A Na i večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemitvo celo leto $7.00 n List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CORTLANDT 2876. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays * and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered ab Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, Nt Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876. NO. 46. — ŠTEV. 46. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 25, 1925. — SREDA, 25. FERUARJA 1925. VOLUME XXXIH — LETNIK XXXIII INTRIGE NAČELNIKA TRETJE INTERNACIJONALE Zinovjeva agitacija za svetovno revolucijo je spravila kvišku njegove sovražnike, ki ga hočejo pre gnati. — Krasin se je pritožil, da spravljajo njegovi pozivi na vstaje v nevarnost odnošaje med evropskimi državami in da ogrožajo priznanje Rusije od strani Združenih držav. — Sovjetski voditelji priznavajo, da se je njegov načrt popolnoma izjalovil. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 24. februarja. — Vse je pripravljeno za str mogla vi j en je Grigorija Zinovjeva, kojega delovanje je navedel ameriški državni tajnik Hughes kot zadostni vzrok, da Amerika ne prizna sovjetske vlade. Nemirni duh svetovne revolucije, ki je postal s strmoglavljenjem Trockega, član triumvirata, ki vlada Rusijo, se bo najbrž kmalu nahajal v istem poloJžaju kot prejšnji ruski vojni minister. Ista avtoriteta, ki je nudila poročevalcu Worlda informacije glede stsrmoglavljenja Trockega, ima tudi informacije in dokumente, ki kažejo odločen napor zmernejših elementov v ruski komunistični stranki, da se iznebe samozvanega naslednika Le nina. Dva faktor i a sta spravila Zinovjeva na to pot. — namreč pritožba Krasina, da je Zinovjev neprestano ogrožal ruske odnošaje z Anglijo, Francijo, Nemčija in Italijo s svojimi brezplodnimi in smešnimi pozivi na svetovno revolucijo ter poročilo iz Washingtona, da namerava predsednik Coolidge priznati rusko de facto vlado. Krasin, sovjetski izvedenec glede praktične strani inozemskih zadev je obrnil pozornost Stalina, Kameneva, Cičerina, Rikova in drugih ruskih vodi-teliev na nevarnosti neprestanega vmešavanja Zi-novieea v predlagana pogajanja z Washingtonom Navedel je pogon na komuniste, katerega je vprizoril francoski ministrski predsednik Herriot ter opozoril na način, kako so angleški reakcijonarji izrabili pristne Zinovjeve govore ter tudi dvomljivo pismo, ki je bilo vzrok strmoglavljenja MacDo-naldovega kabin\ta ter nastopa konservativne vl<*-de. Rdeči voditelji obenem s pretežno večino članov komunistične stranke so prišli do prepričanja, da se je Zinovjeva svetovna revolucija klavrno izjalovila. Precej vpliva je imelo tudi smešenje Zinovjeva, katerega je naperil proti njemu angleški satirik Bernard Shaw, ki uživa v Rus j i velik ugled. K temu pride še neprijetna osebnost Zinovjeva, katerega trpe le raditega, ker je izavil, "da se napade leninizem, če se napade njega". To mu pa sedaj seveda ne bo pomagalo, ker postaja izjalovlje-nje Tretje internacijonale vedno bolj očividno. Kamenov, Stalin in Rikov so nastopili z Zinov-jevom proti Trockemu, kajti slednji jim je napovedal vojno. Sedaj, po zaključeni bitki, pa so se obrnili proti najbolj trpkemu sovražniku Trockega. Trocki baje piše novo knjigo, v kateri bo hudo napadel svoje politične sovražnike, predno se bo vrnil v javnost. Paul Schaeffer, dobro informirani poročevalec "Berliner Tageblatta", je izjavil, da se bo Trocki vrnil v javno življenje še tekom tekočega leta, če treba tudi z nasilnimi sredstvi. Židovski učitelj Apfelbaum, ki je postal vsled komunistične revolucije v Rusiji Grigorij Zinovjev, ie bil od onega časa naprej veliki duhoven komunizma. * Čeprav je bil eden glavnih pribočnikov Lenina tekom revolucije ter tej sledeče reorganizacije Rusije, ni dobil nobenega višjega urada v sovjetski vladi. Nekaj časa je bil governer Leningra da ter član centralnega vseruskega izvrševalnega komiteja. (Nadaljevanje na 2. strani.J PROSTOR, KJER BO INAVGURIRAN PRED SEDNIK COOLIDGE. DOLGO PREREKANJE RADI FRANCOSKIH VARNOSTI Anglija in Francija sta daleč narazen v svojih nazorih glede poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije. — Chamberlain se mogoče ne bo ustavil v Parizu, da obišče Herriota. — Poslanik lord Crewe in francoski ministrski predsednik ne moreta nikamor v razpravah glede diferenc v nazorih. Pred kapitolom v Washington« so začeli graditi provizoričen oder, na katerem bo dne 4. marca predsednik Coolidge inavgurira n, ko bo nastopil svoj drugi termin. Dolar najboljše orožje miru. Senator Shipstead se je zavzel za to, 'da kontrolira vlada vsa inozemska posojila. — V tem vidi močno silo za dob-brobit. Amerika naj posoja denar v miroljubne svrhe. Velika izplačevanja nemške republike. Na temelju Dawesovega poročila j e plačala Nemčija dosedaj preko 380,000,000 zlatih mark. Skoro vsa ta svota je bila vzeta iz posojila. — Sest milijonov zlatih mark je veljala vojaška kontrola. WASHINGTON. ]>. 24. feb. Senaitor Shipstead j iz Minnesote. f a rme-r sko -del a vs k i član komiteja za zunanje zadeve, se je zavzel za vladno kontrolo bančnih podjetij na. mednarodnem polju, ker bi bilo mogoče na ta način pospešiti stvar svetovnega miru. — Potom kontrole bančnih kreditov. — je rekel senator. — bi BERLIN. Nemčija. febr. _ Izza uvel javi jenja Dawesovega načrta, dne 1. .septembra preteklega leta pa do 31. januarja tekočega leta, je plačala Nemčija za-»veznikom več kot 380.000.000 zlatih mark. soglasno s poročilom odškodninskega generalnega agenta G.lberta. Komisija ima razvente-lahko (izvajale največjo silo za i ga še nekako trinajst milijonov dobro ali zlo, (kar se jih je kedaj ! zlatih mark v banki. podelilo kakemu narodu. Dostavil je. da bi način, kako bi se izvajalo to kontrolo, določal usode narodov, ter tudi usodo vsega človeštva. Senator Shipstead je načelnik senatnega podkomiteja za zunanje zadeve, ki je pričel rz javnimi zaslišanji glede Laddove resoluei-je. v kateri se predlaga, tla se nt-sme ameriških oboroženih sil uporabljati pri koleiktiranju ameriških privatnih posojil v inozem stvu. Senator iz Minnesote in drugi člani senatnega komiteja za zunanje zadeve, ki so zahtevali od evropskih narodov, naj plačajo svoje vojne dolgove v Združenih državah, ki so bili v velikih skrbeh radi vedno naraščajočih privatnih dolgov za evropske države in prav posebno vspričo zadnjega ugotovila francoskega finančnega ministra Clemen tel a. da so se pričela pogajanja za novo posojilo, katero hoče najeti Franeija pri ameriških privatnih bančnih interesih. Senator Shipstead je povedal svojdm tovarišem, da upa. da se bo predsednik Coolidge brez dvoma" obrnil proti tem velikim posojilom v inozemstvu ter dostavil, ''da »bodo prihodnje generacije vsakega posameznega naroda blagoslavljale njegovo ime, če bo res storil to". — Amerika. — je nadaljeval senator, — bi morala reči celemu svetu: Pripravljeni $?mo posoditi vam denar v neomejenih množinah, da financirate svoje produktivne industrije, da zgradite domove za svoje ljudi t-ar jim kupite hrane, a le pod pogojem, da razorožite svoje velike stalne armade, da prenehale t grajenjem Skoro ves ta denar je prišel iz Dawesovega. posojila, katero se je podpisalo v glavnem v Združ-nah državah. Objavljene številke kažejo, da je požrla ravno zaključena preiskava medzavezniške vojaške kontrolne komisije glede nemških oboroževanj izdatno sv«»1o šestih milijonov zlatih mark. Urad ;re-nr-ralnega ajrenta Gilbert a je stal na mesec tristo tisoe zlatih mark. PARIZ. Francija. 