Posamezna številka Din 1-—
ŠTEV. 75.
V LJUBLJANI, sreda, 29. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO II.
bhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti; Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Rokopisi te ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj s« priloži mamk«
za odgovor.
Bačua pri poštnem ček. uradu štev. 13.63&
UREDNIŠTVO IS UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 1& r	>	TELEFON	8TEV.	653.	,
Nova pot politike SLS.
Listi sc poročali, da je dosežen med SLS in Hrvatsko pučko stranko popolen sporazum za skupen nastop. Da so ta poročila resnična je potrdil na sobotnem zaupnem sestanku vodstva SLS g. dr. Korošec, ko je poročal o politični situaciji.
Med drugim je dejal g. dr. Korošec, da bo Stjepan Radie cisto gotovo izločen iz in vatske politike in da bo posledica tega popclen razkroj radičevske stranke. S tem, da je treba računati že danes in organizacija hrvatskiti katolikov je zato nujna. V ta namen je že dosežen s hrvatsko pučko stranko sporazum in krepka slovensko-hrvatska ljudska (klerikal-lla) stranka vstaja iz razvalin radičevske stranke.
Zdi se nam, da je g. dr. Korošec moral biti malo preoptimističen. Je Sicer res, da je Stjepan Radič bil duša hrvat-ske seljačke stranke in da je le malo verjetno, da bi se komu drugemu posrečilo tako dobro organizirati hrvatske kmete, toda nenadomestljiv ni nihče in tudi Stipica Radič ne. Zlasti pa v sedanjih časih. Nismo več v oni revolucionarni dobi, ko je mogla samo okolico nadkri-] j lijoča osebnost zbrati množice, danes sme v dobi, ko so množice že zbrane in iCO niso važna več gesla, temveč izvršitev gesel. Tribun je danes potreben le kot avtoriteta, da reši spore, delo samo pa opravljajo že tajniki. Lep primer nam nudi Rusija. Duša ruske komunistične revolucije sta bila Ljenin in Trockij. Prvi je predstavljal program, drugi pa izvedbo. Prvi je bil teoretik, drugi praktik in ta harmonija je bila sila ruskih komunistov in tako vidna, da je vse govorilo, da mora komunizem propasti, če ga ne vodita več Lenin in Trockij. Pa čeprav je bila ruska komunistična stranka skoraj istočasno brez obeh, vendar ni bilo konec ruske komunistične stranke in doživeli nismo niti nobene krize.
Isto je z radičevsko stranko. Svoje korenine ima stranka globoko v narodu in take stranice ne propadejo čez noč, pa uaj izgube še tako odličnega voditelja. Je sicer udarec za stranko, če izgubi svojega voditelja, toda nikakor ni ta udarec tako hud, da bi stranka propadla.
Pa tudi če bi propadla radičevska stranka, s tem še dolgo ni rečeno, da bi P°stala nje naslednica hrvatska pučka stranka. Ni dal Radič svojim pristašem te vzgoje, da bi se mogli navduševati za Pučko stranko, temveč Radič je propada1 med'svojimi ljudmi tako čisto selja-stv°> da more naslednica njegove stran-iie Postati le čisto seljačka stranka. Da bi pa mogla prepričati pučka stranka hr-'atskega kmeta, da je ona čista seljačka st^anka, pa je popolnoma neverjetno.
Račun na podporo hrvatske pučke stranice je torej napagen. Vprašanje pa nasiane, kako b0 slovenski narod sprejel novo orientacijo SLS. z ozirom na izvrsten strankarski aparat, s katerim razpolaga SLS, je gotovo, da i)0 gros njenih volilcev sprejel novo orientacijo brez vsega. Toda SLS ni dobila 20 mandatov s samo svojimi glasovi, temveč to visoko število si je priborili? kot kat’ehsohen slovenska stranka.
Ali z drugimi besedami bi mogli reči: Slovensko ljudstvo je videlo samo boj za notranjo ureditev države, videlo je samo slovestvo SLS, ne pa tudi njenega klerikalizma. Zveza s hrvatsko pučko stranko pa to stanje popolnoma spremeni in SLS ni več predstaviteljica Slovencev, temveč verska stranka.
Popoln umik vlade Cankova.
ZASTOPNIKI VELESIL PROTI KLEVETAM MINSTROV CANKOVA.
Beograd, 29. aprila. Poslaniki Anglije, Francije in Italije so včeraj posetili zunanjega ministra Kalfova in ga po naročilu svojih vlad opozorili, da so sumničenja, da bi bila jugoslovenska vlada ali pa njeni organi v kakršnikoli zvezi z atentati na Bolgarskem nedopustna. Poslaniki so ministra Kalfova resno opozorili na posledice, ki morejo nastati, če s*e ta sumničenja takoj ne končajo in če se ne da Jugoslaviji popolnega zadoščenja.
Nastop poslanikov je napravil na bolgarsko vlade globok utis in takoj po odhodu poslanikov je bila sklicana seja ministrskega sveta. Bolgarskemu poslaniku v Beogradu, g. Vaharevskemu je bilo naročeno, da se opraviči v imenu vlade v zunanjem ministrstvu, vlada sama pa je izdala poseben komunike.
IZJAVA VLADE CANKOVA.
Beograd, 29. aprila. Bolgarska brzojavna agencija je poslala v Beograd včeraj naslednje poročilo: »Povodom netočnega tolmačenja, ki so ga izzvale gotove službene izjave o zadnjih terorističnih delih, izjavlja bolgarska vlada, da nikdar ni mislila sumiti in pravtako tudi sedaj nima za to nobenega razloga sumiti, da bi bila vlada SHS ali da so bili njeni službeni organi udeleženi pri pripravah ali izvršitvi omenjenih činov.«
To vest so sinoči sprejeli naši službeni krogi, ki so nanašali, da se more naša j vlada povsem zadovoljiti s to izjavo, ka-' tere mi nismo niti zahtevali, ampak je prišla spontano. S tem naj bi bil spor končno izravnan.
l.vwwg
Radikali in radfčevci v stvarnem kontaktu
Beograd, 29. aprila. Poslednji sklepi HSS niso avtomatski sledili kakor deklaracija Pavla Radiča, ampak so nasprotno ti sklepi uspeli razgovorov med zastopniki radikalov in radičevcev. V tem času pa sta se oba kluba vzdržala dela in sta se bavila le z ustvarjanjem nove situacije. Zato so bila dela obeh strani, nacijonalnega bloka in bloka nar. sporazuma, zgolj formalnega značaja. Izgle-da, da stoji HSS po svojih zastopnikih že
v stvarnem kontaktu z radikali in da se vrše pogajanja za sporazum. Karakteristična za položaj je izjava dr. Korošca ob priliki pogreba Davidovičeve hčerke. Rekel je, da je s skupnim sodelovanjem opozicije na pogrebu poslednjič manifestiram) edinstvo udružene parlamentarne opozicije. — V pogledu samih pogajanj, ki se vodijo med radikali in zastopniki radičevcev, se ne more točno ugotoviti, v katerem stadiju se nahajajo.
Dve spomenici HSS.
Zagreb, 29. aprila. Včerajšnji »Večer« poroča, da odda HSS eno spomenico kralju, drugo pa Pašiču. V spomenicah je razložena politika HSS in obenem
se zahteva, da tudi Hrvatje sodelujejo pri upravi države.
