103. številka.
Ljubljana, nedeljo 5. maja.
XI. le<o, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
IftL&JK ak da.--, isviciisni v .izlike w dMW po praanicib, ter va'ja po poiti prtrieauui u av»tro-ojror» ke deiele za celo leto 16 frld., ia pol krti 8 fild., m *n. > leta 4 gld. — Za '.j obijano bm% poftljacja ca dom sa oolo fotn 13 tfla., in oetrt teta 3 jjld. 30 kr., ta on moneo 1 gld. 10 kr. Za poAiijnnje na ium in računa 10 kr. sa meaeo, 30 kr. t»* et->jri leta. — Za daje deiele to1 ko več, kolikor poitnina iinafla. — Za gospod« učitelje na ljudakih šolali in va lijak. velja aniiana SOM in aioer; 2« Ljnbljauo sa četrt lota *J ffld. 50 kr« po polti prejemati ;.j ćetrt leta 3 *ld. — Za oznanila se pinAujo od detiristopne p6tlt*VMtt fi kr., ue »o onnanilo enkrat tiska, f» kr., ce «e dvakrat in 4 kr. oh ne tri- ali večkrat tiska. Dopitd naj se IlipnlrtriH — H okopi« ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnoanovoj hiii |*, 3 „gledalifika gtolba".
Opravništvo, na katero :a,J M blaftfVO&JO pošiljati ajfcro*Dir.e. . •^taroaoue. ur.n»iiila, t. j. administrativnu reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 4. maja. Iz Peterburga se v „Times" poroča 3. maja, da so dogovarjanja zarad raz o rože vanj a nekoliko napredovala.
Anglija že nij odgovorila na okrožnico kneza Gorčakovcga.
Ministarstvo notranjih stvarij je prejelo spomenico do kraljice s 17000 podpisi, v katerej se kraljica prosi, naj mir vzdrži. Podpisani so vojvoda \Vest-minsterski, Bedibrd, pairi, škofje in dr.
Iteuterjevo agentstvo poroča iz Aten 3. maja: Dogovarjanja angleških konzulov z grškimi vstaši v Loutronu so imeli vspeh; konzuli so šli v enakej nameri in nalogi na Olimp.
Pariz 4. maja. Na banketu, ki je bil na čast princu Waleskemu (angleškemu prestolnemu nasledniku) napil je Mac-Ma-hon na blagost in vspeh prej razdvojenih, m zdaj za zmirom združenih obeh narodov.
Peterburg1 3. maja. „Agence Kusse" poroča, da se sploh ne pričakuje v kanli <r> ali G dnevih kakšne izpremembe občnega polo/euja, ker se zdaj delajo nova prizadevanja na korist kakovega sporazum ljenja.
Bolezen Gorčakovljeva je zašla v obed ve nogi, on ne more spati vsled bolečin in pomnožene slabosti; zdravr'ki so mu prepovedali vsako delo.
Nemške novine in bosensko vprašanje.
K. Zadnje doi se je zopet po vseh časopisih veliko pisalo o zasedeuji Dušne in Hercegovine od Birani naše Avstrije. Velik hrup je zopet napravila vest, da je avstrijski poslance v Carigradu pri porti stavil vprašanje, katerih sredstev se hote Turčija poprijeti, da odstrani nenaravno stanje nu jugu naše monarhije; in če je je volja kaj storili, da so morejo vrniti beguni v svojo domovino, ki so v Avstriji. Dunajsko časopisje je še enkrat zbralo svojo moči in meuda zadnjikrat po skuhalo dokazati, da ta eiu ue bi bil koristen, da naj se avstrijska vlada varuje stegniti roke po tem osodepolnem davilu ostal.h velevlastij fcrocesarske zveze.
Nam se ne zdi potrebno tukaj ponavljali onih koristij, kateie bi nastale Avstriji i/ pri dobitve teh jugoslovanskih, dozdaj turških, dežt V.sak pameten in hladno misleč človek lehko sam razvidi, dn je anektiranje teh dveh pnnincij življenjsko ali vitalno vprašanje za Avstrijo. In glavni zastopniki avstrijske ideje, to je dinastija in pu armada, očitno priznavajo nujno potrebe pridobitve Bosne in igorjje Hercegovine.
Ne pa tako dunajsko nemško ustavoverno novinarstvo, katero v slepej strasti svoje bralce opozoruje na vse mogoče in nemogoče nasledke tega dejanja; iz vseh kotov skupaj vlači argumente, v dokaz svoje nepriličuosti in konečno v večji dokaz resničnosti svoje trditve spominja na žalostno in žalečo za nas frazo: „Es ist dio Pflicht Oesterreichs die Slaven innerhalb und aifsserhalb der Monar-hie niederzuhalten", („dolžuost Avstrije je, Slovane zunaj in znotraj monarhije zatirati"). To dunajsko nemško novinstvo misli, da se
kroni, in krepek steber avstrijske monarhije. — Drugi nasledek tacega početja bi bil ta, da bi se s tem osvojenjem ojačil s lo v a nski element. Tega pa Nemci nečejo, nikdar ne I
To ne more biti posel avstrijsko monarhije, da bi Slovane v razvoji podpirala! Nalog njen naj bo le — pravijo — jih „na steno pritiskati". Z drugimi besedami bi se ta nemškutarska misel tako-le glasila : Nalog države je, večino svojih prebivalcev zatirati v njenem razvoji.
Bluntschli in  vi drugi učenjaki, opašite
mu bode tudi v teh vprašanjih tako posre- | ledja in poj te se   učit modrosti v novi Jem-
čilo, odvrniti dinastijo in vlado od onih potov, po katerih mora hoditi, ako hoče uporabiti občno položje v svoj prid, in varovati se izgub in udarcev, kateri bi jo zadeli iz njemh lastnih činov. Misli, da bode odločilne kroge zapeljalo tako, kakor je zapeljalo avstrijsko notranjo politiko pred desetimi leti do onih dualističnili postav, katere so pritirale monarhijo, mesto do zaželenega miru in blago stanja — v denašnje uboAivo in denašujo negotovost in zmešnjavo.