23. febr. — V Parizu vlada veliko razburjenje radi govora, katerega je imel baje general Dawes, v katerem je priobčil neke vrste Dawcsove komisije za Francijo. V zunanjem uradu . C.. 20. feb. Včeraj je krožila tukaj govorica, da bo predsednik Coolidge ostro pokaral brigad noga generala Mitehella, ki je središče viharja uledo zračne službe, a te govorice so se danes izkazale kot brez pod-lage. Cii-neral Mitchell je sam nastopil pred hišnim komitejem za zrakoplovstvo. kjer je izjavil, da ni bil nikdar pozvan v Relo hišo. Pozneje je izjavil kongresnih Perkins iz New -Terseya jeznim časnikarskim poročevalcem, da je smatral poročilo, kot ga je objavi. za avtentično. Ni hotel povedati. odkod j" dobil te informa cije. a priznal, da ni spravil general Mitchell ta poročila sam v svet. Dejstvo, da ni bil general danes poklican v Belo hišo, mu ne daje povoda, da bi izpremenil svoje mnenje glede avtentičnosti poročila. 1'radniki v B-cli hiši niso ho teli niti potrditi, niti zanikati ve vesti, a so izjavili neformalno, da ne prihaja i/, eksekutivnega urada. Tajnik Weeks je vstrajal pri svojem včerajšnjem deincntiju, dn bi kaj vedel, da je bil general povabljen v Belo hišo. "Weeks tudi ni hotel nadalje razpravljati o soglasno sprejetem sklepu ko miteja. da mora nastopiti general Mitchell zopet pred komitejem ter izpovedati glede letale službe Ko je danes zjutraj general na stopil pred komitejem ga je vprašal republikanski kongresnik R"id iz Illinoisa: — Ali ste general Mitchell ali pa bivšj. general Mitchell .* General se je le nasmehnil. Izjavil je. da se ni brigal za poročila. da ne bo dne 26. več imenovan pomožnim letalnim načelnikom armade, vendar pa je rekel, da je vrhovni poveljnik letalne službe, general Patrick, priporočil njegovo zopetno imenovanje. General Mitchell je zopet napadel nedoKtatnost armadne zračne službe ter trdlil. da so obrambe Havajskih otokov tako zastarele kot lok in pšiea. •Japonska 4»i lahko zavojevala Filipine in tudi Havajsko otočje bi se ne mnglo ustavljati navalu več kot dva tedna. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 24. februarja. — Anglija in Francija sta se zopet sprli. Čeprav bo angleška politika glede poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije formulirana šele po kabinetnem sestanku, ki se bo vršil v sredo, je jasno že sedaj, da si francoski in angleški nazori glede tega nasprotujejo. Ce ne bodo uspešna pogajanja, ki se vrše med Londonom in Pa-rizem pred od potovanjem zunanjega ministra (.'hamberlaina na zborovanje Ij'ge narodov v Žene- i vi. tekom konca prihodnjega tedna. se Chamberlain ne bo ustavil v Parizu, da obišče ministrskega predsednika Herriota. Za enkrat zr<> na glavne probleme Evrope, — izpraznenja Po-renske in varnost, — na povsem različen način v London« >n Parizu in dosedaj ni bilo še motroče najti kompromisa. Za enkrat nista obe stranki še v nobenem stiku. _ Pogovor, ki se je vršil včeraj med angleškim poslanikom v Parizu. lordom Crewe ter francoskim ministrskim predsednikom Her-riotom. se je popolnoma izjalovi!. Stališča francoskega ministrskega predsednika ni baje mopro-če spraviti v -soglasje z nazori, ki prevladujejo v Londonu. Herriot je baje povedal poslaniku, da ne bo Francija zastopala nobeni konferenci, na kateri )i bila zastopana Nemčija in ki bi razpravljala o kršitvah versa ill--ajko v Združenih državah, namreč, da je priseljevanje iz so vernih držav Evrope najbolj zaželjivo, je bila ugotovljena stvar, da so sinovi in hčerke Norveške, ki so prišle v to deželo, da se tukaj stalno nastanijo, v veliki meri prispevale k ustvarjenju ameriškega plemena. Povsem drugače kot številni drugi narodi, se niso Norvežani omejili na industrije in dela v mestih, temveč so se polastili zemlje ter dokazali, da so delavni, pridni ljudje ki so si na vse mogoče načine jjiizadevali postati člen v ameriškem življenju. Ob istem času pa so prispevali k razširjenju a-meriskega obzorja s svojimi finimi lastnostmi, katere so prinesli s seboj iz svoje stare domovine. Manj splošno pa je znano, da se je pričelo to velik nordijsko priseljevanje natančno pred stotimi leti. priseljevanje je bilo v glavnem posledica priseljen,i Peter Zgaga Slika nam kaže grobnico v Narod ni katedrali, Washington, D. C., kateri počivajo zadnji ostanki Woodrov Wilsona. Izgon patrijarha iz Carigrada. S tem, da je turška vlada izgnala z Carigrada patriarha pravoslavne cerkve, je napravila usode-polni korak, kojega posledic še ni mogoče slutiti. Posebna pogodba določa, da se Grkom ni treba izseliti iz Carigrada. Napeto razmerje med pa-triarhatom in turškimi oblastmi. Turška vlada je dala kratkoma- tropolita pravoslavnih Turkov, 'lo izgnati iz nckdašnje turške pre-j ki jih je kakih 40.000 v Madi Azd-Tq Golice patrijarha pravoslavne eer.ji; znam so napori metropolita, A_____jkve- Ako ta vetst v Pol- papaca (popa) Efima, «kd se je ho- Jiiajlme skupine norveških kvekerjev, ki so prišli v Ame- )nem ohse-u' tedaJ se s tem "digrra j tel celo kar z nasiljem polastiti * "" ' " ;Va zadnje poglavje onega protigr :ega procesa, ki se je pnieel Turčiji s porazom grške armade I na maloazi->kem bojišču nekako pred tremi leti. Moramo pa naglasiti. da je tre "riko Jeta 1825. Vsled povesti, katere so pripovedovali S™ angleški raziskovalci glede ozemlja v severnem Illinois in Missouri-j 11, so pričeli zreti evropski narodi na te pokrajine kot na svojo obljubljeno deželo. Med onimi, katere je prevzela povest o tem transat-lantiskcm paradižu, je bil tudi Kleng Peerson, iz Tvsver jba počakati na toenejše vesti, ^a-v norveškem okraji« Stavaiigor, ki je obiskal Združene kaj izgon patrijarha iz Carigrada nržave leta .1821 in ki je po svojem po vrat k 11 v domovino vendarle ni tako enostavna za-do-preirovoril par svojih sosedov, da se izselijo v Ameriko. va< marveč bi bil v nasprotju z To so tudi storili 111 sicer v majhni jadernici, imeno- lnirovno pogodbo, sklenjeno v La-vani Resturationen. ki je odplula iz Norveške dne 4. juli- usanni med Grčijo in Turčijo pod ia 182o. Na krovu je }>ilo dva in petdeset ljudi Po šte- 1)atronanco antautinih držav. V vilnih doživljajih, med katerimi je bil najbolj razveseliiv !ej p0£rodbi se Omenili turi-da «0 našli v bližini Madrida sodček vina, plavajoč na 'L" ?rška vla?Y med?eb°jni morju, so dospeli v newvorsko pristanišče. Njih jaderni- ^TaZ^T^g eri, k7r VS°1bOVala le net £ m1dCBt t0U ter bila majhna »*™> pa se Turkf J^ £ telo za one dni, — je vzbudila tako zanimanje, da so pisali »bsega grške države. Grki so se vsi newyorski listi o tem drznem podjetju in junaštvu ,bili ob času sklepanja pogodbe fa- posadke m potnikov. lasti so dostavljali, da so vsi pot- Etično že izselili, ker so «koro v« m ki namenjeni v Orleans County v New Yorku, kjer je Mrežne Male Azije pobegnili z neki a^ent kupil zanje obširno zemljišče. armado vred. Turkš pa so Majhnemu pričetku je sledilo veliko priseljevanje. se (Kitle-' Pri««li zares izseljavati Številni so se preselili iz Orleans okraja proti zapadu v jv prvi vrsti južno Makedonije. Illinois in pridružili so se jim sorodniki in prijatelji Po-1 Toda pri tej po-odbi časi se je nordijsko priseljevanje razširilo v divjine Min- cno1Ba?";imlf iziema * nrsote in obeh Dakot in navzdol v low.0 in Missouri. Majhna, a živahna kolonija je vzcvetela na severo-zapad-ni obali, ki se je pečala v glavnem z ribolovom. Te države, ki imajo precej norveške krvi v svojem prebivalstvu,- so po pravici lahko ponosne na to dejstvo. Narodu so dale številne senatorje in governerje. Še bolj " važno pa je dejstvo, da so nudili Norvežani Ameriki pie- z me, ki ni odvisno od nikogar ter se boji nobenega, še ta-ko napornega dela. A meri k a ne i norveškega izora so sicer ponosnina svojo staro domovino, a so izvanredno prosti skušnjav, katerim so podlegli člani drugih evropskih narodov, da bi namreč skušali stavjti interese svoje stare domovine nad interese Združenih držav. Ko je Kleng Peerson odplul s svojimi prijatelji iz Norveške pred stotimi leti, je nehote napravil Združenim državam veliko uslugo. ..........m j'uin.