avgust 2018 ALOJZ REBULA MLADIM Zapis ustne izjave, ki jo je pisatelj Alojz Rebula dal za mlade Slovenskega kulturnega kluba ob Dnevu mladinske ustvarjalnosti in podeljevanju nagrad za literarni natečaj Profesor Rebula, kaj bi svetovali mladim, ki bi želeli pisati? Lahko bi rekel tole: prvič- mladim svetujem pisanje dnevnika. Ne toliko za dnevne čenče, ampak za lastno opazovanje, za lastno razmišljanje in tudi za lastno kritično gledanje. To na raznih ravneh, vključno s politiko: zakaj ne bi svojih lastnih misli zapisal, svojih kritičnih misli do nekega odgovora, ki si ga slišal, aii kritičnih do knjige, ki jo bereš, kritičnih do novic v časopisu, na katero sr naletel? Reči moram, da sem jaz napisal ogromno dnevnika, prvotno ne zato, da bi si zabeleževal doživeto, to ni bil moj prvi namen; ampak predvsem zato, da bi se vadil pisanja v slovenščini. Potem pa sem prešel v to, da je dnevnik postal res tudi zapisovanje doživljanja (doživetega?), predvsem mojih srečanj z ljudmi, z izbranimi ljudmi, tako rekoč redkimi ljudmi. To pa sem vedno zapisoval; skušal sem zapisovati tudi nekatere njihove posebne misli! To je dobra vaja tudi za stil, saj se tudi stil lahko okrni (dnevnik pa te drži svežega, kar se tiče strla). To je prvi nasvet za pisanje. Potem, drugič: dati napisano v branje nekomu, ki se razume vsaj toliko kot ti. Na žalost jaz nisem imel te možnosti, s Pahorjem sva bila preveč daleč v letih, med nama je bilo deset let razlike, ampak kako bi bilo koristno, če bi dajal v branje nekomu, ga vprašal:«Kaj se tebi zdi?«. Doživeti kritiko od nekoga, kise razu mena literaturo! (ampakmoram reči,da so redki tisti, ki se kaj dosti razumejo). Kajti imamo več darov: prozni dar, lirični dar, esejistični dar,... ampak ali veste, kateri se meni zdi najredkejši dar? Kritični dar! Razlikovati kvaliteto v literaturi: kaj je, kaj je na pol, kaj ni.To so darovi velikega kritika, ki pa seveda poleg teh darov, da razlikuje, kaj je dobro in kaj ni, mora imeti še en dar, (ki ga npr. pogrešam pri Josipu Vidmarju, sicer po svoje pomembnem kritiku); namreč dar iskrenosti, poštenosti. To da si posten, je etični dar! Ko ocenjuješ ti kot vernik nekega komunista, da znaš biti do njega popolno rna pošten, v priznanju, če je res dober pisatelj (ali ni), in obratno: če si komunist, da boš pri katoličanu priznal: »To pa je res pravi pisatelji«. To je dar poštenosti, kije pa izredno redek, jc skoraj še redkejši kot dar ocenjevanja kvalitete; medtem ko je dar poštenosti bolj redek. Tako kot je v življenju redek dar iskrenosti, dar poštenosti, podobno je v literaturi. Medsebojna kriti kal To so imeli naši mladi modernisti in si izmenjavali med sabo, dajali so si brati drug drugemu in se po potrebi tudi kritizirali, To je po mojem mnenju zelo koristno. In tretji nasvet je seveda bra ti pisatelje, ob katerih najbolj uživaš. Za nekatere je to Tolstoj, za nekoga drugega bo Balzac, itd. Torej slediti evropski kulturi; ne pozabiti, da smo Slovenci Evropejci in nosilci evropske kulture in to moramo ostati! (zapis - Ivana Kresevič) Hrepenenje Korak za korakom se moja stopala dotikajo Jesenih stopnic, ki ob vsakem premiku škripajo, kot da bi ječale od bolečine. Pazljivo pomikam noge naprej v upanju, da bi previdno prišel do naslednje hrapave površine, ne da bi padel v praznino, Z roko se tesno oprijemam ob steno in počasi prispem do hodnika,, tlakovanega s ploščicami. Pod prsti tipam njihovo nehomogeno zaporedje, ki vzbudi v meni občutek doma. Tavam v temi, neprijetno mi je. Se vedno je zame noč nekaj tako neznanega, nerazumljivega, da me vsakokrat spravi v strahopetnega otroka, čigar misli so napolnjene z nevednostjo. Stegnjeni roki naprej negotovo iščejo stikalo, sledijo pa jima moja bojazen in zadihano telo, ki ga v črnini težko usmerjam do cilja. Dlan se zaustavi na izrabljenem ročaju, pa mi takoj zmanjka sape. Ledena kljuka mi ne dopusti, da bi na njej samo pustil poten odtis in šel mimo. Zavedam se, da me čaka odločitev, ki sem jo že predolgo odlašal. Počutim se razdvojenega med željo, da bi prebolel do kraja preveliko težo, ki jo vlačim za sabo, in dvomom, ali