Naša navada nij bila in ne bude, hoditi za njimi in posnemati mišlenje tega pokvarjenega sadu nemške ustavoverno napačne „liberalnosti" in preiskavati veljavnost in neveljavnost pojedinih prisiljenih argumentov. V tem vprašanji pa se zopet tako očitno pokazuje malopridnost in ničevost te nemško judovske novinarske golazni, da se nam ne zdi nepotrebno nekoliko protiviti se glavnim njihovim argumentom — v dokaz resničnosti našega mnenja v tem, za monarhijo velevažnim, vprašanji.
Od kar se je rodila misel osvojenja teh sosednjih proviucij, se je veduo poudarjalo, da Avstrija iz f i nanc i j a 1 ni h ozirov ne sme osvojiti teh obubožanih dežel, ker bi anektiranje in uvedenje modeme upravo v Bosni in Hercegovini Avstrijo preveliko veljalo.
No, Avstrija je po 10 letnem gospodareuji raznih Giskrov, Herbstov iu tovarišev res tako da le t prišla, da niti svojih rednih potreb ne more lehko redno pokrivati, iu da bi jej taki izvenredni Btroški res mnogo preglavico delali. Zraven tega bi Avstrijo res veliko denarja stalo, ako bi hotela v teh deželah uvesti tako
zalem na Dunavu.
Najnevarniši nasledek tacega početja pa, pravijo, bi bil ta, da bi Avstrija s tem postala zaveznica Rusije. Avstrija zaveznica Rusije!
Te misli dunajski modrijani ne morejo prenesti. — Ali da prijateljstvo Rusije nij tako malo vredno, kakor trdijo ti politiki, to nam pričajo besedo moža, kateri je vsem tem ljudem uzor politiknrja, kneza Disinarka, katere je on govoril v najvažnejšem trenotku, v momentu, v katerem je \es svet nemirno čakal na njegovo besedo, na interpelacijo Ue-uingsenovo, in svojemu parlamentu in ob enem vsemu svetu povtdal: „ Dokler stojimo mitu, ne bode se posrečilo nobenej moči na svetu, razdvoj sejati mej nas in našo mogočno sosednjo državo, s katero nas vežejo več nego stoletne vezi prijateljstva." Tako je rekel n e m š k državuik.
V teku zadnjih dveh let je dunajsko nemško novinarstvo doživelo jako bridke izkušnje, a se nij ničesar iz njih naučilo.
Kakor je judovski praded silni Samson Fi-listre, tako so uničevali dunajski novinarski judjo z oslovsko čeljustjo svoje lažnjivosti tisočo in tisoče hrabrih ruskih vojakov, potapljali ostale v dunavskih valovih in prorokovoU ruskemu earstvu gotovi propad in pobitjo. Iv lulu temu pa jo naposled padla 1* le v na, liusi so prekoračili Balkan, ujeli v šibki celo turško armado in dospeli pred Carigrad. Z veliko emfazo so dve leti ščuvali ti dunajski nemški obrezani gospodje Avstrijo v boj proti Rusiji, obetajoči jej zarad tega bele gradove, A kljubu temu je neka mogočna roka ob-
dragO upravo, nego jo imamo pri nas,  in še j varovala našo Avstrijo pred taciin pogubnim
več bi jo stalo, ako bi ondi hotela delati in Bpešiti ono nenaravno politiko, kakor jo ustavo verna Stranka pri  nas,  ako bi hotela Av-
početjem. In tudi denes jo nem'ko judovsko iu nem&kutarsko novinarstvo povzdignilo svoj glas in na vso kriplje vpije, da Avstrija
strija tudi v teh, čisto slovanskih, deželah ne  sme  osvojiti Bosne  in  Hercegovine. In
Slovane kuko koli „na steno pritiskati".
Pa Avstrija nuj bodo to anektirane dežela pustila naturao se razvijati, naj ne bode ovirala narodnega življenja, no pripuščala, da bi kaka privilegirana kasta srkala sok iz narodu, — in Bosna in Hercegovina bosti v malih letih bliščeč biser v našej avstrijskej
tudi to vpitje bode, če Bog da, bri/uspešno. Saj mi avstrijski Slovani to osvojeuje želimo i/ vsega srca, ker menimo, da bode nam Slovanom in Avstriji na korist, in se obračamo do one mogočno roko proseči : Po neizmernem trpljenji je napočil dan rešenja nesrečnim sorodnikom našim, no potiskaj jih nazaj v brez-
končno bedo, ne uniči jim upanja na boljšo prihod njost.
Pripravljanja za vojsko.
V Ilelzingfors prideti ruski oklopni fregati „Sevastopol" in „Admiral", ter bosti ▼ baltiškem morji križali. Na dalje je rusko pomorsko višje povelj ni.'t vo sklenilo, leseno fregato „Svetljana" v kapersko ladijo izpre-meniti. Kronstadtska mala flota se bode tudi oborožila. Led v finskem zalivu se je pričel topiti in pokati. Mej Kronstadtom in odprtim morjem je 10 milj na dolgo morje zamrzneno; zato se ludije trudijo od morske strani pot narediti do Kronstadta, in prvej ladiji, ki pride od one strani do trdnjave, opustil se bode col pristaniščni za jedno leto.