S tem bi bil izvršen formalen predpogoj za vstop radičevcev v vlado.
Včerajšnja seja skup-
v v«
seme
Beograd, 29. aprila. Seja je bila slabo obiskana. Predsednik je poročal, da je čestital kralju velikonočne praznike ter prečital njegov odgovor. Obolelega ministra Gjuričiča bo zastopal Grisogo-no. — Nato je bila prečitana cela vrsta prošenj in obtožb. Poljedelski minister je predložil zakonski načrt o kmetijskih kreditih. Načrt se bo obravnaval po pospešenem postopku. Vloženih je bila cela vrsta interpelacij. Minister pravde zahteva izročitev nekaterih poslancev vsled tiskovnih deliktov. Predložen je bil dalje načrt zakonov o sodnikih, sodiščih in drž. pravdnikih. — Finančni minister je v odgovoru na poslanca Angjelinoviča dejal, da se izplačevanje dolgov sadilcem tobaka v Dalmaciji že vrši. Angjeli-novič se je z odgovorom za‘dovoljil.
Prihodnja seja bo v četrtek.
| SAMOUPRAVA« ZA SPORAZUM j	S	HSS.
Beograd, 29. aprila. Današnja »Samouprava« piše v uvodnem članku »Resnični preokret obširno o resoluciji HSS z dne 26. t. m. in pravi, da so imeli popolnoma prav oni, ki so trdili, da bo imel ta preokret širši in globlji pomen. Tega preokreta se veselijo radikali, ker priznanje državnega edinstva predstavlja ono silo, s katero se bo cel naš narod . branil pred napadi neprijateljev. Pre-j kinjenje zvez z Rusijo je dragocen do-; nesek k politični zavesti hrvatskega de-! la našega naroda in ima tudi velik po-| men za bodočnost. Od zunaj se pripravljajo težki časi in vsi dogodki morajo najti Srbe in Hrvate složne in udružene v bratski ljubavi.
POLOŽAJ SE RAZVIJA V ZNAKU SPORAZUMA MED RADIKALI IN RADIČE'VCI.
Beograd, 29. aprila. Vse težišče politične situacije se nahaja v pričakovanju dogodkov v zvezi s formiranjem vlade, ki bi mogla mirno delati dalj časa. Odlaganje rekonstrukcije, odnosno izpopolnitve vlade, ki se je predvidevala včeraj, napravlja situacijo povsem negotovo in se še danes ne ve, kako rešitev pripravlja radikalna stranka. Zelo je simptomično za odnošaje med radikali in demokrati, da se toliko zaželjena in pričakovana stabilizacija vlade še vedno ni izvršila na način, kakor so si ga zamislili samostojni demokrati. Kakor se je trdilo sinoči v dobro informiranih krogih, so se obenem z rekonstrukcijo vlade pojavile tudi nekatere kombinacije, ki se ne dementirajo. Po teh kdTnbi-nacijah se nadaljujejo med radičevci in radikali razgovori za sporazumno sodelovanje. Posamezni politiki gledajo na to okolnost z nekim optimizmom. Predvčerajšnja resolucija HSS je napravila na radikale najboljši utis, ker so radičevci s tem pokazali, da zelo resno mislijo na sodelovanje pri državnih poslih. . V zvezi s to kombinacijo se omenja tudi
Kot uspeh naj bi veljal za pristaše SLS združitev s hrvatsko pučko stranko. Zdi se nam, da bo ta uspeh le malokate-re prepričal, pač pa mnogim povedal, da je SLS na političnem polju izgubila bitko, ker se mora umakniti na versko polje.
kombinacija o konkretni formi tega sodelovanja. Izmed vseh obstoječih kombinacij se smatra za najbolj resno homogena radikalna vlada, katero bi podpirali radičevci. Taka vlada bi imela provizoričen značaj in bi definitivno rešila vse probleme, ki obstojijo med HSS in radikali. Homogena radikalna vlada naj bi izvedla sporazum, mu dala jasne obrise in izvedla trajno sodelovanje obeh parlamentarnih strank.
SEJA HRVATSKEGA SELJACKEGA KLUBA.
Beograd, 29. aprila. Včeraj ob 5. pop. se je vršila seja Hrv. selj. kluba, na kateri so razpravljali o delu zakonodajnega odbora. Določili so na tej seji tudi osebe, katere bo klub kandidiral v ta odbor, ki bo proučeval zakon o zemljo-radniških kreditih.
AVDIJENCE IN KONFERENCE.
Beograd, 29. aprila. Včeraj je vladala v političnem življenju velika stagnacija. Seje min. sveta ni bilo. Pašič je prišel ob 4. v svoj kabinet, ostal tam pol ure in nato odšel na šetnjo. Ta šetnja pa se je kakor običajno mnogo komentirala. Deloval ni niti zakonodajni odbor niti njegove sekcije. Po seji skupščine je Pasiča posetilo nekoliko ministrov. Pašič je delj časa konferiral z Ninčičem o odnošajih z Bolgarsko in o ostalih problemih zunanje politike. Opoldne je bil Ninčič v ay-dijenci pri kralju. Popoldne ob 4. pa je kralj sprejel v avdijenco trgov. min. Šur-mina.
FIRENŠKA POGAJANJA SE NADALJUJEJO.
Beograd, 29. aprila. Predsednik naše delegacije za pogajanje z Italijo dr. Otokar Rybar bo pojutrišnjem odpotoval v Firenco, kjer se bodo nadaljevala pogajanja z Italijo o sklepanju konvencij glede nekaterih važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ker je program zelo obsežen, bodo trajala pogajanja nekoliko mesecev. Razpravljali bodo o konvenciji • o reciprociteti v zadevi zavarovanja de-; lavcev. Najvažnejše pa je vprašanje o j končni ureditvi meje med našo državo in j Italijo pri Sušaku. Po izjavi dr. Rybara | bodo tukaj izvršene neke, za nas zelo | ugodne korekture.
TRIJE DIPLOMATI V ZUNANJEM MINISTRSTVU.
Beograd, 29. aprila. Angleški, francoski in češkoslovaški poslaniki so posetili včeraj pomočnika zunanjega ministra g. Markoviča radi kontradiktornega pisanja beograjskega tiska o bolgarskih dogodkih. Markovič je izjavil, da prihajajo odnošaji med našo državo in Bolgarsko ponovno v normalno stanje.
POGREB DESANKE DAVIDOVIČ.
Beograd, 29. aprila. Pri pogrebu Da-vidovičevl' hčerke Desanke, ki se je vršil včeraj popoldne, je zastopal kralja njegov adjutant general Hadžič. Pogreba se je udeležila vlada brez Pasica in Pribičeviča, dalje ves diplomatski kor, narodni poslanci in ogromna množica ljudstva. Kralj je poslal Da vidovlču pismo, v katerem mu izraža svoje sožalje.
Hindenburg.
