u» sposabljajo delovne moči. Prirejajo številne tečaje In v strokovnih šolsh se uči mnogo bo dočlh strokovnjakov ! la To se Je pokazalo tudi v okolici Benkovaškega polja. PRED SONČNIM VZHODOM novele ANTON INGOLIČ (Nadaljevanje) Ilija je razburjen velel kočijažu, naj ustavi. Da, tu je bila rana njegovega županovanja! Res, med osem tisoč ljudmi, ki so pod njegovim vodstvom in varstvom, je pet milijonsrjev, en sreski nsčelnik, dva apotekarja, pet zdravnikov, osem advokatov, šest sodnikov, okoli trideset profesorjev in še toliko in toliko viijih in nitjih urednikov, veliko število trgovcev, ks-vsrnsrjev in obrtnikov, na tisoče kmetov in delavcev; vsi ti ljudje si s poštenim delom služijo svoj vsskdsnji kruh; celo izgnsnci in be-guncj so po večini zsposleni. Toda poleg vseh teh bolj sli manj koristnih meičanov je pod njegovim varstvom tudi okoli dve sto ciganov. Pravih, pravcatih ciganov! 2e kot trgovec je videl v njih nepotrebno zalego, čeprav si je morsl priznati, da so ciganke lepe in je z njimi preživel že marsikatero slsd-ko uro, ki jo je seveda vselej drago plačal. Cim Je stopil v občinsko hišo kot župsn, je cigane Bkoraj vsak dan klical na kuluk, uporabljal jih je za najtežje in nsjslsbše delo, v nadl, da jih bo tako pregnal Iz mesta. Toda ciganom ni prišlo niti na misel, da bi zapustili.mesto. Zdaj, to Ja videl, dahniti pna njihovih koč nI pobeljena, se je z vso jasnostjo zsvedel, da so bile njegove dosedanje odredbe preblage za cigan-sko golazen. Tu bo treba drugih, korenitejših ukrepov, Toda kakšnih? "He, zakaj niste izvršili mojegs ukaza?" je zakričal proti gruči ciganov, ki je ponižno snela klobuke z glav ln globoko klanjajoč se pozdravila svojegs župana. "He, ciganska svojst,' ali bi vam bil morsl pismeno naročiti?" Cigani so vprsšujoče gledali drug na drugega, dokler ni spregovoril nsjstarejši, ko je prej vzel cigareto iz ust: "Gospodar, proč smo od ulice. In kaj boš belil te kolibe, saj ni med njimi prave hiše. Tudi ne veš, katera stran je čelna. . IIIja Je te hotel vzrojiti, toda nenadoma se Je preko njegovegs zardelega obrsza razlil dobro-voljen smehljsj. "Prsv Imsš, to res niso prsve hiše in tudi stoje, ds ne veš, kje Jim Je lice. Prenočujete, kakor vidim, kar zunaj. Tudi kuhate zunaj. Torej so vsm nepotrebne." "Vročina Je, huda vročina," se je nsjstarejši spet opogumil. "Majhne so in poleti vroče, zsto spimo in kuhsmo zunaj, jeseni se spet preseli-i mo vanje. Tedaj nam dobro služijo." "Tako, tako," je rekel Ulja ln velel pognati. "Če zahtevaš, pa jih bomo prcbelill," je cigan zaklica) za njim. "Samo zaznamuj, kstero stran naj prebelimo!" Toda kočija Je že zdrčala dslje. Illjs je vprsšsl uradnika, kdo je ciganom dovolil, da so si ns občinski zemlji postavili svoje zamazane koče. Uradnik je povedal, da je bil tu nedkaj občinski psšnlk, zaraščen z akacijami. Občina nI imela od njega koristi. Pred kakimi dvajsetimi leti si je na tem pašniku cigan Pers, ki je edini šel v prvo svetovno vojno in se Je vrnil brez desne noge, postsvil kočo.