Koncem minolega meseca bila Bta v Odesi generala Svjatopolk-Mirski in Dren telen, ruski poveljnik v Uumuniji. Svjatopolk-Mirski preskrbuje rusko armado z živežem, ki se ves iz južne Ruske dobiva. Podadmiral Arkas prepustil je intendanci v namen, da bi se živež hitreje prevažal, parnike: n Odesa", -Rostov", „Dnjepr" in „Koper". V Odesi, Simferopolji in Nikolajevem nabira kersonski okraj prostovoljcev za ono kapersko ladij o, katero hoče ta okraj pomorstvenemu minister-8tvu podariti; denar v to porabo so uže tudi nabrali, in pomorščakov ne bode manjkalo lovskim ladij am, ker bode dala samo j u/na Ituska lehko 800 matrozov.
Kakor se Angleška za vojsko pripravlja, Bvedočijo nabiranja vojakov v Pred-aziji. Iz Sinope se piše: V sosednjem siri j -skem vilajetu hodijo povsodi okolo oficirji angleškega generalnega Štaba, ter — nabirajo mej mohamedani vojakov za angleško armado. To se pa godi kar očitno, in ker o tem turška vlada ve, tudi z njenim sporazum ljenjem. Kako se to sklada z obljubo porte, da hoče biti v slučaji vojne mej Rusi in Angleži nevtralna? Mej anatolskimi in sirijskimi mohamedani je navdušenje za Angleže naenkrat veliko postalo. Sicer je pa znano, da Anglija, ne nabira vojakov le v Aziji, ampak tudi v E vr op i, oziroma v Carigradu. Tako n. pr. se ve, da je mr. Lavard mnogim mohamedanom, ki so mu prišli svoje pomoči ponujat, obljubil, da bode naredila angleška vlada, ako se prične vojska, več zborov prostovoljce v iz rumelijskih begunov, ki so še zdaj v oko-lici carigradske), in jih bode postavila pod angleško poveljstvo. Isto tako izjavil se je Lavard inozemskim oficirjem, ki bo se prišli porti ponujat, a jih ta nij hotela sprejeti, in se morajo zdaj brez opravka po Carigradu klatiti. Ker Angleška vbo to dela na tleh ^nevtralne" Turške, vidi se lehko, da se pripravlja resno za boj, in daje Turška ne moti V očigled tega bodo morali Rusi Turčijo kmalu zopet za tilnik prijeti, dokler je še čas
odložil odpotovanje v Niš baje vsled prigovora
Avstrije.
Na .iiifflt'.iht'if se vendar dobodo še možje, ki protestujejo zoper brezumno vojsko, katero jud Beaconsfield kot prvi minister pripravlja. Na shodu v Mancbestru so glasno protestovali zoper vojsko. Zadnje dneve je bila pa tudi volitev poslanca v Tamwortbn. Kandidat, ki je bil za vojsko je padel. nDaily Newstt pravijo zato, da je ta volitev glasen ugovor angleškega naroda zoper vojno stranko.
Kako /ingtešicim evropske interese, posebno avstrijske, varuje. kaJe članek „Stan-dardov", ki govori o izlivih Dunava, in tako pravi: „Izmej vseh držav je Angleška nama imela dobiček od tega, da so se dunavski izlivi odprli ladijam, ki tržujejo na oceanu. Od vseh ladij, ki priplujejo v Sulino, sti dve tretjini angleški. Avstrija si s tem nij ničesa pridobila, da morejo zdaj tudi velike Indije na Dunavu ploviti, marveč je še zraven izgubila, kajti prej je Belgrad in Bukarešt sama Avstrijska z blagom preskrbovala, — odkar so se izlivi dunavski vsem drŽavam odprli, preskrbuje ti mesti jedino le Angleška. Dunav se ve da je le nemška (?) reka, a korist dobiva od nje le Angleška, ukopnim ima Avstrija tu svoje interese. Ako bi tedaj Ruska zopet dobila Besarabsko, gotovo (?) bi, ali varstveni davek hotela dobivati, ali pa, kar je verjetnejše, dunavske izlive zaprla, kakor je to bilo pred krimsko vojsko. Ako bi Ru-inunska dala Besarabsko Rusiji, bi se naše trgovstvo z Bukareštom in Belgradom mnogo zmanjšalo, ali popolnem uničilo, in Angleška bi žita iz teh krajev ne mogla več dobivati."
Iz JP«ff*r« javlja telegraf, da je bila razsvetljava 1. maja krasna. Nikoli nij bila udeležitev večja, nikoli veselje splošnejše. Celo najoddaljenejša predmestja so zastave razobesila.  Milijon ljudij je bilo na ulicah.
Politični razgled.
Hotrtaiijc <l4'K<»IV.
V Ljubljani 4. maja Klub „ Fortschritt ■ v <l»'Ž4ivatt*an mhoru je volil odbor petih udov, ki bodo posvetovali se, kako bi zbornica adreso na cesarja naredila zarad v na nje politike naše monarhije. — Nij še jasno, kaj in kakd ti „naprednjaki" s svojim nasvetom nameravajo Gališki l*i>ljuki ao> hoteli 3. maja praznovati obletnico poljske ustave (1791) ali avstrijska vlada jim je prepovedala.
Viiuiij«' ilržta-vcs V   S»ltiji   predelujejo   orožni delavci stare puške po novem zisteinu. —  Knez je
Dopisi.