V >Prager Tagblattu« je napisal znani nemški, publicist in znanstvenik, Theodor Lessing o Hindenburgu sijajno skico, ki kljub vsej svoji dobrohotnosti jasno razkriva vso nesposobnost Hindenburga za mesto predsednika republike. Prinašamo iz te skice njene najbolj markantne točke,
Ce se pogleda očetovsko dobrohotni obraz Hindenburga, potem pade v oči predvsem njegova trdota. Ibsen je dejal o takih ljudeh, da so z veho zabiti v sod lastnega jaza. Takim ljudem je vse lahko nepoznano, temveč so resni in težki.
Bismarck je dejal nekoč o sebi: »V polni zavesti sem obstal na gotovi stopnji razvoja.« Hindenburgu tega ni bilo treba. Narava ga je naredila tako priprostega, premočrtnega, da sploh ni bilo ničesar za razviti. Nemec, Prus, kristjan, monarhist, vojak, kamerad, vrezan čisto po vzoru dobrih srednjih ljudi... Če je človek vajen gledati neskončno različnost življenja z duhom znalca, potem se mora gledati s smehljajem na moža, ki z vso lepoto neznalea koraka čez ovire, čez gore trupel, brez zavesti odgovornosti, ker ni v stanu, da bi spoznal pravico drugih. Kateri človek je bolj pripraven za fetiš, za soho, za simbol?
Kako naiven je ta mož. Ko so nekoč ob obletnici bitke pri Mazurskih jezerih priredili v čast Hindenburga veliko slavnost, je nagovoril Hindenburg šolske otroke, ki so defi-lirali mimo njega sledeče:
»Nemčija leži globoko na tleh. Krasni časi cesarja in njegovih junakov so preč. Toda otroci, ki tu pojejo »Deutschland iiber alles«, ti otroci bodo obnovili stari rajh. Oni bodo premagali ono strašnost, revolucijo. Oni bodo videli, da se zopet bliža velika in sijajna doba zmagovitih vojn. In vi, gospodje učitelji, imate lepo nalogo, da v tem zmislu vzgojite mladino. In Vi moji dragi osmošolci, boste zmagovito, ko vaši očetje., vkorakali v Pariz. Jaz tega ne bom več doživel. Jaz bom tedaj pri Bogu. Toda z nebes bom gledal na Vas
in se bom Vaših del veselil in Vas blagoslovil.«
Vse to je povedal Hindenburg nad vse resno. Čutilo se je, da ta stari mož verjame dobesedno vse, kar je govoril. Po smrti pride k Bogu, sedi na oblakih in z odličnega mesta blagoslavlja svoje zmagovite fante.
Ko je bil Hindenburg komandant v Olden-burgu, je imel Wilhelm Jordan, eden največjih Nemcev, predavanje o Nibelungih. Hindenburg je bil naprošen, da se zavzame za to predavanje. Odgovoril je, da kot vojak žalibog ni imel časa, da bi se bavil z literaturo in da zato ne more presoditi koristnosti in potrebe predavanja. Vseeno je treba že nekaj barbarizma, da kot tak Nemec ne pozna pomembnosti pesmi o Nibelungih. Toda na drugi strani je treba tudi izredne poštenosti, da se to prizna.
Hindenburg, ki hi prebral v svojem življenju toliko knjig, da se jih ne bi moglo prešteti, ima vseeno zvezo z upodabljajočo umetnostjo. Zbira namreč skoraj fanatično slike Madon. Ena soba njegove vile je namenjena samo tej zbirki.
Jasna, odkritosrčna, poštena in zanesljiva narava, brez problematike in zlobe. To je Hindenburg.
V tistem hipu pa, ko se zlorabi to nepolitično osebo v politične svrhe, tedaj je nekaj drugega odločilno. Ta Hindenburg je vseskozi mož službe. Dober in zvest bernhardi-nec je, dokler ima vodstvo, v prostosti pa postane volk. Človek, kakor Hindenburg, bo večno spraševal: »Kje naj služim?« Gotovo je pretresujoče, da je eden najslabših in najbolj zlobnih ljudi za časa vojne sebi uslužil to najzvestejšo in najbolj lahkoverno osebo. Pa ravno v tem je nevarnost! Po Platonu bi morali biti filozofi voditelji naroda. Filozof sicer ne bi s Hindenburgom stopil na prestol, ker je samo reprezentativen simbol, vprašanje, zero (ničla). More se sicer reči: Bolje zero ko Nero. žalibože pa dokazuje zgodovina, da j tiči za enim Zero vedno bodoči Nero.
Bolgarski dogodki-
Mržnja močnejša od smrti.
Novinar Vina ver nadaljuje v »Vremenu s priobčevanjem svojih utisov iz Bolgarske. Vina ver se ozira predvsem na psihološko plat. Kdo se bori v Bolgarski? Vinaver odgovarja na to vprašanje:
Bolgari so stopili pred evropsko javnost, kakor da bi imeli pred seboj bolgarsko. Vse probleme predstavljajo kot boj dveh načel: boljševizma in demokracije. In Evropa jim je verovala. — Ne morem pa jim verjeti jaz. Vidini strahoten zanos iztrebljevanja. Čutim odločnost enih ko drugih. Vem pa, da se tu ne borita Moskva in Evropa, kakor to predstavlja g. Cankov. Jaz vem, da se tu bore Bolgari med seboj, in sicer ne moskovski ih evropski Bolgari, temveč kakor vedno: gospodarji in sužnji.
Gospodarji so mobilizirali cerkev in državo, vojsko ter milico. Sužnji so se oborožili samo z mržnjo. Ta mržnja je vladar Bolgarske, ta mržnja se je vgnezdila v bolgarski vasi in po bolgarskih mestih, ki sedaj trium-firajo nad kmetom. Ta mržnja je objela Bolgarsko ko demonska gloriola.
Iz bolgarskih listov.
Pred vsem se opaža roka cenzure. Tudi oficijelni organi vladnih strank so polni belih lis. Konfiscira se vse, od uvodnika pa do najbolj priprostih notic. Tako je v poročilu lista »Dnevnik« o požaru gledališča v Plev-nu cenzura iztrgala cel odstavek. Poročila, ki govore o ubitih komunistih, so seveda zlasti pridno konfiscirana. Iz bolgarskih listov se jasno vidi, da v Bolgarski še ni nastopil mir. Tako se poroča, da je bil ubit na begu komunist Karabov. Komunist Fridman -pa je na begu ubil poručnika Kovačeva, dočim je sam srečno pobegnil. — Dva komunista Boris Baev in Todor Karcerov sta po- ] begnila iz zapora, zadela pa na patruljo, ki
je oba ustrelila. Policija je dalje ujela dva razbojnika »enofrontnika«. — lz Kjustendila je pobegnil v Srbijo zemljedelski poslanec Tončo Velikov s šestimi pristaši. — Od ran, zadobljenih od eksplozije sta umrla general Nojkov in inžener Zlatarov. — Vse to iz ene številke bolgarskega lista.
Nova zapoved generala Lazarova.
General Lazarov je izdal novo zapoved, katere začetek je nad vse značilen. General Lazarov pravi: Kljub kategoričnemu povelju na garnizijo št. 12, širijo zlonamerne osebe neresnične in izmišljene vesti o aretacijah, ubojih, zastrupljenju vode in slično. Vse te ljudi morajo pravi državljani takoj naznaniti in vsi pridejo pred sodišče. Oblast da sama vsak dogodek objaviti po listih. — To je bilo nevernih Tomažev v Sofiji!