-Miii r-jpatrijaraije. Toda z izvedbo popol v, ne ločitve "cei'kve od države" se • ti poskusi niso več ponov i talo je v Carigradu vse Toda pri tej pogodbi se je izr*-» lede ('ari- rada. tako da se Grkom iz Carigrada ni treba izseliti, oziroma jih Turčija odtod ne sme izgnati, rh-^ zen one. ki so se naselili ,po letu 191S. Kot kompenzacija za to je bila določba, da mora Grčija še nadalje pustiti turško manjšino v zap. Trakiji. to je obrežni deželi med dolu jo Marico in Mesto. In kar je še posebej važno; tp obojestranska izjema se se ili in os- pri starem. Po mirovni pogodbi bi mogli Turki izgnati patrijarha le v tem slučaju, če bi l>il to iiiozemec, oziroma Grk. priseljen v Carigral self po letu 1918. Da bi mogli izgnati patrijarha Carigrajčana. to bi bilo vsekakor nemogoče lor bi 1-melo za posledice -diplomatske komplikacije. Morda je najnovejša šikana Turčije le presija. da se voli za patrijarha vedno le turški podanik. V tem pogledu je počakati tedaj natančnejših poročil, ki bodo šele dogodek postavile v pravo luč. Pred par dnevi se je pojavila iz Bukarešta vest. ki je šei!e sedaj razumljiva, — da je namreč cari-grajski patrija.rh poprosil za dovoljenje. da se naseli v Rumunijo. ako ga izženo iz Carigrada. Kakor pa kažejo zadnje vesti, se je oči-vidno premislil in se napotil v Grčijo. Te dni sem čital v listih značilen oglas, ki je v gotovih ozirih tudi posledica prohibieije. In v oglasu je na dolgo in naši-roko povedano, da je naprodaj j čudovito zdravMo. katero človeka j tako ozdravi, da mahoma prene-:ha piti. j "Kdor pije pivo. žganje ali vi-jHo'', — prav.i oglas — ''naj |>o-pije samo pet kapljic našega zdravila, pa ne bo nikdar več pokusil nobene alkoholične pijače. Ako kompanija, ki prodaja t*, zdravilo, še ni falirala, bo falirala v kratkem. \ ★ Ni je bolj čudne stvari na svetu *kot je ženski značaj. Zadnjič sa srečali zaročenko, ki je bila strašno objokana ter so jo vprašali: — Zakaj pa jokaš? — Kako bi ne jokaJa? Fant. ki ga mislim vzeti, mi ni ničesar kupil za god. — Ničesar ti ni kupil ? — so se začudili. — Tq je pa že od sile. Kako vendar to mogoče? In solznih oči je pripovedovala : — Več 'kot desetkrat me j«» vprašal, kaj bi hotela za «rod. ja* sem pa rekla, da ni treiba ničesar, in da ga imam vseeno rada. če mi kaj kupii ali ne. In pomislite — ravnal se je po mojih besedah ter -mi ni ničesar kupil. * Mlada lepa pevka je odpela & rasno pesem na odru. Vsi navzoči so ji navdušeno ploskali. Le zakonski moaieek v kotu si jc obrisal oči in globoko vzdihnil: — Moj Bog,- kaj bd dal. da bi /bila moja žena taiko lepa in da bi znala tako lepo peti. Potem bi me ■najibrže ne vzela za moža. * V marsikaterem sučaju je ljubezen pust, zakon pa pepednična .sreda. * Iz Rusije poročajo, da bo km a lu strmoglavljen Grigonij Zinov-jev, ki ima sedaj, po padcu Troe-kt'ga, poglavitno besedo. V tem slučaju bi Združene države takoj priznale sovjetsko Rusijo. Kdo bi si mislil, da tvori v sto-petdeset milijonskem narodu ena sama oseba tako strahovito zapreko. ★ jZnani švedski diplomat Hjal-m ar Bran t ing je umrl. Bil je večkrat švedski ministrski predsednik in zadnji čas tudi odbornik Lige narodov. Who is next ? Jaz bi rekel, da Liga narodov. ★ V Downtownu je vse ponavadi. P"i>rok je bilo precej ta predpust. Par jih je bilo tako temeljitih, da imajo nekateri še danes mačka. INTRIGE NAČELNIKA TRETJE INTERNACIJONALE (Nadaljevanje s J. strani.) Izvoljen je bil načelnikom Tretje internacij anale, ko je bila organizirana marca meseca leta 1919 ter ohranil od tedaj naprej to svoje mesto. Bil je povsem odkritosrčen v svojih stremi j enih, da zaneti komunistične revolucije v vseh deželah sveta. — Sovjetska vlada se lahko obveže, da se bo vzdržala agitacije v inozemstvu, a Tretja interna-cijonala—nikdar, — je izjavil. Ko je še živel Lenin, so smatrali Zinovjeva za njegovo trobilo. Pravijo, da je majhen, čokat človek, s črnimi lasmi ter glasom in manirami prepirljive ženske. Star je štirideset let. Poročila o delavnosti Zinovjeva so dospela skoro iz vseh dežel. Ameriški državni tajnik Hughes se ni hotel pogajati leta 1 923 z Rusijo ter navedel kot vzrok pismo, katero je naslovil Zinovjev na ameriško delavsko stranko. V tem pismu poživlja organizaejo, naj izuri svoje pristaše v uporabi orožja, da bodo pripravljeni na dan, "ko bo za vihrala nad Belo hišo rdeča zastava, mesto znane ameriške progaste zastave". Rusi pa so takrat izjavili, da je bilo to pismo potvorjeno. Domnevano pismo Zinovjeva, naslovljeno na angleške komuniste, ki je bilo objavljeno v angleških konservativnih listih neposredno pred zadnjimi volitvami, je v glavnem povzročilo padec angleške delavske vlade. Člani delavske stranke so trdili tedaj, da je bilo pismo ponarejeno v volilne svrhe. Kazen za stare grehe Višje sodišče v Moskvi ima sk. daj opraviti z izredno zanimivim slučajem. Na zatožni klopi sedi m-ki Okladski. bivši revolueionai. znan posebno izza osemdesetih lei prošlega stolntja. Obtoženec je i-frral tedaj velikansko vlogo med teroristično skupino t5I\arcidnaja volja." Sodeloval je pri raiznih a-tentatih na visoke osebnosti v ea-ristični Rusiji in je bil zapleten t it di v afere, ki so imele za končni v .stanj 11 psihoze, katere ni moirel odstraniti drai^rače kakor s tem, da je stopil v službo tajno policije. za kate>ro pa je.delal le malo fit sa. Poeneje je opraviljal posle »'le-ktro-monterja in v tej dobi baje ■ni bil vre v službi policije. Razprava, ki je bila zelo interesa nt na i »1 je zlasti raaakriki mnoge zan mive tajnost i iz poslovanja carske policije, je bila te dni \ Moskvi koiv-ana. Državni pravt 1- eilj odstavitev carja Aleiksandra j nik, znani Krihuik ). jr predla«*;!I II. Nekega dne pa je prišel v roke sim-.tno kazen in Imljševiško so.li- Požar na Eečici pri Bledu. Te dni je izbruhnil na Pemovem hlevu last generalnega konzula dr. Ivana Sveglja. ogenj, ki se je z veliko naglico raizširil tudi na sosednja gospodarska poslopja ter Novice iz Slovenije. Zastrupljenje s plinom. V tovarni Toman-Rajah v Me-lju je bil nameščen čuvaj 79-lctni Ferdo »lant, »ki je ohičajno spal \ tovarniški pisarni, kjer iihajo pli-novo razsvetljavo. Zvečer pa je pozabil zapreti plin in so ga našli drugo jutro zastrupljenega. Pobeg dveh zločinoev. Pred nekaj dnevi sta pobegnila iz zaporov okr. sodišča v Slov, Bistrici dva nevarna zločinca, in «iceA letor 1899 v Kalsah pri Kari- Kramberger star 20 let, doma iz Ilajdine pri Ptuju. Frešer se jo nahajal v zaporu radi hudodelstva uboja, Kramberger pa radi tatvin. Izgnan harzadist. Na podlagi razsodbe policijskega komisarijata v Maribiru je bil za vedno izgnan rz države 32-letnl Anton Skolc iz Breginj v Julijski Krajini," rnitm delomržnež, go- je napravila j ,.astavraeija VIan?ari last Fran. j ea Arha. Na kraj nesreče je pri- baš z o^iroan na earigrajski patri jarhat. Turki «0 ga namreč hoteli za vsako ceno odstraniti iz Carigrada. osobito radi tez prižnico x>rota meni in moji koloni. Rekel je, da ne bo prej miroval, dokler ne izsledi tistega, ki L mi" znosi vse na nos. ' Bog ve, zakaj je jezen na tiste, ki mi poročajo o njegovem delo-vanju ? Če bi -bilo njegovo delovanje pošteno, bi moral biti -vesel in zadovoljen, ako se v javnosti govori o njem. policiji in je bil obsojen na smrt. Minister Mednik-ov ga je predložil carju v pomilostrtev in Okladski je bil res pomiloščen; ko je odsedel svoj rok v joči. je zai<"t*l nastopati v javnosti pod imenom Pe-irovski ali Ivanov. Bil pa je sedaj v službi tajne caristične policije in je deloval kot agent orovoka-tcr. Ta kruh sir je služil do revolucionarnega leta 1917. Kot policijski konfident iz-tlal nešteto svojihn tovarišev in znancev, ki so morali plačevati svoje naizore o ruskem državnem usitrojn in njega organih s smrtjo ali pa "S trpljenjem v Sibiriji. Na 1 60 je bih» teh njegovih žrtev. Seveda so se hoteili komunisti seda j trmeljiito maščevati nad Offlad-skim in ga posadili na zatožno klop. Da bi \"saj deloma opravičiti svojo dokazano krivdo, navaja, da se je nahaja! ob pomiloščenju šee jo je seveda tudi Iza*t4v.Io. 