* Kmalu so zrssle koče ko gobe po dežju, Še lansko leto so zgrsdili dve. Nikogkr niso vprašali za dovoljenje, tudi jim nI nihče zidanja prepovedal Davkov seveds tudi ne pls-čujejo. "Dobro," gs Je prekinil Illjs, "jutri bom Izdal naredbo glede teh koč." Drugi dan so odšli v cigansko nsselbino trije mestni strsžniki z bobnarjem in uradnikom. Naglo so sklicali cigsne. Le-ti so se mslo-marno zbirali. Vedeli so, kaj jih čaka: spet bo treba očistiti občinsko ali kasarniško strani- šče ali pa pokopati nesrečneže, ki so jih Nemci ustrelili. Bobnar je nejevoljen bobnla, uradnik je prestopal, prvi stražnik pa je jezen pihal predse. "Hitreje, ne bomo zaradi vas izgubljali časa!" Končno so se le zbrali vsi moški, med njimi so se podili raztrgani otroci, tudi nekaj žensk v pisanih oblačilih z otroki v naročju je prišlo. Uradnik je vzel iz aktovke list papirja, se strogo ozrl po pisani družbi in prečital glasno^o važno: "Predsednik občine odreja, da se v eni urif izselijo vsi cigani iz Ulice kraljeviča Marka. Izpraznijo naj koče in zapuste prostor med hišno številko 91 in 93! S svojimi premičninami naj se zberejo pred hišo številka 92, kjer naj počakajo nadaljnjih odredb. Koče so leglo kužnih bolezni in v sramoto napredujočemu mestu, zato se bodo še danes porušile, zemljišče pa očistilo in prekopalo. Za neizvršenje gornje naredbe sledi mesec prisilnega dela, v težjih primerih smrti" Med cigsni je završalo. "Kako, koče nam bodb podrli? S kakšno pravico, bi rad vedel?" se je iz mrmrajoče množice oglasil dolgi Pero. "Sam sem si jo postavil, občina mi ni dala niti pol opeke." "Sele lani sem si Jo zgrsdil, kskor nova je, pa bi jo podrli? Ne, nikoli!? ae j* upiral čokat clgsn, ki so ga že roke izdajale, da je živinski mešetar. "Prej Jim ni bilo prav, ker smo se potepali po mestu in okolici, zdaj jim nI prav, ker živimo tu na koncu mesta v svojih kočah," Je porcgljala stara ciganka. "Komaj smo se navadili tesnih in zatohlih koč," je kričal sivolas starec, "pa nas hočete vreči na cesto?" i "Kje imamo šotore? Ko sem postavil kočo, sem jih prodal." "Naj si podre župan svojo kočo, če hoče, na še ne bo!" "Ne, naših se ne bo nihče dotaknil!" "Tudi ¿anj bo prišla ura plačila!" Slednjič nI bilo mogoče razumeti ničesar. Cigani so mahali z rokami in %dokazovali, da imajo pravico do svojih koč, ciganke so preklinjale in r «motile župana, otroci so se pre-rtvsll med njimi in vreščali. Stražnike.je minevala potrpežljivost. Nervozno so se prestopali in jim pretili. Slednjič je eden izmed njih snel puško in zagrozil množici: "Pojdite brž po cule, sicer vas bomo vse skupsj uklenill ln odpeljeli v zapore! Upirate se naredbam oblasti? Ali veste, kaj to dandanes pomeni? Okupatorji so predpisali za nepokornost in sabotažo smrt!" Bobnar je moral spet bobnati, toda cigani se niso umirili. Ženske so z vreščanjem vzpodbujale može k uporu, čeprav to ni bilo potrebno, ssj so bili že dovolj besni, Komu vendsr so skorrj na koncu mesta njihove koče na potu? Toda dolgi Pero je prvi poizkusil, njegov primer so posnemsl! še drugi. Kdo jim bo plsčal delo, kdo opeko, apno, kamenje in mizarska dela? Po daljšem prlduševanju so potisnili pred uradnika dolgega Petra. Le-ta je povedal mirno in odločno: "Povejte gospodu županu, da poslušamo njegove ukaze ln jih izpolnjujemo; iz svojih kbč pa ne bomo Šli. Naše so in nihče nam jih ne bo podiral." "Bomo videli!" Je vpil debeli stražnik Mika. "Takoj poberite svoje smrdljive in ušive cunje in svojo zamazano posodo in se spravite od tod! Sicer pojdemo po Nemce. Tam onstran rfcke Je še dovolj prostora." (Dalje prihodnjič.) metala njihove sence sem in tja po stenah in ugasnila. Premisli-so vse motnosti. Določili so nočna gesla za sporazumevanje med bataljoni, če bi padli v zasedo. Skozi oknu je blisnil rdeči soj nemške rakete. Pred hišo so škripali vozovi z ranjenci, ki ao