Kdo so povzročitelji atentata?
V bolgarskih vladnih krogih se trdi, da so glavni krivci atentatu štirje Bolgari, ki so sedaj v sovjetski službi. Ta četvorica so: 1. Bakovski, sovjetski poslanik v Londonu; 2. Vasilij Kolarov, ki' je bil na čelu revolucionarjev leta 1923. Po ponesrečeni ustaji je pobegnil v Moskvo in postal tajnik komunistične internacionale. 3. Džuro Dimitrijev, tudi eden od voditeljev bolgarske komunistične stranke, sedaj tajnik komunistične internacionale v Moskvi in 4. Somjakov, sovjetski narodni komisar za trgovino. Vsi štirje so rojeni Bolgari in razven Ralcovskega so bili vsi poslanci. Bolgarska vlada bo proti vsem štirim uvedla sodno postopanje. To bo le malo pomagalo, ker prijeti ne more nobenega od njih.
Za žrtve katastrofe bo zahtevala vlada kredit v znesku 200 milijonov levov. S tem denarjem se bo popra-; vila tudi cerkev.
Politične vesti-
— Po sklepu glavnega odbora HRSS. Sklep radičevcev je naredil v vsem političnem svetu zelo globok vtis in intrige samostojnih demokratov so ostale brez pravega efekta. V političnih krogih se trdi, da se bo vsled sklepa glavnega odbora HRSS pospešila parlamentarna anketa o poslancih HRSS in bo morebiti končana že te dni. Radičevci sami utemeljujejo svoje sklepe sledeče: Bilo je potrebno, da povdari stranka sania pomembnost govora Pavla Radiča in da oficijelno sprejme kot svojo politiko vse to, ki jo je napovedal Pavle Radič s svojim govorom. To je bilo potrebno vsled tega, da sc nam ne bi moglo s prav nobene strani očitati, da je naša nova politika samo taktika vodstva in da se stranka ni za njo izjavila. — Javne seje niso mogli imeti radičevci, ker niso bili sigurni, da jim samostojni demokrati seje ne prepovejo, češ, da HRSS ne sme zborovati. Ker pa je bila seja nujna, zato so imeli radičevci le sestanek. Pač pa je sprejelo vodstvo HRSS iz vseh krajev poročila, da narod popolnoma odobrava novo politiko HSS.
— Samostojni demokrati in HSS. V krogih samostojnih demokratov je bil sklep radičevcev sprejet s precejšnjo nervoznostjo. Samostojni demokrati si hočejo pomagati na ta način, da je tudi sedanja izjava HSS neodkrito-srčna in samo taktična poteza, ki naj prepreči rekonstrukcijo vlade. Samostojni demokrati še vedno upajo, da ostane vlada nacionalnega bloka. Toda opaža se, da samostojni demokrati sami niso v to dosti prepričani in zato raste med njimi nervoznost. Zlasti pa so
vnemirjeni vsled Radičeve izjave, da je izstop Pribičeviča iz vladne conditio sine qua
mm.
— Kako dolgo še? Značilen za odnošaje med radikali in samostojnimi demokrati je zadnji »Radikalski glasnik«, organ radikalne stranke za primorsko - krajiško oblast. V uvodniku »Kako dolgo še« se radikali silno pritožujejo nad postopanjem samostojnih demokratov, ki so se polastili vse moči. Na zboru radikalne stranke v Karlovcih so pravili delegati tako nezaslišane stvari o preganjanju radikalov, da »mora človeka obliti rdečica in da se mora pristuditi infamna laž o skupni fronti narodne sloge.« Zlasti v Liki in Banovini so razmere neznosne. Samostojni demokrati so mislili samo na to, kako bi dvignili svojo stranko in ker imajo moč, so preganjanja radikalov na dnevnem redu. Skoraj ne bo več radikalnega uradnika, ki ne bi bil odpuščen, upokojen ali premeščen. Sedaj se vrše nasilja po vaseh. Radikali zato odločno protestirajo proti nasiljem samostojne demokratske stranke in zahtevajo, da napravi vodstvo radikalne stranke red.«
= »Slobodni Dom« zopet prepovedan. — Ravno v hipu, ko so pristaši HSS odobrili politiko sporazuma in zgodovinski govor Pavla Radiča, je zagrebška policija iz praznih vzrokov zopet prepovedala izhajanje »Slo-bodnega Doma«. Izgleda, da nekoga silno vznemirja, če bi prišlo do sporazuma in da se zato nalašč z raznimi prepovedmi dela težka atmosfera, ki oležkočuje sklenitev sporazuma. Pa tudi teh intrig bo skoraj konec, ker je sporazum državna nujnost.
= Zagrebške občinske volitve. Volilne priprave za občinske volitve so v polnem te-
ku. Sedaj se more ugotoviti, da bo vloženih nad deset kandidatnih list. Rok za vlaganje je 1. maj. Kot glavna stranka bo nastopil Hr-vrtski socialistični napredni blok, katerega tvorijo: Zajednica, HRSS in Hrv. stranka prava. Z njimi gredo tudi socialni demokrati, samostojno bodo nastopili frankovci, SDS, Židi, komunisti, NSS, Davidovičevci, radikali in najbrž še nekatere strokovne skupine, kakor zagrebški pridobitni krogi itd. Imena nosilcev kandidatnih list še niso znana. Hrv. soc. napredni blok bo kandidiral najbrže inž. Avgusta Košutiča. V imenikih za občinske volitve je vpisanih 35.234 volilnih upravičencev, torej 2(505 več nego pri skupščinskih volitvah.
= Besedilo prisege, ki jo bo moral glasom poslovnika položiti Hindenburg, je sledeče: »Prisegam, da bom posvečal vse svoje moči blaginji nemškega naroda, da bom delal v njegov prid in odvračal od njega vsako zlo, da bom branil ustavo in državne zakone ter izvrševal svojo dolžnost vestno in pravično, napram vsakomur.« Prisego lahko spremlja religijozjia formula, toda tega drugega dela, ki se svobodno lahko izreče ali pa opusti, kar odvisi od verskega prepričanja izvoljenega, se ni poslužil niti Ebert niti Simons.
= Neugoden utis Hindenliurgove izvolitve v Ameriki. Povabljen, da izrazi svojo sodbo glede izvolitve Hindenburga, je izjavil bivši poslanik Zedinjenih držav v Berlinu, Gerard, da pomeni ta izvolitev eventualni konec Da-\vesovega načrta in revizijo versajske pogodbe. Hindenburgovo predsedstvo — je dodal — ogroža svetovni mir ter je dokaz, da je nemški narod na potu proti militarističnemu monarhizmu. Polkovnik Ilouse s svoje strani je pripomnil, da je storil nemški narod veliko napako.
= Vojaške operacije Francoske v Maroku. Iz Londona se poroča, da pripravlja Francija obsežne vojaške operacije proti maroškim vstašem, ki so pod vodstvom Abdul' El Krima. Po izpraznitvi španske cone s strani Špancev je prebivalstvo cone izstavljeno večnim roparskim napadom vstašev. Prebivalci so zato zaprosili Francijo za pomoč. Vojne operacije bodo izvedle legije tujcev, ki sestoje večinoma iz Rusov in Nemcev. Angleška vlada je že pristala na vojaške operacije Francozov in brez vsakega dvoma je, da bodo te operacije odločno in uspešno izvedene.