'A zirom na \iiisoko starost Okladske-ga — star je 6(5 let — pa so smrtno kazen spremenil i v desetletnn ječo. Kruh, ki ostane svež dve leti. Švicarski pe.s-nik Jean Matt i iz IPullea pri Iiausanni je-iznašel proces. s katerim je mogoče ohranili kruli cele dve leti svež. Ta proces imenuje iznajditelj ''Malti-paiu". Strokovnjaki s<> potrdili pekovo iznajdbo, ki jo sedaj brez-| plačilo j»onuja švicarski vladi. Kad hi izvedel zii naslove mojih ' PR I -I A TE I jJ E V iz Gorenj-ga Znnona pri II. Bistrici, za t o raj prosim, da se nui kateri oglasi. Joe Boštjančič, Box 35. Field-brook, Cal. ___- ■ - _--■ ■■ -_:___L^_=_l!4_;_- Naša želja je— da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše banko vne posle poslužujete našega posredovanja. ZA DENARNE NAKAZNICE v dolarjih, dinarjih in lirah, ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" katere obrestujemo na 4% na leto in katere so sigurno naložene. ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK kakor za vse druge bančne posle obrnite se » popolnim zaupanjem na poznamo FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : s New York, N. Y. •• .' - 'g V. M. G ar sin. Nadežna Nikolajevna. POLAGANJA KABLA MED ZDRUZENIMI DRŽAVAMI IN ITALIJO (Nadaljevanje.) VIII. Zvečer istepa dne sem pripeljal iSemjona Ivanoviea k sebi. Staro-val je v Vrtni ulici, v velikanski, od tal do vrha s stanovalci nabiti hiši, ki je zavzemala skoro četrtino med tremi ulicami. V najbolj gosposkem delu hiše, z razgledom na Vrtno ulico, je stanoval v meb-lo van ih sobah um i rovi jeni kapetan Urum-Skžebicki, ki je oddajal svoje precej umazane in velike sobe umetnikom, ki so nastopali kari-jero, ne pa siromašnim dijakom in glasbenikom. Takšen je bil pretežni del stanovalcev strogega ka-petana. ki je zelo pazil na glas svojega, kakor se je izražal, penil ijonata**. Vzpenjal s«-m so po okroglih, železnih stopnicah in prišel na hodnik. Izza prvih vrat so se cule ubogljive pasage violine, malo naprej je zatulil violončelo, a nekje na koncu hodnika je grmela trom-ba. Potrkal sem na llelfrcichova vrata. — Naprej! — je zavpil s tenkim glasom. Sedel je na tleh in polagal v velikansko skrinjo svoj imetek. Kovčeg, že zavezan, je ležal kraj njega. V skrinjo je pokladal S eni j on Ivanovič stvari brez kakega sistema: na dnu je bilo zglavje. na njem razstavljena in v papir omotana svetilka, potem usnjata žimnica, škornji, kopa štu ilij. škatlja barv, knjige in druga drobnarija. Poleg skrinje je sedel velik, rjavkastordeč maček in gledal svojega gospodarja v oči. Ta maček je bil po Helfreiehovem zatrdilu stalno pri njem v službi. — Sem že gotov, Andrej, — reče Helfreich. — Zelo sera srečen, ker se selim k tebi. Toda. povej, ali je bila danes se ansa Jc Ii prišla ' — — Prišla, prišla. Senja.... odvrnem s svečanim razpoloženjem.... — Se še spominjaš, ponoči si rekel neko frazo.... da bi dal levo roko? — No — vpraša, sede na skrinjo ter se nasmehne. — Sedaj te nekoliko razumem, Senja.... — Vidiš! Oh, Andrej, Andrej, reši jo! Ja? je ne morem. Neumen, grbast vrag sem. Sam prav dobro veš. da ne morem nositi niti svojega lastnega bremena skozi življenje, skozi dolgo življenje, brez tuje pomoči, na primer tvoje; a da bi moral še koga drugega zadrževati pred padcem.... kam pa potem pridem .* Sam sem potreben, da bi me rešili pijančevanja, vzeli k sebi, naganjali k delu, hranili pri sebi moj denar, slikali mi košare, divane in ostalo za moje mačke. Ali. Andrej, Andrej, kaj bi počel brez tebe— In v hipnem izbruhu nežnosti skoči Senieka nenadoma s svoje skrinje, beži k meni. me prime za roke in pritisne svojo glavo na moja prsa. Njegovi mehki, svileni lasje so se dotikali mojih usten? Nato me prav tako hitro ostavi, zbeži v kot soln* (sumim, da si je tam otrl solze) in sede na stol, ki je stal v kotu. v senci. — No vidiš, kako je z mano! A ti.... to je pa kaj drugega! Reši jo. Andrej ! — Molčal sem. — Bil je že nekoil človek, ki bi bil mogel, — je nadaljevan Semjon Ivanovič, — pa je ni hotel. — — Bezsonov ? — prašam jaz. — Da, Bezsonov. — — Ali je že dolgo znan z njo, Scnička ? — — Zdavnaj že, še dlje kot jaz. V glavi tega človeka so sami predalčki in oddelki; odpre enega, potegne listič, ga. prebere, in kar je tam napisano, to napravi. Tako se mu je primeril ta slučaj. Vidi padlo dekle. Takoj seže v svojo glavo (a tam je zloženo vse po alfabetu), vzame in prečita: nje ne bo mogoče nikdar izpreobrniti. — Sem j on Ivanovič je prenehal govoriti. Podprl si je glavo z roko m mi gledal zamišljeno naravnost v obraz. — Povej mi, kako sta se sroz-nala. Kakšni so ti čudni odnofiaji — Pozneje, Andrej; sedaj ne morem. Mogoče pa ti bo tudi sama povedala. Napačno sem rekel „1110-goče" ; gotovo ti odkrije vse. Saj ti si kakor.... smeje de Semjon. Pojdimo, samo najpreje moram poravnati račun pri kapetanu. — — Ali imaš denar? — — Imam, imam. Mačke ga prinašajo. — Stopil je na hodnik, zavpil nekaj slugi in čez minuto se pojavi sam kapetan. Iiil je to krepak, koren jaški starec, še zelo svež, z I gladko obritim licem. Ko je stopil v sobo, je gizdalinsko pozdravil in podal llelfreiehu roko, meni pa se molče priklonil. — Kaj želi gospod— vpraša vljudno. — Odhajam od vas, kapetan. — — Vaša volja, gospod — odgovori in skomigne z rameni. — Bil sem z vami zelo zadovoljen, dragi frospod. Zelo me veseli, če stanujejo pri meni fini, izobraženi ljudje.... Ali je vaš gospod prijatelj tudi umetnik— vpraša, obrnivši se k meni sponosnim in zelo elegantnim poklonom. — Čast mi je. da se predstavim: Kapetan Gnim-Skžebicki. star vojak. — Podal sem mu roko in povedal svoje ime. — Gospod Lopatin! — krikne kapetan, izpažajoč na. svojem licu spoštovanje in začudenje. — To je znano ime. Vsak učenec akademije ga imenuje. Zelo sem srečen, tla sem vas imel čast spoznati. Želim vam slavo Semiadskega in Matej-ke.... A kam se selite 1 — vpraša kapetan llelfreieha. K njemu....