jih pripeljali nazaj. Niso mogli preko glavne ceste, ki ao jo že zasedli Nemci. Zato so v vsej naglici žagali in obsekavali še nekaj drogov za nosila. Ranjence ao položili v hišo na slamo, kjer so jim zdravnik ln bolničarke prevezovali rane in pripravljali za prenos v roško bolnico. Četni komisar Lojze je dobil strel v trebuh. Oči so mu gore-e v smrtnem boju, dvigal se je na ležišču in prosil bolničarko za vodo. Tolažila ga je, da naj počaka na operacijo. V blodnjah je hipoma skočil pokonci in za vpil: "Stoj, kdo tam?" VPri BASIC COMMODlTItS Kvišku in kvišku plesajo cene potrebščinam, kakor kaše ta karta. Pot partizanov Franlo Veeelko (Nadaljevanje ln konec.) t Nemci so se vsljsll po tleh, nekateri so se dvigsli na kolena, lezli In padslt Onih v gozdu ni bilo videti, tsm se je zasvetilo kakor Iskre, zaropotali so šare i. Nad glavsml partizanov je za žvllgalo, krogle so sekale v debla in klestile po vejah. Partiza nI ao se stisnili k nasipu. Is gozda so skočili Nemci, ds bi pobrali ranjence, ki so se preme ta v sli po njivi. Jure Je ko maj saplskal, ko je počilo v vsej dolžini bat si Jona Po gozdu je grmelo. Videti je bilo samo urno gibanje rok. ki ao repetlrsle puške Jure je nspenjsl oči skozi daljnogled In v mračnem gosdu iskal sovrsžnikove položaje Sklonjen jih Je hitel poročat od borca do bores. Ko Je pomagal obveeovsti prvegs ranjenca, ki je dobil strel v desno rsmo, je njegov ostri sluh rszločil votle poke. 2Larjul je ns ves glas: "Mine"* In potegnil ranjenes pod previano skalo. Zs ogluša-jočtmi eksplozijami so zdrobijo ni koal železa zacvilili skozi zrak. Kamenje, zemlja, <»daeka-ne veje so padsle na borce Nevarno «o začele razbijati tudi za hrbtom. Mimo sta dvs nosila na puški ranjenca, ki se je oklepal z rokami nosačev ln stokal. Prestreljene nogs mu je blng-Ijsls v rsztrgsnl hlsčnlci, is katere je tekla kri. Borci so jim kričali, da se naj skrijejo, ker so Nemci že odkrili položsje in jih divje obstreljujejo. Svinčenke so sekale spredaj v nasip, zadaj v breg, sikale in žvižgale mimo glav. Smrdelo je po smodniku, borce je pokrival dim. Nemško premoč so odbijali z vsem orožjem. Jure Je ukazal, prikovati Nemce na tla in jih ne pustiti niti koraka naprej. Municije Je dovolj; med borbo so Jo prinesli iz Roga Po rnsgsču mitrsljezcs Je dudumka zmrcvarila dlan, v kateri je držal ledenik, Poleg je utihnila zbrojevks. Iz umirsjočlh rok Jo Je vzel soaed, meril in spuščal rafsl rs rsfslom. Večerne sence so že lezle preko doline, ko ao Nemci prenehs II. Njihova zadnja mina se je rszpočlls v gozdu dsleč zs par tizanl. Nastopila Je tišina Tudi pri Gubčevih je utihnilo. Spodaj v dolini so gorele hiše. Rdeči ter plamenov je krvsvo obli vsi partizsne. Njihove sence so »p odrsžale po drevju, ko so zapuščsli polo>aje Od borbe in gladu ao bili tako izčrpani, da so ae opotekali ln zaletavali drug, v drugega Skoiaj niso videli poti, ne kolone. Lovili so se za roke, prijemali za nahrbtnike, da ne bi pretrgali vrste ln za ostsli. Spredsj je zasvetila vojaška zelena svttilka kakor luč kresnice in jih vodila za sabo. Tam je bil komsndsnt Jure. Bstsljon se je ustsvll na vrhu hribs pod nebesnim obokom, posutim z zvezdsmi. Nsd Gorjsn-cl Je vlsels luns. Pot nemških divizij je bil žareč pas gorečih hiš ln vojaških ognjev, ki so to noč križali Dolenjsko. Iz teme so švigale rskete. Žareči loki so se strmo vzpenjsli ln signalizirali preko hribov Tam so prodirsle druge kolone