= Bolgarski emigranti bodo premeščeni iz Niša v G. Milanovac. Voditelja bolgarskih emigrantov Atanasov in Stojanov sta včeraj posetila zunanjega ministra Markoviča in ga zaprosila, naj on vpliva na Ninčiča in vlado, da bolgarski emigranti ne bi bili premeščeni iz Niša v Gornji Milanovac. Marinkovič je izjavil, da tej prošnji ne bo mogoče ugoditi.
■ HBBBBBBflliBBBBBBBBBBBIi
Kupujte srečke za Planinski doml
IBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBB
= Splošna vojaška dolžnost v Sovjetski
Rusiji. Te dni je izjavil Franze na nekem delavskem meetingu, da se uvede v kratkem v Sovjetski Rusiji splošna vojaška dolžnost. Zadevni zakonski načrt se že pretresa pred sovjetom ljudskih komisarjev. Za vojaško službo nesposobni elementi bodo morali plačevati gotov davek ali pa se bodo uporabili za poljedelska dela.
moško konfekcijo, modistinje so izložile celo vrsto več ali manj okusnih damskih klobukov in ob desni strani vzbuja posebno pozornost dvoje v narodnem stilu pečenih »src« in lepo izdelana konjska oprema. Nad vse krasni in zanimivi so čipkarski izdelki Osrednjega zavoda za ženski domači obrt. Kako razvit je ta obrt in kako velike pridobitne važnosti za naše podeželsko ljudstvo je, nam izpričuje dejstvo, da zaposluje Osrednji zavod v Ljubljani v zimskem času nad 2000 ženskih delavnih moči. Osrednji zavod daje vsako leto stalne učne tečaje, v katerih dobe gojenke brezplačen materijal in brezplačen pouk v vezenju, itd. Vrednost in solidnost teh predmetov ter njihovo jugoslovensko originalnost motivov nam dokazuje izredno zanimanje avstrijskega konzula, ki se je za vzorce, posebno samo — naše, živo interesiral. Predmeti bi mogli biti po živahnem povpraševanju in kupnih ponudbah že takoj prvo dopoldne razprodani. V delokrog čipkarskih zadrug spadajo tudi fine predokenske zavese.
Paviljon »K«.
Različnost in mnogobrojnosl razstavljenih predmetov v tem paviljonu — posebno če ; si jih podrobneje ogledamo -- naravnost utrudi oči vsakega ogledovalca. Toliko silnega dela, vztrajnosti in požrtvovalnosti nas kar prikuje k podrobnemu ogledovanju in pestrost celotne slike nas -očarava. Posamezni produkti mladih, delavnih rok se vrste drug za dragim pred našimi očmi kot slike na kinematografskem platnu. Česa vse ne vidimo!
Uprav ljubke kuhinjske kredence (Maribor), gospodinjske potrebščine in posodje, zlatarski, draguljarski ter optični predmeti (Fr. Zajec, Al. Fuchs, Pacchiaffo, Knez in drug), otomana (Naglas), ostrešje (Kregar), hiše, načrti istih, lesena veriga, kombinirano ravnilo za kontrol, trikotov in aparat za šrafiranje (Sequardt), dalje kirurgični instrumenti, proteze, bandaže tvrdke Besednik in drug, strojni deli delavnice drž. železnic v Mariboru, kolarski izdelki in sodčki, štedilniki, tehtnice, kleparski izdelki, krasna ptičja kletka in liti predmeti Strojnih tovaren in livaren. Posebno številno je zastopano pleskarstvo in ličarstvo (državni grb SHS), šahovska miza s figurami (na prodaj), toalet-. na miza (Berlič Rok, Zapuže). Nad vse krasni so izdelki strokovne šole salezij. zavoda na Rakovniku, osobito sobna kredenca. Ne puste nas nikakor mimo sebe mikavni lasničar-ski izdelki (Gjud, O. Fettich - Frankheim, Podkrajšek). Razstavljeno pohištvo je dovr-, šeno izdelano in za primerno ceno na prodaj. ; Razstava je zares zanimiva, kot je še nismo videli v Ljubljani, in je občinstvu nje obisk možen do 5. maja t. 1. Vsakdo, kdorkoli jo obišče, se je razveseli, saj vidi pred seboj začetniško, in vendar tako popolno delo obrtniškega naraščaja, in z radostjo pomisli v bodočnost, ki bo pridobila toliko vnetih-
strokovno izobraženih in podjetnih obrtni' kov, ki so eden glavnih temeljev dobrega narodnega in državnega gospodarstva. Zato I obisk razstave in nakup razstavnih vajem-' ških izdelkov kar najtopleje priporočamo.
Vajeniška razstava.
Prav zanimiv in razveseljiv je sprehod po razstavi. Človek bi ne verjel, da je tako dobra in dovršena dela mogla ustvariti šibka, še neizvežbana in negotova roka mladega vajenca ali vajenke. Je sicer najti precej pogreškov in pomanjkljivosti, vendar je vse to opravičljivo, kot smo že v predvčerajšnji številki v našem poročilu naglasili; v svojem govoru pri otvoritvi razstave je omenil g. Franchetti, da, ko si bomo ogledovali posamezne razstavne predmete, bomo ob prvem, samo površnem pregledu .mogoče dvomili, če je predmet v resnici izdelek mladega, še neizkušenega javenca in ni morda to izdelek pomočnika ali celo mojstra, in še-le pri temeljitem ogledovanju predmeta bomo mogli , ugotoviti hibe in nedostatke. Da se take hibe odstranijo, je treba potrpežljivosti, marljivosti kakor tudi ljubezni do svojega poklica tako s strani vajenca, kakor tudi mojstra. Treba je temeljite teoretične naobrazbe, ki pa se more muditi vajencem samo s sistematičnim poukom v obrtno-nadaljevalnih šolah. V prvi vrsti je k temu poklicana država sama, ki naj posveti svojo pozornost obrtno-nadaljevalnim in strokovnim šolam in ki naj v ta namen žrtvuje zadostno gmotno pomoč, ali kar je najbolj želeti, da vse obrtno-nada-ljevalne in strokovne šole podržavi in skrbi v zadostni meri za dobro izobraženo strokovno učiteljstvo.
Razstava je nameščena v paviljonih »L« in »K«. S pomočjo »Kataloga razstave vajeniških del«, ki ga je izdala »Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani« in ki si ga je mogoče nabaviti za nizko ceno 3 dinarjev (40 strani) pri dnevni blagajni, je mogoč natančen in temeljit ogled razstave. Večina razstavljenih predmetov je po izredno nizki ceni obiskovalcem na prodaj, česar se bo ljubljansko občinstvo, vsaj ono bolje situirano, posluzilo in s tem izreklo svoje priznanje in vzpodbudo mladim razstavljalcem.
Paviljon »L«.
