uto Lun. številko ies.
V LlnUlonl, v ton* ZZ. julija MM.
Cena 1*50.
Uhaja mk du popoldne, liTztmil nedollo ln praznike.
MratI: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, podano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; j Popast po dogovora. —- Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upramlitro „Siov. Naroda1' la „Narodna tlakama" Knaflova
ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
■ ■   1--" i I      ■    ■     M^^ll  ■        I   ■ ■     ■■' ■ I 'lil ^
Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova vUoa M. I, L nmdstrople
Telafon M. Dopise sprejema 1« podpisane io zadostno fraakovane. Rokopisov ao nm vrata. "Val
MT Posamezne Številke: H
v Jugoslaviji od 4—6 str. po 0.1-50, 8 in vet 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 o., 8 In već po 3 O. Poitnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod41 velja:	f JbrojIitIJT"		V Inozemstva
	v Ljubljani	po poAli	
12 mesecev a •    .          •>;•-*'•   •   • • Pri morebitnem povišanju s	Din 240*— . 120-— . 60*— „ 20— e ima daljša i	Din 240 — . 120*— » 60— , 20'-laročnlna dop	Din 360-— .    1S0- — . 90-— . 30*-ačatl.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   gjay po nakaznici. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Radić in tretja Internacijonala.
Radić je prispel v Moskvo vprav, ko je zasedal kongres komunistične in-ternacijonale. Na tem kongresu je govoril tudi »strokovnjak« v nacijonalnih vprašanjih Manuilskij, ki je izjavil o balkanskih državah to-le:
»Versaillski mir in pogodbe, ki so bile sklenjene pozneje, so balkanizirale srednjo Evropo. Tam. kjer so bile nekoč mogočne monarhije, so se pojavile takozvane nacijonalne države. Kaj so te nacijonalne države? Na pr. Jugoslavija? Vsega skupaj je v nji 42% srbskega prebivalstva. Vzemimo češkoslovaško. Tu je ista slika: Čehi tvorijo samo 44% prebivalstva. Češkoslovaška država, ki je ustanovila buržu-azno republiko, je anektirala trgovinske (?) pokrajine, kjer prebivajo samo Nemci.« — O Radiću je Manuilskij izjavil:
Zadnje čase opažamo na balkanskem polotoku pokret za ustanovitev delavsko-kmetske stranke. To še ni komunizem, toda program je dovolj radikalen in začenja borbo z imperijalizmom.   Med takimi poizkusi ustanoviti delavsko-kmetsko stranko stoji na prvem   mestu   Radićeva republikanska stranka, čije pomen sega daleč preko meje Hrvatske.   Balkanske države so poosebljena     imperialistična politika evropskih držav. Tu je začasno zbirališče imperialističnih pustolovcev. Ra-dićeva zmaga na balkanskem polotoku bi pomenila zmago mednarodnega proletarijata, zmago komunistične inter-nacijonale. Iz tega sledi samoodločba Hrvatske in popolna odcepitev od Jugoslavije.«
Moskovski »strokovnjak« se je v svoji stroki nekoliko zmotil. Če govorimo o Jugoslaviji kot nacijonalni državi, ne mislimo samo na Srbe, temveč tudi na Hrvate in Slovence. Vsa tri plemena, ki so si vendar po jeziku, kulturi in duhu sorodna, pa tvorijo nekoliko več odstotkov našega prebivalstva, kakor si jih je zamislil ta »strokovnjak*. To bi lahko vedel tudi tovariš Mannil-skij, če že pretendira na znanje strokovnjaka v nacijonalnih problemih. Isto velja seveda tudi v Češkoslovaški, kjer je ta boljŠeviški politik prezrl Slovake. Pač pa mu priznamo, da ie pogodil bistvo Radićeve politike. Za Stipico in njegove politične avspicije v Jugoslaviji bi bilo bolje, če bi bili moskovski zavezniki malo bolj previdni. Prodajati medvedovo kožo. dokler je njen lastnik še v brlogu, je nekoliko pretirano. Tudi v politiki je tako. Radić se je zvezal s političnimi megalomani njegovega kova, ki mu delajo zdaj samo preglavice. Kje na svetu je država, ki bi še trpela na svojih tleh stranko, čije voditelj odkrito pripravlja njen pogin? Tudi v Jugoslaviji to izjemno sta-
nje ne more več dolgo trajati. Ali smo država, ki ve, kaj je njena dolžnost, kadar gre za prevratno komunistično akcijo, o kateri po novejših vesteh iz Moskve in sosednih držav, zlasti Bolgarije, ne more biti več dvoma, ali pa nismo in moramo mirno čakati, da nam razni tuji elementi urede državo in družabno življenje po svoji volji m v skladu s svojimi interesi. To je načelno vprašanje, ki ga treba čim prej rešiti.
BoljŠeviški politik je odkrito priznal, da je zmaga HRSS v Jugoslaviji istovetna z zmago diktature ne proletarijata, ker v Rusiji proletarijat sploh ne vlada, temveč peščice mednarodnih pustolovcev,   ki hočejo kot absolutna manjšina   diktirati   svojo voljo večini. Priznal je dalje, da gre Radićeva politika za tem, da se Hrvatska odcepi od Jugoslavije. To za našo trezno javnost itak ni nič novega. Že ves čas, odkar so   postala   Radiću   jugoslovenska tla prevroča smo opozarjali na končni cilj njegove politike,   ki je bil in ostane: Hrvati in Slovenci proč od Srbov. Ker mu ta stvar ni šla izpod rok drugače, je sklenil koordinirati svojo razdiralno akcijo s komunističnim   pokretom na Balkanu, kjer so po mnenju moskovskih politikov razmere dozorele za socijalno revolucijo. Balkanski Ljenin pa se je tudi to pot zmotil. Narod, ki je šele začel samostojno živeti, mora že iz tega razloga odkloniti internaciionali-zem, ki si ga mimogrede rečeno lahko privošči za zabavo 120 milijonov Rusov, ne pa 13 milijonov Jugoslovenov, ker bi se v tem   slučaju   povrnili v prejšnje robstvo in odvisnost od drugih večjih narodov. Zato se nam zde Radićevi računi brez krčmarja. Pač pa ima mož tudi med nami precej natakarjev, ki bi radi pobirali politično napitnino na svojo roko, brez vednosti ali pa iz nevednosti našega ljudstva. In tem natakarjem mora država nemudoma odpovedati službo. Riba smrdi pri glavi,  tako tudi politične  razmere na Hrvatskem. Tam je treba odrezati samo okužene vršičke, pa bo vse v redu. Hrvatski kmet ne sovraži Srbov, niti ne želi, da bi se njegova zemlja odcepila od Jugoslavije. Antagonizem je plod zločinskega dela poedinih hrvatskih avanturistov, ki so dosegli višek svojega efijalstva v osebi Stjepana Radića.   Hrvatske razmere bi lahko primerjali z znanim pokretom ukrajinskih samostojnežev, ki ga je zanetil v nekdanji   Rusiji znani pisatelj Ševčenko. Tudi tam so bile mase nedovzetne za to akcijo, ki se Je popolnoma izjalovila. Zato pravimo: Prijateljsko roko In mir hrvatskemu ljudstvu,   brezobziren boj in zasluženo kazen njegovim zapefjiv-cem! Radić in njegovi ožji pomočniki morajo izginiti iz naše politike.
Uspeh naših Sokolov v Parizu.
Svetovni olimpijski prvak v
— Pariz, 20. julija. (Izv.) Jugosloven* ska tekmovalna vrsta je priborila na mednarodni tekmi najlepše uspehe. In* dividualno je Slovenec Š t u k elj po* stal svetovni prvak v mednarodni telo* vadbi. Od predpisanih 118 točk jih je dosegel 110.34. Najbolj se je odlikoval na bradlji, a tudi na ostalem orodju.
Končni rezultat je bil danes zvečer objavljen. Vrstni red tekme je ta*le:
1. Italija. 2. Francija, 3. Švica, 4. Ju* goslavija, 5. Amerika, 6. Anglija, 7. Finska in 8. Luxenburg.
Kakor je bilo že javljeno, so ČeEo* slovaki odstopili, ker se je bil eden član težko ponesrečil.
— Pariz, 19. julija. (Izv.) Danes se je v pozni nočni uri razglasila Jurija, ki predseduje olimpijskim tekmam, ofi* cijelni rezultat telovadnih tekmovanj. — Na prvo mesto je klasificirana italijanska vrsta, ki je dosegla 839 točk, drugo mesto je zasedla francoska vrsta z 820 točkami, tretje mesto švicarska vrsta z 816 točkami, četrto mesto jugo* slovenska vrst s 762 točkami, peto me* sto vrsta Združenih držav s 715, šesto
telovadbi — Slovenec Štukelj!
mesto angleška vrsta s 637 točkami in sedmo mesto finska vrsta s 554 točka* mi. Zmagovito italijansko vrsto tvorijo telovadci Mandrini, iVertova, Lucchetti, Martini, Cambiaso, Pariš, Zampori, Maiocchi. Telovadec Martini je dose* gel prvo mesto v individualni klasifi* kaciji na krogih.
— Trst, 21. julija. (Izv.) V nedeljo ob 13.30 naprej so se vršile javne telovadbe vseh v mednarodni telovadni zvezi včlanjenih telovadnih vrst. Po telovadbi je bila velika parada in nato slovesna objava definitivnih tekmovalnih rezultatov. Pred slavnostno tribuno so nastopile v paradi z zastavami vse tekmovalne telovadne vrste. V sredi so bili Italijani, ker je zmagala njih vrsta. Predsedstvo olimpijade je za tem odlikovalo posamne zmagovalce na orodjih, kakor tudi v prostih vajah. Za svetovnega zmagovalca je bil proglašen član jugoslovenskega Sokolskega Saveza Štukelj. Italijanski listi pišejo o jugoslovenski zmagi zelo rezervirano in so najprej e razglasili, da so tudi Italijani zmagali kot posamniki.
Pred rešitvijo krize.
Ljuba Jovanović sestavi vlado. — Klerikalci so pripravljeni za vstop v vlado. — Pašić ostal dosleden   svojemu političnemu
-* . programu.
— Beograd* 21. julija. (Izv.) Nede- [ čimpreje rešiti   nekatere najnujnejše
Ija je potekla v znamenju razgovorov, ki so se s posredovanjem nekaterih radikalnih ministrov in poslancev vršili med ministrskim predsednikom Nikolo Pašićem in pa skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovićem. V kabinetih obeh politikov je bilo včeraj ves dan zelo živahno. Težišče parlamentarne situacije se je preneslo na radikalni klub. ki bo na posebni seii v prisotnosti zastopnikov pokrajinskih organizacij odločeval o pravcu radikalne politike.
Politična situacija je stopila v zelo resen, a obenem odločilen stadij. Pravijo, da pridobiva Ljuba Jovanović v radikalnem klubu na terenu, drugi pa trde, da ima samo 16 somišljenikov. Zdi se, da prinese današni dan v resnici marsikatera iznenađenja in presenečenja.
Radikali nagi asa j o, da Ljuba Jovanović, ako se mu posreči sestaviti vlado, absolutno ne bo menjal dosedanje državne politike, niti se ne bo spuščal v revizijo vidovdanske ustave, kar je izven vsake debate, temveč bo skušal nadaljevati državno politiko sedanje koalicije in bo predvsem   imel nalogo
načrte, tako invalidski zakon, zakon o zemljoradniskih kreditih in zakon o zemljoradnički banki. Politični krogi zatrjujejo, da je želja krone, da se prične v narodni skupščini z rednim delom, da se odstrani negotova atmosfera in da se v skrajnem slučaju šele pozneje razpišejo volitve.
Opozicijonalni blok je bil včeraj zelo razpoložen in bojevit. Opozicijo-nalci so pripravljeni v najkrajšem slučaju podpirati celo samo homogeno radikalno vlado pod vodstvom Jovanovj-ća, samo da eliminirajo iz državne politike Nikolo Pašića in samostojne demokrate. Klerikalci sami so pripravljeni stopiti v vlado oziroma moralno podpirati vlado Ljube Jovanoviča. Skupščinski predsednik je včeraj ves dan v slojem kabinetu konferiral s posamni-mi somišljeniki in prijatelji. Po mišljenju, ki vlada v političnih krogih, ni izključena možnost, da danes sestavi Ljuba Jovanović ali popolnoma homogeno radikalno vlado ali pa priskočijo njemu na pomoč — slovenski klerikalci.
Včeraj kralj ni nikogar sprejel. Kralj je odšel na izlet v Smederevo. Ljuba Jovanović   je razgovarjal
najpreje z ministri MiŠo T r i f u n o -vicem, Veljo Vukičevičem. U z u n o v i iće m in nato s poslanci Staničem, dr. Perićem, Vujičićem in dr. Pelešem.
Najbolj značilno je, da je Nikola Pašić dosledem svojemu političnemu programu in da nikakor noče popustiti od svojih predlogov, da se narodna skupščina razpusti in razpišejo nove volitve. Zanimiva je tudi okolnost, da od sobote dalje osebno ne razgovarja-ta Nikola Pašić in Ljuba Jovanović. Izmenjavata svoje misli potom posredovalcev. Posredovalci so med Pas in Jovanovićem Krsta Miletić, dr. Voja Janjić, dr. Kojić in Simonović.
Opozicijonalni blok sam je včeraj poudarjal, da podpre vlado Ljube Jovanovića, vendar se nekateri boje, da novi predsednik takozvane koncentracijske vlade ne bo mogel z vso odločnostjo uveljavljati svojega stališča. Zato ni izključeno da se situacija v odločilnem trenotku ne preokrene v pri!njr nacijonalnemu bloku.
VPRAŠANJE SV. NAUMA" PRED MEDNARODNIM SODIŠČEM.
— Beograd, 21. julija. (Izv.) Po poročilu iz Pariza je za danes določena pred mednarodnim sodiščem v Haagu razprava o obmejnem sporu glede samostana Sv. Nauma. Našo državo zastopa naš poslanik v Parizu dr. Miroslav Spajlaković, Albanijo člani dni-štva narodov.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 21. julija. Sprejeto ob 13.
Devize: Curib 15.41—15.51. Pariz 4.35.—4.40. Praga 240.80—2^2.80. \'ewvork 83.70—84.70, London 367 86—370.86. Trst. 362.15— 365.15. Dunaj 0.1184—0.1204. Valu. te: dolar S2.75—83.75, češka krona 247.50— 250.50.
Efekti: 7% invest. posoj. lf>21 &S — 65.75. 2££$g drž. renta za ratnu štetu 12?— 123. Ljubljanska kreditna 220, Centralna banka 32—33, Hrv. eskomptna banka 125— 127, Kreditna banka. Zgb. 123—125. Hipote. tarna banka 62—63, Jugobanka 113—116. Praštediona 015. Slavenska banka 110— 115. Eksploatacija 110—110, s>*orana, 0»L jek 995—1005. Isis d. d. 65—67, Nihajr 88— 90, G-urman 750—775, Slavcks 280, Slavonija 93—04.50. Trboveljska 500—520, Vevče 140 —145.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 21. julija. Današnja bor/1: Beograd 6.50. Praoa 16.25. Xewvork 5 47 50, London 24.—. Pariz 2R.25, Milan 23.425, Ber* lin 1.30. Dunaj 0.007725.
— Trst, 21. julija. Predborza: Beograd 27.45—27.55. London 101.50—101.75. Pariz 119.25—110.50. XTewvork 23.15—23.25. Cu* rih 422—424. Dunaj 0.0326-41.0329, Praaa 68.60—69.
VLADIMIR LEVSTIK: 2
Mri na jeklu.
Nu, kar se tiče prijateljstva, pomnim le to, da se nisva mogla videti, da je on mene nešteto* krat zatožil, jaz pa sem ga pretepal v vseh prostih minutah, ki sem jih mogel utrpeti. In kajpak, tudi tisto na Bab jem visu ni bilo tako hudo. Gledal sem ga kar moči kislo in hladno in pre* mišljal, kako bi se ga otresel. Ko le ni bilo konca ne kraja, sem kratko omenil, da mi kruli po želodcu in da moram k večerji. Baš pravo sem pogodil. Tncidit in Scvllam!
»Za Boga!« je poskočil Stoklas, »to se pravi, z menoj! Kje boš večerjal, ako ne pri meni? Prosim te, ne odkloni; moja žena bo vsa navdu* sena, da te vidi. Evo, tu čaka avto — izv.oli!«
In že sva sedela v njem. Smej se mi ali ne smej — tak človek sem, da me spraviš tudi v cerkev, ako mi omeniš žensko ali boj. In mimo tega me je prešinila čudna misel, da mora biti nekako usojeno: človek, s katerim sva se gledala kakor pes in mačka, me ustavi sredi ceste in se proglasi za mojega najboljšega prijatelja! Trebalo se je vdati in sprejeti prigodo. Občutek, da je vse to višja volja, me ni ostavil prav do konca istorije; niti zdaj ne —■ narobe! In venomer se
mi vidi. da je pograbilo isto kolo tudi Stoklasa; drugače me ne bi povabil niti ne bi kasneje počenjal stvari, ki jih je.
»Ali bo žena vesela! Ona. ki vsa gori za junake in druge take slavne ljudi . . . Saj menda veš, da sem oženjen? Z divno žensko, tako ti povem! Lepa, dobra, naobražena, vse jezike govori; z eno besedo, višji duh, nadkriljuje me v vsakem pogledu, celo v moralnosti, he, he, he! Srečen sem da nikoli tega. Kakor svetnik na smrtni postelji, ko vidi nebesa odprta. Da, baš kakor svetnik na smrtni postelji. Zakaj — nu da, višje ženske imajo svoje muhe in svoje posebno notranje življenje . . . Nu, saj jo boš videl.«
Prisluhnil sem. Babjek, ki ga peljejo k lepi ženi, je podoben lovcu, kadar se napoti v les: vsi sledovi dražijo njegovo pozornost, naj že misli streljati ali ne. Ob Stoklasovih besedah se mi je zazdelo, da zija med njima ena tistih koristnih zakonskih razpok, ki jih samci debelo vpisujemo v svoje račune.
A že sva dospela. Nova Stoklasova vila na robu mesta je bila sijajno bivališče človeka, ki bi imel vsega preveč, ako mu ne bi nedostajalo okusa; vendar pa si opazil v podrobnostih njene okolice in opreme že na prvi mah sledove druge, nežnejše nature, ki so dajali tej razstavi neizbirč* nega bogastva dokaj prikupnejši obraz.