— odgovori z nerodnim smehljajem Helfreich. — Dasi mi jemljete enega najboljših stanovalcev, vendar nisem ogorčen. Prijateljstvo.... ima svoje posebne pravice.... — reče kapetan in se zopet pokloni. — Takoj prinesem svojo knjigo.... Nalo odide, držeč glavo pokonci. V njegovi hoji je bilo nekaj vojaškega. — Kje je služil.' — vprašam Senjo. — Ne vem; a ruski kapetan ni. To vem iz njegovega potnega lista ; tam stoji samo plemič Ksaverji Grum-Skžebicki. Z diskretnostjo pripoveduje vsakomur, da je sodeloval pri poljski vstaji. Na steni pri njem še sedaj visi ..dupeltov-ka'*. — Kapetan prinese svojo kujigo in računa. Ko pogleda v knjigo in se zamisli za dve minuti v račune, izračuni vsoto, ki mu jo je bil Helfreich dolžan do konca meseca za stanovanje in hrano; Semjon Helfreich poravna vse in v najlepšem prijateljstvu se razidemo. Ko od-neso stvari, vzame Semjon Ivanovič pod pazduho rjavkasto-rdečega mačka, ki se je že zdavnaj nemirno opletal med njegovimi nogami in vzdigoval pokonci rep kakor palmo ter zdajpazdaj kratko zaraijavkal (gotovo ga je vznemirjala grozna soba), pa sva odšla. IX. Minile so tri ali štiri seanse. Na-dežda Nikolajevna je prihajala k meni ob desetih ali enajstih in ostajala do mraka. Večkrat sem jo prosil, da bi z mano obedovala, a kakor hitro je bila končana se-ansa, je vselej naglo stopila v drugo sobo, zamenila modri kostum s svojim črnim in se že poslovila. Njen obraz se je v teh dneh zelo izpremenil. Nekak mračen in turoben izraz ji je obdal ustnice in navdal jamice njenih sivih oči. Redkokdaj je govorila z mano, živahnejša pa je postala le tedaj, kadar je sedel v atelieru pri svojem stojalu Helfreicli, ki je brez ozira na vse moje prigovarjanje, naj se loti resnega dela, nadaljeval slikarije mačk. Razen rjavkasto-rdecegq, malčka je prišlo v nase bivališče še kakih pet ali šest mačk razne velikosti, spola in barve, ki jih je Agafja Aleksejevna hranila brez ugovora lastnika, dasi je bila ž njimi neprestano v bojji, ki se je koneaval navadno s tem, da jih je vzela nekoliko pod pazduho in jih vrgla na črne stopnice. Mačke so se potem žalostno drle pred vrati in mehko srce naše jp»j>odin^e ni inoglo vzdržati tega: vrata so se odprla in modeli so iznova zavladali v stanovanju. Kako živo se spominjam teh dolgih, tihih seans! Slika se je bližala h koncu in težko, nedoločno čustvo mi je polagoma leglo v du-lo. Vedel sem, da se bova z Na-dežilo Nikolajevno razšla, ko je ne bom več potreboval za model. Spomnil sem se razgovora s Helfreiehom na dan njenega prihoda ; ko sem pogledal na njeno bledo, mračno lice. so mi Često zvenele v ušesih besede: ,.Ali, Andrej. Andrej, reši jo!" Reši jo! Skoro ničesar nisem vedel o njej. Vedel nisem niti, kje stanuje. Iz stanovanja, kamor jo je bil spremil Helfreich oni večer, ko smo se prvič sešli, se je pre-| selila v drugo, in Senja ni mogel izvabiti iz nje, kam. Niti on, niti jaz nisva poznala 11 jene rodbine. Spominjam se. kako sem jo ne-koč, ko je bil Helfreich odsoten, I vprašajo tem na seansi. Ta dan j je Helfreich odšel v akademijo j (nagnal sem ga, da naj hodi, če-| tudi neredno, v razred za študije). I in midva sva bila ves dan sama. ; Nadežda Nikolajevna je bila malo veselejša kot navadno in tudi malo zgovornejša. Opogumljen vsled tega sem se- predrznil reči: — Nadežda Nikolajevna, še ved-i 110 ne poznam vašega rodbinskega j imena. — j Navidez je preslišala moje vprašanje. Komaj vidna senca je iz-preletela njeno obličje. Za treno-tek je stisnila svoje ustnice, kot da jo je nekaj zabolelo, potem pa je govorila dalje Pripovedovala je tedaj o llelfreiehu, in videl sem. kako ji je bilo mnogo na tem, da pove kaj takega, kar bi me tako zavzelo, da bi pozabil na svoje vprašanje. Slednjič je obmolknila. — Nadežda Nikolajevna. — sem rekel, — povejte, zakaj mi ne zaupate i Ali sem mar s čim pokazal.... — Pustite to, — odgovori žalostno. — Jaz da vam ne zaupam? Zakaj bi naj vendar bila nezaupljiva ? Kaj mi morete narediti zlega ? — — Cemu pa potem nočete.... — Ker ni treba.... Slikajte, slikajte, kmalu bo temno.... reče in se sili, da bi govorila veselejše. — Tudi Semjon Ivanovič bo kmalu prišel: kaj mu boste pokazali? Naredili niste danes skoro ničesar. Saj nama itak ves čas mineva v razgovorih. — — Dospela bova.... truden sem.... Oe vam je prav. stopite doli, ob-dahnite si malo. — Stopila je s svojega mesta in sedla v naslonjač, ki je stal v kotu. Jaz sem sedel na drugem koncu sobe. Polotila se me je strastna želja, da bi se porazgovoril z njo, da bi jo povprašal, a čutil sem, da postaja to od seanse do seanse težje in težje. Gledal sem, kako je sedela, nizko sklonjena, oprijemala s stisnjenimi rokami kolena in gledala nepremično v neko točko na tleh. Eden izmed Seničkinih mačkov se je muzal okoli njene obleke, ji prijazno gledal v obraz in prepeval svojo dobrodušno, tiho pesem. Ona pa je bila videti, kakor prikovana v tem položaju.... Kaj se je godilo v tej ponosni in nesrečni duši? (Nadaljevanje prihodnjič.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Ne morete ujiti! « Nadležno« i nenadnega prehlada. Bolečinam in boleznini RvmatiflBl. liukepolnin napadom amalfije. Stninl boleči, nemočni agoniji zobo-boU, uieaobola, glavobola, dokler na mislite na takoj in «e takoj nama-kte I njim. Ugodno in hltr* pomaga. Kpben* skrbna gospodinja ne mora biti brw ene rtriUcam. VI pristen, . če A5CHOB Pred kratkim je bil položen kabel med Italijo in Združenimi državami. Slika nam predstavlja delavce, ki ogromno delo končuja-jo ob italijanski obali. Velike nesreče na morju. Po Atlantiku in po Angleškem kanalu so diviali pred par denvi strahoviti viharji. Več manjših parnikov se je potopilo, dočim so večji parniki le deloma kljubovali silnemu neurju. Tudi meseca januarja lanskega leta je zahtevalo morje izredno velike žrtve. Izprijena mladina. Mlad fant je naročil pri puškarju šest revolverjev. On in nekateri njegovi sošolci so se hoteli iznebi-ti neljubega profesorja. Trgovec ni revolverjev prodal, ampak je zadevo naznanil šolskim ravnatelju, ki ni bil malo presenečen. Iz Londona poroča jo o eel i vrsti ladijskih nesreč, kn so se pripetile zadnje dni vsled izredno lmdih viharjev na Atlantskem oceanu 111 Kanalu. Tako se je angleški prevozni parnik Archangel", ki vozi med Haarwiekem in Hoek van Ilollan-:iom. zaradi goste megle razbil ob vhodu v pristanišče pri Hoeku. Trije vlačilci, ki so odšli na po moč. so pripeljali 140 potnikov in >ošto na suho. (Zaman so poskuša-;i splaviti ponesrečeno ladjo. Pri ej priliki bodi omenjeno, da se je pred 18 leti na istem mestu potoni neki nemški parnik. pri čemei ie utonilo 143 potnikov. Dne 21. januarja se je potopil angleški parnik "First" v Hristol skemu kanalu. Od devetih mož po sadke se je rešil le prvi častnik. Ribiški parnik ''rioter** iz A >erdeena se je raizbrl te dni ob o-*>ali grofije Kinkardine. Od osmih mož posadke so se rešili le trije. Pni svetilni ladji III. 11a Labi t bližini Hamburga je trčil iz New Yorka prihajajoči hanmburški pni nik Deutehlaind"* ob parnik *"Wihlenfels". ki se je peljal iz Bremena v Bombay. Pri trčenju je izgubila Deiutchland" s:-Jrn in verig«. "Wilnfels" pa je dobil veliko luknjo na rilcu, v katero je vdrla voda Le z velikim naporom se je parnik vrnil v pristanišče. Na istem mestu Lsta zadela an-rleški pamik "Ali" in angleški parnik "Chevington" drug 00 drugega. Obe ladji sta se pokvarili. Na Severnem morju se je zaletel danski skon?r "Albert -Man", naložen z lesom, v angleški parnik 'Helton". Ilamburški vlačilec "Ilermes" je moral privleči jadrnico s posadko na krovu v Cux-haven. ICakor piše "Hamburg Frem-deublatt" je izginilo lani 11 ladij v primeri z 21 v letih 1922 in 1923. Od 17 ladij, o iji izgubi se ni dalo ni? ugotoviti, je bilo osem parnikov'. sedem jadrnic, en ribiški pai nik in ena motorna ladja. Prvi ladji, ki sta bili proglašeni za pogrešani. sta bila angleška pamika "Rosa" in "Algora". ki sta se najbrže oba potopila v decembri? 