Iz IJiilalJttiK* 4. maja. [Izv. dop.j (Komu je verjeti?!)   Da so naši strelci minulo nedeljo slavnostno streljanje na svojem novem strelišči napravili, ste poročali tudi vi in celo zabilježen je bil tist od g. deželnega predsednika  Kaline pri  tej  priliki izusteni bonmot, o katerem si — vsak lehko misli, kar mu drago.  Nemška vaša tukajšnja kole-ginja,  stara tetka s cesarskim orlom in brat njen „der dumnie  Kerl von Laibaeh" (alias „Tagblatt") sta dosti bolj  obširno pisala o tem streljanji in omenila tudi banket o polu dne, pa napitnice,   ki so bile sprožene mej pojedino. Po „Laibacherici" je oberschiltzen me is ter dr. Stockl najprej napil Njeg. veličanstvu našega carstva  „prvemu in najvišjemu strelcu14; z drugo napitnico ogovoril je društvenega dobrotnika g. Mirko Mnvcrja, čegar izredno požrtvovalnost in velike zasluge so strelci ta dan ob enem — s prihodom g. Ka line v Ljubljano — slavili. Ehren- „Tagblatt" pa to stvar vse drugače pripoveduje! Lord Deschmannov  leibjournalist o  na p it niči na cesarja nič ne ve; po njegovemu po ročilu se je napivanje pričelo s toastom na g. Maverja, potem, pravi „Tgbltt.", napil je Stockel novemu deželnemu predsedniku, iu pristavi še izrekoma, da je bila le-ta napitnica „der crste und einzige oflizielle Toust" — prva in edina uradna napitnica! Ne za merite, gospod urednik, Vi ste glasilo javnega mnenja, povejte mi zdaj kdo je tu—„pravo zadel", babica officialis ali urbutelj ofticiosus? Sicer je poslednjega i.  e.   „Tagblatt"-ovega reporterja poročilo „geistreicb. wie imnier" in v mnogem ob/.iru prezanimljivo: jaz tako so dim, da je boreinožičku peneča vinska kap ljica   pri  kosilu zelo zelo v ščetine zlezla, kajti on blodi o „feurigen Champagnerrebeu" (!!!) in Čudečemu se svetu pove, da so go
spoda streljali Bfiir die lin Saale Aiif ml*
frisehen Pflanzen geschmtlektem Tische z ur Ansicht amgestellten Beste" ! G. urednik, jaz; sem ad verbum citiral, ker je ta stilistični monstrum vreden, da se reši pozabljenja." — — (Tako dopis, ki ga natisnemo s pristav-kom, da ne vemo, katero izvestje je resnično. Kar se pa tiče zanesljivosti „Tagblatt" ove, nam je še v živem spominu tisto nesramno poročilo o nekem volilnem shodu ka-zinskem, s čemer so bile g dvornemu svetniku dr. vitezu Kalteneggerju na jezik položene razžaljive besede, katere je le ta, kakor vemo, svečano s pismom desavuiral. In ker smo uže to reč omenili, naj Se izrečemo svoje začudenje, zakaj g. deželni glavar takrat nij od „Tagblatf-ovega uredništva zahteval, da naj lažnjivo poročilo popravi. Saj je imel pravico, cel6 po postavi. Ur.
Ik Tfnrlliorn 2. maja [Izv. dop.] Včeraj se je tukaj novo, veliko in lepo poslopje izročilo rabi zopet oživelega seminiftča za dečke, koje je nekdaj kot maksimiliantim-Viktorinum v Cel j i obstajalo. Ljubljansko aloj« zijevišče, kakor to naše slovenje-štajersko deške seminišče je za nas Slovence jako važno, ker zavoda vzmogočita po večjem mnogemu ubozemu Slovencu pot skozi gimnazijo ter od tod najprej v teologijo ali kamor uže dalje. Pod Slomšekom bilo je to seminišče v Celil tudi Šola narodne poštenosti; pozneje seje ta malo Skilasto pogledala; — Bog daj, da bi to v Mariboru se ne godilo; ali če se ufce godi, naj se vsaj gojitev slovenskega narod* nega duha popolnem ne zatira, ker mladiči naši v semeniščih brez inicijative itak ta duh goje. Mej fundatorji tega seminišča je tudi ranjki naš rodoljub Slomšek; — naj njegov narodni duh vsaj nekaj vlada v tem zavodu, ki skoraj naroda najboljše mlade glave dobiv-lja v svoje varstvo in naj kakor prejšnje V Cel ji pošilja poštene domačine mej sveti — „Slovenski Narod" je oni dan v dopisa iz Trsta poročal, da tamošnji rodoljubni škof g. Dobrila enak zavod ustanovlja. Kar je tržaški dopisnik o narodne) koristi za tržaški tak zavod rekel, to velja tudi za mariborski. Mnogo mož, ki so zdaj delavni na javnem polji za narod in njegovo pravice od-gojevalo se je v turih zavodih, daj Bog, da nam jih prihodnjost da še več in še um-nejših.
Domače stvari.
— (Sokol) jo dobil vabilo naj se udeleži veselieo, katero hoče prirediti čitalnica v Bizoviku 2. junija. Odbor je določil, da so Sokol kot društvo „in corpore" letos tej veselici no bodo pridružil, ker je še le lansko leto bil v prijaznem Bizoviku in ker je namenjen letošnji sponiladanji prvi izlet napraviti drugam, in sicer v Šmarje ali pa v Toniišelj. Pohod na znamenito močvirje mimo doma gosp. Poru/ zija v Toniišelj se utegne koncem meseca rožnika uresničiti. — Po odpotovanji telovadnega učitelja Josipa HanuSa prevzeli so uči-teljstvo (Iruštveniki in predtelovadci gg. Kali-šnik, (ilinter in Mulaček Sokol sme biti zadovoljen, da je izmej društvenikov trojica dobrih telovadeev prevzela nalog učiteljstva telovadbe. Tri prihodnjim Sokolskem večeru — katega ureduje odbornik g. Ravnikar — kazale se bodo meglene podobe, z onim aparatom ki ga je blagi domoljub (Jermek volil dramatičnemu društvu to so ve da z nekoliko novimi
slikami. — Sokolom se dalje uljudno naznanja da dobodo Sokolske perosa brezplačno pri odborniku g. Juvančicu. Isto tam se dobodo tudi lepe iz Prage naročene vrvice za aurkico, po 1 50 kr. Dobro znani kamnopisec g. Zs-plichal je po naročilu „Sokolovem" naslikal velik transparent „mati Slava s sinovi svojimi" in novi plesni red — uže za prihodnjo maskerado. Delo je skrbno in umetniško dovršeno. Dalje mn je naročeua slika za razsvetliti: Sokol z emblemi telovadbe. — Strelno društvo — poseben odde lek Sokola — je 23. marca sklenilo sejo za L 1877/78. Blagajnieo tega zabavnega in veselo se razvijočega društva v znesku 43 gold! 80 kr. — kot čisti dohodek — in vse strelno orodje je prevzel Sokol. Na jesen se bode vsled občne želje strelišče preselilo v steklen Halon 1'italniške restavracije. Zi potrebn-a priredbe bodo služilo, kar je strelno društvo pridobilo. — One Sokole ki še nemajo društvene obleke poživlja sč prijazno da si jo o pravem časi .omislijo.