Sprejela je naju dama v lilasti svili — in to
je bilo prvo, kar me je na tihem razjarilo. Lilasta barva je bila zame vedno nekaj vražjega, povsem tujega, bi dejal; v mojih predstavah in sanjarijah je ni. in kadar jo vidim na drugem človeku, je zame sama po sebi problem- Ženske, ki mi stopi nasproti v lilasti obleki, ne morem nikoli presoditi na prvi mah. In to, brate, je veliko zlo: videti žensko in ne mahoma vedeti, kaj ti je z njo početi! Gospa Stoklasova je bila mlada, vendar ne mlajša kot dvajset pet; nekatera je v tej dobi že starka. Visoka, sloka temnolaska z velikimi, čudno tihimi očmi in rahlo senco nad polnimi rdečimi usti — pikantna, da, krasotica. da. vredna vsakaterega greha in vendar v vsem neopredeljivem dojmu svoje pojave tako silno malo spominjajoča na greh. So ženske, prijatelj, ki te na prvi mah vobče ne prevzamejo s svojo telesnostjo, ampak z nečim drugim, vrag si ga vedi s čim! So take, ki te njih lepo telo bliskoma prešine s hlepenjem po samici; in take, da ne čutiš v njih ne telesa ne duše. Jaz sem vedno preziral to tretjo vrsto žensk in sem tem bolj študiral drugo; tudi s prvo sem se ukvarjal, a težko bi trdil, da sem imel pri nji Bog zna koliko uspeha. In ta je bila kakor nalašč iz prve vrste — spet dejstvo, ki nisem bil pripravljen nanj! Vse se je zdelo kakor zakleto, da mi pokvari kompas.
Stoklas me je seveda tudi ženi predstavil kot svojega  najboljšega  prijatelja  in  zmagalca na
Babjem visu. S posebnim odobravanjem sem spoznal, da me v očeh gospe Jelve — tako ji je bilo ime — ne povišuje niti prijateljstvo njenega moža niti zmaga, ki se je sam tako malo zavedam. Razločno je prezrla tudi vse tiste galantne drob* tinice, ki jih po navadi trosiš ženskam za vabo; z eno besedo, ni mi ostavila niti najmanjšega dvoma, da je trden in samostojen značaj. Jaz, vajen gosi, ki zobljejo iz roke že prvi dan, sem jedva utegnil sproti strmeti nad njo. Da mi ni bila prijazna in naklonjena, se ne bi zarekel; narobe, kramljala je z menoj ves večer in to duhovito, vse kar je res, čeprav z neko čudno odsotnostjo in neko tegobo v glasu in pogledu, ki jo je delala še bolj zanimivo. Stoklasove besede o muhah in posebnem notranjem življenju so mi večkrat prišle na um. Morda sva ga nekoliko zanemarjala v vnemi svojega pomemka: poslušal naju je baš dovolj pazno. da je mogel vedno o pravem času blekniti kako vnebovpijočo neslanost.
O tem, da je med njima res prepad, sem bil kmalu uverjen. Po moji sodbi ga ona ni marala, dasi je bila proti njemu vedno mirna in ljubezniva, kakor pristoji dobri ženi. dočim sem v njegovih besedah nekaterikrat začutil trdo, skoro bi rekel, surovo ost. Zdelo se mi je. da mora biti ljubosumen in ne brez vzroka, drugič pa spet, da mu je strašno na poti, kakor večkrat starim razvratnikom njih nesrečne, krepostne žene.
stran Z.
»SLOVENSKI   NAROD« 22 julija ib»-4.
Stev. Ib5
Politična situacija stacionarna,
KLERIKALCI NAPENJAJO VSE SILE KALNI MINISTRSKI KANDIDATL
— Beograd, 21. juHJa. (Izv. Ob 12.)
Danes dopoldne se situacija v bistvu ni spremenila. V predsedništvu vlade in v narodni skupščini je vladala velika živahnost. Splošno se politiki zanimajo, ako se posreči Ljubi Jovan ovi-ću sestaviti poslovno vlado, ki so jo začeli zadnje dni zagovarjati nekateri člani radikalnega kluba.
Ker je bil danes dopoldne parastos povodom triletnice smrti Mil orada Draškovića, je odšlo na pokopališče več poslancev in članov vlade. Para-stosu so prisostvovali podpolkovnik Dragutinovlć kot zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ministri Svetozar Pribičević, dr. Svetislav Popovi6. dr. Grisogono, dr. Ninčić, kakor tudi večje število poslancev.
Danes dopoldne ni imel noben parlamentarni klub seje.
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanović je danes vse dopoldne nadaljeval posvetovanja s svojimi prijatelji in nekaterimi ministri zlasti dolgo se je razgovarjal z Veljo Vukičevi-4 e m , ministrom pošte in brzojava. Ob 11. je odšel v kabinet ministra javnih del Mišo Trif unoviča. kjer je
ZA KONCENTRACIJO.   — KLERI-- REŠITEV KRIZE V SREDO.
ostal do opoldne.
V tem trenotku je položaj še precej nejasen. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo danes popoldne Ljuba Jovanović ponovno sprejet v av-drjenci in da bo ta avdijenca za nadalj-ni razplet krize odločilnega značaja.
Ministrski predsednik Nikola P a -Š i Ć je danes živahno razgovarjal v svojem uradu s posamnimi ministri, tako s Svetozarjem PribiČevijčem, dr. Milanom Srskićem, Krsto Mi-letićem, dr. J a n j i 6 e m in še z nekaterimi drugimi uglednimi radikalnimi voditelji.
Najbolj se trudijo slovenski klerikalci, da bi na kak način dospeli na vladno krmilo. Napenjajo danes vse sile in moči za koncentracijsko vlado, ki bi ji naj načeloval Ljuba Jovanović. Danes so celo v kuloarjih narodne skupščine raznesli vest o klerikalnih ministrskih kandidatih, ki so baje od vodstva SLS že določeni, da zasedejo svoje težko pričakovane stolčke. Stvar seveda še ni tako tragična, kajti v zadnjem hipu se lahko spremeni situacija tako, da ostanejo klerikalci na cedilu.
Londonska konferenca.
Sklepi I.
— Pariz, 20. julija. (Izv.) Jutri v ponedeljek predloži prva komisija končno poročilo z gotovimi predlogi, ki se nanašajo na 800milijonsko mednarodno posojilo Nemčiji. Kakor javlja »Ha-vas«. je prva komisija sestavila protokol, ki obsega tele točke: 1.) Na temelju § 22. II. dodatka versaillske mirovne pogodbe se spreminja dodatek 2. sklede reparacijske komisije v tem smislu: Če se bo imela reparacijska komisija izjaviti o krivdi Nemčije glede neizpolnitve obveznosti iz versaillske mirovne pogodbe ali iz Dawesovega načrta, ima pravico razpravljati in glasovati ameriški zastopnik. Ta zastopnik bo Imenovan soglasno od reparacijske komisije v 30 dneh od dneva, ko se konstatira slučaj neizpolnjene obveznosti. V slučaju, da se reparacijska komisija ne bi mogla zjediniti glede imenovanja ameriškega zastopnika, ima pravico ga imenovati predsednik medna-
komisije.
rodnega sodišča. 2.) Kakor hitro bo konstatirana krivda Nemčije, se takoj z j edini jo interesirane države o načinu sankcij, da jih morejo takoj in učinkovito izvesti. V tem pogledu se ima upoštevati interes velikih sil, ki so interesirane pri reparacijskem vprašanju. 3.) Sankcije naj obenem zajamči jo 80mili-jonsko posojilo v zlatih markah. Sankcije se imajo izvršiti na podlagi podanega mnenja plačilnega agenta in pa bančnega sindikata, ki bo izdal posojilo.
— L°ndon. 20. julija. (Izv.) Ministrski predsednik fferriot je izjavil zastopniku pariškega »Matina«, da je zelo zadovoljen s potekom konference in da je Francija dosegla prav lepe uspehe. V drugi komisiji, kjer so obstojale največje težkoče in načelne diference med Francijo in Anglijo, je prišlo do zbližanj a in sporazuma.
Vesti iz Italije.
— Rim, 20. julija. Nasprotstvo m »d fa_
šisti in liberalci je vsak dan večje. Na fa-šistovski strani dobiva premoč ekstremna tendenca, na liberalni strani pa se naglasa vedno očitnejše pot k zakonitemu stanju. Liberalci nočejo slediti sedanji fašistovski politiki. Fašistovski listi napadajo liberalce i !n splob vso opozicijo najhujše in »Secolo« že znova vprašuje, kaj pravzaprav opozicija zasleduje. Ako je namen njenega boja padec vlade, je tudi njena moralna dolžnost, povedati, po čem stremi. Samo z negativno opozicijo se deželi ne služi. List se bavi s kombinacijami meščansko-socijaU-stičnih in čisto meščanskih koalicijskih kabinetov in prihaja do zaključka, da so vsi praktično neizvedljivi in da bi bili brezuspešni. Turinska »Stampa« pravi, da se jav_ no mnenje vedno bolj zbira okoli opozicije. To se je pokazalo zlasti pri protestih proti omejitvi tiskovne svobode. Boj se razvija dalje in kakor se vidi, v razsodni javnosti podlegajo fašistovski nazori ter se vedno j bolj odobrava legalno stališče opozicije, ki hoče uvesti v veljavo zakon, mir in red.
Kaj pravzaprav vse hoče vlada z narodno milico, še vedno ni jasno. Mussolini pravi, da pred prisego treba juridičnega stanja, ker ni mogoče, da bi častniki prej prisegli, dokler ni njihova pozicija urejena z imenovanjem, katere podpiše kralj. Glavni namen milice ostane ta, da bo držala visoko vojaškega in vojnega duha v deželi. Poveri se ji predvojaška in povojaška instrukcija. Za zaprisego še ni določen nikak datum. Mogoče bo 20. septembra, mogoče pa šele oktobra ob obletnici rimskega pohoda, mogoče pa je sploh ne bo, ako se bodo notranje razmere v drŽavi tako usodno razpletale kakor zadnje čase.
— Rim, 20. julija. »Giornale d'Italia« poroča, da so se skoro vsi radi Matteotti-jevega umora obtoženi tekom preiskave udali dokazom, doprinešenim proti njim. Najbolj trdovraten je Dumini, ki razsaja in razbija ter zavrača vso krivdo na druge. Socijalistični stranki prihajajo dan na dan raznovrstna anonimna pisma, pa tudi osebne napovedi, kje bi se nahajalo truplo poslanca Matteottija. Baje so dobili sodniki te dni nekaj težkih obdolžitev proti Vol piju. Mogoče se prično znova preiskave po nekaterih v novih naznanilih navedenih krajih. Pred dnevi je bila pri preiskovalnih sodnikih Matteottijeva vdova, ki jim je pokazala gilet k obleki, katero je nosil oni dan Matteotti. Blago tega gileta je isto kakor blago ostankov krvavih hlač. glede katerih j« sedaj gotovo, da jih je nosil Matteotti usodnega dne. Pričakujejo se dramatične konfrontacije med pričami Duminijem, VoL pijem in Puta to m. Sliši se včasih tudi mar. eikaj res izrednega. Tako je pripovedoval nekdo, ko se je vrnil iz Pariza, da je videl tam na ulici dva Rusa, na katera je bil pozoren, ko sta izgovorila ime Matteottijevo in se jim je na to približal neki Človek Hodil je nekaj časa za njimi, na kar je videl, kako so se odpeljali v avtomobilu.
— Rim, 20. Julija. Italijanska vlada je bila določila, ko je prevzela plačevanje du. ho večine, za njo precej nizke plače:, za žup-
nike 1500 lir, za škofe 6000 lir na leto. Italijanska valuta je padla na četrti del svoj«
predvojne vrednosti. Vlada se je »edaj odločila, da zviša dohodke duhovščini za dvoj_ no plačo. Za povišek pa mora poseči vlada po lastnih sredstvih, ker je premožeaje iz nekdanjih cerkvenih posestev že davno pc. rabljeno.
— Trst, 20. julija. Vodstvo tržaške italijanske liberalne stranke je imelo sejo, na kateri se je izreklo začudenje, da je osrednje vodstvo stranke odložilo občni zbor, ki bi bil potreben baš v sedanjem trenutku. Sprejeta je bila resolucija, s katero se obžaluje, da so nekateri liberalni ministri prezrli temeljna načela stranke in odobrili ukrepe, ki omejujejo svobodo tisia.
— Rim. 20. jul. (Izv.) »Serenoc poroča, da se je vršila pred Matteottijevim umorom v hiši enega izmed aretirancev seja, pri kateri je bil tudi neki znani poslanec (katerega imena pa ne navaja). Gromadrjo se obdolžitve proti temu poslancu ali do postopanja proti njemu je Se dolga pot, ker bo zbornica sklicana šele meseca novembra.
BIVŠI POSLANEC GRAFENAUER PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
— Beograd, 21. julia. (Izv.) Danes popoldne sprejme ministrski predsednik v daljši avdijenci bivšega poslanca Ivana Graienauerja, ki bo poročal o položaju v Sloveniji.
POLUČEN ATENTAT V SOFIJI.
— Sofija, 20. julija. (Izv.) Danes je bil izvršen atentat na poslopje politične policije. Vržena je bila bomba, ki je poslopje popolnoma razrušila in je bil ubit pri tem nadzornik policije.
PRIHOD AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA V LONDON-
— L°nd°n, 20. julija. (Izv.) Ameriški državni tajnik Hughes je danes ob 11. dopoldne prispel v London v spremstvu mnogih ameriških sodnikov in odvetnikov, da se udeleži letošnjega kongresa pravnikov v Londonu. Hughes se je takoj po prihodu razgovarjal s francoskim ministrskim predsednikom Herriotom in na to z Macdo-naldom.
SMRT AVSTRIJSKEGA VETERANA,
— Dunaj, 21. julija. (Izv.) Včeraj je umrl bivši predsednik državne kontrole dolgov grof Zedik v starosti 94 let. Pokojnik je bil leta 1848. poveljnik akademske legije. Leta 1864. je bil izvoljen v državni zbor, pozneje je postal Član gosposke zbornice in končno predsednik kontrole dižavnih dolgov.
DEMISIJA GRŠKE VLADE.
— Atene, 20. julija. (Izv.) Grška vlada je odstopila. Sestava nove vlade je poverjena ministrskemu predsedniku Kafandarisu.
Politične vesti.
= Kriza ustave, edinstva in monarhije! Nedeljski »Balkan« piše o politični situaciji med drugim tudi tole: >Sobota bi morala PO pričakovanju vseh politikov prinesti določen tok v razpletu političnih dogodkov, toda včeraj se je pojavila popolna negotovost, ki je povzročila tudi neko nervoznost v vseh krogih. Iz dejstva, da Ljuba Jovanović preizkuša situacijo, bi se namreč lahko sklepalo, da je on tudi mandator krone za sestavo koncentracijske vlade. Temu nasproti pa je g. Jovanović naglašal napram našemu so-trudruku, da on ni zahteval in tudi ne dobil mandata za sestavo koncentracijske vlade. Za to nimamo pravilne orijentacije v razsojanju razvoja političnih dogodkov, eno pa je, kar vsakdo zlasti vsak patri jot čuti ve in vidi: sedanja vladna kriza, ni samo kriza Pa-šićevega kabineta, marveč je kriza vi-dovdanske ustave, edinstva in monarhije.«
= Pašte ne misli odstopiti od svojega stališča! »Vreme« z dne 20. t m.: Vlada je snoči vzela v pretres tudi misijo Ljube Jovanovića, da sestavi poslovno vlado. Čuva se v največji tajnosti, kar se je o tem pogledu zaključilo, ve se samo to, da Pašič ne misli odstopiti od svojega stališča In da nima namena, da bi se umaknil iz aktivne politike. Ako Ljuba Jovanović poskusi sestaviti poslovno vlado, stori to na svojo odgovornost in o stvari bosta odločevala parlamentarni klub in glavni odbor radikalne stranke.«
= Nihče ne veruje v uspeli Jova-no viceve misije, predvsem pa ne — sami opozicijonalci. Blokaški »Hrvat« na primer presoja situacijo prav trezno in v nobenem ozira ne deli optimizma, ki ga izraža večina opozicijonalnega časopisja, na čelu mu »Slovenec«. Razpravljajoč o zadnjem izdanju Radićeve-ga glasila »Slobodnega doma« in zavračajoč očitek, da bi to izdanje delalo uslugo Pašiću, povdarja »Hrvat«, »da bi Nikola Pašić tudi brez tega dobil volilni mandat, ker niti sam Ljuba Jovanović ne misli resno na koncentracijsko vlado.« — Zdi se, da se »Hr-vatove« informacije glede volilnega mandata, ki ga dobi Pašić, precej točne.
= Klerikalni ton. Pod tem naslovom prinašajo »Beogradske Novosti« sledečo vest: Na poslednji skupščini v Celju je Korošcev klub zaključil staviti na ministra pravde preko predsednika narodne skupščine dve vprašanji. Prvo vprašanje se tiče zaplembe »Slovenca«, drugo pa se nanaša na umor rudarja Fakina v Trbovljah. Vprašanji sta napisani v neolikanem tonu in vsebujeta grde razžalitve vlade in posebej še slovenskih sodnih oblasti Minister pravde je zavrnil obe vprašanji in sporočil g. Ljubi Jovanovi-Ču, da z oizrom na ton in razžalitve na vprašanji ne bo odgovarjal. Minister pravde je tudi istočasno naroČil državnemu pravdniku v Ljubljani, da toži radi žalitve in klevetanja slovenskih sodnikov podpisnike vprašanj, to je cel Korošcev klub.
= Neznaten del radikalov je za koncentracijsko vlado, tako zatrjuje včerajšnji »Balkan«, pišoč: »Kakor se zatrjuje, je samo neznaten del radikalov naklonjen koncentracijski vladi, dočim je ogromna večina proti njej, smatrajoč popolnoma pravilno, da je to samo odlaganje, a ne rešitev krize.« — V koliko je ta informacija »Balkana« točna, pokaže uspeh današnje seje radikalnega kluba.
= Akcija proti komunistom. Policija v Sarajevu je zatvorila prostore Nezavisne delavske stranke in zaplenila arhiv in vse imetje. V Zenici so bili aretirani vsi voditelji in uradniki »Saveza rudarskih radnika«. Takisto je policija v Velikem Bečkereku izvršila hišno preiskavo v lokalu Nezavisne delavske stranke, zaplenila arhiv ter zapečatila lokal. Po bisni preiskavi je policija aretirala pet delavskih voditeljev.
— Številne aretacije komunistov. Po poročilih, ki jih je prejelo notranje ministrstvo, je bilo zadnje dni izvršenih več aretacij komunistov. V Dubrovniku je nofictja aretirala dva komunistična voditelja, pri katerih so našli kompromttirajoče spise in listine. V Sarajevu je policija zaprla tamošnji Delavski dom, zaplenila premoženje neodvisne delavske stranke ter več voditeljev aretirala. V Velikem Bečkereku je bilo aretiranih 5 komunistov. V Štipu sta bila aretirana advokat Andrija Grubešić in bančni uradnik Milan Petrovič.
= Post Šumenković, član Davi-dovlceve demokratske stranke, je te dni posetil zagrebško Davidovjćevo j organizacijo, da se na licu mesta prepriča, kakšno razpoloženje vlada v Zagrebu napram najnovejši Radićevi avanturi v Moskvi in kaj misli v svojem l voditelju HRSS. Šumenković ie pri de-
mokratskih pristaših naletel na hud odpor proti Radiću. Vodstvo v Beogradu pozivajo, da "definitivno ukine stike z Radičevo politiko in da se postavi na samostalna tia. Tudi predstavniki HRSS v Zagrebu so se držali rezervirano ter so govorih, da je treba počakati na toč-nejše podatke o Radiccvih dejanjih.