ln pošiljale v zrsk svoje svet lobne odgovore. V vasici pod hribom sta po ilušata Jure in Gašpar obvešče vslce Čakali so ns kurirje; v galopu sta prihajals iz štaba Cankarjeve komandant Diems ln komisar Frenk. V hiši so o-krog mize, sklonjeni nsd zemljevidom določali poeameznim bataljonom pot za prebijanje. Džems je snoval posamezne smeri, rtaal načrte in Jih osvet-Ijeval z le pno baterijo na mspl. Frenk. ki je noail roko v obvezi, je sproti dopolnjeval njegove predloge Misli so mu bile mirne. prepričljive, ostre kakor britev, Jure, Jon m Gašpar so dodajali Iz svojega in sproti bele žlU. Umirajoča petrolejka je tem je živčno tipal okrog pasu za revolverjem. Bolničarka mu ga je že odpaaala ln je ves blaten ležal na mizi pri steklenicah zdravil. — "Kaj, kje so Nemči? Kaj praviš —? Ni mogoče! Uh Pokliči komandirja! — kaj, da ga ni! Kam je odšel? Ah, saj bo na položaju! . . . Ranjen, kdo, kdo — kdo je ranjen? Jože! Moj najboljši!" Žalujoče je tožil in jokal kakor otrok za umirajočim tovarišem. Nenadoma je uprl široko odprte oči v steno, kjer so visele zakajene alike in zavpil: /'Daj jih z mitraljezom! Daj! Daj! Streljaj! Poglej Nemce, kako bežijo, vidiš, da znajo bežati!" V smrtnem krču se je zvil, zastokal in omahnil na slamo. Ni se več prebudil. Zdravnik je držal onemoglo desnico in poslušal zadnje utripe junaškega srca. Bataljon je po polnoči priko rakal v vas, kamor, se je med borbo umaknila komora. Kuharji so borv*m razdelili kosilo prejšnjega dnr in pogasili ognje. Klicanje v temi, dviganje veder iz vodnjakov, ropotanje čutar je prebujalo vas. Rdeče luči iz o-kenc so toplo pozdravljale partizane. Tsko že tretje leto prihajajo v vas, podnevi in ponoči; legajo na trate pred hiše, v kozolce poleti, na tla ali na peči pozimi, da se ogrejejo in posušijo. Gašperja, je iz sanjarjenja vzdramilo tekanje. Ljudje so gfedall požar, ki je osvetljeval nočno nebo na zapadu. Gašpar je pomislil na Randpl, verjel pa nI. » Sredi vasi se je v temi zbirala kolona za odhod, komora je še ropotala a kotil, zaboji dina-mlta ln težkim orožjem, kar so vezsll na mule ln konje. Ko je zletela v zrak dober streljaj v dolini nemška raketa ln se v ža rečem loku dvigala vedno više proti vssi, je zavladala grobna tlšlns. Sovražnik je blizu! Iz hiše so prinesli ranjence. V zaščito so jim MU najboljši borci, ds jih rešijo iz nemške obko-lltvc. Nosila so za hišami hitro krenila v gozd. Bataljon se je premsknll. Razčlenjena veriga, mož za možem, senca za senco, je stopa la skozi temo po kamnitem kolo vozu. Spremljalo jo je topotanja čevljev. Preko mehkegs travnika pa Je vojaka hitela popolnoma neallšno. Iz gozda ao zaslišali žage in hrum padajočih dreves. Kmetje so delali goadne barikade proti tankom. Na obeh straneh so podirali debela drevesa, ki so ne okleščena padala križem drugo čez drugega preko-ceste. Nedsleč so ženske ln otroci v jutranjem svitu prekopavall nasip ln delsli protitsnkovaki Jarek. Ta ali oni se Je vzravnal, obrissl čelo in dvignil orodje v pozdrav. V dolini je dospel betaljon do razdrtega Italijanskega bunker ja. Okoli so ležsli prazni muni cijski zsboji, plinske maske in šlemi. Most čea otok so vaičani /e podrli, bataljon Je krenil k mil nu in šel čec po mllnarjevi hi vi poleg zstvomic Ds bi šlo hi treje, so konje ln mule kar za gnali v plitvo strt^o, ki so jo prebredli. Po travniku so opazovali sveže brszd£, ki so jih zarezale tan kovske verige, ko Je prišlo od •predaj povelje: "Pet metrov rszdslje' Hitro! Hitro?" Blizu je zsbrnel avtomobil in zaropo-tsls brzostrelka Na bukovih dr-vah je ob glavni cesti ležal partizan in spuščal is puikomiUa ljeza rafal za rafalom. V pre sledkih je hitro skrival glavo za drva, ko so zažvižgale nemške svinčenke. "Fantje, hitro čez jaz bom držal!" je kričal. Par tizani ao prečkali cesto in skoraj padali drug na drugega grapo. Ko so mislili, da so na var nem, je usekal Šareč za hrbtom Ali so obkoljeni? Zaseda? Ba ¿al j on je preko gole lase hite v kritje. Dumdumke so lovile sikale in pokale po deblih ob poti. Letele so tako blizu, da bi jih ujel, samo če bi iztegnil desnico. Jure je kričal, da naj skočijo v levo. Kolona je zavila skozi vas Randol, ki so jo Nemd-zažgali. Stali so samo še zidovi, dimniki ln vmes črno tramovje. Dim se je dvigal iz razvalin, med katerimi so begali obupani vašča-nl. Prazna okna so žalostno gledala kakor oči slepca. Smrad tleče slame se je mešal z vonjem praženega žita v zgorelih ka-ščah. Sredi ceste je ležala ožgana zibelka ln razmetana pločevinasta posoda. Na stopnicah je ležalo ožgano truplo.- Obraz je bil obllt s črno, strjeno krvjo, stisnjene pesti in čeljusti so kričale zadnje bolečine. Partizani so molče, z žalostjo v srcih zapuščali mrtvo vas. Pritekel je Gašpar, preskočil porušeni zid in se zasopel sklonil k mrtvecu: "Fančin oče!" Spotaknil se je nk zdrobljenem steklu in padel v vežo. Ustavil se je pred kupom stropa, ki se e sesul. "Kje so ženske? Mati? Fanči?" "Fanči! Fanči!" Sosedov pastirček je jokal na pragu hleva, kjer so mu zgorele ovce. Povedal je Gašperju, da so Fanči živo Nemci ujeli, ko je streljala skozi okno, mater pa ubili. Od mrtvašnice je odmevalo jokanje otrok ln tuljenje žensk. Nekatere so klečale pri vratih ln molile. Na cementu so letala ožgana, raztrgana trupla, otroci, moški. Bila so tudi brez rok, nog, glav, samo zoglenela brezoblična trupla. Mati ni zgorela. Njeno trupl<\ so našli nedaleč od hiše, kjer je padla. Bosa je letala, njen koščeni obraz je kričal od groze. Sredi čela jI je zavela široka luknja; iz nje je še lezla kri in se sprijemala v razkuštranih laseh. Gašpar. njen dobri Ivane, je odlotll puško ln pokleknil k njej, Ko se je dvignil ln odšel proti tovarišem, so prihiteli obvešče vslci. Povedali so mu. da so bili doli ns Krki. Ujetnike so Nemci zaprli v šolo v Vidmu. Povedali so jim ljudje, sarfli pa so bili tako blizu, da so čitall napis: "Gefsngenensammelstelle". Nsš bataljon ne more za njimi, ujetnike bodo poskušale osvoboditi sosedne brigade, če bodo mogle. Zato so odhiteli za svojimi. . > Na I lov o goro so se po načrtu štaba tisto jutro zgrinjati vsi bataljoni Cankarjeve. Kolone je obsijalo jutranje sOnce. ko so v galopu pridlrjall na viaoklh Italijanskih konjih komandanti ln komisarji. Okrog vratov so imeli rdeče rute, na Jermenih brzostrelke. Ob vhodih v gozd so se ustavili in opazovali vrste borcev Konji so se s Jezdeci vrteli ln kopali a kopiti. llova gora le oživela. Bataljoni so se srečali ta partizani so si ob veselem svidenju pri povedovsli doživljaje, odkar se niso videli. Vzpon in sonce sts Jih že grela, ko Je od severa priletel nemški izvidnik. Spuščal se Je vedno nitje, krotil «krog vrha. iskal' in opazoval. Kolone so se ustavile in zopet prema k nile, ko je odletel. Po gori so se razšle in zasedle položaje. Jorci so legli k orožju in čakali. Na vrhu, kjer je poseko ogrevalo opoldansko