— (Imenovanja.) Iz Dunaja se nam piše: Slovenec gospod Radoslav Pukl jurist, je s prvim majem od vojnega ministerstva imenovan za rezervnega oficirja, ob enem prestavljen od slovenskega polka Hartungovega Št. 47 k poljskemu pešpolku nadvojvode Sigmunda št. 45. Za rezervnega častnika je dalje pri 47. pešpolku imenovan razen uže v vašem listu omenjenega g. profesorja J. So nekoviča tudi Slovenec K. Kranjc.
— (Volitve v odbor za obdelovanje mahu) so se začele. Denes nedeljo volijo posestniki iz Trnovega, Karlovškega predmestja, Gradišča in Štepanove vasi ob 10. uri do polu dne v mestnej hiši. Brezovica, Dobrava, Vič, Log in Podsroreka so volili 23. aprila in so bili izvoljeni gg.: dr. Poklukar, župana A. Knez in Matija Remžkar, pa Franc Petrič. Namestnik je Jakob Sojer.
— (Deželni odbor) kranjski je pritr dil, da se Matija Dartel v učiteljski službi na ljudski šoli Podgradom (v Mehovem) stalno nastavi, in da se dverazredni ljudski šoli v Žireh in Cirknici razširiti v trirazredno šole z učiteljskimi plačami po 500, 450 gld. Sklenil.
je odbor tudi, da se govor primarija dr. Karla llleivrenA *o blaznih in blaznieah", v posebnih odtiskih razpošlje vsem županstvom in župnim uradom.
— (Ljubljanski škof g. dr. Poga-čar) se je včeraj odpeljal h kanoničnemu obiskovanju v Trebanjsko dekanijo.
— (Farni konkurs) so od'30. aprila do 2. maja delali v Ljubljani čč. gg. Alojzij Puc, Vineencij Polaj in Matija Lavrič, administrator v Novi Oslici.
— (Slovenski misijonar Luka Možina) v „Zgodnjej Danici" naznanja, da je srečno došel v svoj kraj Champion v sever -nej Ameriki.
— (Mariborski škof) bode zakra-ment sv. birme delil od 13. do 27. maja v rogičkej in kozjanske), ol 1. do 5. junija v jareninskej in od 22. do 2G junija v maren-berškej dekani ji.
— (V Celovci) se je v druzem razredu od fill volilcev samo 151 volitve v mestni zbor udeležilo. Tosebno politične živahnosti to ne kaže, dejali bi mi v Ljubljani.
— (Postojnčanom) očita graška nemška „Tagespost" prej v notici in 3. maja v dopisu iz Dolenjskega, da tujce, kateri tja pridejo v gostilnah denarno hudo derd, a za to še srednjo postrežbo dajejo.
Rabile vesti.
* (V p ob tel j i zgorel) je te dni na Dunaji dvornega organista li.blja oče, 82 letni starček. Ko so prišli zjutraj v njegovo sobo, našli so moža mrtvega, a postelja bila je na več krajih zgorela. Starček bolehal je uže dolgo časa, iu verjetno je, da je hotel po noči luč prižgati, a so se mu pri tej priliki žve-plenke vnele, katerih nij mogel pogasiti. Nesrečnik je bil na spodnjem delu trupla hudo osmojen. Pri postelji imel je vrvico za pozvoniti, a iz Blabosti je nij mogel doseči, in tako je moral revno poginiti.
* (Novo vseučilišče v Sibiriji.) V Tomsku je odločila ruska vlada ustanoviti vseučilišče. V ta namen je dovolila 350.000 rublje v, in sicer za prvo u red j en je 10O 000 rubljev. Letošnji predračun iznaša 307.000 rubljev. Ruski rodoljubje so dali 250.000 rub Ijev, redka primera patriotizma.   In vendar
(so neki uemškutarski ljudje, ki si upajo vedno jo ruskem barbarizmu blebetati.
Dunajska borza 4 maja.
(Izvirno telegrafično poročilo.) -"notni dri. dolg v bankovcih S notni dri. dolg v srebra . '.I.-ca renta.......
Vkoije narodne banke .
faa . . . 1 kr. oekinl .
■Irsbro
Drzavnn mark«
KO gld. 6r»		kr.
«4 .	30	
71 .	45	
lil •	75	m
791 .	—	m
20J .	25	m
122 „	85	m
9 .	83	m
5 .	81	m
10« .	20	
60 w	55	•
WflF Denes
bode Be v «lež<>ln«*in  Klnllscu miinično-plm« Htlcuo predstavljalo
„Trpljenje Kristovo"
v 12 podobah, po oberamorgavskih  pasi jonskih igrah. (140—2) Podobo jo aranžiral Tj- DcntMcli. Predstavljali bodo udje mestnega gledišča v Celovoi.
Gostiinica „pri fajfi"
v Llngcr|c« ili ulicnli v l.jubljitiil.
2W Dobra dolenjska vina, *W
litor po .T-', ;!'» in 40 soldov,
ter okusna mrzla in gorka JCMllla«
priporoča
(134-3) S% FodcH.