= O voditeljih SLS piše »Ljudski Tednik«, ki dobro pozna te riče, nastopno: Kar se tiče drugih (z izjemo dr. Ježa, ki je izdajal nekaj mesecev pred zaključkom svetovne vojne, »Jugoslovana«) gospodov iz vrste sedanjih voditeljev SLS, moremo reči le, da nismo o nikomur slišali, da bi bil radi svojega jugosiovenskega mišljenja preganjan, interniran, ustreljen alt na »gavge prinesen«, ali da je zanetil na fronti kako zaroto ali napad na generalštab avstrijske armade ali celo na »svetlega cesarja Karla«, pač pa smo večkrat čuli, da so tekati h dr. °uster~ šiču, ki 3o ga prosili, naj posreduje na najvišjih metih za oproščenje ali vsaj premeščen je v zaledje, če že ne za nastanitev pri kakem koritu, v katerega se ie stekalo zlato za avstrijske vojne dobave.
= Novi španski poslanik. Za novega poslanika na našem dvoru je imenovan g. Romeo D u s m e t, dosedanji španski poslanik v Sofiji.
= Dan osvobojeni a in sreče naše" ga ljudstva! Zadnja številka »Ljudskega tednika^ citira »Jutrov« uvodnik, v katerem zavzema znano stališče nevtralnosti napram veri in cerkvi ter graja klerikalno zlorabo teh največjih institucij našega življenja. K citiranemu članku pristavlja »Ljudski tednik« tole iskreno željo: »Naj bi napočil dan. ko Cerkev neha biti orodje političnih špekulantov, ko se osvobodi goljufivih prijateljev in zadobi zopet pravo notranjo svobodo. To bo dan osvobojenja in sreče našega naroda.«
= Moskovska »Pravda« prinaša 6. julija članek famoznega voditelja bolg. komunizma Kolarova, v katerem povdarja, da je po vstopu Radićeve stranke v moskovsko zeleno intrnaetjo-nalo Balkan zrel za revolucijo in da je treba na Hrvatskem izkoristiti situacij0. Zdi se, da so boljševiki usmerili po neuspehih na zapadu in pri zapadnih narodih svoje prizadevanje na Balkan, kjer bi radi zanetili boljševiško revolucijo in od tod preplavili Evropo s sovjetizmom.
= O narodnih socijalistih v Sloveniji prinaša beogradska »Samouprava« članek, v katerem citira razne članke ljubljanske »Nove Pravde«. Nato pa pristavlja komentar, ki je vreden, da ga premislijo voditelji narodnega socijalizma v Sloveniji, ker se tudi nam početje te stranke v zadnjem času zdi neverjetno lahkomiselno. Stranka zastopa neko nerazumljivo sektirarstvo. Narodni socijalisti naj raj še iščejo dodirne točke s pozitivnimi državnimi strankami in naj ne razširjajo splošno nezadovoljnost, s čemur dejansko pomagajo federalističnemu bloku v Jugoslaviji in tipom, kakršni so Radić in slovenski klerikalni zavezniki. Kako ozdravimo napredno stvar v Sloveniji, če vedno silimo narazen in če ne bomo mislili na združevanje in kooperacijo! »Samouprava« piše: »Tako vodijo voditelji narodnih socijalistov v najbolj žolčljivem tonu neprestano borbo proti edinstvu naroda in države, proti državni ureditvi in vsemu, na čemur počiva država. Ti voditelji so vsi državni uradniki, ki na ta način zapeljujejo sicer patrjiotične in dobronamerne kroge, iz katerih sestoji narod-nosocijalistična stranka. Tu je treba izreči povsem jasno besedo. V urejeni državi nikakor ne gre, da se državni uradnik postavlja na čelo take borbe. Mi smo se razdelili na dva tabora in sedaj je potrebno, da se jasno pokaže, kje je zvestoba in kje nezvestoba. Vsakemu državljanu je dano na prosto, kam hoče iti, toda kdor je v nasprotnem taboru, ga bomo smatrali za nasprotnika. Ako narodni socijalisti neprestano blatijo radikalno stranko, bomo tudi mi govorili ostro. Lahko dodamo še to, da ne ostane pri besedi. Gospoda naj si zapomni, da velja za borbo, ki se začenja, francoska prislo-vica: A la guerre, comme a la guerre!«
Telefon 108. Telefon 108.
»KINO TIVOLI.«
21. in 22. julija.
Li Hann Grozni.
Napetozanimiv francosko * kitajski film v štirih dejanjih. — V glavnih vlogah najboljši
francoski in kitajski umetniki. Bogati Li * Hang in njegova strast za lepo Francozinjo Maud. — Ljubosumna Li*Niu. — Težka Maudina odločitev. — Zaroka z Li*Hangom. — Misterijozna ovratnica m zagonetna smrt male Li * Nin. — Rihard Marto«, Maudina simpatija. — Omraženi Li.Hang dela naklepe za osveto. — V lastni pasti.
Rešimo sokolski Tabor!
Quaforze Juillef.
(Dopis.)
V Parizu, 15. julija.
Ouatorze .luillet — 14. julij — je francoski narodni praznik, imajo namreč samo enega, a tega tem lepše in te-meljitejše proslavijo. Letos je padel ravno na ponedeljek, tako da so ga slavili kar tri dni zaporedoma, od sobote popoldan naprej.
Vreme ie bilo kot za nalašč, vročina je nekoliko ponehala, tako da se je proslava vršila v najlepši zabavi. Veliko parado v Longchampsu so sicer, ker so se bali prehude vročine, odpovedali, toda vršila se je manjša pred grobom Neznanega junaka na Place de F Etoile.
Največja zabava Parižanov te dni Pa je bil ples po ulicah. Na vsakem križišču, na vsakem večjem prostoru ali trgu je postavljena godba, ki neumorno igra, in ljudstvo pleše v pozne ponočne ure. Človek se kar ne more načuditi, odkod se je vzelo toliko godcev. Tudi vstrajnost plesalcev in plesalk je neverjetna.
Glavne ceste in trgi so nabito polni ljudi, ki gledajo postavljene barake in kupuiejo kramarijo, ki se tu prodaja. — BouJevardi so se v resnici spremenili v letni sejem. Ne manjka seveda vedeže-valcev. raznih komedijantov, karusliev, slaščičarjev in pred vsem ne godbe. — Od vseh strani ti piska, tuli, bobni, ro-poče in cvili v ušesa. Ce se sprehajaš dlje časa po tem dirindaju. te začne kmalu glava boleti.
V soboto je bil naskok na kolodvore. Okoli 300.000 Parižanov je zapustilo prestolnico in si šlo iskat osvežila in razvedrila na deželi. Nekateri vlaki so se peljali potrojeni. početvorieni. da. celo v osmih oddelkih iz Pariza.
V nedeljo je bilo prijetno se sprehajati po ljudskih vrtin in stranskih ulicah, bile so precej prazne.
Nad mirnimi ulicami pa ropočejo motorji. Visoko na nebu se zapazi kovinski blesk. Kot jata divjih rac leti 35 avijonov vojaške opazovalne in lovske skupine iz Le Bourgeta v bojnem redu.
To je bilo zjutraj. Popoldne pa zbudi spet silen šum v zraku pozornost občinstva: to so trije Američani, ki so na svojem poletu okoli sveta dospeli iz Carigrada preko Dunaja ravno o pravem času, da se udeleže proslave narodnega praznika. Na desni in levi jih spremljajo francoski letalci, ki so jim leteli nasproti, cela jata v velikem krogu leti nad Parizom in se potem spusti na letališče Le Bourget.
Množica, ki valuje po boulevardih, ni bila še nikdar tako mednarodna kot letos. To so napravile olimpijske igre. Tu se čujeio vsi jeziki, celo francoski . ..
Na boulevardu des Italiens koraka skupina ameriških mornarjev. Nataknili so si na svoje bele čepice male francoske trobojnice, večje zastave pa vihtijo v rokah.
Stopijo v bližnji bar in naročijo pijače. Ko so jo nalili, dvignejo kozarce, stopajo h gostom in jim nazdravljajo:
— A la sante de la Republique!
Avtobusi in tramvaji so si nataknili spredaj in zadaj dve zastavici, kot je to že navada ta dan. Nekateri taksi so storili isto. Drugi pa, ki so hoteli biti bolj premeteni, so si pa nataknili olimpijsko zastavo. Treba je pač računati na potnike!
Ko je prišel mrak, so začele na vseh straneh pokati rakete. Umetalni ogenj je gorel na raznih delih mesta. — Cerkev Sacrć-Coeur je bajno žarela v rdeči bengalski luči. Tudi na Seini c bilo lepo. Metali so na vodo rakete, ki so se v padcu razpršale na tisoče žare-čih rož. Te so se razcvetele, pognale sadje, katero se je razpočilo v ognjen dež. Jez de la Monaie je bil spremenjen v ognjeno trdnjavo: iz velikih vrtečih se ognjenih koles so frčale iskre, rakete so se dvigale proti nebu in neprestano je grmelo in pokalo. Iz raket so nastajale na nebu najneverjetnejse stvari: cvetke, krogle, živali, zvezde, pajki z zlatimi nogami itd.
Ko so se umetni ognji končali, je napolnila vesela množica plesne prostore. Do druge, tretje ure po polnoči je trajalo veselo rajanje . . .
—B.
Drobiž.
* Mednarodni kongres v varstvo živali. Iz Anglije, ki se progiaša za deželo prijateljev živali prihaja poročilo o nenavadnem mednarodnem humanem kongresu, na katerem se je raspravljalo o »pravicah« živali. Rekli so, da se je Sele v novejSem času spoznalo, da imajo tudi živali svoje »pravice« do obzirnosti In sočutja. Prvo društvo v varstvo živali v Evropi je bilo ustanovljeno v Londonu 1. 1924., »Rozal Soclety for the Provention of Cruelty to Animals«. Takrat so se z društvom delali norca, zasmehovali so društvo v časopisju ln tudi s prižnlc Je grmelo proti društvu. Sedaj pa je to prvo društvo, ki je služilo drugim za vzgled, proslavilo svoj Jubilej z 8 dnevnimi svečanostmi in mednarodnim kongresom, ki ga je otvoril YorškJ vojvoda. Dospele so bile delegacije iz raznih evropskih dežel, kakor tudi iz Indije, Afrike, Palestine, Ka. nade itd. Na programu so bila vprašanja o kontroli trgovine s starimi konji, o parlamentarnem zakonu v varstvo tičev, kakor tudi dresiranje živali za cirkus, oder itd,
Književnost.
— »Zdravje«, liat, ki ga izdaja Društvo za čuvanje narodnega zdravja, prinaša v zadnji okrožni številki Bledečo vsebino: Kako se naj zdravstveno lzobražamo na kmetih, čez leto dni med učenkami gospo, dlnjske šole, Higijena telesa. O negovanju normalnih oblik telesa. Alkoholizem. Družabne posledice alkoholizma. Higijena prehrane. Kako se da zajeti studenec, da daje zdravo, zanesljivo vodo? Osebna higijena. Vrasll nost. O kajenju, šolska higijena. Obče oblike odela. Zdravstveno izobraženje.
— »Jugoslavenska   Njiva«.  Upravo je izašao broj 2. »Jugosl. Njive« sa ovim sadržajem:   Dinko   Sfmunovlć:   Ilinkina ljubav. — Dr. Lujo Vojnovlć: Dalmacija 1 ju_ goslovenska misao. — Ilija Mamuzlč: Pjesma svakodnevna. — Iz  nekog  prologa. — Umor u predvečerje. — Frano Alfirevič: Svitajije. — Mislav Mihajlov*Ć: Dosadna mala muha. — Jaroslav Bvdlo: Vizantijska kultura. — VL Dvomiković Hrist. Budha. Schopenhauer. — Umjetnost A. Ba rac:  Premijera »Maškerata ispod kupija«. — B. Lovrič: Slikar Konjovič u Pragu. —-Stj. Parmačevič: Književnici 1 novinar!. — fwo VojnovIČ: O. M. VođopiČu. — N. N Fe_ dorov: A. N. Tolstoj. Sanjlvin: Louis He. mon. — Nauka. Za nacionallzovanje nauke. — A. B ar a c: Kriza zapadnoevropske knltm-e. — Bilješke. B.: Mariborcl 1 L.a. ban. — S.: Jubilej Nikole Fallera. — M. Prelog: K. Marks, Klasne borbe u Francuskoj.
— Objava v tisk oddanih knjig. V tisku se nahajajo in izidejo v začetku Šolskega leta 1924-25 sledeči dve knjig?: »Pajk-Prijatelj. Zemljepis za srednje šole IT. del. indr. Janko Bezjak, Nemška vadnica za srednje-meščanske in osnovne šole I. del.«
Šport.
SnMstvo.
— Gorenjska Sokolska župa v Kranju
ima svoj II. naraščajski dan v nedeljo dne 3. avgusta 1924 na Bledu. Dopoldne so na sporedu tekme naraščaja, popoldne pa Javen nastop naraSčaja v Zaki. Sodeluje Sokolska godba z Jesenic. Pri tej priliki razvije blejski naraščaj svoj prapor. Na predvečer slavnostna razsvetljava jezera
— Javno telovadbo In veselico priredi Sokol v Borovnici 10. avgusta ti. na kar opozarjamo sosedna društva in prijatelje Sokola. Zdravo!
Julijska Krajina.
— Med tržaškimi fašisti vladajo nesoglasja v raznih vprašanjih. Nesoglasje in napetost med fašisti pa se razširja tudi na podeželne organizacije. Splošno pozornost je vzbudil odstop fašistovskega tajnika Coceanciga, na kar je odstopilo tudi mestno fašistov-sko vodstvo. Pokrajinska fašistovska zveza zahteva občni zbor tekom julija, tajnik pa misli da je zbog sedanjega kočljivega položaja neumestno in fašizmu Škodljivo, sklicati občno zborovanje. Odstopil je on in vodstvo, ker ne more sprejeti odgovornosti za izvršitev te želje. Sedaj ima tržaški fašij komisarja v osebi Gustava Comicija, ki ga je postavilo pokrajinsko vodstvo. V lašistovskih organizacijah poka na vseh koncih in krniih.
— Giunta reši Pulo! Poslanec CH-unta se je mudil na svojem ženitovanj-skem potovanju na divnih Brionskih otokih pri Puli in stopil je tudi v mesto ter se tam pogovarjal o raznih potrebah puljskega prebivalstva. Zastopniki Pule so mu napolnili ušesa s pritožbami, katerih je nebroj. Pred vsem treba nemudoma dati dela vsem onim, ki so nezaposleni vsled zatvoritve ar-zenala. Giunta je odpotoval v Rim. kjer poseti Mussolinija in mu pove, kako umira Pula in kaj treba storiti, da bi oživela!
— Izpit za zborovo petje Je napravila
ca konzervatoriju Tartlni v Trstu gospodična FrMa S č eko v a, učiteljica na slov. šoli v Skednju.
— Proti nefašlstovskemu delavstvu nastopa politična oblast, kjer more, vse t svrho, da se razbije vsaka delavska organi. racila. ki se noče slepo udati fašlstovsklm sindikatom. Tržaški prefekt je razpustil odbore vseh socialističnih sindikatov ln Imenoval za komisarja obema bančnega uradnika Vlllanovo. Utemeljuje se razpust s tem. da je večji del članov prestopil k fa. 5'=tovsk* organizacij! in da Je upravičen dvom, da se premoženje obeh sindikatov ne uporablja v korist članov.
— Umrl Je v Trstu g. Josip Cvek, jeden Izmed ustanoviteljev ln najboljših odbornikov konsumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu.
— Zaplembe v Trstu. Tržaški prefekt Je odredil zaplembe listov »H Lavoratore«, »L Emanclpazione« ln Sčekovega »Malega lista«.
— Kraljevska komisija v Vidmu Je Imela sejo. v kateri Je bilo rešeno več po-kraMnskoupravnlh zadev. V službo Je sprejet s 1. avgustom g. Milton K 1 a v ž a r, blvffl ravnatelj dež. kmetijskega urada v Goric! ln sicer v Izredno pomoč pokrajinskemu živinorejskemu nartzorništvu. Odobreni so bil! načrti za popravo škode po lanski povodnjl na cestah In mostovih na nnrlšvem in dovoljena so dela do zneska 722.400 lir.
— V Postojni sta priredila meščanska m ljudska šola koncem leta razstavo risb !n ročnih del. Uspeh! so ugodni In pričajo o pož**tvjva!nem delu vzgojiteljev In pridnost! ter narlarjenost! slovenskih otrok.
Da"»šfie nrireditve v Ljubljani.
Kino TvolI: »Ll Hang, Grozni«. Kino Ljubljanski dvor: »Na morski gladini«.
Jugoslovanska sokolska vrsta na
Te dni je vsa sokolska Slovenija in Jugoslavija drhtela za svoje ljubimce, ki so bili prejšnji teden pohiteli v Pariz na Olimpijado, da se tamkaj merijo v najtežji atletični disciplini, v telovadni telesni  vzgoji  z  narodi  vsega sveta. Med nami so bili pesimisti, ki so nam prorokovali slab plasma in ki so favo* rizirali Francoze in vse druge, samo naših ne. Med nami pa so se nahajali tudi optimisti, ki so poznavali ustroj* stvo   telovadne  organizacije   in telo* vadnega treninga pri nas,   pri Sokolu vobče in pri drugih narodih in ki so s sigurnostjo, predstavljajoč pravično jurijo, naznanjali ne častno mesto, pač pa prvenstvo sokolske telovadne ideje na letošnji pariški Olimpijadi. Ta opti* mizem se je v resnici, vsaj delno obistis nil. Slovenec br. Štukelj iz Novega me* sta   je   dosegel   svetovno telovadno prvenstvo v individualni klasifikaciji, jugoslovenska tekmovalna vrsta pa se je klasificirala na četrto mesto. Čisto nenadejano pa so prvo vrsto dosegli Italijani. Niso nam znane podrobnosti tekmovanja ter zlasti nimamo točnih vesti gleie poslovanja Jurije, ki je pri telovadnih tekmovanjih sila subjektiv* na ter odvisna od cele kopice momen* tov,   ki   niso   tehnične  in objektivne narave. Zato danes ne govorimo o tem. Vsekakor pa je bilo v tem ožim Sokol* stvo na letošnji Olimpijadi od vsega začetka težko handicapirano in jugo* slovensko Sokolstvo je razven tega na* letelo v Parizu na ostre predsodke od strani časopisja in poedinih činiteljev v mednarodnih telovadnih in sodniških krogih.   Če pomislimo,   da je pariško časopisje  kaj  malo  pisalo  o našem Sokolstvu,   o  jugoslovenski telovadni vrsti ter vse prek poveličevalo druge narode,  zlasti italijanske gimnaste in na ta način ustvarilo sugestivno razpo* loženje ter predispozicijo za klasi fikas cijo poedinh vrst na Olimpijadi, potem razumemo, da je v individualni klasi* fikaciji mogel doseči Slovenec svetovno prvenstvo, da pa je čisto krivično in nenaravno morala jugoslovenska sokol* ska vrsta pasti na četrto, sicer še ved* no nadvse častno mesto. Čudimo se, da niso  kompetentne   mednarodno * telo* vladne oblasti že davno vpeljale bolj merodajnejša   merila   in klasifikacije, kakor je subjektivno mnenje in popol* noma predisponirana ocena dveh. treh z vseh vetrov pograbljenih sodnikov in da se za telovadna tekmovanja niso vpeljali  obvezni   filmski  posnetki ter korekturne klasifikacije po teh posnet* kih, ki bi sigurno oddali mnogo trez* nejše,    pravičnejše    in    objektivne j še presoje telovadnih tekmovanj.