1923. Dne 9. decembra je opazil parnik "Imsisholm" pri Portlan-du rešilni čoln "Rose", v katerem so bila trupla šestih mornarjev. od katerih pa je bilo mogolče rešiti le dve truipli, ker se je čoln prevrnil. Januarski viharji lanskega leita so ravnntako zahtevali žrtve. Dne 13. januarja je bil parnik "Car-rera" iz Lnverpoola in teden kasneje "\igretia" iz Cardiff a proglašena ol-110 košaro nožev, amerikanskih boksarjev in drugega orožja, ki je bilo nanunjeno, da skraja dnevt-življenja osovraženemu profesorju. , Prijazna je ves današnja mla lina! ZAKONSKI PAR brez otrok dobi službo: žena z:; hišna dela in mož, ki razume oskrbo jahalnih konj. Preskr-bim opremljeno stanovanje, svetlobo. kurjavo: hrano in plačani $~r>.00 na mesec Pišite na: Guy R. Lingafelt, Hollidaysburg, pa., < 2x 27>. 2G) OBISK N. Y. EDISON RADIO RAZSTAVE JE PRESEGEL V&E REKORDE. The New York Edison Company je priredila 11a Irving Place in 15. ulici drugo letno Radio razstavo. Lahko se reče. da je obisk presegel vsa pričakovanja. Od ranega jutra do poznega večera prihajajo ljudje, ki se zanimajo za Radio. Dosti je takih, ki že imajo Radio aparate in dosti takih, ki si jih bodo nabavili. Na razstavi so navzoči strokovnjaki. ki so vedno "Na vašo službo". S točnimi pojasnili so na razpolago vsaJcomur. Če liočett? kaj izvedeti o tej najnovejši iznajdbi, če hočete poznati najnovejše razvoje Radio, ne pozabite obiskati te zanimive razstave. Išči 111 svojega soseda Frank KLEMENCA, doma i/, poštoj-ne, št. 41 na Notranjskem. Svoj čas je bival na 300 t'oile Ave.. Akron, O. Prosim cenjene rojake. če kilo kaj ve. da mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. Frank Mele, 724 Chestnut S:., Johnstown, Pa. <2x 25. 26) ZAHVALA in NAZNANILO. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem. da so po dva meseca trajajoči bolezni dne 10. februarja umrli naš blagi oče. oziroma so-prog JOHN NERAT. •Srčna hvala vsem. kateri so darovali krasne vence, in ki so se udeležili pogreba. Pokojni oče zapuščajo ženo. sedem sinov in eno hčerko. Predragi oče. odšli ste ali j>o-zabljt ni n*- boste nikdar. Počivajte mirno v zemlji naše nove domovine ! Žalujoči ostal": Elizabeta Nerat, soproga. Thomas, John, Igpatz, Frank, Martin, Flori j an in Anton, sinovi. Mary Lesjak, hčerka. Posebna ponudba našim čitateljem ,lTanovljeii! pisalni itrol "OLIVER" $2a B BtroSico »a slovenske črke, d, i, i ^ $25 — •OUVEJEfc' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laH-vsak pile. Hitrost pisanja dobite i vajo« KLOVENIC PUBLISHING COMPANY n ftorUandk SMi Va« York, V. T. F.JU>. 1ICHTEK 4k CO. 1M.H4TS*. 4*«erw< 1 ■nifcU I.HT, Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere m zmanjka, prodno dobimo vašo naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svpto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Gortlandt St., New York Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik..................^.$1.25 Naša zdravila .................................50 Sadje ▼ gospodinjstvu.................................70 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani .......................5.00 Slovensko nemški besednjak, (Woli-PletrSnik) -- 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cig&le), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS*, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino. festjasfeiša wrii • ________ GLAS NARODA, 25. FEB. 1925. PAST BOMAN IZ NAPOLEONO VIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. JN". poslovenil O. P. Pi smo. 24 (Nadaljevanje.) — Ali mislite, da bo pri violi 1 ? — ga j e vprašala. — Prepričan sem, da bo. Lahko zastavim svojo besedjb, da bo storil kar je mogoče, da ustreže meaii. Le jrtomirite Smatrajte to stvar za izvršeno, skrivajte Dicka še e.n tixleii. dokler ne bo Tele-machu« pripravljen za potovanje. — kajti iz različnih razlogov sme priti na krov le v zadnjem trenutku. Za vse drugo bom skrbel jaz. Vaprico te zaupne obljube se je Una nainali iznebila vseh velikih skrbi. — Zelo dobri ste z menoj, Ned. Oprostite mi, kar som ravnokar rttkia. Mislim, da tudi razumem Terenea. Ubogi, stari Terence! — Seveda ^ga raznnnete. Prevzet od ganulja, je Kegel z roko preko njenega hrbta ter ter jo potrepal po rami. — In niti besedice Tereucu. Niti ene 'besedice, ki bi vzbudila suni. Zapomnite si to. — To hočem storiti. jZa obema je bilo čuti korak. KapiUm Tremayne ki je imel še vedno roko za hnbtom Unc ter jo navidezno objemal, se je ozrl pro-ko hrbta ter zapazil visoko postavo, ki se je bližala. Celo v temi je takoj spoznal OMoya. —Tukaj je Terence, — je rekel tako odkritosrčno in s tako oči vidno poštenostjo, da je ljubosumnost O'Moya izginila ter sc utiialknila čutu >ramu. — Vsepovsod sem te iskal, draga moja, — jc rekel Uni. — Maršal Beresi'ord bi se ti rad predstavil, a celi večer «i (bila abdama od eestileev, da ni imel nobene prilike približali se ti. Lady O'Mov je takoj skočila pokonci, s srebrnim smehljajem, ki je bil povsem odkritosrčen. Ali ni dvignil Tremayne vise breiue z njenih ramen ? -- Poročiti bi moral z grdo žensko, — ga je dražila. — Potem bi bila sama in lahko dostopna. — Ne bi je našel v skrivnostnem pogovoru z mojim tajnikom — je odvrnil z mešanico dobre in slabe volje. Nato pa se je obrnil proti Tremanvnu: — Prokleto indiskretno od vas, Ned. — je rekel bolj ostro. — Vzemimo, da bi vaju videla kalita oprarvljiva stara babniea? Lepa stvar za Uno in tudi zame. če bi postala predmet opravljanj na se-stakih žensk. Trema v ne je sprejel ukor s prijateljskim duhom. — Zal mi je. O Mov. — je rekel. — Popolnoma prav imate. Vsakdo ne pozna naših medsebojnih od noša j ev. Vse to je rekel s tako očividno 'poštenostjo, da je Hlo popolno ma nemogoče gojiti kaJko zlo misel in O'Mov se je sramoval suma ki je bil tako nečasten. Osmo poglavje. INTELIGENČNI ČASTNIK. V majhni sobi palače grofa Redorodo določeni ponavadi zc igranje kart. so sedeli trije moški krog majhne mizice. Bili so grof Samoval, starejši markij de Minas. plešast in s potezami jastreba ter nadaJjni gospod srednje starosti v temni uniformi portugalskega častnika pri lovcih. Če upoštevamo njegovo portugalsko uniformo, je bilo čudno, da se je vršil pritajeni in zaupni pogovor v francoskem jeeiku. Na mizi so ležale karte. nikdo jih ni igral. Človek 'bi mislil, da je to skupina igralcev, ki se je naveličal igre ter se pričela razgo v ar jati. Ti trije so bili edini v sobi. Skozi zaiprta vrata so prihajali iz oddaljene plesne dvorane zvoki godbe. Z možno izjemo Principala Souze ni imela angleška politika na Portugalskem nobenega odločnejšega nasprotnika kot. marflrija de Minas. Bil jc član regentskega sveta, — a je ves ogorčen zapustil službo vsprioo angleških odredb. Glavni vzrok ogorčenja je bilo imenovanje angleških častnikov, da poveljujejo portugalskim polkom v diviziji maršala Beresdorfa. V tem je videl nameravano sra-močenje i« omalovaževanje svoje dežele in svojih rojaikov. Tega človeka je navdajalo paleče in slepo domoljubje, kajti Portugalska J® bila v njegovih očeh najbolj slavna dežela na svetu. Živel je v sijajni preteklosti svoje domovine, -ter Tli hotel ma nohen bili potomci Vasco de Game. Cunlia.sa, Magal-haes in Albuquerque.. — mož. kojih imena so neizbrisno vklesana Tla lice zemlje same. — potisnjeni na stran, dočmi so tuji častniki vežbali portugalske legije ter jim poveljevali. Raditega je postal \>taš ter zapustil vlado, ki je storila vse. kar so ji narekovali Angleži. Nekaj časa je bil njeg&v ujpor pasiven, dokler ga ni podžgal Principal Souza ter ga preobrazil y opasno orožje prve vrste. Pazljivo je zasledoval pritajeni govor gospoda v uniformi portugalskega majorja. — Govorice o tej politiki opustošenja so seveda dospele do princa, — je rekel major, — a njegova visokost se ni brigala za to. čeprav ni mogla spoznati, kot ne moremo mi. kakšnemu 'koristnemu namenu bi bila mogla služiti ta politika. Princ ne podcenjuje zmožnosti lorda Wellington a kot