Po ceni se proda:
Dobra Deutschmaiiu-ova
Jisliarmonika
Nt' 6 oktavami, in limono not. Natančneje izve se pri 1'nimj' HotTiuana,
v kolodvurskib ulicah (ptočno ulice) št. 1UU staru, (J nova. (143)
r
15. maja odprla se bode
mineralna topel Toplice
na l>oU»iij*l4<»iii.
Tu je poštna in telegrafska štacija, 8 ur od najbližje železniške postajo Ljubljana-, Litija-, Videm-Korsko; — 30° 11. gorka voda; koplje bo lehko v banji v mineralnoj in v vodi iz smrekovih iglic, doucbe; za zdravljenje po inhalaciji (sopenji) mineralnih parov, in za zdravljunju so sirutko priporoča se udani
(141-D      A. Kulavic,
najemnik kopolji in praktični zdravnik.
Za pohlfitva laa. za pedvzetja stavb !
9
klepar.
Ljubljana, čevljarska ulica, št. 4.
(med Turjaškim in  med Preširnovim trgom.)
Mašine:
za kuhanje kave,
7.1 |iulo»anjr, Mujimlino brci priturrt- m jioliiJIva;
za kuhanje čaja, za kuhanje jajc v minam, za počonje in prazonjo mosa in krompir a
mi ■   itn in mi tgljiHl; za tolčenje snega,
Vljudno priporočam čnstitemu občinstvu svojo
bogato zalogo
raznovrstnih, za pohištva potrebnih, v najokusiiejši obliki
in na najtrdnejše izdelanih
Kuhinjsko posode: modlc za pečenj o
kolačev, škafo, vrco in lavore ii plilia in ritika, Posode za hlađenje šampanjskih steklenic, bakrene kotle za železna ognjišča, bane za kopanje,
"bakrenih in mednih posod in orodji.
Tudi »o priporočam p. n. podvzetjam stavb, fast. ž np ni ko m ta občinskim starešinam za Izvršitev vseli v mojo stroki* spadajoči!] naročil, kakor so: pokrivanjo zvonikov in družili stavb, pobarvanje in popravljanjo oškodovanih bakrenih streh, naloženje stresnih žlebov i. t. d.: m točno izvršitev vsacega naročilu garantiram. — Vrhu tega So naznanjam, tla srni cene za tti stroko lutOfl *«-l<> v.ui/..<l, tako tla mi jo
mogoče vaakej poštenoj konkurenci v okom {»iti. (12*;—-j)'
ju a x Hi sdh i H n I
Kavnatoljstvo inejuuarodiie izložite hluga n» IMiuaji
prodajo~vslod likvidacijo te-io predmete ]it> čudesno nizkoj ceni,
5        75 kr.,
za katore bo dohode naslednjih 61 tttvurlj, in sicer:
1 izvrstna in točna ur« s pozlačeno verižico. Da ura dobro grč, garantujcino.
2 pravi japanski cvetlični vu#.i z najfinejšo slikarijo, kras vbu-kfuiu Balonu.
1 izvrstna prav praktična Hiiliar-nica od črno, Z zlatom emajlirano kuvi.
1 praktično kleSce zu Nitliur od vedno hele kovl.
1 mičoii franc. Celira- iiaiuiz-njun, ki krasi vsako salonsko mizo.
1 slavnoznani obdarjeni tele« plion, s katerim so moreš z vsakim Šo boj othlaljonim človekom izvrstno zabavati.
1 velt>krason  allium za foto-
ISralijo, bogato z /.lat o m o/.alj-šan.
18 iinib |»Hii-uini-Nlik, 2 3 cmt. vis., 28 cmt. sir., uajdivnojši kras za H sobo.
19 izvrstnih o. kr. patontira-' ■ iili žlic z» jedi,
12 izvrstnih c. kr. patentiranih žlic z u U u v o,
G |»o*itn>ni«-,   katerih pri nobethuj hiši pogrešati ue| S smejo, I ®*
G kosiiv francoskega i>u» Iuiii-niilii, kateri ktizo uapravlja lino, mehko in belo.
2 Hiiljiva prednici a, najnovejša in imjvi'čji smoli probujajoča, za
o
< o
.-• o w
gos[)otlo in gospo. Ako vpošljo malo vsoto f» ghl. 75 kr., ali ako jih naroči  s po-Htnim povzotjom, dtibi vsakdo vseh tu navođenih lepih 64 stvarij tako v ceno, da je komaj delo plačano.
Naroča so za vso c. kr. avstro-ogorsko monarhijo jedino poti naatovoui: iHl—Uj
Direction der internationalen Waaren-Ausstellllng,
"%Vleu, Uiii-j»-i-iiiy,- IN a*, ti.
Dober naturili trinjevec
ma debelo In drobno, bo prodaja pri podpisanem bokal ali , litra po 1 gld. TO kr. z embalažo. Rrinjevec je koban iz i atrijskega brinja, in bu pošilj.i tinli na poskus.
Poštnino plača naročnik.
"ože IB-cLČigrao,
(144—1)_v Krunji._
Umeteljne
zobe in zobovja
vpoBtavljam po najnovejšej metodi brez odatranitvo »tari li korenin in brez v .seli muk.
Popolnem nemočno zob ovne operacije izvršujem uporabljajoč prav prijetno delujoči
(dušikov oki8ljanec).
(102—G) zdbovni zdravnik,
stanuje ob llradecke^a mostu 1. nadstropje.
S c. kr. av. privilegijem in kr. pruskim minister-skim potrdilom.
On
BORCHARDTS^
[MOMATISCflEl KIlAlTKK-j
Dr.   Borchai'dt-ovo aromatično  (riiaečn) milo
(ftaJUO z aullić, za oiopšanje in popravo kožo in nkušeno zoper vsakako nesnago na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Silili de Bonicniard-ovo dišeča pasta za
zo Ln), najsplošnejši m naj zanos J ivojsi pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr.