Mednarodno časopisje je spričo zmag male Finske po pravici opozar* jalo na grčevitost in elementarno silo finskega naroda, ki se je v lahkoatletiki kot trimilijonski narod nlaciral na dru* go mestc takoj za 100 milijonskimi Amerikanci. Kaj naj napram temu ko* tosalnemu rezultatu Slovenca Štuklja in plasmaja jugoslovenske vrste reče* mo o enomilijonskem slovenskem na* rodu, ki je reprezentiral celokupno Jugoslavijo, kaj naj rečemo o telesni sili, o sokolskem sistemu, o organizaciji telovadne vzgoje, ki deluje med nami?
Italijansko časopisje molči kakor grob in ne piše o uspehu br. Štuklja, ki pomeni olimpijski triumf ter popol* nost telesne harmonije in moči. kakršne ni mogel doseči reprezentant nobenega drugega naroda sveta. Telovadna tek* movanja so predstavljala na Olimpijadi vrhunec klasifikacije zdravja, harmo* ničnega razvoja in notranje discipline. To najtežjo klasifikacijo je dosegel Jugosloven. naš ožji slovenski rojak, br. Štukelj!
Jugosloveni in Slovenci posebej smo lahko ponosni na zmagovite sokolske telovadce, ki so nas letos zastopali na Olimpijadil Živelo jugoslovensko So* kolstvo, živela jugoslovenska sokolska idejal
nizanja pariške Olimpijade.
(Od naSega posebnega dopisnika.)
Pariz, 16. julija.
Ker me je organizacija tako ogromne prireditve, kot je olimpijada, posebno zani* mala, sem prosil za dovoljenje, da si ogle« dam upravo C. O. F. (Comitć 01ympique Francais) v njegovem velikem »buildingu« v rue de Grammont.
Dovolili so mi to z uprav francosko pri* jaznostjo, rekli so mi: »Obnašajte se kot bi bili doma. Hodite in glejte, kar se Vam ljubi, sprašujte, kar Vas zanima ali kar Vam ni jasno, da vidite, kaj je naša olimpijska organizacija.
Building C»0.*F. izgleda na zunaj kot druge pariške pisarniške hiše. Ima nebroj birojev, k! so zelo svetli in v čigar hodnikih se človek kar izgubi. Na vsakih vratih je napis. Livrirani služabniki, možje in dečki,
hite mimo in me gledajo malo postrani, ker
me ne poznajo.
Obisk traja dobro uro. Stopam od urada do urada, ki so zazna* movani s črkami.
I jepredsednik grof Clarv. Pisarna je prav »chic«, mir, tišina, udobnost.
H je zastopnik vlade, ki preštudira vse akte, da vidi. če ni kaj protivladncga in če je vse v redu Razumljivo, da do sedaj še ni našel nič takega.
F je glavno tajništvo. Predsednik je tu že vsako jutro točno ob pol o<;mih. Dve tipkarici pregledate pošto in predstojnik jo razdeli. To je ravno obratno, kot v drugih uradih, kjer nižji uslužbenci pripravijo po» što in predstojnik jo razdeli. To je ravno obratno, kot v drugih uradih, kicr nižji uslužbenci pripravijo pošto za predstojnika. Tu imajo komaj časa, da v nadic: pcgolt« nejo kosilo. V uradu so do enajstih zvečer ali do polnoči. Dve tipkarici imate perma? ncnrr.o nočno službo. Tu sem prihajajo uslužbenci vseh ostalih oddelkov po pojas* nila, ki jih ne dobe drugod. Telefonira se na vse konce in kraje. Tu je temelj olim* pijskega poslopja.
E je prestol športnega komisarijata: tu se pred vsem brigajo, da ne delajo carinamc neprilik uslužbencem, ki so prinesli svoja športna orodja seboj, pa naj si bodo to tenis*raketi, drogovi, sulice, p 5ke. munl* cija, ali pa dirkalni čolni in jahte Pravijo, da je šef tega urada vsemogočen gospod. Poleg njega je urad, ki je zabasan s tisko* vinami in programi. V sredi je velikanska miza in na njej rišejo štirje risarji vsak dan pozno v noč načrte in karte, kot bi bil to velik generalni štab, ki hoče pričeti z ofen* živo svojih čet.
To je res najprijetnejši urad: 14 pisal* nih strojev, dela 9 do 18 ur na dan. ali pa tudi več, 50.000 pisem v šestih mesecih. Smejijo se pa vedno, tudi če stvar ne gre in štirinajst glav radovednih Parižank se dvigne od strojev, če kdo vstopi . . .
Scf urada C je glavni upravni komisar: upravni oddelek, dajanje kreditov, sešteva« nje izdatkov. 5 uradnikov. Sitno, dolgočasno delo, sami računi.
Poleg je telefonski standard: 7 zvez z mestom, 26 zvez s hišo. Dve ljubki deklici, ki vas puste čakati ob koncu žice, kot vse deklice, ki so pri telefonu.
R in P, propaganda: 8 delavk od 8. do 23. ali 24. ure. vsaka govori dva. tri ali štiri žive jezike. Nekaj številk: poslali so 300.000 oficijelnih programov, nalepili 20.000 leta* kov: razen tega: 200.000 koledarjev, 100.000 razglednic, 4 milijone propagandnih znamk, 12 milijonov metuljčkov in pa 8 milijonov nečesa, kar sem že pozabil.
Tu je 180.000 naslovov, ki zanimajo ves svet in vse vrste trgovcev in stanov, 180.000 naslovov, katerih naslovniki lahko delalo propagando za olimpijado. Razen tega 15.000 časnikov, katerim pošiljajo koniunikćje in brošure.
Urad Q ne obstoja, ker nihče ni hotel \mcti te črke. (Oni čitatelji, ki znajo fran* cosko in čitati francosko to črko. bodo že vedeli, zakai.1 Urad M se bavi z zunanjimi zvezami, umetnost, slavnosti, gale, sprejemi in gardenspartije so centralizirane v M. ki ima v uradu N svoje tipkarice. Te so sicer tudi zelo srčkanc, a ne preveč radovedne in ne dvigajo glave, če gre človek mimo.
O se bavi tudi z zunanjimi zveza* mi. — To je biro olimpijskih atašejev (oseb, ki jih je določil C.sO.*F., da sprem* ljajo tuje reprezentance^ in »agents de liai* son«) (oseb, ki so jih določile tuje repre* zentance za zvezo s C.O.*F.). Ti se zbirajo enkrat na teden in sprašujejo svojega šefa, kar rabijo, kar hočejo ali pa nad čimur se imajo pritožiti.
L je svetišče olimpizma. Baron Picrre de Coubcrtin. Dragoceno pohištvo, na njem niti praška. Lakaji dvignejo čepico, predno potrkajo . . .
Ogledam si tudi bureau K, kjer sprejemajo inozemske delegacije, pijejo šampanj* ca. hrustajo kekse in nazdravljajo vsakemu 42 narodov, ki zaporedoma prihajajo obi« skavat gospodo te hiše.
Nadalje je urad, kjer trije lepopisci pri* pravljajo olimpijske diplome, potem urad. kjer razdcljujo olimpijske znake za osebe in avtomobile in oficijelne listine, ki vam dovoljujeo, da pokažete vsakemu, da ste »šampijon«; tu so zaposlene štiri osebe. Zra* ven se odpravlja dnevna pošta: okoH 900 pisem in kakih 50 zavojčkov z naj različne j* šo vsebino.
Nato soba udruženja športnih časopi* sov in slednjič urad za informacije in poro* čila, kakor tudi sprejem tujcev, ki ne znajo francoščine. Trije so v tem uradu in pravijo, da znajo vse evropske jezike. No, jaz nisem hotel ooskusiti s slovenščino, da ne bi mor* da uljudne ln prijazne gospode spravil v zadrego. Pomenili smo se raje francosko . .
Polet Američanov okoli sveta.
(Od našega pariškega dopisnika!)
Pariz, 16. julija.
V ponedeljek so prišli trije ameri« šld letalci na poti okoli sveta na pari* ško letališče v Le Bourgetu, danes zjutraj so spet nadaljevali pot naprej proti Londonu.
Štirje stroji so zapustili Los Ange* les v Kaliforniji 17. marca pod povelj* stvom majorja Martina, toda aeroplan zadnjega se je razbil na obrežju Alaske in njega samega so pogrešali tri dni. Nato je bilo poveljstvo poleta izročeno poročniku . Lowellu H. Smithu.
V Angliji bodo v tri stroje moriti* rali nove motorje in mesto koles bodo : dobili plavalne priprave.   Tako bodo leteli preko Atlantskega oceana čez otočje Faroe, Island, Greenland, La» i
brador in Kanado nazaj v Zedinjene države.
Zanimivo je, da je ob istem času, kot Američani v Francijo priletel bri* tanski ietalec Mac*Laren. ki potuje okoli sveta v nasprotni smeri, na otok Yetorofu v s kupini kurilov, severo* vzhodno od Japonske.
S poletom Američanov čez Atlant* ski ocean se pričenja novo poglavje v zgodovini zrakoplovstva. Leteli sicer ne bodo naravnost čez ocean, kot sta to storila Sir John Alcock in Brown leta 1919. na navadnem aeroplanu (ne hi* droplanu), s kat. rim se nista mogla spustiti v morje in bi se bila takoj po* topila, če bi bil motor odjenjal. Njih ekspedicija se še danes smatra za naj* pogumnejše, kar je sploh kdaj kak človek storil. Odletela sta 14. junija 1919. iz St. Johnsa na Novi Fundlandiji in v neprestanem poletu 16 ur in 12 mi* nut premerila razdaljo 1890 milj do radiopostaje Clifden na Trškem. S tem sta dobila darilo angleškega dnevnika »Dailv Maila« v znesku 10.000 funtov šterlingov.
Za ta res izredni dok*z vztrajnosti in poguma sta oba heroja dobila od angleškega kralja viteštvo. Pet let je preteklo d tega, toda nihče si ni upal ponoviti tega poleta. V letalskih analih je polet Alcocka in Browna še vedno osamljen in nedosegljiv.
Sedanji polet Američanov čez At* lantik je tudi silno težaven in nevaren, a se še daleko ne more primerjati z Alcockovim.
Leta 1919. je tudi letalec Mr. Haw. ker skušal preleteti »veliko lužo« na* ravnost od Amerike v Evropo. Odletel je 18. maja iz Nove Fundlandije in — teden dni ni bilo ničesar slišati o njem. Vsi so že menili, da je izgubljen, edino njegova žena v Londonu jc bila zaupna in mirna in je smehljaje dejala: »Ne, jaz pa vem, da živi in da se vrne!« Po* gumna soproga se ni motila. Pripeljal ga je v Anglijo majhen danski paro* brod »Marv«, ki ga je našel sredi oce* ana, kjer je valovje premetavalo nje* gov stroj. Preleti je bil že 1000 milj. ko mu je motor odpovedal. »Dailv MaiKc mu je nato izplačal »tolažilno« nagrado 5000 funtov šterlingov.
Na poti, po kateri hočejo sedaj le« teti ameriški letalci, ni še nikdar \'Ozil noben avijatik. Šli bodo od Brougha v Kirkwall na Orknevskem otočju, od tam čez Faroe*Island. Na ta način bo v drugič preleten severni Atlantik.
Poročnik Smith je dejal časnikar* jem:
»Ne podcenjujem sicer nevarnosti, ki nas čakajo pri nadaljevanju našega poleta, vendar sem pa mnenja, da ima* mo najhujši del vožnje že za seboj. Mislim, da nam otoki Faroe. Tsland. Greeland in Labradov ne morejo nu* diti kaj tako strašnega, kot so bili ted* ni, ki smo jih preživeli na obrežju Ala* ske in na Alentskih otokih. To je bila naravnost mora, na katero ne smem niti misliti, niti o njej govoriti. Obljub= ljajo nam prav lepo vreme za pot pre* ko Atlantika in če nam bo sreča mila, ne bomo imeli niti viharjev, niti megle.
Američani so zapustili Le Bourget danes ob istem času (ob 11. uri dopol* dne), kot odhaja vsako jutro v London potniško letelo družbe Impcrial Air* vvav, ki ima 14 sedežev za potnike. Njen pilot se je ponudil, če sme biti v eskorto ameriškim aeroplanom in Ame» ričani so njegovo ponudbo prijazno sprejeli.
★ * ★
OHrotiMa v Parizu.
Prvo mesto v plavanju je zasedla Amerika z 217 točkami. 2. švedska 58. 3. Anglija, 4. Avstralija, 5. Francija, 6. Belgija, 7. Japonska. 8. Danska, slede češkoslovaška, Madžarska, ITo^andska itd. Na 14. mestu Je Avstrija z 1 točko.
★ * *
DOMAČE   NOGOMETNE TEKME.
— Zagreb, 20. julija. Hšak : Sparta 2:2, Makabi : Slavija 1:0. Ilirija : Viktorija 3:2.
— Sarajevo, 19. julija: Jugoslavija (Beograd) : Slavija (Sarajevo) 7:1.
INOZEMSKE   NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj, 20. julija. Hertha : Simme-rlng 5:2.
Budimpešta:    M. T. K.  : Sombathely
3:0.
Varšava: Amateure (Dunaj)  : Polinia 8:3. Hakoab : Lodz CLodz) 12:2.
— Gradec, 20. julija. G. A. K. : Sturm
3:0.
★ * *
KVALITETNA   TEKMA MOTOR.KLU3A SLOVENIJA.
Na progi Ljubljana—Kamnik—Tržič— Javornik—Gorje—Bled se je vršila včeraj kvalitetna vožnja za člane »Motokluba« Slovenija. Start je bil na Dunajski cesti pri km 1. cilj pred Zdraviliškim domom na Bledu. Kljub temu, da je bila proga radi zadnjih nalivov v Jako slabem stanju, se Je vršila tekma brezhibno, brez vsake nezgode. Vozilo se je v štirih etapah: 1. etapa Ljubljana-Kamnik s kontrolo v Kamniku, 2. etapa Kamnik—Kranj s kontrolo v Kranju. 3. etapa Kranj—Tržič—Javornik, 4. etapa Javornik—Bled (cilj).
Startalo Je 16 motoclklistov. Definltlv. n! rezultati še niso znani. Brez vsakih kazenskih točk so dospeli na cilj: 1. dr. AloJ. zIJ Zalokar na B. S. A. (2 in3/^ HP), 2. Fran Ogrin,   B. S. A. (3>£ Hp),   3. Fran
Kahm, Indian (6 Hp), 4. Rado Hribar. In_
dian s priklopnim vozom (7.9 Hp). Prvenstvo še ni odločeno. Vsekakor je verjetno, da pripade prva nagTada dr. Zalokarju, ki ima najšibkejši motor. Toono poročilo o Izidu tekme še priobčimo. Po tekmi so pri. redili udeleženci vožnjo okoli jezera. Pripomniti moramo, da Je tekma uspela sijajno, ter je bila najzanimivejša čez klanec Polja mod JavornIkom In C?orjam1. Tekmovalce je spremljal v avtomobilu dr. Volau-šek.
nevarnost.
Dosedaj so samo francoski Usti vedno opozarjali, da se Nemčija oboro-žuje in pred vsem, da gradi veliko zračno brodovje pod imenom trgovinskih aeroplanov, da se pa ti da;o v enem dnevu spremeniti v najboljše vojne stroje.
Ostali svet je precej skeptično sprejemal ta poročila, češ da Francozi včasih le prehudo vidijo.
Pcnedeljski »Daily Mail« pa je v svoji pariški izdaji prinesel članek, ki je vzbudil splošno senzacijo, ker razkriva neverjetne stvari in popolnoma potrjuje to, kar je že bil objavii francoski tisk.
Dejstvo, da v resnici obstoja nevarnost s strani nemškega zračnega brodovja, je bilo javljeno že v mnogih poročilih, ki ]ih je dobivalo francosko vojno ministrstvo in pred kratkim so se o zadevi dolgo razgovarjali v odločilnih medzavezniških vojaških krogih.
Znano je, da Nemčija gradi mogočno brodovje spremenljivih trgovskih aeroplanov, ki naj tvorijo jedro za bodočo zračno mornarico in ob enem vež-balno šolo za njene pilote. Razen tega pa tudi pripravlja gradn;'o velike flote vojnih letalnih strojev, za katero so načrti že pripravljeni in katerih tisoči se lahko montirajo v par tednih.
G. Andre Aliehciin, predsednik francoskega Ačro-kluba. ki je natančno preštudiral nemške zračne priprave in ki je mnenja, da tvorijo silno nevarnost za evropski mir, je rekel diplomatskemu dopisniku »Dailv Mada« sledeče:
— Ogromna nevarnost, katero tvori za nas Nemčija v zraku, izhaja iz njene mogočne zračne industrije, spretnega uporabljanja lahkih kovin in silnega stremljenja zavojevati »kraljestvo zraka«, predvsem pa iz poželenja, maščevati se nad zavezniki.
Kako je zmožna Nemčija povečati svojo zračno industrijo, nam kažo sledeči pregled:
Leta 1°14. je začela vojno z 41 zračnimi eskadroni. 4200 možmi osobja in osmimi tovarnami za gradnjo aeroplanov.
Ko je morala v jeseni leta 1918. skleniti premirje, je imela 451 eska-dronov, od katerih je bilo 310 na frontu Zračno osobje je Štelo 66.000 mož in imeia je 57 aeroplanskih tovarn, v katerih je bUo zaposlenih 100.000 delavcev. Samo leta 1917. so te tovarne zgradile 19.400 letalnih strojev.
Pri premirju so zavezniki prisilili Nemčijo, da jim je izročila 1700 aeroplanov in uničila vse svoje vojne rezerve. S tem so pa napravili Nemčiji samo veliko uslugo, kajti na vseh poljih zračne industrije so morali spet začeti od začetka in po dolgih in potrpežljivih študijah so nemški zračni laboratorij sestavili nove vrste letalnih strojev, ki so v marsičem boliši kot zavezniški — Izgleda, da je čas proučavanja že končan in da se je že začela gradnja novih tipov aeroplanov, in sicer »en masse« (na debelo), kar je značilno za nemško produkcijo.
Leta 1918. je bila Nemčija v stanu zgraditi 2000 aeroplanov na mesec, danes pa jih gotovo lahko zgradi 3000. —j Razen tega je pa Nemčija v tujih državah (da se odtegne medzavezniŠki kontroli) zgradila tovarne letalnih strojev. ki delajo zanjo.
Najvažnejše med temi so: na lio-landskem družba Fokker, ki ima tri tovarne, v Amsterdamu, Vereju in Utro-chtu; v Rusiji se gradijo Junkerjevi aeroplani, v Moskvi v Russische \Va-gonfabrik in v Leningradu (Petrogradu) v tovarni Lebedijev. V Švici gradi tovarna Dornier v Rohrsbachu ob Bo-denskem jezeru vojna letala modela Dornier-Falke. Ista tovarna ima podružnico v Marini-di-Pisa v ItaliiL Na Danskem je nemška tovarna Rohrbach na otoku Amengerju.