sem pripravljen se spet soočiti z neizmernim trpljenjem iz preteklosti. Vsaka misel me nosi s sabo in. niham v nestabilnosti, v meni se začne notranji boj, ki me globo-ko rani in muči, saj nisem zmožen izbirati. Sunki so tako močni, da s sušo v grlu čutim razparano srce. Zatisnem oči, kot da bi temina bila ključnega pomena in bi lahko spremenila sedanjost, Neopazno se dlan obesi na zanko, z vso močjo pritisnem, a v tej kretnji zaznam vso težo prehoda, saj dobro vem, s čim se bom spopadel. Vrata, ki so ostala nedotaknjena že dolgo, se odtisnejo od okvira in zaropotajo zaradi trenja ob tla. Še vedno so moje oči izgubljene in samotne, a umirjene. Brleča luč mi poboža povešene veke in radovednost mi jih razgrne. Vstopim in se počasi ozrem po prostoru, Vse je na svojem mestu, ovito v časnem premoru, 5oba srednje velikosti je še vedno opremljena, kakor sem seje spomnil. Pri vratih je visoka stenska ura na uteži, ki neprestano pomika nihalo, ob njej, na desni strani, velika knjižna omara z nešteto knjig, vsaka s svojo skrivnostno zgodbo in kupom praha na vrhu. V sredini spalnice se nahaja skrbno postlana postelja, ki me pretrese. Vdihnem ... Spomnim se številnih noči, v njen objem sem izročil vse sanje in nočne more. Njen dih, ki meje svaril in zibal, je izničeval moj strah pred temo. Požrem slino, ki teče po pekoči, grenki votlini. Oči se mi navlažijo in ne uspejo več zavirati stiske.Trepalnice utripnejo in spustijo čez mehke hribčke, stopljeni sneg, ki se pretaka po licih skozi jamico na obrazu in prispe do brade. Iz brade potuje dlje, neznano kam, stisnem ustnice med zobmi, nato pa težko izdihnem. Prste skrijem v pest /me in priimek: Matej Gruden Doma sem: iz Boljunca V tem letu sem obiskoval: 5. razred smeri elektronika in elektrotehnika na DIZ J. Stefan V prostem času: igram kitaro Knjiga, ki bi jo vzel na samotni otok: Coste/// di rabbia (Aleksandro Barioco) Ko bom velik, bom: inženir in raziskovalec Najvišja vrednota v življenju: ljubezen V ljudeh najbolj cenim: prijateljstvo Matej Gruden Podobe iz sanj Rahel vetrček je smuknit tja na zasneženo obalo. Na pot se ni opravil sam, spremljale so ga mogočne snežno-beie snežinke. Veter je pospeševal ritem, snežinke pa mu niso bile kos. Kot mnoge prej so se zabile v visoko rdeče oblečeno osebo, trčile v vrat in zdrsele dol po goli in nedolžni hrbtenici, Mrzle noge so strmele v in branim palec v notranjosti dlani. Bobni mi v prsih in začenjam hlipati. Oči se odmaknejo od ležišča in se zazrejo v dvokrilno okno, ki mi stoji nasproti. Zamislim si razgled, saj sta roleti zaprti. Okoli okenskega okvira so na steni obešene fotografije, ki mi ostanejo zasidrane v globini duše, kot da bi komaj preživel tiste dragocene in redke trenutke, ki pa so v hipu biti pometeni v pozabo. Vse, kar trenutek kasneje vidim, je sekvenca motnih slik, saj se solze nenehno pretakajo kot potoki na vzpetini. Tako prazna se mi zdi, mamina spalnica, Kolena obnernorejo in spustim se kot prazna vreča na posteljo, zgrabim blazino in jo z vso močjo stisnem k sebi. Se vedno diši po njej, njen sladek, nežen vonj ml pronica do srčnih dvoran in jih napolni. Začutim njeno odsotnost skozi kožo, do kosti, zapestja stokajo, kot da bi bila priklenjena z lisicami, trebuh je v neurju. Spet pridrvijo spomini na bolezen, na smrt, ki je zgrabila mamico in jo odnesla med bele oblake in nebo svobode, nc da bi pomislila, da bi vzela s seboj Še mene. Odklenila je njene verige trpljenja in mi jih nadela, pustila meje samega. Ime in priimek: Emma Riccobon Dom a sem: iz Trsta V tern letu sem obiskovala: 3. razred DIZJ, Stefan, biokemijska smet V prostem ¿asu: poslušam glasbo, ustvarjam, najraje pa grem na sprehod in uživam v naravi ali po sem v družbi s prijatelji Najljubči avtor: Nicholas Sparks, ker v svojih delih res občutiš, da si ti deizgodbe. Vsebine njego vih knjig me vedno zagrabijo, vznemirijo in ganejo od prve do zadnje strani Knjiga, ki bi jo vzel na samotni otok: Safe Haven, Knjiga pripo veduje o punci po imenu Katie, ki beži iz hude zakonske situacije in ji uspe začeti novo življenje, ne da bi se vdala. V vsaki