sonce, je truden od syojegs prvega partizanskega marša počival mlad profesor. Mimo je prišel komandant brigade Džems, njegov dijak—šestošolec novomeške glm nazije. Prisedel je in prižgala sta si cigarete, ki jih je Džems zaplenil švabom nekje ob Savi. Pripovedoval je profesorju o tistem nočnem napadu, ko mu je odpovedala brzostrelka in je dobil strel v želodec, ki pa je bil na srečo prazen. Umirajoč se je izvlekel ,iz borbe, ležal potem šest dni brez hrane in zato ostal živ. Pokazal mu je fotografijo kako stoji s tovariši na zastavi s kljukastim križem, ki jo je zaplenil gestapovcem. K Džemsu je pristopil Gašpar in javil, da se približuje o< vzhoda nemška pobočnica s 500 možmi. Pritekli so oficirji, na tla razgrnili zemljevid, begali po njem s prsti, se tiho pogovarjali ip se brž razšli k borcem. Nato so na vzhodni strani počili prvi streli, nato jih je za-grmelo tisoče. Džems je pogledal po ljudeh in poveljeval: "Kritje! Kritje!" Svinčenke so že klestile po drevju, ko je sklonjen naprej dirjal med borce. Vrgel se je na tla ln skakal od skale do skale naprej v borbo. Kakor da bi se rušila llova gora in drobila njene pečine, je pokalo na široki fronti ob vzhodnem pobočju. Svinčena toča je žvižgala in klestila drevje. Nemci so prodirali od spodaj in par tizanski mitraljezi so üh zgrabili na dobrih položajih. Kmalu so krogle padale kakor gost dež, sikale po tleh kakor kače in sekale po skalovju, da se je prašilo. Med pokanje se je mešalo strašno kričanje, stokanje, kriki ljudi. "Tovariši, za ma no!" je odmeval bojni klic ko misarke Majde Sile, ki je prebijala nemški obroč in reševala smrti bataljon Ljubljanske brigade. Partizani so razločno slišali besno rjovenje nemških koman dantov: "Vorwaerts!" "Vor-waerts!" Partizanski mitraljezi pa so tako kosili po ŠVabskih položajih, da niso mogli niti za meter naprej.—Vojake so psova-11 in priganjali: "Vorwaerts Schweine! Hunde! Feuer! Feu er!" Za fronto so ranjence nosili v zaklon, kjer so jih bolničarke obvezovale. Na nosilih so prinesli nezavestnega mladega fan ta. Nikjer ni bilo videti krvi odpeli so mu blatno obleko 'Zdravnik je iskal rano, pritiska uho na gole prsi, da bi ujel zna ke življenja. Partizanski ogenj je naraščal Nekdo je zaklical: "Nemci bežijo! Juriš! Bombe!" Partizani so podvojili ogenj. Vendar Nemci niso popustili. Svoj Češkoslovaški patentni urad Delo tega urada v Pragi se v povojnem razdobju zelo hitro razvija. Medtem ko je odpadla med okupacijo samo četrtina patentov na češkoslovaške iznajdi-telje, se je to število po vojni podvojilo. Češkoslovaški iznaj-ditelji namreč niso hoteli med vojno podpirati nemških gospodarjev in so svoje patente hranili za pozneje. Med okupacijo je bilo podanih 4928 prijavnic, od kateriji je bilo 8300 proglašenih za patente. Med njimi je bilo češkoslovaških iznajditeljev samo 845. V letu 1946 se je število prijavnic zvišalo na 6386, od teh je bilo 3789 od čehoslova-ških iznajditeljev. , Od ustanovitve patentnega urada v Pragi v letu 1918 do 1946 je bilo podanih 168,719 patentnih prijavnic in izdanih 75,-720 patentov. V knjižnici češkoslovaškega patentnega urada v Pragi je danes nekaj nad 3 milijone patentnih spisov iz vsega sveta, dalje 730,000 češkoslovaških patentnih spisov, 6000 strokovnih tehničnih knjig, 2500 zvezkov inozem«ktyi patentnih vestnikov in 90 domaČih in tujih strokovni^ časopisov. Tehnični referenti patentnega urada v ^-agi razpolagajo z nad dveml