Razen tega pa dobavljajo Nemčiji zračni material razne tuje tovarne, predvsem Dvigatel v Revalu na Estonskem in Svenska Aeroakti Bolagct v Stockholmu.
Eden novih nemških bojnih aeroplanov je zgrajen iz same kovine, iz kromovega jekla, niklja in duralunrina. Njegova hitrost znaša 162.5 milj no uro.
Nemška trgovska avijatika neprestano narašča. Graditelj Junker je razumel razpresti čez Evropo mrežo zračnih družb, katerih kapital in uprava je večinoma v nemških rokah in ki je znana pod imenom Trans-Europa-Union.
Šole za zrakoplovce so odprli v vseh večjih mestih v Nemčiji, števila do sedaj znanih je 22. Razen tega pa je skoraj v vsakem nemškem mestu Šola za brezmotorno letanje, in v njih se na
stran 4
SLOVENSKI   NAROD«   dne 22. jnlija t^4
stev. 165
stotine mladih ljudi poučuje teoretično In praktično v letanju.
Skratka, Nemčija Je ▼ stanu, si zgraditi v nekaj mesecih ogromno zračno brodovje več tisoč strojev, in če se medzavezniška kontrolna komisija ne bo pobrigala, da na nekak način v kali zaduši nevarnost, se lahko zgodi, da bo oni dan, ko bo nemško zračno brodovje pripravljeno, Pariz, London, Bruxel-les ali katerokoli evropsko mesto z na-
padom iz zraka v nekaj minutah uničeno.
Posebno Angleži se tega boje, ker so odpravili vso zračno obrambo Londona in zelo omejili vojaško avijatiko. Odkrito priznavajo, da so tu navezani na francosko pomoč, kajti Francozi so bili tako previdni in svojega zračnega brodovja in obrambe večjih mest proti zračnim napadom niso demobilizirali
Dnevne vesti.
V Lmbtjanj. dne
Klerikalna istorija.
Nedeljski »Slovenec« je razveselil svoje backe s politično istorijo. Kakor skrbna mati, ki hoče uspavati nebogljeno dete, pripoveduje politični deci, kako so se začeli pri nas izgredi proti nacijonalistom in zakaj je zadnje Čase klerikalcem tako hudo pri srcu, ko vidijo, da so splavale vse nade po vodi. Ce bi bil »Slovenec« mladinski list za zabavo in nedeljsko razvedrilo, bi mu ne zamerili, da skuša odvrniti s humorjem javnost od svojih intrig in kupčij, ki jih sklepajo klerikalni tigri za hrbtom zapeljanega slovenskega ljudstva. Ker pa pravi sam, da je političen list, mu ne moremo oprostiti, da se tako perfidno norčuje iz politično orijentirane javnosti. Sicer smo prepričani, da njegovim otrobom, ki jih je navezal v uvodnem članku, ne bo nihče verjel, razen vaških mamic, vendar pa je vredno in potrebno pribiti, da je začel klerikalizem z zlobnim podtikanjem in »galgenhumorjem« odvračati pozornost vlade in javnosti od svojih prevratnih mahinacij.
V politični istoriji. ki jo je namenoma spisal v humorističnem duhu, da skrije njeno ozadje, pripravlja o umetno vprizorjeni gonji proti komunistom. »Slovenec« bi rad prepričal javnost, da so bili zadnji komunistični izgredi in sploh vse prevratno rovarenje temnih elementov pod okriljem SLS posledica neke misteriiozne framasonske seje v Beogradu, kjer je prosvetni minister Pribičević naročil svojim somišljenikom, naj podkupijo komuniste ter jih pošljejo v boj proti nacijonalistom. »Slovenecc je celo tako brihten, da podtika g. Pribičevlću to, kar je zakrivil Radić v Moskvi, ko je odkrito vstopil v zeleno internacijonalo in prevzel funkcijo boljševiškega eksponenta na Balkanu. Po »Slovenčevic ideologiji sta gg. Pribičević in dr. Žerjav sama inscenirala krvave dogodke v Trbovljah, napad pred pošto in druge izgrede, ki zadnje čase razburjajo našo javnost. Z vsemi perfidnim! zavijanji se ne bomo ukvarjali, ker se nam zde preveč smešne in otročje. Da pa pokažemo klerikalno laž v pravi luči, hočemo omeniti paralelne pojave izven Jugoslavije, ki javno pričajo, da je boljševiška propaganda usmerila vse svoje sile na Balkan, kjer hna zaslom-bo v HRSS in SLS.
Bolgarski politični krogi zadnje Čase z napetostjo zasledujejo ta bolj-ševiški pokret. Sofijsko »Slovo« z dne 2. julija piše v uvodniku: »Zadnja leta, zlasti pa zadnje čase, ie važen faktor zmede in nemirov na Balkadu boljševl-ška propaganda. Seveda bi boljševik! ne mogli tako široko razviti svojega zločinskega delovanja, če bi jim razmere same ne bile na roko. So pa še drugi važni pomisleki, ki silijo sovjetsko Rusijo, da vrže zadnjo karto na Balkan. Boljševiki pustošijo že skoraj sedem let rusko zemljo in vrte kolo ruske zgodovine nazaj k barbarstvu in podivjanosti. V začetku svojega razmaha so usmerili vse sile. da izzovejo ruvolucijo na Poljskem in v Aziji. Nekaj časa so računali z Bela Kunom in težko pričakovano revolucijo v Italiji. Tudi Anglija je bila važen objekt njihove propagande. Največ pa je pričakovala boliševiška politika od revolucije v Nemčiji in od vojne med Nemci In Francozi v Porurju. Po vrsti pa so se vsi računi izjalovili In zdaj je Moskva obrnila vso svojo pozornost na Balkan. Bukarešta, Sofija in Beograd — to so tri postojanke, proti katerim Je naperjena zadnje čase vsa satanska energBa boljševikov. Cilj je jasen: na Balkanu naj zavlada splošna zmešnjava m nezadovoljnost, ki bi po možnost) prrvedla do krvoprelitja, vse drugo pa je stvar boljševikov samih. Proti tej nevarnosti se morajo Jugoslove-ni, Romuni in Bolgari združiti. Ta sporazum rte sme dolgo izostati.«
Tako torej presoja politične dogodke na Balkanu bolgarski list. Londonske »Times« pri občujejo v eni zad-nfih številk uvodnik, v katerem razpravljajo o nevarnosti boliševiške propagande na Balkanu. Konstatira, da je najbolj zanesljiva opora v borbi proti boljševišk! ofenzivi na Balkanu ktnet-sko prebivalstvo, k! ie Po veČini privezano na svojo zemljo, ter sklepa * besedami: »Kako s« zoperstav! Bolgarija boijševlški ofenziv?, kadar se začne, to vpra?an*e Je največje važnosti ne samo za ves Balkan, temveč tud! za vso ostalo Evropo.«
Po vsem tem pa vam pride poRtV ien lisi za slovenska ljudstvo s bfidft-
21. julija 1924.
sto trditvijo, da ne gre za nič drugega, kot da 2erjav-Pribicević preprečita pri kralju, da bi daj vlado komu drugemu v roke. Morebiti pogmnta »Slovenec« Še to, da sta gg. 2erjav in Pribičević sugerirala angleškim in bolgarskim političnim krogom sodbo o nevarnosti boljše viške propagande na Balkanu. Iz »Slovenčevega« uvodnika je mogoče logično sklepati dvoje: Ali je njegov pisec in z njim vred vodstvo SLS politično tako zaplankano, da ne vidi, kaj se godi pred nosom, da torej zasluži tri pike v možgane, ali pa so klerikalci faktično že v enotni fronti z boliševiki in se samo boje to javno priznati, kakor je storil Radič. »Slovenec«, na dan z odkrito besedo 1
★   * ★
— Naročnikom in čiateljem v Laškem. Z današnjim dnem se bo v Laškem dostavljal »Slov. NarOd* že na dan izida v večernih urah vsem naročnikom. Opozarjamo na to ugodnost osobito restavracije in vse naše bivše naročnike. S tem omogočimo cenj. naročnikom, da zvedo najnovejše politične in dnevne vesti že zvečer, ne da bi morali čakati na jutranje liste.
— Prihod poljskih dijakov v Jugoslavijo. Včeraj dopoldne so prispeli v Subotico poljski dijaki pod vodstvom profesorjev. Subotiška občina jih je pogostila in jim priredila svečan banket Dijaki pose ti :o Novi Sad, Beograd in ostala mesta Jugoslavije.
— Poštno brzojavna šola. Po poročilu iz Beograda se prične 1. decembra poštno-brzojavna šola, v katero bo sprejetih 120 kandidatov za poŠto in brzojav.
— Pesnitev »Rože °b poti*, ki smo
jo priobčevali v podlistku, je vzbudila med našimi čitatelj: splošno pozornost. Ugleden naročnik iz Prase nam piše z dne 18. t. m.: 2e ^ulgj nisem bral tako krasne pesnitve — slovenske pa menda sploh ne — kot so »Rože ob potu«. Kakor da bi čital nov jezik, ne svoje materinščine. Ta slog, to blago-glasje, te misli in ves ustroj. Kakor da bi mi dr. Robida odprl nove hrame — najlepše — v stavbi slovenščine, za katere niti vedel nisem. — Delo kar kriči po komponistu, režiserju in prevodu v druge jezike. Kje je Smetana, Ineman, Funtek, da pokažejo svetu krasote tega slovenskega bisera? Prosim Vas, gospod urednik, kdo je ta dr. Robida? Kje biva in od kod je doma? Zelo bi Vam bil hvaležen, če mi napišete tri vrste o njem, kakor Vam bom hvaležen, ko si bom mogel kupiti knjigo.
— Dobro je pogodil. Sobotni »Slovenec« piše med beležkami: »Vsak, kdor zapusti rodno vero, je figo vreden«. Malo dalje pa pravi: »V zadnjem času je bilo zopet več znamenitih iz-preobmjenj. V Ameriki je prestopil v katoliško cerkev rusko - pravoslavni škof Štefan A. Dzubaj. Na Angleškem je postala katoličanka sinaha bivšega premijerja Asquitha, žena Raymonda Asquitha. Katoličanka je postala dalje ugledna norveška pisateljica Sigrid Unchet. Na Philippinih je prestopil v katoliško cerkev protestantski pastor Catlin.« Torej sami figo vredni ljudje. Čudimo se, kako more katoliška cerkev sprejemati take izmečke. Še bolj pa se čudimo »Slovenčevi« logiki, ki govori o vernikih, zapustivši rodno vero, v enem slučaju kot o figo vrednih ljudeh, v drugem pa jih imenuje nove, krepke mladike na drevesu katoliške cerkve. Res čudna logika!
— Hud Je »Narodni Dnevnik«, tako hud, da se bojimo za njegove mlade živce. Iz plenic v otroškem vozičku je začel brati »Slov. Narodu« levite. Rusi bi rekli: »jajco hočet snesti huri-cu«. Ti preklicani Rusi delajo siromaku največ preglavic. Očita jim klevete, pa ni prav. Zmota, kolega, prav poštena zmota, ki je nobena kvazi-duhovi-tost ne zalota. Kako je mogoče v kulturni javnosti istovetiti lonec s kuharico, ki meša godljo? Ta personifikacija je svoje vrste rekord. »V pesniko-vanju bi jo še razumeli in oprostili, tako pa res ne moremo. Kaj nas briga, če je »Arbeiter Zeitung« kramljala s socijalnim junakom Kunschakom? Lahko bi ga bila pozvala tudi na dvoboj, če jI ni bil vSeč. Brali smo nekje Istorijo, kako sta se sprla abstraktni pojem in konkretni slučaj s fiksno Idejo, ki je poklicala na pomoč svojo najmlajšo sestro (imena se ne spominjamo) ter je nastala taka zmešnjava, da so odleteli Iz tistih krajev vsi krokarji To istorijo priporočamo »Narodnem« Dnevni-kiu, da bo khko prihodnuč očital ab-
straktnemu pojmu za vraten napad na fiksno idejo. Rusi pravijo v takih slučajih: um zašel za razum.
— Iz zdravniške službe. Upokojen je višji okrajni zdravnik v Kranju dr. Edvard Š a v n i k.
— Iz ljubljanske borze. Za tajnika borznega razsodišča je imenovan dvorni svetnik Fran Dukid. Tudi so od finančnega ministrstva odobrene borzne takse in določene vrste blaga ter vrednostni papirji, ki se bodo kotirali in ki bodo notirali v tečajnici naše borze.
— Svečenik Jubilej skladatelja p. Hu. golina Sattnerja. Danes slavi znani nad skladatelj p. Hugolin Sattner 50 letnico odkar Je bil posvečen v duhovnika. V svoji skromnosti je odklonil vsako hrupno proslavo tega Jubileja, ter opravil ta svoj praznik s tem, da je čital danes na Brezjah tL ho službo božjo. OdllCnemu slovenskemu glasbeniku čestitamo tudi mi k njego vezan Uubileju.
— Iz naravoslovja vemo, da pajki predejo in nastavljajo pajčevine, da se v te pajčevine love muhe in komarji, ki pijejo zdravo človeško kri In Jo nosijo pajkom, ne da bi vedeli, kaj Jih Čaka. Vemo tudi. da Je buba zdrav prednik zdravega potomca — metulja, ki opravlja pri rastlinah kuluk samo zato, ker je cvetje lepo In prijetno duh_ teče. Iz medicinske vede poznamo »nervua vagus«, ki Ima slabe posledice za človeško ravnotežje, če premestimo labirint iz desnega ušosa v levo oko, vidi človek ves svet narobe, če pa spravimo to zadevo v možgane, je pamet takorekoč ugonobljena. »Slovenec« vsega tega ne ve, ker bi sicer ne trdil, da je življenje po moralnih načelih odvisno od števila pregibov kolen in udarcev po prsih, če Je »Slovenec« prepričan, da žive pošteno samo stlsti. ki Jih vidi vsak dan v katoliški cerkvi, lahko da ta izum patentirati.
— Sprejem gojencev v podčastniške gole. Ministrstvo vojne in mornarice je od. redilo, da se letos sprejmejo gojenci v podčastniške šole, in sicer: 1.) 200 gojencev v artilerijsko podčastniško lolo v Ctrpriji. Rok 15. septembra 1924. 2.) 50 gojencev v vojaško sanitetno šolo v Beogradu. Rok 15. avgusta 1924. 3.) 200 gojencev v 2. artilerijsko podčastniško šolo v Mariboru. Rok 15. septembra 1924. 4.) 200 gojencev t mžinjer. sko podčastniško golo v Mariboru. Rok 15. septembra 1924. Pogoji za sprejem sot 1.) Državljanstvo SHS. 2.) Starost ad 1.), 8.) In 4.) 17 do 21 let, ad 2.) 16 do 21 let. 3.) Najmanj 4 razrede osnovne Sole, (ad 2.) 4 razrede gimnazije ali realke). 4.) Neomade. Ževano vedenje. 5.) Dovolitev roditeljev. 6.) Samski stan. Več pojasnil daje mestni vojaški urad v »Mestnem domu«.
— Direkcija državnih železnic v LJubljani nas obvešča, da so s 18. tm. ukinjen! pri vseh mednarodnih brzih vlakih lokalni vozovi, vendar obstoja še nadalje promet lokalnih potnikov v Istem obsegu, kakor do sedaj. Lokalni potnik! naj vstopajo Iz carinskih in policijskih ozlrov vedno v one vozove, katere Jim nakaže vlakospremno osobje. Po največ so to prvi vozovi za strojem, t. J. en voz m. ter en voz I. In n. razreda. Na zehtevo obmejnih policijskih ko-misarijatov morajo imeti lokalni potniki pri sebi kakršnokoli legitimacijo, s katero lahko dokažejo v vlaku službo vršečlm policijskim organom svojo Identiteto. Ta zahteva nI nova pač pa stopa sedaj občutnej-še v veljavo, da se lažje razloči lokalnega od tranzitnega potnika.
— Dijaška kuhinja »Domovina« v LJubljani je zaključila letos 15. leto njenega uspešnega delovanja. Letošnje šolsko leto je podpirala 87 dijakov, med temi 8 dijakinj ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Razdelila Je 17949 obedov m 16519 večeri j, skupaj torej 34.468 porclj. Vsem dobrotnikom Domovine bodi ponovno izrečena iaj prisrčne j ša zahvala s prošnjo, da ohranijo Domovini še nadalje njihovo potrebno naklonjenost. Prošnje za vzprejem za prihodnje šolsko leto Je vložiti najkasneje do 15. avgusta v roke prof. Fran J era-na, Kolodvorska 22.
— Žrtev kopanja. V Petranovem kopališču na Bledu se je včeraj popoldne kopalo več izletnikov, med njimi tudi nekaj dvornih orožnikov in domačinov. Okrog 15, popoldne je eden Izmed kopalcev zginil pod vodo. Sokopalci so mislili, da Je skočil z tram bol Ina v vodo in se niso dosti zmenili za njim. Ker pa se le predolgo n! pojavil na površju, so nekateri odplavali gledat, kje je. Toda nikjer ga nI bilo več opaziti, zginil Je v Jezerski globini. Hiteli so po rešilne naprave, in ga Iskali, a vse zaman, niso mogli ugotoviti mesta, kje se nahaja. Po dolgem Iskanju se Je končno posrečilo e rešilnimi trnk! potegnit! mrtvo truplo Iz Jezera. Ugotovil! so, da je dvorni orožnik. Poskušali so ga spraviti k zavesti, toda vs! poskusi so ostali brezuspešni. Njegovo ime doeedaj še nismo doznali.
— Dva nevarna kolesarska tatova pod ključem. Pred kratkim smo poroča!!, da je bilo vlomljeno v prostore trgovca Avgusta škofa na Rimski cesti in so tatovi odpeljali kolo, last imenovanega. Kot storilca je poli* clja aretirala 161etnega Viktorja Kokalja i Dobrave, že večkrat predkaznovanega, m njegovega tovariša Karla Podobnika rz Pša* te. Oba sta znana specijalista za kolesa m sta jih preteki! mesec odpeljala iz Ljubljane rasnim osebam. Oddana sta bila sodišču.
— Prort ustanovitvi nove tiskarne v Mat Hborv. Na kongresu »Saveza grafičnih rad* trika« so razpravljali tudi o nameri maribor* ske kaznilnice, da ustanovi svojo tiskarno. Kaznilnica je že razpisala natečaj za nakup tiskarskih strojev fn namerava ustanoviti tiskamo, v kateri bi delali kaznjenci Kot*
gre« je proti tema načrta vložil protest, ker W bili s tem prizadeti ne samo delavci, mar* več tudi poedina Že sedaj obstoječa tiskarska podjetja. Izvoljena je bila posebna de« puta clja, ki odide k ministru, da protestu je proti tej nakani Deputacija stopi tudi ▼ stike z novinarskim udruženjem.
— Družbi sv. Cirila In Metoda Je naka-»I gosfp. Franjo Krteper, notar t Črnomlju 50 Din mesto cvetlic na grob pot se. IPotl dr. iiubadoT«. iskrena hvala:
Izvoznike lesa. Trgovska agencija v NIkozlji (na otoku Cipru) bi sprejela za-! etopništvo za razpečavanje našega lesa na I Cipru. Naslov tvrdke je v pisarni Trg. zbornice med uradnimi urami na vpogled.