Dr. Harlu«g-ovo olje n kitajske skorje za varovanj o in otepianje las; v zapečatenih in v steklu itempljanih steklenicah po >s;> kr.
Dr. Brringnier-jev dišeči kronini duh, krasna vuua za tlutianje in umivanje, kf krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr.
Prof, dr. linde va rastlinska pomada v štanj-acali, poviša svit m v olju ost. las in je pripravna posebnu za to, da obdrži progo las na glavi; v izvi-nih kosovih po hO kr.
Bal&amičuo milo iz oljke »e odlikuje po oživ-
Jjevajocl in olirannjoci moći za voljnost in uioh-kost k'iže; v zavitkih po 35 kr.
Dr. Brriiigiiicr-jeY rastlinski pripomoček za barvanje kis, barva prav črno, rujavo in rumenkasto ; s krtačami in lončki vred po 5 gld.
Dr. Ilartmiff-ova želji sina pomada za oživljenje iu zbujeuju rasu las; v zapečatenih in v steklu Štempljauih posodicah po 85 kr.
Dr. »rriiigiiier-jevo olje iz zctnljiščnih korenin
za ok.iepcau.je in obranjenje las in brade; steklenica 1 ghl.
Dr. Kocli-ovi bonboni iz zeljiše, znan in sku-Sfii (Uiin;«č pripomoček za prehlad, bripavost, zabasnnost, bripavo grlo itd.; v izvirnih škat-ljicah po 70 in 35 kr.
Bratov Ledarjevo bals&mičMO milo iz olja ze-
uieljsaiii orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno da mam in otrokom; po 25 kr., pakot (4 kosovi) 80 kr. Prftvi ti po pripozuani Bolidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki 80 dobivajo : v Ljubljani pri Franc IV r čeku   in lekarju llii-t-it-ii in bi ni i Ii li.riš|»ei-; v Zagrebu pri lekarjih : J. J. Cejbek in Žg. Mittlbach in Flor. Ki-ralovicu \ v Celjl pri Kr. Krispcrjti; v ltvki pri droglijcru Nikolu Pavačiću ; v Cioricl pri lekarju A. rVauzomju; v Celovcu pri   lekarjih i An t. Beihitzu, Kraincrju in Kellerju;  v limu.;i pri Rajnimi d Krispcrjti; v  Trstu pri lekarjih: J. Seiavallo,  K.  Zanetti.ju,   1*.  Prendini,  Fr. Ve-dovattu ; v ltcljuli.ii  pri Matevžu FiiistU; v Vurii/.dinu pri lekarjih i A. Hochaingerju in A. Ilalterju; v Zadru pri parfum. JN. Aiulrovie'u.
Svarilo.
-V« k S««'II      Svarimo  pred pi>nn BSggyjsy r*of ftnll« osobito pred dr.
Suina de lioutoiuarilo vu dišečo zobno paslo in pred dr. boreliarilloviin aroma-tirni m zeli šini nt milom z imenom dr. Bor« (barih U ,,siu".
M« :. ouarcjalee in p roduj alec je sodui.ja užo obsodila, da bo morali plačati precejšnje globe v denarji.
Raymond & Co.,
c. k.prit", last. tovarn hf/(jiaUstihtih cosni.atntrij v Berlina. (118—2)
Dobra hrvatska vina,
nekoliko sto veder, prodajo bo radi razpusta kupčije ceno, od 5 gi. fO kr. naprej, vina od leta 1875 a 10 gl. pri
Leopoldu Baumgartner-ji,
(142—1) Zagieb, na Jolačičevem trgu.
Elegantna
spomladanska obleka
1** £Ol4l.
spomladanska zgornja suknja
1» gold.
Trdne
spomladanske hlače
in v primerji najfinejše obleke za
gospode in dečke; po najnižjej ceni obleke za Otroke od dveh let naprej.
Spalne suknje -w
ai gospode in gospe pri por« »ća
Itroja&kl mojster,
v Ljubljani, slonove ulice štev. 11, v Lnkmanovej hiši.
Vnanje naročbe se proti povzetju urno izvrše in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (lil—9)
I
Iz hvaležnosti.
Pljučnej bolezni in težkemu dihanju
dobra pomoč.
Javno resnUno zahvalno in pohvalno pismo hišnega gospodarja gospoda Antona H'inningera, 5. okraj, Ziogelofenganso nt. na Dunaji, od dne 8. januarja 1878. Poslano ces. kralj, dvor-nej tovarni za sladne priredke Irana Ifoffa, c. kr. svetovalca, dvornega oskrbovalca skoro vsoh evropskih vladarjev, lastnika zlatega kriza za zasluge s krono in viteza nemških visokih redov itd.,
TVien, Graben, llriiunersirasse Xr. 8.