poveljnika. On ne misli, da bi mogel izvrševati take operacije in navadne neeknurnosti. Še en trenutek grof. — je rekel jšamovalu. ki ga je hotel prekiniti. — Izvedeli smo popolnoma zanesljivo od londonskih agentov Napoleona, da je ta vojna skrajno nepriljubljena v Angliji Mi vemo, da je javno mnenje pripravljeno za angleško umikanje, ki se bo neizogibno izvršilo, kakorhitro bo Napoleon izvedel svoj udarec. Tukaj v Tagu leži pripravljeno angleško brodovje. da vkrca čete ter jih odvede domov in angleški kabinet sam pričakuje, da se bo to vkrcanje izvršilo najpozneje septembra meseca, približno ob času, ko bo dospela francoska ofenziva do svojega viška ter bodo stale francoske čete pred vratmi Lizbone. — Priznavam, da bo s to politiko opustošenja in s trdovratnim odporom za vsako ped zemlje, francosko prodiranje aa&ra&njeno. Ta proces pa bo stal Anglijo dosti denarja in živijenj. — In tudi Portugaisko, — se je oglasil markij de Minas. (Dalje prihodnjič.) T" J - . Solnce je sijalo poševno skozi ] okna v uredniške prostore, vzdolžno ozračje me je napolnilo do mozga z leno omotico, ki mi je ustavljala pero, kot da se bori proti dolgočasju vsakdanjosti, ki smto ga ponujali čitajočemu občinstvu. Nekdo je potrkal' na vrata. " Dalje!" Se le na dango trkanje je čut moj odziv. Nisem se še ozrl, že sem vedel, da je e-njal je suknjo. "Kaj želite?" "To . . je dejal in segel pod suknjo ter privlekel ndkoliko povaljan. nagosito paplsa.li listje papirja izpod nje in mi ga je pomso-lil. "To je tirsto . . . A,Vi niste vi pisali. da je vtoniila neka deklica?" "Morda. Kdo se spominja. Žensk utone mnogo, na različne načine. Ali prejšnji teden?" "Da. V Gruberjevem kaaialu." Vzel sem papir v roko. Bila je pola papirja, dvakrat vpognjena. do polovice zmečkana, popisana do polovice z vijoličastim črnilom, drobno, od roba do roba. Na koncu je bil dodatek z drugo pisavo. Pogledal sem mladeniča, ki je stal v zadregi pred menoj, kot da stoji pred sodbo. . "In kaj sedaj?" "To je njeno pismo. Kar je bilo v časopisih, ni bilo vse. V pismu je popisano vse; nekaj sem pristavil jaz." Pismo je bilo naslovljeno na "Dragi, ljubi Joško!" Nad tem je -loško zapisal z velikim črkami: Pismo nesrečnega dekleta," kot je bral v romanih in videl v kine-gledališeu. Iz njegovr.h oči so sijale filmske zvezde in slab tisk Stoterih strani vzdihov in nemogoč-nosti, ki so pa vendarle mogoča. Par trenutkov sva se zrla, ko je dejal zadnjo besedo: "Da bi deli v časopis," nato je odšel. Bral sem pismo od zalčetka do konca: "Vse že sladko spi. le jaz ne najdem nuiru . . . Legla' sem. pa me je ogenj v srcu vrgel s postelje. Strašno me peče; ta ogenj moramo pogasiti. Zato ti pišem, kako je z menoj; obup me sili k temu. Čemu si mi pLsail današnje /pismo ? Čc bi vedel, nikoli bi ga ne pisal. Vendar: hvala zanj! Spomin na te je bil, dasi si mi pisal slovo. Ali si jokal ? Jaz niti jokati nisem mogla. Zakaj me zavračaš? Čemu vprašujem zemljo an nebo, solnce in zvezde, mamo, cvetice in plenice, k.i .sem jih pripravila za najinega otroka ? V "tvojem pismu ni odgovora.. v mojem srcu in v moji ljubezni ga ni. ko se miti darovala vse, čast lil vdano zvestobo. Odgovori mi! Čenaj iz dna zemlje iz-kopljem odgovor, moram ga dobiti. jZakaj ravno danes ne smem biti tvoja, na vekomaj ne. ko hrepenim po teibi bo*j kot kdaj prej. Oprosti, jaz sem razburjena, jaz blaznim ... In če sem ti do danes verjela vse sladke besede, najbolj krute ne morem verjeti, če tudi je morda najresničnejša. Prišla bom za teboj. Obljubiti mi moraš, da smem biti vsaj tvoja dekla ... in dekal ti bom. radi o-troka, ki ga hočeš ubiti z meno.) vred. Počakaj me na kolodvoru. Črno bom oblečena, krvav nagelj bom nosila na pr»lh. Od starišev bom vzela slovo, morda jih ne vidim več. Če me zavrneš, ne želim drugega, kot da še enkrat vzidam blaženost tvojega objema, potem — ne bom nikogar več. Sprejmi toliko poljubov, koI>-kor solz sem pretočila. Tvoja Ivanka." Žalostnih dekliških pisem hranim mnogo, takega ne, v smrtni o-motici napisanega in od srca na-rek ova nega. Kako beremo taka pisma, mi razbojniki in zasmehovale i vsega! Dekleta pa se mislila na te besede še v onem omotičnem trenut- ku. ko so se nagibala nad valove in prepade, jih u.stnice pa so šepetale naša'imena. Umrla so s tihim usmevom na ustnah, podobnim pokoju in ironiji. Pisma pa so amečkana v žepu, ali leze njih posamezni koščki na javnem ttrgu. Dekle, ki gre pogledat v omotično brezdanjost nežna nega. stopa po njih; če bi ne imela zameglelah oči, bi spoznala lastno pisaivo. Od kolodvorske ulice do Gruberjevega kanala je kraftka pot, v mesečnih nočdli tisočkrat prekratka. Ivamka jo je hodila po o-vinkih od jutranjega vlaka do vt* "•erne zarje v srčni bolečini. Trikrat. je obhodila vse vojašnice, ob vsaki uniformi! je zaman za/trepetalo njeno srce. Beračici z lepim očesom je darovala ves svoj denar. potrebovala ni ničesar več. niti za plenice ne. Samo smehljala se je. Tako se smehljajo »tiisti, M nimajo nikogar več na svetu, ne sorodnikov ne potreb in se z duhom dvignejo visoko nad vse. Smehljajo se z velikimi očmi, ki so že prestale grozo smrti, s srcem, ki je že naredilo račun in gredo samo še zadnjo pot. da izvojuje duša poslednji boj s telesom, ki nagonsko hoče živeti .. . Vse jo končano. Ljudje prihitijo in zamoilkli šepeti «e razširijo čez pol mesta. Zdravnik ugotovi smrt. Časopisi pordčajo hladno vest, dopisnik dobi deset vinarjev od vrste. Končano je. Ne! Joško je zapisal nad pismo naslov in dostavil na o^anek belega papirja: "Videl sem jo. klical srni jo po imenu, a J^e ni oglasila. Vrgel sem se na njeno truplo in jokati ..." Pozneje je pripisal: "Bog ji daj večni pokoj. Odpustil sem ji vse!" .Kdo je odpustil? Komu je odpustil? Vse od začetka, do konca mi je umljivo. to mi je nerazumljivo. Kdo je narekoval mledeni-ču to be>sedo. ki ni ukradena ne iz romanov ne iz gledališča? Jaz pa se vselej bojim, kadarkoli srečam senco v drevoredu. Še danes čutim mrzlo roiko utopljenke, ki drsa po papirju ... In vselej strepetam, kadar kdo plaho potrka na vrata. SAVO € DNI PREKO _» ogromnimi parnikl na olje FRANCE — 21. marca PARIS — 28. marca Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega razreda, z umivalniki m tekočo voda za 2, 4 ali '6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfrencH JRjie 19 STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agentje. SANOCHRYSIN NOVA POLARNA EKSPEDI CIJA Pred par dnevi smo poročali, da je doživelo Animrdseiiovo podjetje za d-osego sdverne,ga tečaja po-polen finančni polom. Raoul A-mundlsen ipa se ne da uplašiti in mu lebdi pred očmi še vedno dosega njegovega cilja. Sedaj se je o-brnil do norveške vlade, naj bi mu na kak način priskočila na pomoč, da bi se uresničile njegove srčjie želje. Norveška Vlada ,ie sedaj predlagala državnemu svetu, ljaj bi država priskočila Amundsenu na pomoč na ta način, da bi vlada o-premila polarno ladjo "Frank", ki naj bi služila Amundsenu pri poletu preko Severnega tečaja, kot izhodišče in oporišče za njegova raziskovanja. 4'Frani'T naj ostane kolikor mogoče do*lgo v polarnih krajih. Vlada je proračun>ala stroške za opremo "Frama" na 80.000 norveških kron. Vsa izdatki eks-pedicije bodo iznašali približno 800.000. Od tega zneska je naklonil Američan E Is worth ki se udeleži ekspediedje kot fotograf in o-pazovalec, 600 tisoč kron. Ostanek upa spraviti Amundsen skupaj s predujmi na novinarske 'honorarje in s prodajo polarnih pisemskih znamk. Člani ekspedicije. ki bo potovala pod norveško zastavo in se bo imenovala "Amundsen - Els-worth," bodo še norveška letalca Larsen im Dietmchson in dva letalca - mehanika. Poleg znanstvenega raziskovanja deklinacije v polarnih krajih, bo imela ekspt. dicija v -prvi vrsti športni značaj. 