— Svedrovec »Rudi« zasačen pri poslu, j Policiji je padel v roke zopet Indlvlduj, ki
Je bil že dolgo zasledovan In ki je bil zad_ j nje čase v Ljubljani zelo podjeten pri odpL j ranju stanovanj. Je to svedrovec RudOif I Bartullnl, rojen leta 1897, in Že večkrat za. znai »ovan v analih kriminalnega urada ljubljanske policije. Rndl Je bil 19. za. Mfcs pri vlomu v stanova sto trgovca Rlen. ga v Krojaški ulic! 8. Iz sobe Hlongovega podnajemnika Bedrača Je skušal odnesti dve obleki In suknjo v vrednosti 5000 Din. Pri poslu pa ga je zmotil zobotehni&ki praktikant Riko Hieng. nakar je Bartullnl zbežal. Odšel je tja za vodo »Znm Maček, den weItbei-Qmten«, kjer pa Je bil kasneje are. tiran. Bartullnl, ki Je Ljubljančanom dobro znan, Ima na vesti Še precej drugih dellk-tor In je bil oddan sodišču.
— Kot morilec prostitutko Prlede S trobi v Gradcu, o čemur smo pred kratkim poročali, je bil aretiran čevljarski pomočnik Anton Jelen, ki Je do 10. tm. služboval pri čevljarju Gageljnu v Ljubljani.
— Nove podružnice. Trgovska banka v LJubljani je otvorila podružnico v Ptuju m ekspozituro v Logatca glasom današnjega bisera ta.
— Chfnoferrm kfna železnato vino Je naJboIJSe sredstvo proti slabokrvnost!, boleznim v želodcu In najbolj še okrepčevalno sredstvo pri rekonvalescent. Dobiva se ▼ vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Chlno-ferrin, kateri le najboljši. 1 T.
— Kar V| potrebujete, to |e Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Pofzkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller. Stublca Donja. EL zatrg št. 23$ Hrvatska.
Razpoloženje do dela
Vam ustvari dober kakao za zajtrk.  V Vaši i kuhinji na! bo tedni vedno na razpolago najnovejši in na dobrotah n prekosi!!-'
PUSTOLOVŠČINE ZAGONETNE LEPOTL T1CE V BEOGRADU. Beograd Je pred dnevi doživel nemalo senzacijo. Po ulicah se je kretala mlada ln lepa neznanka, ki je uganjala čudne pusto, lovščine. Bilo je baš v sredini mesta, ko je lepa neznanka pristopila k dijaku Milo. radu Petroviču. Dolgo časa ga Je gledala s svojimi lepimi očmi, v katerih se je zrcalil čuden sijaj, a nenadoma ga je objela in poljubila, še predno se je študent znašel od začudenja, je neznanka že izginila, pasantl pa so se krohotali presenečenemu dijaku. Malo kasneje Je srečal neznanko dijak Petar Jokič. »Pojdiva v cerkev, da se poročL va« — ga Je nagovorila lepa neznanka m ga gledala s čudnimi cčmi. študent, ki ni vedel, kaj naj ukrene, je pobegnlL
Se bolj neprijetno je bilo srečanje neznanke z mladim zakonskim parom. Neznanka je razburjeno nahrulila moža, zakaj da jo je zapustil. Nastal je neprijeten položaj. Žena ozmerjanega gospoda je padla t nezavest, ker ji je neznanka grozila, da Jo ubije, češ da jI je prevzela zaročenca. Nato je neznanka nenadoma pobegnila. Naslednje jutro se je pojavila neznanka na Savi. Stopila h čolnarjem in izjavila: »Za koliko me kupite?« Čolnarji, misleč da imajo pred seboj navadno pustolovko, so se pogodili r njo in jo vzeli v čoln. Hoteli so jo prepeljati na drugI breg Save. Na sredi re. ke pa je neznanka nenadoma s koč II ga v vodo. Ribiči ln čolnarji so Jo takoj potegnili Iz vode ln oddali policiji, kjer se Je ugotovilo, da je neznanka pobegnila iz umobolnice, kamor so jo ponovno IzročilL
IZ CELJA«
—c Celjski občinski svet je imel 18. t m. zvečer svojo redno občinsko sejo, v kateri so se razpravljale in sklepale sledeče zadeve: Razveljavil se je sklep občinskega sveta z dne 29. oktobra 1923, po kojem so se doslej regulirale delavske mezde pri mestni občini na podlagi vsakokratne kolektivne pogodbe Zveze industrijcev in zastopnikov delavstva, — Razpiše se služba pisarniškega pomočnika pri stanovanjski oblasti. — Zavrne se priziv lovskega društva »Einigkeit« radi načina odpovedi mestnega lovišča. Gospodarskemu odseku se naroči, da izdela podrobne pogoje za javno dražbo. — Sprejme se poslovni red za poslovanje občinskega zastopa. — Delavskemu društvu »Svoboda« se nakaže za javno ljudsko knjižnico enkratni znesek 250 dinarjev. Državna finančna kontrola pobira v Celju užitnino na vino in pivo, 10% znesek, ki ga plačuje mestna občina kot odškodnino državi za pobiranje, je znižala finančna delegacija na 6%. — Obrtna zadruga gostilničarjev je umaknila prošnjo za pavšaliranje nočne davščine, — Sklenilo se je otvoriti mestni kino in poveriti vodstvo tega podjetja invalidu Ferdinandu Če-plaku proti primerni kavciji. — Občinski zastop se izreče proti obdaČenju stavbnih parcel (ker bi bil finančni uspeli premalenkosten). — Odobri se računski zaključek mestne občine za leto 1923. — Dalje se odobrijo računski zaključki rrrnih občinskih podjetij. Klavnica je bila radi raznih investicij in nizkih pristojbin pasivna za Dn 53.113, vodovod je aktiven za Din 3.680, pogrebni zavod pa izkazuje 17.779 Din dobička. — Za provizorično konjušnico o40% mestna pbcina vojnemu e&aria
v najem del zemljišča na Sp« Lan
— Regulirala se bo Kocenova ulica. — Kanalizacija Aškerčeve ulice se odloži na prihodnje proračunsko leto. — Pri mestni klavnici se postavi skladišče za konserviranje kož ter se odda obrtni zadrugi mesarjev za dobo 10 let v najem. — Za Grofijo se še to leto do polovice zgradi moderen cvetiičn;ak in se dela razpišejo. — Stavbeni urad mestnega magistrata je predložil za kanalizacijo Dolgega polja in enega dela Gaberja dva kanalizacijska načrta. Občinski odbor se načelno izreče za načrt, ki se namerava izvesti na že sedaj najbolj obljudenem kraju v Ga-berjih, da si lahko hišni posestniki na ta način napravijo tudi stranske kanale v glavni kanal. Stroški naj bi se razdelili na mestno in okoliško občino ter okrajni zastop, ostanek pa naj bi krili zainteresirani hišni posestniki Proračun za ta projekt znaša 164.000 Din.
— Na Glaziji se ne bo več dovolilo postavljati gugalnice, vrtiljake itd. — Seja se danes, v ponedeljek 21. t nu ob X19. uri nadaljuje.
—c Športni dan priredi v nedeljo dne 27. tm. Športni klub Celje ob priliki otvoritve novega tenis.igrišča v mestnem vrtu. Ob 10. se vrši slavnostna otvoritev igrišča, ob 11. teunis-turnlr med člani Olepševalne, ga društva in ?K Celje, ob 17. nogometna tekma na Glaziji med I. moštvom SK Ilirija prvakom Slovenije In med I. moštvom SK Celje, Sodeluje ieleznlčarska godba. Zvečer Je družabni večer na vrtu gostilne »PrJ mostu«.
—c Prodaja nagrobnih kamnov na mestnem pokopališču. Mestni magistrat ob. Javlja, da se vrši v sredo 6. avgusta ob 16.
url na mestnem pokopališču prosta prodaja nagrobnih kamnov, ki »o zapadli mestni občini, ker se niso plačevale pristojbine za uporabo grobov za nadaljnlh 20 let. Sestanek interesentov Je ob določeni uri pri glav. nem vhodu mest. pokopališča. Izkupiček je plačati takoj na licu mesta. Prodani nagrobni kamni se morajo odstraniti do 20. avgusta.
E MARIBORA.
—m Novi most čez Dravo. V Selnici na Dravi bo osnovali pripravljalni odbor za most čez Dravo Selnice-Ruše. Sest okoliških vasi se je obvezalo, da bo prispevalo potreben les za leseni most. Tozadevne načrte Je sestavilo Inženjersko društvo v Mariboru. Na progi od Maribora do Brezna je Drava brez mostu, zato bo z Izgradnjo projektiranega mosta storjena velika prometna olajšava.
Nočno lekarniško službo imajo:
MIlan I« e u e t e k, Rosljeva cesta 1. Jl. Bohinee, Rimska cea ta 1.
Društvene vesti.
— Jadranska 8t**a±a v LJubljani. Pri-jateljskl sestanek bivših mornarjev se vrši v ponedeljek dne 21. tm. ob 20. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Ker so na dnevnem redu tudi vaznl razgovori se pričakuje polnostevllr.e udeležbe. Vabi se vsak. tudi oni, ki se prvega sestanka nI udeležil.
— Društvo slovenskih učiteljic v LJubljani priredi v dnevih od 4. do 10. avgusta socijalno naobra?evalnI tečaj za učiteljice. Predavanja se vrše v Akademskem kolegiju. Tam Je preskrbljeno tudi za stanovanje to. varlšicam Izven Ljubljane proti malenkost, ni odškodnini. Tečaj se vrši. ako se priglasi do 1. avgusta vsaj ?0 udeleženk. Prlglase Je nasloviti na Vito Zupančičevo. Kopališka uL 1. ter hkrati navesti, ako se reflektira na stanovanje v Akademskem kolegiju.
Darila.
— Ženski bolnici so Potom klubi Primork daroval sledeče ueledne tvrdke ta pg.: Balkan. Elite, Marila GStzl. J. Knez Ev. Popovič. Rosner in komp., Strojne livarne, pivovarna Union po 200 Din: JeTka Bretl 150 Din; B >laffl0 ln sinovi, Oregorc ln Verlič, Ivan Jax in sin, Anton Krisper, Krlsper, Eran Kollmann, J. Maček. I. C. Maver, Persche, K. PlaninSek, I. Planlnšek. I. Premelč, Sever m komp.. Ivan Seunlg Sta-cuL Suttner, Svetla. Ivan Zakotnlk. Josip Zidar, Gospodarska Zveza po 100 D.n: Brnc in drug SO Din; Schneider VerovSek. Vojnn-vlč in komp. po 60 Din; Arbor, Jadran 'z-vozna m uvozna družba, Ju£0-Au:o, Jugo-eksfm, Ivan JelaČin. Kastelič. Kenda. Antonija Pibernik. Relcher in Turk, Schwent-ner, StepKS, Teksrilla, Rohrman, I. Wanek, po 50 Din; BuzzoIInl, Marija MartnSek po 30 Din; Fr. Čuden, Kadivec, J. XV>renčan, Bernatovič, Mencinger, Rasberger, Skaber-ne, Verbais, The Rex Po 20 Din; L Maichi-otrJ, L Tomšič p© 15 Din: Franc Bar, L Blas, Dolenc Hofbauer, Erjavec, Herzman-sky. CigIJ Marija. Osenar, Pollak. Strauss, Vrečar po 10 Din; Ana LJertko. Marija Pogačnik Robas po 5 Din. Ambrožfč več rjuh. Sedel Strnad 4 rjuhe, Jelka Medvedova 3 rjuhe, A. Bizjak. Mag<££ J. Ravnihar, Mila Smrkelj, Žibert po 2 rjuhi. Maša Grom, T©~ rezina Jenko, Vida Novak, Milena 2er1av, VrSič po 1 rjuho, Rosman Tschum 2 odeM, Dragotin Hribar 24 komadov brisač, Tg. 2ar-gl 3 brisače, Dobrič 2 komad blaga. Snof Modlc 2 ostanka, Charles Princ blago, Hed-žet in Koritnik 30 m blaga. Ccšnflc plenice, Kostevc 5 m blaga, Kregar perilo, Ivanuš in BlaJ 2 In pol m blaga, Josipina Mm* otroško perilo, Alojz, umivalnike In posodo, Btreznut-Frttsch posodo, Žalta-Žllič posodo, žitni zavod vrečo moke, Grošelj steklenico konjaka. Franc Kham pralne potrebščine, N. Adamič 1 ketnad vrvi. TrigLav eno ienska srajca
-štev   165.
SLOVENSKI   NAROD«   dne 22 julija 1924
Stran 5.
Nova albanska politika.
Po zadnjih političnih dogodkih v Albaniji iščejo italijanski novinarji pogovorov z albanskimi voditelji v svrho, da bi se pletle nadalje vezi, s katerimi bi Italija lepo previdno zavladala nad albanskim ljudstvom, po čemer stremi že dolga leta. Dosedanji italijanski trud je bil silno drag pa brezuspešen. Albanci hodijo svoja pota in sedanja italijanska vabila za prijateljske stike med obema sosedoma si razlagajo brez-dvomno prav, ker jim je dobro znana italijanska zunanja politika s svojimi balkanskimi aspiracijami.
Novinar Vittorio Tranquilli priob-čuje v tržaškem P. D. S. dolg pogovor s princem Basry Bey Dukagiinom. — Glede albanske politike napram Italiji in balkanskim državam je rekel albanski princ, kakor se glasi poročilo, to-le: Prva skrb in največji interes nove albanske vlade bo gojenje zdrave in plodne mirovne. politike napram velesilam in sosednim narodom. Albanija se hoče razviti kmetijsko, trgovsko in industrijsko, pri tem pa se mora nasloniti na Italijo, pri kateri dobi vso veliko gospodarsko in politično - socijalno pre-izkušenost, da si pripravi novo pre-uredbo svojega notranjega življenja. Albanci vedo. da se brez italijanske pomoči ne bodo mogli razvijati. Zadnja leta Albanija ni imela nikake koristi od zunanjega vmešavanja v njeno notranjo politiko. Samo Italijani so zgradili nekaj cest in pristaniških del tekom vojne, sicer pa Albaniji manjka cest, železnic, industrije, pristanišč, kanalov in mostov, Šol in bank. Gospodarstvo v deželi se lahko vzbudi z intervencijo in sodelovanjem italijanskega kapitala in delavstva. Sicer pa Italijani
in njihova vlada vse to dobro vedo. —
Sodelovanje z Italijo je za Albanijo naj-vitalnejše vprašanje, naši jugosloven-ski sosedje pa naj ne smatrajo prijateljstva in morebitnega italijansko-al-banskega dogovora za čin sovražnosti proti sebi. Častitljivi Paššć bo gotovo razumel potrebe in obveznosti albanskih patrijotov. Albanija nikakor ne bo mrtva teža na Italiji proti Jugoslaviji in Albanci ne bodo računali s kakimi spori med Italijo in Jugoslavijo, ker dobro vedo, da prijateljstvo med tema dvema narodoma tvori občutno korist za Albanijo. Kar se tiče Ahmed Zogu, pravi princ, da spada Ahmed Zogu v vrsto starih albanskih politikov, katerih vlada se ne vrne nikdar več. Novo ureditev Albanije bo imela važne posledice ne samo za politično in gospodarsko obliko, marveč tudi za novo funkcijo Albanije na Balkanu.
Glede Jugoslavije in Albanije ^e čuti potrebo za prijazno sosedstvo, katero bo dobrodošlo posebno Albaniji, ki mora vedeti, kdo je njen sosed na Balkanu in kako je močan. Jugoslovenska vlada postopa z Albanijo zelo vljudno in obzirno, zato je upati na mirne medsebojne sosedne odnošaje. Albanska vlada Pa si bo morala staviti pred oči vprašanje, v koliko lahko dopusti vpliv velesile, ki jo vabi. na svojo deželo, da bo to v korist albanskemu ljudstvu in tudi domačemu sosedstvu. Gotovo je prav, da žive države prijateljsko med seboj, ali lastni interesi nad vse! Dosedanja albanska zgodovina priča, da pri Albancih sladke in zapeljive besede ne zaležejo dosti ter da Albanci znajo izborno izkoristiti tuje približevanje v svoj prid!
Gospodarstvo.
Naše davčne razmere.
V postavkah državnega proračuna za leto 1923—1924 figurira pod rubriko direktnih državnih davkov okrogla vsota 600.000.000 Din, lft bi jih morala dobiti država to leto od svojih davkoplačevalcev. V primeri z državnimi izdatki, ki znašajo okrog 10 milijard Din, ta vsota seveda ni tako velika, toda če upoštevamo, da so to samo direktni davki, ki jih morajo plačevati večinoma gospodarsko najbolj eksponirani krogi, moramo pač priznati, da so nekoliko previsoko odmerjeni Kje so potem še indirektni davki, ki tudi zahtevajo težke žrtve od strani državljanov! Srbija plačuje 108„604.557 Din direktnih davkov, doČim odpade na Slovenijo 42 milijonov 632.250 Din, na Hrvatsko in Slavonijo pa 102,300.000 Din. V teh številkah sicer ne vidimo takozvanega iz-mozgavanja precanskih krajev, o katerem tako radi kriče različni slovenski in hrv. demagogi, ker so z ene strani davčna bremena, ki jih nosi Srbija, precej solidna, z druge pa ne smemo pozabiti, kaj je ona pretrpela v vojnem času in kako je trpelo njeno gospodarstvo, ko so preplavile srbska mesta in vasi avstro-madžarske, nemške in bolgarske čete. Vendar pa se nam zdi, da naš davčni aparat ne funkcrjonira tako, kakor bi bilo v interesu države in davkoplačevalcev. Ne gre tu za krivično ali pravično odmero davkov, marveč za to, da li se davki res redno in pravočasno pobirajo in da li dotične postavke v državnem proračunu za nekatere pokrajine naše države niso samo fiktivne.
Že zadnjič smo poročali, da davčni uradi na Hrvatskem in v Slavoniji doslej sploh niso pobirali davkov ekse-kutivnirti potom. To pomeni, da ie plačeval davke samo tisti, ki je smatral to za svojo dolžnost napram skupnosti. Ce je plačal prostovoljno, je bilo dobro, če ne, pa tudi, ker ga država ni silila- Nekaj sličnega, samo še v večji meri, se ie godilo v Vojvodini, ki spada med najbogatejše pokrajine Jugoslavije. Tam državnih davkov niso pobirali že vsa povojna leta tako, da dolgujejo vojvodinski davkoplačevalci državi za na-zaj na davkih baje okrog 3 milijard. To ie sicer malo čudno in za evropsko državo neverjetno, toda v naših razmerah je mogoče vse. Slovenija ie glede davkov najbolj vestna. Pri nas funkcijonira davčni aparat brezhibno, včasih celo tako precizno, da se zaleti in odmeri več kakor treba. Zgodilo se je že opetovano zlasti med našimi trgovci in industrijalci da je moral ta ali oni plačati nekaj deset- ali celo stotisočakov več kakor faktično odpade na njegov račun. To pomeni za dotičnega nepotrebne stroške m potrato časa, ker mora hoditi od Poncija do Pilata, da dobi svoj denar nazaj, za davčne oblasti pa hvalevredno vestnost, ki bi lahko služila za vzgled in vzpodbudo sorodnim državnim institucijam v drugih pokrajinah.