Ob prvem pogledu v notranjost nudi sicer skoro staro, velesejmsko lice, vendar takoj vzbude v nas zanimanje mojstrsko dovršeni pletarski izdelki pletarske šole v Radovljici in mojstra Učakarja iz Dev. Marije v Polju. Dalje vidimo ob levi steni paviljona čevljarske izdelke vseh vrst in mod, damsko in
Anketa »Delavske zfeornice“
Sinoči se je vršila ob 7. zvečer v mestni posvetovalnici v Ljubljani anketa »Delavske zbornice za Slovenijo« o novem davku na ročno delavstvo, ki so se je udeležili zastopniki delavskih organizacij.
Anketo je otvoril tajnik »Del. zbornice« Filip Uratnik, ki je kot glavni govornik izvajal med drugim sledeče: »V zakonu o dvanajstinah je bil sy!tejet nov davek, na podlagi katerega imajo plačevati vsi ročni delavci, ne glede na vrsto dela, ki ga opravljajo, kot državni davek mesto ostalih državnih in posebnih doklad, izvzemši invalidni davek in izredno doklado, dva odstotka svojega lastnega zaslužita. K temu prihaja še izredna doklada v znesku 0.3%, prispevek po taksnem zakonu 0.5% in invalidski davek v povprečnem iznosu 0.2% od plače. Celotno obdavčenje delavskih plač pa bo znašalo nad 3 odstotke. Ce pomislimo, da se gibljejo * Sloveniji delavske plače povprečno med 70 do 80 odstotkov predvojnega normala — dostikrat tudi celo pod 50% — nam bo jasno, da bi se pri nas ročno delavstvo ne smelo višje obdačevati, kakor pred vojno. Vendar je nastal pri nas v tem oziru po vojni cel pe-obrat. Ne davčna podlaga, ne davčna odmera se ni prilagojevala smiselno padajoči vrednosti denarja.
Pred in med vojno predpisani davek, ki ga ni bilo vsled različnih vzrokov mogoče plačevati, se iztirjuje še danes. V poznejših letih so davčni mininfum stopnjema zviševali, brez ozira napram predvojnemu razmerju plač.
Naše delavstvo ne zahteva ničesar drugega, kakor da se vpostavi predvojno stanje m sicer na ta način, da se vporablja za odmero osebne dohodnine predvojna dohodninska tabela. Novi davek na ročno delavstvo zadeva vajenca, ki zasluži mesečno 1(X) dinarjev, pravtako, kakor pomočnika, katerega prejemki znašajo do 3.000 Din mesečno. Mi smo daleč od tega, da bi ne uvideli, da davki v povojni dobi ne morejo biti nižji, nego so bili pred vojno. Tudi nočemo govoriti o višini davkov, temveč hočemo osredotočiti pažnjo na to, da so jjo vojni posamezni sloji krivično obdačeui.
Po vojni je zabrisala inflacija predvojno socialno ravnotežje in otvorila nečuvenim socialnim krivicam na vseh poljih vrata in tako tudi na polju davčne politike. Prva rešitev je v tem, da se povrnemo na predvojne temelje, predvsem pa je ta postopek potreben pri davčni reformi.
Vseh novih davkov država ni znala poiskati tam, kjer je to mogoče, temveč je naložila novo breme na sloj, ki j>od bremeni omaguje. Niso pomislili, da bo plačeval delavec za zavarovanje zoper bolezen, brezposelnost
Štev. 75.
NARODNI DNEVNIK. 29. aprila 1925.
Stran 3.
O LAJŠANA PLAČILA ZA O B L E K E DAJE O. BERNATOVIČ.
in starost že nad 6% in so naložili mirno še 3%, da bo vsega skupaj 9%, in kjer bodo prišle poleg tega avtonomne doklade, še več.«
Navaja davčne tabele iz. predvojne in od danes, ki jih radi skromnega prostora zaenkrat ne moremo priobčiti, ter končuje svoj govor z: »Iz vseh teh razlogov je odpor našega delavstva proti novemu davku upravičen in splošen.«.
Za njim je govoril g. Svetek, ki je v obče. sledil besedam predgovornika. »Davčna politika v naši državi je tako demagoška, da je ni mogoče opisati in primerjati kaki drugi. Kdo naj krije kake davčne dajatve, če ne oni, ki kaj ima, in ne oni, ki takorekoč umira vsled pomanjkanja in bede, in lo je — naš izmozgani delavec. Priznavamo, da nam je industrija tako potrebna, kot otroku dojilja. Toda delavec že sam plača dovolj davka potem pa prevali še industrija svoje davčno breme nanj. Kje išče država davke, nam do-voljno ilustrira izjava nekega bivšega iuo-o-slovenskega finančnega ministra, ki je dejal: ;;™en 'Tl ‘ezke «be raztrgajo mrežo, žito ' loviti male ribice.« Pomisliti mora-
, da znaša današnji eksistenčni minimum delavca s 5 člansko rodbino 2.400 Din mesečno, docim zasluži le 1.000 Din.«
• \ (|ebato je posegel še delegat Leskovšek iz Celja, nakar je g. Čelešnik zaključil an-veto z zatrdilom, da bodo delavske zbornice cele države ukrenile vse potrebne koi-ikp l)ri finančnem ministru.
OBČNI ZBOR »SLAVCA«.
V sredo, dne 15. aprila 1925 je bil XLII. redni občni zbor pevskega društva »Slavec«.
Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Ivan Dražil, ki je pozdravil zborovalce ter jim na kratko v splošnem očrtal potek društvenega delovanja v minulem društvenem letu. Društveni tajnik Boris Roš podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju, uru-stvo je med drugim praznovalo svojo 40. letnico ter priredilo Slavčevo razstavo. Govornik je orisal tudi število in uspeh nastopov in drugih društvenih prireditev, nakar ie pozval pevski zbor, da se i v bodoče poprime resnega dela. Društveni blagajnik Baraga Ludovik je poročal o finančnem stanju. Dru-
PnrJfi "S0 30-f32 Din denarnega prometa.
,	. agajnikovo je zbor vzel na znanje
t^r niu izrekel zahvalo za trud.
c 80 °bši™eie poročali še društveni go-■ podar g. Za ml jen Ivan o društvenem inventarju. eegar vrednost znaša 56.000 Din — društveni arhivar g. Skrem Milan pa o društvenem arhivu. Društveni zborovodja g. prof i!>nobic Josip, ki je bil najživahnejše popravljen je poročal o uspehu pevskega zboji* ,n posetu pevskih vaj, ter pohvalil, kar je bilo dobrega, nasprotno pa tudi karal, kar ni bilo dobrega.
Novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik Dražil Ivan; podpredsed-
11 -i ^®dnik Ivan; tajnik Roš Boris; blagaj-
nik Ježek-Josip; odborniki: Princ Franc, Hubad Josip, Breceljnik Alojz, Merše Franc in ■trehovec Danijel; odborn. namest.: Bogati , . ks, Bogataj Viktor, Pavlin Alojz; pre-
glednika računov: Baraga Ludovik in Vehar
Vvan; zastavonoša Zamljen Ivan; zastavonoše namestnik: Roš Boris.
' o končanih volitvah je občni zbor skle-“ll povišati članarino na 20 Din, ustanovni-zakijug110 200 dinariev- — Občni zbor je bil novim n" ^najboljšem razpoloženju in z delovanje. Ubeniem za prihodnje društveno
Dnevne vesti.