Jemljem si čast, izumitelju pravih in jedinih dobrotvornih zdravilnih Bludnih prirod-kov, kateri bo izdeujejo na srečo človeštvu, naslednje, kar se moje osu bo tičo, potrditi. Jaz som osobito rabil prvo in jedino pravo Ivan IloJJ'oro slatino zdravilno pivo poleg bla-/.iiuili Ivan llojj'ovih nladnih pranih bonbonov. Ti pravi Ivan Hojffovd i:dilki bi imeli biti trpečemu Človeštvu na vseh voglih obznanjeni, kajti jaz sam sem izkusii na sebi, da so in,a vsa zdravila, ki si jih jo samo misliti mogoče, nevspešua; prut nedavnim ttttt relo dobil jionarejen slatini Uftltčtkt a moral sum ga zagnati strani. Zadnje 'i Idi pak rabim prvi. pravi Ivan Uoffovi dudni izr/trtk pol v tj HofftOVih hladnih pranih bonbonov pvoti scojej jdjučnrj bolezni in težkemu dihanju s tacim vspehont, tla komaj morem najti Insctlij, kako nuj se zalivalim. Jaz mi. t m zdaj vedno za donnioa zuiavila UoiVovo zdravilno pivo od sladnoga izvlečka kakor tudi UoiVovo sladne bonbone, in javno mi je priznati, da nem pri aiieuu Ooluili, katerim sem samo te prava Ivan liotVuvc aiaiino zdravilne priredke iz dulžnosti proti Ijin.eiu nasvetoval, videl tudi najboljšo vsp.ho. J'o-trjajem itrcd Bogottt in mitom, da je vs/e. kar srni gori reki!, či*/a resnic«, Oa mogo slično hotni ono isto pomoč najti v prtih, pravih Ivan Hoffovih aladnih zdracilHfli prindkili, kakor sem jo bil našel jaz. O tum rad vsakemu ustno priča (83_4j v 11(4,11 %i i mi i n ,er, hišni gospodar, V., Zlegelofengasae 9.
Na Dunaji, dno 8. januarja 1878.
V Ljubljani pri babr. M'iccoli,
lekarna „pri angel j u iti ruhu" na dunajskej cesti.
\
Jetika je ozdravljiva! Radgostski UMivewm&€MlaU§ eni
in
rožnovski maho-rastlinski celtličti,
priporočajo so poaebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučih, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in proti začenjajo-čej se pljučnici!
Veliko število priznanskih pisom razpolaga se v prepričanje.
Javne zahvale.
Vaše blagorodje! Dober prijatelj, kateremu Vaš „radgostski univerzalni caj" in Vaši „maho-riistlinski celt-ličkiu iMiuiagaJo proti pupuluej j etiki prav dobro, povedal mi je o tem in jaz Vas zatorej prosim, da mi od vsako vrste iz-volito po 4 vzeuike poslati s poštnini povzetjem.
Udani Vam Anton S c h ii t z , c. kr. stražar.
V 1'felovčah t, na Češkem), 3. maja 1870.
Gospodu h'kar>tttrjn J. Sficflvrtn r Iiožnovit 1'rosiui še 2 zavitka radgostskega čaja in 4 škatljioe niidio-rastliiiskih oeltličkov. 1'rineii lian iii so eeltlieki dobro teknili in povžil jih je celi t škatijiei. Haš tako izvrstno se je okaesel Vaš caj. Vsoto 4 gld. It) kr. Vam tukaj pošiljam.
Se poštovanjem tulani Vam Dr. pl. It a d i e , domači zdravnik črnogorskega kneza. Cetinje, 24. maja 1877.
Vašo blagorodje! Prosim Vaših slavljenih zdravil : 3 zavitke radgostskega univerzalnega čaja, 10 škutljic rožnovskih maho-rastlinskih coltličkov, 2 steklenici čutniške esencijo in Vam zatorej pošiljam 10 gld. a. v.
Najudanejši Dr. Ivan K o p s z , stolni prost.
V Subotici (na Ogerskem), 11. febr. 1877.
Vaše blagorodje! Jedino Vašim izvrstnim zdravilom, „rudgostskemu univerzalnemu čaju" in „rožiiovskim malio-rastlinskim celtličkom", se imam zahvaliti, da sem minole jeseni, ko vsa druga raba zdravniških sredstev nij prav nič pomagala, popolnem ozdravel od dolgotrajnega pljučnega in želodčnega katara in zopet se čutim do cela zdravega. 1'rejmite zatorej za srečno povrnitev mojega zdravju najsrčnejšo mojo in moje družine zahvalo. Ker h,', bojim, da se ta bolezen utegne pri nicnja-joćein bo slabem vremenu, osobito tukaj v Hudogorji, zopet prikazati, prosim, da mi izvolite poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka „radgostskega univerzalnega čaja" in 4 škat-ljico „rožnovskih maho-rastlinskih coltličkov".
Šo jedenkrat mojo najiskrcnejšo zahvalo ! Z osobitim spoštovanjem
Iv. G r a d e r , c. kr. mit nični-.
Hirschenstand poleg Neudeka (na OeŠkem), dne 23. februarja 187G.
Od tega po zdiavuiškoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj volja za 14dnevno rabo pripravljen paket z naka/oin o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna škatlja Hožnovskili maho-rastlinskih coltličkov 50 kr. Za kolek iu zavijanje pa Ki kr. posebej.
Katil^oslshi univerzalni čaj in ltož-uovslti iiiabo-rusl lin-.k i veltlički dobivajo se jedino lo v lekarni J. Kelelierln v lto#.iM»>i (na Moravskcm) iu razpnuiljajo so naročila na vso strani proti poštnemu po-vietku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj piiročno, imajo tudi zalogo s'edeči lek.uji : VV. Al a y r v Ljubljani. A. B o i n i I /. v CelOVel, W. Kuni g, grad»ko predmestje, v illnriborii, Anton Nedwed „zum Moliren" in Al i 1 tiar d n i š k a lekarna v dSrauci, in 8. M i t, t o 1 b a c h v KaKrebn.
IfUT Itežiioisku euliiiisliu eNencija, hitro in stalno deluje zoper trganj««, prehlad, čutniško in mišično slabost vsako vrste. Ori-finalna steklenica 7i> kr. av. volj., za kolek in zavojbo 10 kr. več. Prava no dobodo jedino ilircktiio iz lekarni« v Kužnovi Moravska;. 1.377 —18)
jjflflT* Ito/iuMhku mazilo za oaeebo, ki vsako, tudi zastarano ozeblino izceli naglo in KOtOVO. Lonček f>0 kr., za koiok in povitek lu kr. več.
1'iino so moro dobiti jedino nc|»o-sreduo iz lekarniee v Kožuovi (Moravska).
iEiaieij in urednik Jouip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarn«".