Dejstvo samo, da hrvatske in vojvodinske davčne oblasti doslej niso iz-terjevale državnih davkov eksekutiv-nim potom, da je bila torej država pri tem zanemarjanju službenih dolžnosti
težko prizpdeta, izvira po našem mnenju iz zla, ki ima svoje korenine v vrhovni državni upravi in v podrejenih davčnih oblastih. Vrhovna državna uprava je kriva toliko, da navzlic opetovanim opominom, prošnjam in zahtevam Še ni izenačila državnih davkov za vse pokrajine, da je v nekaterih slučajih preveč rigorozna, v drugih pa preveč obzirna in popustljiva. Riba sicer res smrdi pri glavi, toda tudi davčne oblasti zadene precejšnji del krivde. Na Hrvatskem in v Vojvodini mora vladati med davkoplačevalci in davkarijami res intimno prijateljstvo, podprto tu pa tam morda celo z dobro napitnino, drugače si ne moremo razlagati dejstva, da je plačevanje državnih davkov odvisno od dobre volje enih in drugih. Finančno ministrstvo bi storilo dobro delo, če bi si ogledalo svoje podrejene uradnike v teh krajih in ugotovilo, kako izvršujejo svoje službene dolžnosti. To je treba storiti Čim prej, ker smo prepričani, da bi po doslednem izenačenju državnih davkov in brezobzirni reviziji davčnih oblasti odpadle težke posledice, ki jih ima država od teh gnilih razmer v moralnem in materialnem oziru.
Kaj pomaga državi, če ima v svojem proračunu toliko in toliko milijonov davkov, ko se pa ti davki v resnici ne plačujejo? In kolikega pomena bi bilo za naše notranje razmere, če bi se državni davki izenačili in izterjevali, v slučaju potrebe tudi eksekutivnim potom, ne oziraje se ne na desno, ne na levo! Državna blagajna bi imela dohodke, ki so zdaj samo fiktivni in kot taki zahtevajo večji pritisk davčnega vijaka v drugih pokrajinah, zlasti v Sloveniji, kjer smo tako pošteni, pa tudi nesrečni, da moramo trpeti za druge. S temi dohodki bi država lahko krila izdatke za poštene uradniške plače, za podpiranje socijalnih in humanitarnih ustanov, pa rudi za znižanje davčnih bremen tam, kjer so odločno pretežka, kar velja, kot rečeno, zlasti za Slovenijo. Tu je torej polje, kjer je treba nemudoma orati. Res, da je težko spraviti upravni mehanizem v normalni tir, če pretresajo državo takšni notranji sunki, kakor pri nas, toda vprašanje izenačenja in rednega pobiranja državnih davkov je tako važno, da mu je treba podrediti vse druge probleme. V tem slučaju zadene odgovornost tudi tiste naše stranke, ki dosledno ovirajo konsolidacijo države, brez katere tudi upravni aparat ne more pravilno funk-cijoniratL Prepričani pa smo, da bi nas energična roka, ki bi napravila red v davčnih razmerah, zelo približala tre-notku, ko separatistični in prevratni elementi ne bodo več imeli gradiva za svoje hujskanje proti državi m njenemu edinstvu. Zato ponovno apeliramo na vodilne kroge, naj posvete vso pozornost neredu in neznosnim razmeram v naši davčni politiki, ki so glavni vir vsega nezadovoljstva.
*  * *
—g Dovaba pači. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotlci se bo vrSila dne 8. avg. ti. ofertalna licitacija glede dobave 35 velikih peči. Predmetni oglas z natančnejšim! podatki je v piaarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo.
Ameriško železo in jeklo.
Združene Države prednjacijo vsem deželam na svetu v industrij! železa in jekla. Tu se izdeluje večina — 50% in še več — vsega železa in jekla na svetu. Ta ameriška industrija je sedaj tako opremljena, da utegne producirati na leto nad petdeset milijonov ton surovega železa  (pig-iron) in skoraj šestdeset miljonov ton jeklenih palic (steel ingots). Iz teh poslednjih se izde. luje vsaka vrsta jeklenin. Ogrodje visokih nebotičnikov ameriških velemest in drugih poslopij je zgrajeno iz ogromnih jeklenih brunov in poprečnikov. Avtomobili, kateri se izgotavlja na tisoče vsak teden in ki jih je danes 13 milijonov v prometu so odvisni od jeklarn za svoje glavne sestavine. In tako, od orjaških strojev do drobnih igel, je vsa ameriška produkcija v tesni zvezi z največjo   kovinsko   industrijo   na svetu. Pittsburgh, ki leži sredi premogovišč Penn. svlvanije, je bilo prvo središče železa in jekla ln stoji še vedno na prvem mestu. Vse_ ga skupaj je v Združenih Državah nad 3300 posameznih jeklarn, od katerih skoraj 140 je opremljenih s plavži (blast furaace) in skoraj 500 z valjarnami (rolling mills). O, stalih 2600 podjetij izdeluje posebne gotove produkte, kot žico, cevi. vijake, matice in druge kovane ali lite železnine. Teh 3300 podjetij zaposluje nad 400.000 delavcev, od neizurjenlh dninarjev do najfinejših mehanikov in kovoznanskih strokovnjakov. Produkcija vse industrije se ceni na skupnih 2750 milijonov dolarjev na leto. Ako pa naštevamo še vse tovarne, kjer se železo in jeklo  izdeluje v še bolj   gotove produkte, kot stroje in njih dele,   imamo danes v Združenih Državah več nego 15.000 raznih tovarn, ki so ozko spojene z industrijo železa ln jekla. Te tovarne zaposlujejo okolo 1,030.000 delavcev in izgotavljajo produkte v vrednosti približno šestih bilijonov dolarjev na leto. Delavci v ameriških kovinskih industrijah so v veliki meri tujerodcl. Mnogi so iz južne Evrope, nekateri tudi iz Mehike. Tudi črnce iz juga privablja ta industrija v svoja središča. Zaslužek teh delavcev je seveda mnogo večji kot v drugih deželah. Tekom 1. 1923 so navadni delavci dobivali povprečno od 40 do 60 centov na uro; bolj izurjeni delavci so dobivali do 1.25 dol. na uro. Tako so v Pittsburghu tekom leta 1923 dobivali livarji (moulders) po 93 centov na uro, maš in isti po 1 dolar, kovači pa po 90 centov, delavci kovinskih ploč po 1.17 dol. in stavbenih železnin po doL 1.25. V splošnem so ti delavci delali po 44 ur na teden.
Važnost ameriške industrije železa in jekla je dvojna. Najprej je ona podlaga vse. ga tovarništva in prometa v Zruženib Državah, kajti preskrbuje vse druge industrije s potrebnimi stroji in snovmi in za 260.000 milj ameriških železnic dobavlja potrebne tračnice in vozove ter sama vporab-lja te železnice za prevažanje mnogih milijonov ton na leto. Drugič zaposluje več kot milijon delavcev; ako prištevamo njihove družine, je čez pet milijonov ljudi odvilo neposredno od Industrije žele-?, i rt io-kla. Ameriška industrija pa je tudi velike važnosti za ves svet, kajti Amerika je v stanu producirati železnine ob ugodnih cenah in s tem prispevati k razvoju železnic, avtomobilov in raznih gradenj po celem svetu. F. L«. I. S.
★   ★ ★
—g Zoltenica ali zlatenica  na hmelju.
Iz vseh hmelj pridelujočih okolišev Srednje Evrope se javlja, da postajajo letos spodnji listi hmeljske rastline rumenkasti, potem rjavkasti in naposled odpadajo. To prikazen opazujemo lahko tudi na drugih rastlinah — posebno očlvldno na vinski trti (žlahtnina) — in se ne sme zamenjati z ernm ene los t jo listov v jesenskem času ali takrat, kadar rastlina usahnuje. Orumene. Iost listov v vegetacijski dobi na hmelju in na drugih rastlinah je bolezen, kataro imenujemo žoltenico ali zlatenico. Bolezen pod istim imenom opazujemo tudi na človeku, posebno pri ženskem spolu, kadar prehaja iz otroške v deviško dobo. Vzrok žoltenice pri človeku in pri rastlinah je pomanjkanje železnatih soli v preživjlenju. Vsled tega se deklicam, ki so zbolele za žoltenico, priporoča vživanje ž e-leznatega vina in sploh krepke hra. ne. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali bi proti žoltenici na hmelju pomagal kakšen želez-nati preparat in kateri: tozadevno se ie niso delali poizkusi. Morda bi učinkovala v prav razredčenem stanu železnata sol-vi tri. jol; te poizkuse bi se moralo delati z vso previdnostjo, ker je vitrtfol škodljiv rast-skemu organizmu. Izkušeni hmeljarji trde, da povzročuje dolgotrajna mokrota žoltenico in tudi izredno dolge kobule. kar se tudi za letos prorokuje. Anton Petri ček.
—g Velesemenj v Libercu. Letošnji vzorčni velesemnj v Libercu se vrši od o. do 19. avgusta ti. Na veleeemnju bo razstavljena zlasti industrija iz severnih dežel češkoslovaške republike (tekstilno blago, jablonefiki izdelki, steklo itd.) ter nudi to_ raj posetnikom zelo ugodno priliko za prvovrsten nakup v omenjenih panogah. Poset-niki velesemnj a imajo 33% popust na vseh čel. progah in 60% na železnicah kralj. SHS za vožnjo v Liberc in nazaj ter poleg: tega 75% pri dsl. pristojbinah z* vizume. Interesenti dobe legitimacije pri konsulatu CSR v Ljubljani.
—g Mednarodni kongras za reklamo se
je vr»!I te dni v Londonu. Otvortl ga je v industrijski palači angleške državne razstave prestolonaslednik ob udeležbi 3000 oeeb. Dva tisoč oseb pa nI dobilo prostora v dvorano. Poslanik Zedin jenih drla v v Londonu Kellog je imel nagovor, t katerem je opozarjal na med zavezniško konferenco. Izrekajoč leljo, da bi se privedla najtežja gospodarska vprašanja Evrope h končni rešitvi. Na kongresu se je pordarjala važnost reklame in njeni uspehi, t. J. važnoet, katera se pri nas še vedno vse premalo upošteva. Reklama pa je razvita v vseh naprednih državah, posebno v Ameriki.
Kopajte olimpijske srečke I
To in ono
TAJNOST DOLARSKEGA ZAKLADA V PTUJU.
Ha. to je zopet zagonetka! 2000 dolarjev je za naše razmere lepa vsotica — je na skrivnosten način izginila vdovi Mariji P. iz Ptujske okolice.
Marija P., se je pred približno štirimi leti vrnila iz Amerike in si kupila v bližini Ptuja malo posestvo, živela je precej samotarsko in kmalu 6e je med njenimi sosedi razširil gias, da je silno bogata in da ima dolarjev kakor hudič toče. No in vdova je imela tudi dovolj snubcev, katerim so predvsem dišali dolarji .. . Pa jih ni hotela.
Nekega lepega dne pa je petična vdova vsa zasopla in prestrašena pridrvela k orožnikom v Ptuj in je povedala, da ji je izginil dragocen zaklad — 2000 dolarjev, zakopanih v gozdu.
Hm, zaklad v gozdu? Sicer se zdi vest malo verjetna, vendar je resnična. Vdova je povedala, da je prinesla iz Amerike 2000 lepo bleščečih zlatih dolarjev, ki jih je vsako noč iz strahu pred roparji zakopala v gozdu. V črni noči pa so nekoč svetli dolarčki izginili.
Baš toliko, da ni vdove zadela kap. Orožniki so sicer pridno zasledovali lopove, ki so odnesli dolarje. Toda ne o prvih in ne o drugih ni bilo sluha. Vdova je potrpežljivo čakala, kdaj ji vrnejo dolarje. Toda orožniki se niso odzvali z dolarji in vdova je odšla sama na pot. da izsledi ljubljeni zaklad. Letala je od Poncija do Pilata in včeraj je prišla v Maribor. Oglasila se je na policiji in šla iz sobe v sobo, povsod vprašujoč, kaj je z njenimi dolarji. Sledil je povsod lakoničen odgovor: >Ne vemo-« Amerikanka se je razljutila in je odšla ogorčena iz policijskega poslopja. Slučaj je hotel, da je prišel v trenotku razljučeni Amerikanki nasproti ravno policijski nadzornik- Kakor bičana od furij se je zaletela dolarska vdova v njega in še predno se je g nadzornik zavedel so mu že letele zaušnice z obeh strani. No malo zatem sta se vlogi menjali. Nadzornik se je naravno znašel in je prijel nežno ženico precej trdo za vrat. In so jo sedaj vtaknili v zapor, da premišljuje svojo usodo in nesrečno usodo dolarčkov.
ZADNJA REZIDENCA FRANA FERDINANDA.
Blizu majhnega, toda zgodovinsko zelo zanimivega mesteca Benešova stoji najzanimivejši spomin na češkoslovaško preteklost — dvorec Konopište. Grad obdaja ogromen park in gozd, ki se razteza daleč naokoli. Danes, ko plapola nad vhodom v grad češkoslovaška trobojnica, je postal ta divni park vsakomur dostopen, dočfm je bilo Konopište pred 10 leti nekaka začarani grad, kamor ni mogla stopiti noga navadnega smrtnika. To je bila nekaka svetinja avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, s katerim je tako tesno zvezan znameniti sarajevski atentat. Konopište in vsa okolica je v najlepšem redu. Iz bližnje preteklosti se spominjajo okoličani samo dveh slučajev, ko je oko navadnega smrtnika prodrlo v skrivnosti tega dvorca. Prvič je bilo to 1. 1906, ko je voda preplavila velik del tajinstvenega parka tako. da je bilo poklicati delavce, ki so popravili poškodovane nasade. Drugi slučaj, ko so pustili sosede Konopišta v park. je v zvezi z nameravano propagando za vzvišenost avstrijske slave. Bilo je pred začetkom svetovne vojne, kmalu po posetu Viljema II.. ko je Fran Ferdinand na tri dni odprl vrata svoje rodbinske rezidence vsem radovednežem. Nihče takrat ni pričakoval, da bodo ta vrata čez nekaj let odprta vedno in vsakom ir. Najmanj pa sta pričakovala kaj takega Fran Ferdinand In njegov ponosni carski gost, ko sta se sprehajala po alejah in kovala intrige proti osovraženi Rusiji in pam-slavistični utopiji. In res nista slutila, da postavi francoski Versailles, po čigar vzorcu so urejeni nasadi v Konopištu, mrtvaški križ nad vladavino njunih dinastij v srednji Evropi.
Dočim sta takratna mogotca iskala povoda za izzivanje vojne, nista niti sanjala o tem, da prvi začne, drugi pa zaključi potom dinastij, ki so toliko stoletij zatirale srednjo Evropo. Legenda pripoveduje, da sta Viljem in Fran Ferdinand že takrat sklenila napovedati vojno, ko sta se sprehajala po divnih alejah v senci košatih eksotičnih rastlin, pripeljanih iz Egipta. Sa. mooblastni evropski Cezar je sanjal že takrat o lavorikah zmage nad ruskim orjakom in slovansko nevarnostjo, ki mu je pretila iz govorice češke služinčadi in čeških okoličanov. Viljem II. je prispel v Konopište v času, ko je bil dvorec v največjem razkošju. O tem posetu govori prebivalstvo še dandanes. Ljudje pripovedujejo, da Je Viljem opozarjal svojega visokega prijatelja na vedno večjo moč srbske armade. Obljubil mu je tudi pomoč, če bi prišla Avstro-Ogrska v konflikt z osovraženo Sr. bijo. Nihče ni seveda slutil da, bo ta pomoč tako kmalu potrebna. Po odhodu nemškega cesarja je odpotoval Fran Ferdinand v Chmn, kjer je prebivala takrat njegova rodbina, nato pa se je napotil v Bosno in Hercegovino. Pred odhodom je še odredil, kaj vse morajo napraviti v Konopištu misleč, da se prav kmalu povrne, čez nekaj dni pa ©o prejeli prebivalci Konopišta vest, da se njihov gospodar sploh ne vrne, ker ga je zadela krogla iz Principovega samokresa.
Grad Konopište je bil zgrajen v polovici XIII. stol. Od tedaj je menjal celo vrsto gospodarjev iz starega plemstva. Leta 1887 Je postal last Frana Ferdinanda, ki ga je L 1894. temeljito prenovil in izbral za svoje letno bivališče. Dvorec je bil prirejen tudi za zimo, ker je prihajal gospodar s svojimi gosti v Konopište na lov. Napeljali so električno razsvetljavo, dvorane in sobe so povečali, napravili povsod parket in postavili velike peči. ki že same predstavljajo veliko umetnino. Fran Ferdinand je rad zbiral starino in druge redke predmete, kakor starinsko orožje, lovske trofelje, podobe in kipe sv. Jurija Itd.
Pred vojno je naročil iz inozemstva mnogo dragocenosti. Vse je ohranjeno v najlepšem redu še dandanes. V sobah, kjer je stanova! nadvojvoda s svojo rodbino, stoje široke postelje, po stenah pa vise originali najboljših nemških in italijanskih slikarjev. Detske sobe so polne knjig in dragocenih igrač Sploh je grad opremljen s cesar.-ki-ji razkošjem. Med drugimi dragocenostmi je v sobah za goste tudi portret, neke dame z napisom Ana Pavlovna, hči ruskega carja Pavla I.« V teh sobah je tudi postelja, kjer je spal Vilhelm II. V posebni sobi, posvečeni sv. Juriju, je zbrano nad S00 podob m kipov tega vojščaka. kar priča, da je bil Fran Ferdinand velik ljubitelj vojne. Vsa okolica je polna zgodovinskih spominov. Konopište je imelo mnogo junaških in strahopetnih gospodarjev, toda vse je preživel stari hrast, ki stoji kot nema priča preteklosti na razpotju v bližini Konopišta. Ta hrast, je videl v gradu ^e stare češke gospodarje, danes pa vidi. kako vihra na Konopištu čsl. trobojnica.
SLIKA IZ DANAŠNJE MOSKVE.
Moskva napravi celo na človeka iz ruske province, ki je prišel v svrho kapi v mesto, gotov vtis. Na ulicah je polno ljudi, avtomobili drve, tramvaj zvoni in »liha, tiši. (enovprežni vozovi) se pode po obljudeni Twerskaji. če se pa ogleduje zunr.j-nost mesta in hišna pročelja bližje, se opa, zi, da se Moskva počasi razkraja in da se bliža neizogibnemu poginu. Na cestati js opažati kričeve toalete ali take, ki spl^h to prihajajo v poštev kot oblačila. Najaov.^j. ša poletna moda v Moskvi je z ozirora na vladajočo vročino »brezkostimnost«; gospodov, ki se pojavljajo na najživahnejSih cestah
Zvečer odhaja moskovska mladiDi v gledališča, v nočne lokale in predmestna gledališča, kjer se vrše predavanja in so na teh smešijo vera in duhovniki. Boj proti veri ali kakor ga v sovjetskih krofih imenujejo boj proti ^ljudskemu opiju« se vrSI na vsej črti in učitelji imajo na lop. da učence vzgajajo v sovraštvu do vere.