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Že zadnjič je blilo poročano o poskusih danskega zdravnika Holgerja Mollgarda, ki je odkril baje novo sredstvo za zdravljenje jetike. Samoumevno so vzbudili njegovi poskusi veliko zanimanje po vsem svetu. Na prošnjo pariškega 4'Martina" je napisal Moll-gaard o svoji metodi kratek članek, ki ga objavljamo tadi mi v prevodu. Mollgaard pravi: Moja metoda za zdravljenje vseh vrst obstaja v vbrizganju dveh sredstev: neke soli zlata, ki sem jo nazval Sanochysin in n(»-kega živalskega seruma. Robert Kocli. ki je našel bacil tuberkoloize. je odkril tudi. da so sili zlata strupene za tuberkel-ba-cile. Meni se je posrečilo sestaviti neorgansko snov bele krfetalinske zunanjosti, ki se v vodi jako l^a-da topi. Kemično je ta snov dvojni hiposulfit zlata in naitrija. Bolniki, ki so v prvem stadiju tuberkuloze, prenesejo injekcijo Sanochrvsina brez večjih pertur-bacij. Cim pa se boleizen razvije, pospešuje injekcija razvoj zelo strupenih toksinov v krvi, in bolnik oči tuje več ali manj izrazite reakcije, kakor vročico, bolečine v sklepih, nerodnosti v prebavnih organih in na koži nastanejo izpuščaji podobno kakor pri ošpicah. Ti momenti so me napotili do tega, da sem si pripravil nov, živalski serum, ki A'sebuje proti-strup omenjenim toksinom. Poskus se je obncsel. V praksi uporabljam ta serum takrat, kadar sc pri prvi injekciji Sanochrvsina pojavi v urinu albumin. Osnovni princip mojega zdravljenja tuberkuloze oibstoja torej v pravilni kombinaciji obeh serov. Mojo iznajdbo so si prisvojili najuglednejši danski zdravniki in vsi poudarjajo -uspešnost Sano* ebrvsina. Serum izdeluje pri nas državni seroterapevtskl institut. Količina, ki je potrebna za eno zdravljenje, stane okroglo 120 danskih kron. Važno je poudarjati, da je pri težkih bolnikih uporaba Sanochrv sina precej opasna. Bolnikom, ki imajo -r sebi mnogo bacilov, povzroči Sanoehrvu težke notranje pertubaeije. ki jim mora bolni organizem podleči. Zato bi svojo me-itodo (priporočal le zdravnikom-specijalistom, ki popolnoma obvladajo moderno toksikologijo, patologijo in kliniko. V Kopenhagen prihajajo zdravniki iz vseh držav. Prihajajo Američani, prihajajo Japonci. Mojo metodo Študirajo po vsem svetu. O njeni uspešnosti samo en vzgled: Dr. Gravesen. primarij sanatorija v Vejleju. je zdravil 52 tuberkuloznih. Od teh jih je popolnoma ozdravelo 13, pri o-stalih 19 pa se zdravljenje ni moglo nadaljevali, ker je bolezen že preveč napredovala. Izmed vseh 32 bolnikov pje ni bilo nobenega smrtnega slučaja. Kretanje parnikov - Shipping News 28. februarja: Levlathan, Cherbourg; Frane«. Havre; Berengaria, Cherbourg. 5. marca: Clevland. Boulogne in Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 7. marca: Olympic, Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Conte Verde, Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen: America, Cherbourg in- Bremen: Westphalia. Hamburg. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp: 14. marca: Aquitania, Cherbourg: Suffren, Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grasse, Havr«. 18. marca: Orduna. Cherbourg In Hamburg. 19. marca: Albert Ballin. Boulogne In Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg: MajesUc. Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: , Bcrengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg; Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen"; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio. Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: ' Stuttgart. Cherbourg In Bremen. 1. aprila: Mauretania, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg: Ascania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nave ZNiŽANC cene za tja in nazaj v tretjem razredu oa Zagreba od $198. do $210. V Seograd in tiaznj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji p^rnik na svvtu", Oiympic, Homeric, Belgen-land. Laplnnd. Pittsburgh, Zeeland, MinnakalKla itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrneta v Združen« države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Viira-KaUe poobla.-1-iene j-.gente aH WHITE STAB LINE BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK ADVERTISE in GLAS NARODA Ghandi je odklonil boljševiaki denar. i . ' 'mine* Angleški listi poročajo, da je sovjetska vlada ponudila Ghandi-ju. voditelju prosvitljenih Indijcev, velike svote denarja, s katerim/i naj bi vprizorit po Indiji vstaje te nemire. Gha-ndi je odklonil boljševiško podkupnino ter izjavil, da ne ve, v eem obstoja boljše viški program, toda da odklanja vsako gibanje, ki sloni na nasilju in ki zanika božanstvo. 1 ' - —- — Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoren* dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par- nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniske postav« ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedrjavljan i dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Kdor Želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoela ▼ije bo pripuščenih r prihodnjih treh letih, od 1. juUja 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa eamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo ' kvoto. StarišI in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St>, New York 7. aprila: Resolute. Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. 8. aprila: Aquitania, Cherbourg: La Savote, Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Volendam. Boulogne In Rotterdam; Conte Verde, Genoa. 14. aprila: Martha Washnigton, Trst. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg; De Grasse. Havre; America, Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland, Boulogne In Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 18. ao^ila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George "Washington. Cherbourg in Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretanid, Cherbourg: Suffren. Havre. 25 aprila: Paris. IIa.vre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbmiru; Prea. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp; Luetzow, Bremen. 29. aprila: Aquita.nia, Cherbourg. 30. parila: Ohio. Cherbourg In Hamburg; Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja: Paris, Havre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 amo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C. KLOBASE tako kot si jili inr«ri» sr«-t* poželeli. Te klobase so sedaj boljše kot š" ke-daj i»roj, so prava denar poslan z naročnino. Po C. <>. 1». ali poštnem povzetju pa vsak sam plača poštnino. Pišite in pošljite naročilo na: — JOSEPH LESKOVAR . D. 2 610 — 1 Ith STREET KACINE, WIS. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —* MALI OGLASI ▼ "Glai Naroda" ADVERTISE in GLAS NABODA MOŠKI! ZaKhitoM Nabavite «1 najboljfc) saltu PREPRElBA xa MOaKE VaUka tabaSSe. KI« (4'a) $1 Vri Umu* aR Saa-Y-Klt Dapb B H tlnlfii St. Maw Tai Pozor čitateljL Opozorite trgovce in o^ brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 4'Glas Naroda9'« 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda" HIS WASTER'S VOtCE u sM«r. M.ins.agn*.Na«iaa.idcFea^>?.iorw Prave glasne VICTROLE od $22.50 do $300.00. Slovenske, hrvatske, nemške Victor plošče, kakor tudi najbolj-še Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE od 60c do $1-00 dobite vedno pri IVAN PAJK 21 Stain Street, Conemaagh, Pa. Pišite nam po cenike. r i ' ■ -- -_