EKSKURZIJSKI FOND SLOVENSKIH TEHNIKOV.
Zopet čitamo v časopisih poziv za nabiranje takozvanega ekskurzivnega fonda slovenskih tehnikov. Stvar je zelo simpatična in bi bilo želeti, da najde poziv najboljši odmev v našem občinstvu. Toda ne moremo si kaj, da ne bi zopet in zopet opozarjali na jako bogato zalogo, ki je na razpolago Upravni komisiji tehniškega visokošolskega fonda iz ; liane »svinčene afere«. Že pred časom smo navedli, da je bil ta fond vsled jako premetenih manipulacij pri Jadranski montanski družbi oškodovan za okoli 2,400.000 K, kar se je — kakor je svoj čas poročal »Slov. Narod — ugotovilo na dotičnem občnem zboru Jadranske montanske družbe. Kolikor nam je znano, je bila o tem obveščena tudi upravna komisija tehniškega visokošolskega fonda, da je mogla varovati interese tega fonda. Ni nam znano, je-li upravna komisija že resno poskušala izterjati dolžno vsoto. Zato smo io opozorili, naj to pravočasno ukrene, da ue bo prekasno in tožba zastarela. Če pa je finančna prokuratura v to kompetentna, opozarjamo tudi njo, ako ni še upravna komisija tega storila. Odgovornost zaradi morebitne zamude je velika in ne vemo, če bodo mogli gospodje kako opustitev uspešno zagovarjati.
S »svinčeno afero« pa ni bil oškodovan samo tehniški visokošolski fond — en del do-tičnega zneska je prejel dr. Žerjav za namene JDS —, ampak tudi »Propagandni lond za Koroško« in sicer glasom poročila v »Slov. Narodu« za okroglo 800.000 Din. Svoječasno je ta fond upravljala Pokrajinska uprava za Slovenijo, na njeno mesto je stopil sedaj veliki župan dr. Baltič. Poklican bi bil torej on, da spravi zadevo v red, če ne drugače, tudi s pomočjo finančne prokurature. Ako pa je bil fond odstopljen, kakor nekateri trdijo, neki narodni instituciji, tedaj bi bila le ta legitimirana, da nastopi s tožbo, ako zlepa ne pride do dolžnega ji zneska.
Na stvari je interesirana najširša javnost, ki ji je njena dolžnost, da vrši kontrolo. Ne gre tudi za malenkostne vsote, pri katerih bi se dalo zatisniti eno oko. Prav zategadelj se oglašamo in zahtevamo popolno razčiščenje. Čemu beračiti pri posameznikih po dinarjih, če so stotisočaki na razpolago. Upajmo, da se bodo merodajni činitelji zganili in da jih ne bo treba več opozarjati na njihovo dolžnost. Skrbeli bomo, da stvar ne zaspi. To pa rečemo, da prihodnjič ne ostane samo pri opozoritvi, ampak nastopimo prav energično, ker obtežili bi lastno vest, ako bi — molčali.
— Na naslov orožniške komande. Pod tem
naslovom smo priobčili dne 22. t. m. kratko, mogoče nekoliko v premilem tonu pisano notico, v kateri smo opozorili merodajne či-nitelje na slučaj nekorektnega poslovanja nekega orožnika na brezoviškeiji kolodvoru. Notica je bila napisana na podlagi obširnega poročila očividca, ki je prevzel tudi odgovornost zanjo. Danes smo naprošeni znova, da obrnemo še enkrat pozornost merodajnih faktorjev na postopanje dotičnega orožnika, ki je povzročilo med prisotnim občinstvom dovolj zgražanja in ogorčenja. Pritožbe radi nekorektnega, dostikrat tudi nezaslišano brutalnega postopanja varnostnih organov, so v zadnjem času pogoste. Ne živimo v Sovjetski Rusiji, temveč v demokratični Jugoslaviji, in zato nekorektnega postopanja varnostnih organov ne bomo trpeli!
— Naša mornarica. Dovoljen je kredit za popravo treh torpedovk vojne mornarice, ki so jih v svrho popravila že prepeljali v kra-Ijeviško ladjedelnico. Projektirana je zgradba dveh modernih ladij, ki bi se uporabljali v linančni službi na Skadrskem jezeru in na Donavi.
— Spopolnitev voznega reda na železnici.
Pričenši s 1. majem 1925 vozi na progi Ormož—Murska Sobota dnevno redno še tretji
par mešanih vlakov, t. j. mešana vlaka štev. 7034 in 7035. — Vlak štev. 7034 odhaja iz Ormoža ob 8. uri 20 minut ter prihaja v Mursko Soboto ob 10. uri 30 minut. Priključni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 23. uri 52 minut, iz Maribora gl. kol. pa ob 4. uri 57 minut. — V obratni smeri odhaja vlak štev. 7035 iz Murske Sobote ob 14. uri 10 minut ter prihaja v Ormož ob 16. uri 22 minut. Priključni vlak prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 15 minut ter v Maribor gl. kol. ob 18. uri 34 minut. — Običajni nedeljski vlaki na progi Ljubljana gl. kol,—Jesenice—Bistrica Boh. jezero in Ljubljana gl. kol.—Kamnik pričnejo voziti v nedeljo dne 3. maja in vozijo ob nedeljah in praznikih po znanem voznem redu.
— Iz državne službe. V gozdarski službi so bili iz 3. skupine pomaknjeni v 1. skupino III. kategorije: gozdar Viktor Svoboda pri gozdni upravi v Kranjski gori, okrajni gozdar Anton Abram pri okrajni oblasti v Dubrovniku, okrajni gozdar Fran Kalan pri oblastnem referentu v Ljubljani, okrajni gozdar Alojzij Barle pri gozdni postaji v Ptuju, okrajni gozdar Viktor Prešel pri gozdni postaji v Kamniku, okrajni gozdar Ferdo Ferjančič pri gozdni postaji v Kranju, gozdarski oficijal Josip Seidel pri gozdni direkciji v Ljubljani, okrajni gozdar Anton Komel pri nadzorni postaji v Ljubljani, okrajni gozdar Franc Trček pri go^lni postaji v Konjicah in gozdar Miroslav Hanzlowsky pri gozdni upravi v Kostanjevici.
— Zastopnik Lige narodov v Beogradu. Dne 1. maja pride v Beograd pomočnik generalnega tajnika Lige narodov g. Avenol, ki bo konferiral z ministrom zunanjih zadev o vprašanjih, ki spadajo v delokrog Lige narodov.
— Občni zbor društva Uoneeptnili uradnikov politične uprave iz Slovenije se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja ob pol enajstih dopoldne v poslopju državne realke v Mariboru z običajnim dnevnim redom. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
— Agrarna direkcija v Ljubljani in okrožna agrarna urada v Ljubljani ter v Mariboru so ukinjeni. Njihovi posli so prešli s 1. majem 1925 na velika župana ljubljanske in mariborske oblasti odnosno na srezke poglavarje, na katere naj se odslej naslavljajo vse prošnje in vloge.