Sovjetska vlada ima na razpolago tud! agente, člane čeke.:, ki morajo imeti tr-govce. liferante in podjetnike pod stalno kontrolo. Agenti, katerih Imajo ovjirl ne. broj na razpolago, delujejo res izvrstno. Nedavno je prejel znan moekivsKi trgovec predpis o davkih, ki pa niso bili v sklada ^ njegovimi dohodki. Trgovec je vložil Tv.-kurz proti previsoko odmerjenem davku, sovjetski uradniki so vztrajali na tem. da m >ra plačati, naglašujoč. trgovec razkošno živi in sicer obiskuje gledališča, restavracije, kabarete itd. Trgovec je protest rs! proti tem navedbam. Njegova izjava s«1 |e protokolirala in ko se jt podpisa] — mu j^ predočil uradnik fotografični posnetek — posnet v hotelu Evropa v FVtrogradn. V sredi vesele, krokajoče družbe je sedel tr_ govec; ljubka ciganka pa je ovila roke oko. li njega. Trgovec se je izgovarjal, da je uu šel samo slučajno^ v to družbo. Ni mu pomagalo; moral je plačati vse davke in poleg tega je bil obtožen tudi radi krive izjave.
Agenti ^čeko imajo povsod razprostrte svoje mreže in delajo fotografične po-sretke po vseh restavracijah, kabaretih iti gledališčih. Posnetki so ponavadi napravljeni po nagih plesih, ki so v vseh moskov, lokalih sedaj v modi. Udeleženci teh prireditev so potem obsojeni na visoke davk- .
Nov pojav v Rusiji so kovboji. ki glede spretnosti v lovenju z lasom ne zaostajajo za svojimi ameriškimi kolegi. Samo, da nn love pobeglih krav ali podivjanih bikov, temveč kovčke ali slično iz drvečih vlakov. Te eksperimente izvajajo z nenavadno spretnostjo. Na koncu vrvi se pritrdi zaokrožen kavelj in vrv se priveze na kol. zabit v zemlji. Nato vrže kovboj vrv skozi od. prto okno vagona. Kavelj se zapiči v kovček ali karsibodi in v naslednjem trenotku je >zasačeni predmet« že Izginil. Teh lopovov ob progi je vedno več. vendar jim orožniki ne morejo do živega, ker imajo izvrstna skrivališča.
Drobiž.
* M adžarof inski kongres- Koncem prejšnjega meseca se je vršil v Revaln kongres ugrofinskih plemen. Na kongresu je sodelovalo 70 Madžarov poJ vodstvom Telekva. 200 Fincev, 900 Estoncev, nekoliko Liboncev iz nekdanje Kurlandije, nekoliko Ingermanladov, nekoliko Hon i-cev in predstavnik Zirjana- Kongres jo otvoril rektor dorpateke univerze g. Byit.
• Dunajski kinoumetniki aretirani v Parizu. Pariška policija je aretirala dunajsko družbo kinoumetnikov, ki so izvajali po versaillskih parkih neke igre in pri ten nastopali popolnoma nagi. Vsled intervencije avstrijskega poslanika je pariška policija večino aretirancev izpustila na svobodo. V zaporih je pridržala samo še režiserja in operaterja.
* Odškodnina za »očarljiv nasmeh«. Mademoiselle Diani de Belli, plesalka v neki pariški koncertni kavarni je tožila g. Chekir Hobaica, trgovca z dijamanti, na odškodnino, ker je po njegovi krivdi njena lepota hudo trpela. Vozila se je ž njim v avtomobilu, ki je trčil v drugega in lepa igralka je bila težko poškodovana, vsled česar se je morala dolgo časa zdraviti in je ostala na njeni spodnji ustnici grda brazgotina. Njen »očarljiv-, nasmeh je izginil. Ona je najboljše vedela, koliko je bil vreden njen nasmeh, zato pa je določila odškodnino z 20.000 franki. Razprava pred sodnijo je bila dolga. Končno je sodnija to-žiteljici prisodila zahtevani znesek. Sedaj se bo lahko zopet s tisočaki »očarljivoc smejala.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik:
HALEHTIH KOPITAR.
Stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 22. julija 1924
štev 165
Fedor L.inbov:
Materina žrtev.
(Dalje.)'
Zato sem se popolnoma vdal svoji fizični in moralni slabosti. Zgrudil sem se na stol. ki je stal tik ori vratih, čisto blizu stražečega rdeče-gardista, in začni sem njegov slas:
To se zgodi vsak dan enkrat, če je tovariš Vakaralovskij v službi in če prihajajo lepe prositeliice. Drugi imajo itak čas čakati.
Iskal sem po svoji glavi. Bila je prazna. Zaradi lakote je menda dotok krvi v moje možgane že poiemal. Tako je ležalo nekaj kakor koprena na vsej moji zavesti in odgovor, ki sem ga bil namenil vojaku na njegovo nesramno opaž-:o, mi ni prišel na misel.
Nasprotno pa sem mogel ugotoviti na sebi napeto delovanje čutov. Oči in ušesa so bila kakor nabrušena. Gotovo je vam znano, da se duhovniki in menihi, farizeji v Indiji in bikhus na Ceyklo-nu cele tedne postijo, da vidijo in slišijo potem vse, kar jim je sicer prikrito.
O. bilo je grozno!
Nisem imel moči, da se dvignem s stola. Toda moje oko je prezalo na majhna vratca, skozi katera sta bila izgtnila Vakaralovskij in Olga   Mihajlovna. m
moj notranji vid, razdražen po ušesu, ki ga je podpiral, je prav dobro videl, ka| se ie godilo tu notri na divanu, o katerem je govoril ta čiovek.
Videl sem v svoji razburjeni fantaziji kakor halucinacijo, tisto grozno, in nisem mogel Olgi pomagati, nisem je mogel braniti.
Zdelo se mi je. da slišim naravne glasove divjega mačka, ki se goni. Veste, kaj mislim s tem . . . tigra, panterja ali leoparda ... in v tem nepopisno, srce trgajoče ihtenje in jok, porojen iz bolečin ženske, ki se pokori za grehe stoletij.
Prizor iz Dantejevega pekla, prenesen v golo resničnost.
In vendar tudi ne. Kajti vse to je bila samo subjektivna predstava, v res- j niči je mogla biti le taka, zakaj vrata * so bila krepko zaprta. — V položaju priče, ki bi morala pod prisego pred sodiščem izpovedati to, nisem v resnici ničesar slišal, ne videl.
Samo v lakoti m bolesti, obupu in ogorčenju divje razvneta fantazija je porodila v teh groznih minutah zame vse, kar se je tam zgodilo ali česar sploh bilo ni.
Rdeči gardist se ni prav nič zmenil za mojo osebo. Imel je čez glavo posla, ko je moral krotiti zunaj ljudi, ki so postajah nemirni in zahtevali, naj jih konč-
no peste pred vsemogočnega
lovskega.
Zdrznil sem se šele takrat, ko se me je dotaknila majhna, hladna roka. — Bila je Olga Mihajlovna in začul sem nien glas.
Pojdiva, Peter Pavrovič! Dal rrri ie poino škatlico kinina. Dober čiovek je. Požurite se!
Bila sva že na stopnišču, sredi kopice v gneči stoječih ljudi, ko sem si končno toliko opomogel, da sem jo vprašal:
Za kakšno ceno, Olga Mihajlovna?
Bila sva že na cesti. In še vedno ni odgovorila. Luna se je bila skrila za oblake. Naenkrat, nepričakovano se ie vreme spremenilo. Začelo je snežiti in snežinke so padale tako gosto, da čez pet minut ni otfo več videti roke pred očmi.
Ker je gorelo v vsem Petrogradu samo nekaj obločnic, drugače pa je bilo tema kakor v rogu. sva zgrešila pot.
Naenkrat sem spoznal, da sva šla v nasprotni smeri od najinega cilja. Bila sva namreč na enem nevskih mostov. Prijel sem Olgo Mihajlovno za roko in krenil nazaj. Ko sem zagledal ledeno površino reke, me je obšla čudna misel.
Komaj slišno sem jo celo izgovoril:
Srečo imaš. Peter Pavlovic ... tako nekako sem mrmral, brez dvoma bi vrgel krušni listek, ki ti ga je dai Vakaralovskij, v vodo in bi potem od lakote poginil . . . ker kot poštenjak za tako ceno ne moreš ničesar sprejeti od boljševikov. Toda Neva je zamrznila. Zato imaš srečo.
Ne vem, kako sva prišla od Neve v Morsko ulico. Toda stopala sva navzgor po glavnfh stopnicah marmornate palače. Držal sem goreči konec majhne voščene sveče pred seboj, ker ni bilo videti niti roke pred očmi; boljševiki so bili namreč prekinili prebivalcem tretie in četrte kategorije električni tok. in tako sem si mislil:
Pa je vendar le dobro, Peter Pavlovic. da te ni premagala izkušn.ava. ko si hotel danes pojesti to voščeno svečo. Ce bi jo bil pojedel, bi Olga Mihajlovna ne mogla najti poti k malemu Dimitriju KarloviČu. Tema ie kakor v rogu ne le v vsem Petrogradu. marveč tudi tu v palači .In Dimitrij Karlovič mora vzeti kinina. Sicer umre. Tako je odredil dr. Potapov. Tako sem venomer govoril sam s seboj.
Potem sem slišal klic Olge Mihaj-Iovne:
Dimitrij KarLovič, kje si?
V stanovanju ie bila grobna tišina.
In zopet:
Dimitrij Karlovič — kinin imam — kmina moraš vzeti. Tako je odredil dr. Potapov — sicer umreš. Kje si. Dimitrij Karlovič?
Voščeni košček je bil skoraj že dogorel — in sledil sem Olgi Mihajlovni po vseh sobah. Bilo je pravo beganie. Sami saloni in kabineti. Kajti ^. je zavzemal eno najvišjih r>weliniških mest, in Nikolaj ni nikoli štedil z apanažo svojih zvestih služabnikov.
Kar sem se spotaknil ob gTavo belega medveda, čigar ko;:a je bila razprostrta, kot sem se dobro spominjal, v isti sobi. kjer sva bila zapustila Dimitrije Karloviča — in sveča je ugasnila.
Zdrsnila mi je biLa iz rok in nisem je mogel več najti.
Olga Mihajlovna pa je vprašala:
Ali se niste spotaknili ob glavo belega medveda. Peter Pavlovič?
Odgovoril sem:
Seveda. Olga Mihajlovna.
Ona nato:
Tedaj mora biti Dimitrij Karlovič v tej sobi. — Dimitrij, Dimitrij!
Nobenega odgovora.
Spominjam se, da sem tudi sam v tistem hipu glasno klical dečka in da sem naenkrat zadel z nogo nekaj, kar bi utegnilo biti detsko telo.
(Dalje prihodnjič).
gum? pete in potplate. Dajo elastično
hojo, so cenejše in obdržijo Vaše w čevlje trajne.
li
.IRBll mm
Hilšerfeva ulica 5.
Popravljam in uglaštijem klavirje in harmonije strokovno in ceno
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno bar« vanje oblek.
A8TGI3 BOC 1592
Ljubljana, Šelenburgnva ulica 6 L nadstr. Glince-Vič 46
Rdravntaa 4721
med, univ. dr. Eleonora Jenko -Groyer pgp^    do objave ne ordinuje.
Svežezračno
4602
neme
ventilacija rrmogo tisočkrat preizkušeno *UW *n 'zvr^eT,° za tvorniške prostore, lope, V vile, šole, kine, sušilnice itd.
Spaja prednosti centralne in posamične kurjave. Cer*6 glede na napravo in obrat. Posebni prospekti in proračuni brezplačno. Luft-lie:z«n--»sLja53ffase5JscVcifi   G. m. b. H.,   Wien XVIII.
Plsalsi stroji, uslrefihe
taehaaičn a delavnica {popravi jainica)
L. BARAGA, ljubljena,
Soi&nburgova ulica 6-
Restavracija
na glavnem kolodvoru v Zagrebu išče za takoj prvorazrednega, samostojnega plačilnega natakarja. Pogoj: Znanje jugosJovenskega, francoskega in nemškega jezika. Kavcija se želi. Pismene ponudbe s sliko ali osebno se predstaviti. 4711
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5*—
Moško kolo
(dobro ohranjeno) •— po ugodni ceni naprodaj. — Anton Bokal, Ljubljana, Slomškova urica 19. 4719
IT
25
SAMO
pravi patentirani Maršnerovi
šumeči limonad-ni bonboni so
najboljši za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
Josip Vitek
LJubljana? Krakov trg 8
Motorno kolo
»Wanderera, dobro oh ras njeno, poceni naprodaj. — Vič št. 38. 4707
Moško in žensko kolo,
dobro ohranjeni, napro* daj.  — Poljanski nasip
št. 40.
4594
351
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Okazijska
razprodaja.
V ponedeljek 14. julija in 21. julija se bo proda* jalo 200 damskih in de* kliških slamnikov Cena od 40 do 150 Din. — Minka Horvat, modistka. Stari trg 21. 4550
13555
Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z .L' Oreal Hene% tudi v modnih barvah, M. PODKRAJSEK,
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32
se s^i*ec*rrie
za manufakturno trgovino, starejša prvovrstna moč z dobrimi priooročili. Ugodni pogoji. Ponudbe R. M. Ljubljana, poštni predal 69. 4717
Dalmatinski
I* Portland
svetovne znamke
jata" (Tam)
nudi po nainižji dnevni ceni
tuornico „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz skladi iia v LJubljani Alehs£tt3rova cesta 12.
Najnovejša izbira:
kopalnih plaščev, oblek, Cepič ter konalnih čevljev za dame ln gospodel Posebno ugodno kupite ko-pa!no obleko s krilom Ia Bengerjev trikot po reklamni ceni 125 dinarjev«
Razpošilja se po postil
, iiii aasL K. ta,
IjnMiana, MestaitrgN
Izložbena okna
4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom, 8 mm debelosti, velikost svetlobe 100 do 200 cm, po ugodni ceni naprodaj. — PARNI STROJ S KOTLOM 18 HP — se radi elektrifikacije za ce* no 15.000 Din proda. — Ivan Cerne, St. Vid nad
Suhe gobe
kupuje M. Geršak & Co.t Ljubljana, Kongresni trg št. 10. 4675
i
Službe
3
Šivilja
se priporoča za delo na dom — za obleke in perilo. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 4722
34. peš puk v Subotici išče za  pukovski  vrt (baštu)
rinarja
Ljubljano.
4713
(baštovana) strokovnjaka kateri je izvršil kako stro* kovno kmetijsko šolo in kateri razume vse kme« tijske posle in poleg tega proizvod semena, zasada, toplih gred, plemenitih rož in sadja. V vrtu se goji tudi okoli 100 svinj. Vrt ima 10 ha površine. Vrtnar jc lahko oženjen, dobi brezplačno stanova: nje in ako žcH hrano v naturi. Poleg tega plače do 1000 Din mesečno po dogovoru. Nastop službe takoj. — Ponudbe je po* slati Radoslavu F. Smuč, blaga jnikn 34. pešpuka, S u notica. 4714
sprejme v službo večja ljubljanska tvornica. Pos> goj perfektno znanje slo* venske in nemške steno* grafije, srbohrvatskega m nemškega jezika v govo* ru in pisavi. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja (brez original* nih spričeval) pod »T,_ r* niča * korespondentinja 4686« na upravo »Sloven* skega Naroda*.
I  Stanovanja |
Opremljena soba
se odda enemu ah dvema gospodoma. — Vprašati je pri vratarju hotela »Slon« v Ljubljani. 4716
2 meblovani sobi
se oddaste s 1. avgustom boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 4691
lokali
Pekarijo z gostilno
ali samo pekarijo — ku* pim ali vzamem v na* iem. — Slivar, Ljutomer, Slovenija. 4678
Trgovino s
skladiščem,
primernim stanovanjem, tudi z gostilno v pro* metnem trgu ali v vasi — vzamem takoj v na> jem za več let. — Reflektira se na že vpeljano tr* govino v prav promet* nem kraju Slovenije. — Resne ponudbe je poslati na upravo »Slov. Nar.« pod »Trgovina/4712«.
I*
premičnin?
Le »POSEST«,
Realrtetna pisarna, d. z~ o. z. v Ljubljani, Sv. Pe=» tra cesta 24 — Vam n u> di pri nakupu naj* ugodnejšo in na j razno* vrstne jšo izbiro vsako*-vrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš, kmetskih posestev, gra* ščm, žag. mlinov, stavb* nih parcel itd. 3770
-z*
I Dopisovanj |
Kako dobiš lahko nevesto?
Potom malih oglasov v »Slov. Narodu«!
Dopisovati želi
z gospodično ali vdovo primerne starosti — brez krivde ločen gospod, 35 let star, na vodilnem me« stn pri večjem industrija skem podjetju — v rvrho poznejše ženit ve. — Do* pisi, če mogoče s sliko, pod »Bodočnost '4702« na upravo »Slov. Naroda«.
I
Kazno
I
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Ti čar, Ljubljana.
3502
Zaloga klavirjev
in planinov
najboljših tovaren Bo* seudorfer. Czapka. Ehr* bar, HolzL Schweigho* fer, Origrnag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jeri* Hubad,   roj. Dolenc,
ca
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* j alki na. Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* li© ročnih del« — Nika Zfpser. Kranj. Telefon št. 31. 3774
Parketne deščice
hrastove in bukove dobavlja in poklada v vsaki množini v mestu in na deželi.
Delo točno m solidno! Delo točno in solidno!
Anton Bokal.
4720 Ljubljana, Rimska c. 13.
rji kIS r,» *j =
- t r ZLš* ,
t* -tr V»v
Josip Vukovac
Vrlika
Utemeljeno leta 1*84. Utemeljeno leta 1884.
Ftfijalka: 4062
Split — Beogradska ulica 10.
Sprejema blago v komisijo in vskiadiščenje
ter nastop sto večjih solidnih trgovskih in
industrijskih podjetij. — Stalna zveza po
strokovno potujočem osobju po vsej I>al-
maciji, Hercegovini in deloma po Bosni m Crni gori.
Brzojavni naslov: Josip Vukovtć — Split.
Nove nakupne in prodajne možnosti
Vam nudi 2440
JIM! V Ih
od 23. avgusta do 2. septembra 1924.
Vse vrste reklamnih napisov za ljubljanski velesejem
bodisi rta ztmanji  ograji  aH v notranjih prostorih  dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka 32 T
PRISTOU & BRICELJ
Aleksandrova c. 1    —    LJubljane    —    Š«lenbagova uL 6 »irokovno iznčena specijalista za črkosllkarstvo v vseh panogah te stroke. SPECIJALITETA:   sieklene napisne firme, slikanje driaraih m drugih grbov po predpisih. — Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciznej-sega modernega sioga.   — Naročila za Ljubljanski velesejem proetmo
pravočasno, da nam bo mogoče jih pravoča«no dobaviti Telefon 908. Ustanovljeno 1903.
Naznanilo.
Trunki buka L1 ? Uilani
naznanja, da je otvorila dne 15. julija t 1. svojo
podružnico v Ptuju
Panonska ulica štev. 3
in dne 21. juHja svojo
ekspozituro v Logatcu v hiši g. Hodnika blizu kolodvora.
Priporočajo se u vse v bančno stroko spa-
dajoče poslo-
viš
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*,
12