situaciji imamo dve izbiri, ali se predaš ali pogumno iščeš rešitev. Ko bom velika, bom: v preteklosti sem sanjala zdravniško kariero, v tem trenutku pa še razkrivam svet in se od tega učim; kaj bom kasneje v življenju, bo pa odločitev v prihodnosti Najvišja vrednota v življenju: spoštovanje sebe in drugega V ljudeh najbolj cenim: poštenost in iskrenost deročo vodo, ki je pljuskala in se hihitala. Zmočila je urejeno zavihane jeanse in pogosto celo zeleno majico, kije stTmela iz jakne. Za mano, za visokim skalovjem, je sončna svetloba zlezla stran. Tople roke so počivale v mehkih žepih, noge pa so dosegle temperaturo ledu, tako da sem lahko končno stopil iz slane vode. Bos sem sledil neznanim stopinjam. Pod mokro kožo some zbadali majhni, ostri kamenčki. Niso me motili, navajen sem bil takih sprehodov. Sneg,kije prej nežno in ljubeznivo obarval plažo, seje pod stopali topil. Razkrila seje sivina tega osamljenega kraja. Zanjo pa se trenutno nisem zmenil, Pred mano seje zasmejal simpatičen obraz. Približal sem se, ženska roka je segla v mojo in jo potegnila za sabo,Tam sva se sprehajala v mesečini. Kljub večernemu mraku se je pred nama raztezala čista in neskončna pokrajina, Z roko v roki sva tekala med visoko travo na neobdelanem polju. Rumene, modro-vijolične in rdeče rože so rasle ob velikih osamljenih drevesih. Pod takšno drevo sva se zatekla še midva, takrat se je vse začelo, Ali se je res začelo? Pišem namreč o čudaku, o po- sebnežu. Umetnik je bil in je videl stvari, ki jih ni bilo. Umetnik je bil res bos in ravno tako oblečen. Za njim se je dvigala ogromna industrijska tovarna z visokim stolpom. Iz stolpa je drvel črn smrdljiv dim. IVlajhna rečica je imela izvir v pokvarjeni cevi, kije odtekala v temno jezero. Na sredi mračne mlake je štrlela oseba, nanjo seje drl smrdljiv dim, mešan s kapljami, ki so curljale Sz pokvarjene cevi, Pred mano je iz globokega brezna pokukalo mlado sonce. Poke, ki so čepele ob bokih, so se prehladile, noge pa so se v vroči vodi že dovolj spekle, končno sem stopil iz preklete luže. Hodil sem v tunelu za kanalizacijo, stopal sem po neki mehki snovi. Nad sabo sem videl odprtino, skozi katero je pokukala vesela skladba, Zanjo pa se trenutno nisem zmenil. Pred sabo sem začutil vonj, krvavi vonj degradacije. Segel je do mene. Obrnil sem se in stekel proč. Sonce je bleščalo vse naokrog, a kljub temu je pred mojimi očmi sijala le prazna megla Tu pa tam je ležala kakšna napol polna plastenka, zmečkan papirček ali olupek sadja, Duh je bil tik za mano, spotaknil sem se in objela meje smrt. Aki Cavarra Temi sva se v mesečini Tam sva se sprehajala v mesečini, v moči hrupa in dolgi tišini poslušala sva svoje sanje. Skušal sem te spoznati, ko še sam se ne poznam. Gledala sva oblake, rada bi se potopila vanje. Tam sva se sprehajala v mesečini, nevidna med sencami svetilk, ki so nama križale pot. Nihče od naju ni bil zrel za let, hotela sva zbežati kamorkoli, daleč od tod, Tam sva se sprehajala v mesečini, z roko v roki bil bi srečen, bil bi sam, bil bi tvoj. Na soncu ležim, mislim, kako sem bil svoboden in miren na sprehodu s teboj. Ime in priimek: Aki Cavarra Doma sem: iz MaČkolj V tem letu sem obiskoval: 4. letnik mehanske sekcije DiZ J. Stefana V prostem času: igram kitaro in se ukvarjam s košarko Najljubši avtor: za poezijo sta Baudelaire in Guido Catalano. Za prozo pa Gabriel Garda Marquez Knjiga, ki bi jo vzel na samotni otok: infinite Jest Davida Foster Wallace, ker bi imel dovolj časa, da bi jo končno prebral do konca Kn bom velik, bom: vesel Najvišja vrednota v življenju: razmišljati, imeti eno lastno idejo in ostati to, kar sem V ljudeh najbolj cenim: iskrenost Aki Cavarra, tretja nagrada ex aequo za poezijo: Mlade verze je navdihnil Cankarjev citat o mesečini, ki očitno predstavlja idealen okvir za upe s nje va nje ljubezen ske tematike. Pesniški izrazje mladostno sproščen in preprost, besedilo pa prinaša s seboj spoznanja in misli o življenjski zrelosti ¡n svobodi. rast - mladinska priloga mladike * ul donizetti 3,34133 trst * rast.urednistvu^gmail.eotn - tisk grafika seča d.o.o. - nova gorica