milijoni duplikatov patentnih spisov. Njihovo število naglo narašča, kajti letni prirastek je približno 400 knjig in 30,000 pa-entnih spisov v vseh jezikih kulturnega sveta. kakor okameneli, mrtvi kipi so j udje in živali ležali križem po poti. Obrisi orožja so se sVetili živi modrini neba. Komandant Jure in Gašpar sta bedela in obiskovala straže. Potem sta šla k borcem, jih budila in klicala: "Tovariši naprej!" Sonce je vstsjalo nad gorami obsvetlilo strmo, težko pot, po kateri se je začel vzpenjati bataljon. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosreii ali ▼ glavni urad SNPJ. ne pozabite v naslovu napravili poštne številka 23 zs beeedo "Chlcago". Na kuverti vselej saplšltei Chl-cago 23, 111. To bo olajšalo delo na čl Iraški pošti« nam pa pospešilo dostavljanje pošta. mik so dobro krili z zaščitnim ognjem. Kolikor so mogli, so vlačili ranjene in mrtve s položajev in se postopoma umikali Partizani so skakali od skale do skale ln jih preganjali. Na prvih položajih so našli v mla kah krvi mrtve Nemce, poleg mitraljeze, municijo, razmetane puške. Streljanje je popolnoma prenehalo. Spodaj na cesti so Nemci odvažali z Avtomobili ranjence, ki so jih nalagali kakor klade in hiteli od kraja smrti. Partizani so v velikem krogu zastražill krvavo Ilovo goro ln odposlsll izvidnice. Padle tovariše in tovarišice so s položajev prenesli v skupni grob. Tam so ostali na večni straži, toda vedno so živeli v srcih brigade. Njihova hrabrost in zvestoba sts spremljsls borce. Smrt tovarišev jih je prersjala. V njih so vstsli novi, plemenitejši ljudje. Neskončni msrši io'jih utrujali, koraki so se Jim ustavljali, od žuljev krvsve noge so klecale in se komaj vlekle. V nočeh. med pohodi, so se Jim v polspanju prikazovale razsvetljene hiše. Živo so se vanje za gledale oči, tople luči iz oken «6 Jih vabile, noge so že Štele zadnje korake na koncu poti. Ko so se ustavili m prebudili iz polspenjs, so prividi zbledeli Nikjer ni bilo hiš. Med črnim drevjem Je umiral zadnji krajec ln bleda luč ugašajočih zvezd je z Jutranjega neba sijala na iz mučeno kolono. . Na Jasi sredi gozds so ljudje legali drug za drugim, kakor se Je bataljon ustsvll po skalnati poti. po golem kamnu. Moštvo je otrpnilo v spanju: HIŠINJE stalno kratkourno delo Cista, moderna poslopja a IZREDNO VISOKE PLAČE: 82V4c ns uro za pričetek 87tfc na uro po 3 mesecih 89 Vi c ns uro po 6 mesecih a 5 in 6 DNEVNI TEDEN • ure: 5:30 do polnoči • PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI • UNIFORMO PRESKRBIMO. PROSTO PRANJE t • . a več delavskih uood-nosti Skušsli blizu vas bomo uposliU vsšsgs doma Pridite in govorila s Miss Allan Upoqlevalnl urad ss Iliinob Bell Telephone Co. 809 W. Washington St Slovene Records lt-lorb roeorda 7Se COD. »loa peataf« C-4SS Moja baba Je pijana. polka K« pridem »kosi ios. »aWek C-SeS Labra polka Planinca p< Ika C-41S Poaiiadanabi polka Bele rote, »alfok C-411 Tabletees tolva, ralfek VaaeU teearili. polka K usar's orchestra C-411 Dot rot loba polka TOss? da y polka C-414 Trobs ta. (robo ni. Herbalovir, «alta C-411 Mojo lenke «loa Na ieeo, aa deono. C-411 Moje 4eble Dekle, k So bo teb« troti«) Frank Y an kov l r and hia ort h. » asi Po siaii pa retire no reeio, val. Veooli lov«*, polha R-4M Odpiraj dekle kaartr«. polka Gor «os joarro. ralaer J. Mutk and bis orrh. Write »r freo eatalofroe of ali ar« SIX) V ENE REt ORDINGS P AL ANDECH'S IM S. Clark Street, Chicago 5, 11L