— Vlom v poštni urad v Stražišču pri Kranju. Pred približno enim mesecem je bil izvršen, kakor znano, drzen vlom v poštni urad v Kranju. Včeraj ponoči pa so obiskali svedrovci poštni urad v Stražišču pri Kranju. Ukradli so ročno blagajno, v kateri je bilo za 10.000 Din raznih znamk in nad 4000 Din gotovine. Pri tej priliki so odnesli tudi lastniku hiše, v kateri je nastanjen poštni urad, 2 para čevljev in nekaj čevljarskega orodja. Po uačinu vloma sodeč, se domneva, da so svedrovci identični z onimi, ki so vlomili v poštni urad v Kranju.
— Smrt treh razbojnikov. V mitroviški kaznilnici je rešila pretekli teden smrt tri morilce dolgoletne pokore. Ti možakarji so: Anton Madjarovič, ki je umoril lansko leto ženo logarja Otojčiča in ki bi bil imel sedeti 20 let; Marko Lončarevic, ki je umoril pred bolnišnico v Virovitici svojega težko ranjenega sorodnika in ki bi imel sedeti 12 let ter eden izmed treh bratov Miloševiečv, ki so umorili na sejmu v Erdutu nekega kmeta. Tudi ta je bil obsojen na več kot 10 let. Vsi trije so bili šele pred kratkim obsojeni in vse tri je pobrala jetika.
— Smrtna obsodba v Bjelovaru. Te dni je bil obsojen pred sodnim dvorom v Bjelovaru na smrt na vešalih cigan Martin Balog. Cigan je prenočeval dne 3. februarja t. 1. pri kmetu Jandri Miljurju. V zahvalo za gostoljubnost je ubil s sekiro kmeta in njegovo ženo ter težko poškodoval mladoletno hčerko Ljubico, ki pa je ostala živa in nastopila pri obravnavi kot glavna priča. Cigan je zlofiin priznal.
Ljubljana.
1— Kdo je ra*veseljeval naše otroke v pustih zimskih popoldnevih? »Atena« in njem (iašparček. Kaj rabi današnji čas? Mladino s pravim, nepokvarjenim veseljem na licu, mesto blazirancev in frazerjev. Človek, ki s« zna resnično veseliti, naravno veseliti, je prijeten in zdrav član človeške družbe. — Pa malo je takih. Deloma so nas potrli težki časi, deloma smo zanemarjali vzgojo v tem smislu. Vse urejujemo vse popravljamo r naši mladi, novi državi, dvignimo še zaklad čistega, odkritosrčnega veselja v naših otrocih, da ne bo naš naraščaj, naš narod — le narod godrnjačev, razbijačev in nezadovoljnežev! Z veselim otrokom zasije solnce v celi družini. — Podpirajte »Ateno«!
1— Društvo ostrostrelcev Ij. glav. strelišča, ustan. 1562, naznanja svojim članom, da je strelišče pod Rožnikom vzpostavljeno. Poskusno streljanje se bo vršilo v nedeljo, 8. maja 1925 ob 2. uri popoldne za vse društvene člane. Redno streljanje se otvori v nedeljo, dne 10. maja; dalje se bo streljalo dne 17. in 24. maja ter 7. in 14. junija 1925 ob isti uri. Ker bo postavilo društvo tudi nekaj tarč za mladinsko streljanje, naj se društva ali skupine, ki se zanimajo za to vrsto streljanja, obrnejo pismeno na strelski svet. — Pojasnila daje društveni blagajnik Anton Schuster, Ljubljana, Mestni trg 25.
Nesreča ali zločin?
Ljubljana, 28. aprila.
Ljubljana, posebno Trnovsko predmestje, stoji danes pod utisom skrivnostnega dogodka, ki zna ostati nekaj dni zopet prava zagonetka. Gre za izginutje 67 letnega livarja strojnih tovarn in livarn Alojzija Banrfvca, stanujočega v Vogelni ulici št. 5. Imenovani se je nahajal včeraj zvečer po delu kot običajno v gostilni Škof v Rečni ulici, kjer je spil tričetrt litra vina. Okrog četrt na 9. uro. je odšel na prosto z namenom, da odide domov. Tu preneha o njem vsaka sled.
Domači, v skrbeh za njim, ker ni nikdar ostajal tako dolgo izven doma, so se podali v mesto, da ga poiščejo v onih gostilnah, -v katere je tudi semtertja zahajal. Njihov trud pa ni imel uspeha in so se vrnili šele pozno v noči domov. Zjutraj navsezgodaj je povedala mati čudno zadevo odsotnosti očeta oziroma moža sinu Ernestu, ki jo je v veri, da se je oče v pijanosti sprl s kakim stražnikom in je bil morda vsled tega aretiran, poslal poizvedet na policijo. Ona pa, že sluteča nesrečo, se je podala najprej na obrežje Gradaščice, meneč, da tam najde kako sled o svojem možu. Ker pa ni opazila nič takega v bližini, je stopila v bližnjo Škofovo gostilno, kjer so ji povedali, da se je mož prejšnji večer tamkaj nahajal. Od tam pa se je podala prijavit na policijsko ravnateljstvo. Okrog pol 8. ure pa, ko se je vračala v družbi svoje hčerke iz mesta domov, sta obe nenadoma opazili na bregu močno narasle deroče Gradaščice očetovo čepico in dežnik. Ljudje, ki so pasirali mimo so se zanimali za njuno čudno obnašanje, se jeli zbirati okrog in izvedeli za vzrok. Nastale so po vsem mestu vsemogoče krvave in razburljive govorice, ugibanja in domneve. Na-krat se je začul krik nekih pasantov, ki so stali na nasprotnem desnem bregu Gradaščice, da vodijo tamkaj iz dvorišča peka Markiča krvave stopinje čez cesto do struge. To je še podkrepilo ljudi v domnevi, da se je izvršil v temni in deževni noči v obližju hiS strašen zločin in se jim je nesreča ali celo samomor zdela izključena.
Policijski izsledniki so pričeli takoj delovati s polno paro, da bi prišli še tekom dneva stvari do dna in tako razrešili zagonetko. Jasno je bilo, da je Banovec mrtev in da se njegovo truplo nahaja v vodi. Pričelo se je takoj potom gasilcev z iskanjem trupla, ki ga je pa močno narasla voda bržkone odplavila daleč kam v Ljubljanično strugo in se ga doslej še ni moglo najti.
Istočasno se je pričelo z zasliševanjem do-
Etlgar Riee Burroughs:
Tarzanovi doživljali v džungli.
Bilo je že precej po polnoči, ko je Tarzan dočakal konec orgije. Cmct so takoj hitro pospali, a Par jih je vendar še bdelo. Sodeč po njihovem stanju, je bil Tarzan lahko stopil v vas in jim odnesel Perišče mesa prav izpred nosa, a to mu ni zadostovalo. Ne manj, kot potrebuje za poln trebuh je zahteval njegov kruleči želodec. Zato je moral imeti dosti časa, da laliko v miru pokosi.
zvesti?6110 J6 0Sta* en sam v°j®^ak svojemu idealu iiii H« Star dečko, čegar sicer nagubani trebuh je . .1'®Lnapet k(>t boben. Samo z naj večjim napolnil,, to,. 7j 7?aki b°lečine se je mogel splaziti k ‘ p io ?nih klegeč segati v posodo po kos mesa. o eni se je spet zleknil na hrbet in obležal glasnnn stokanjem meso Pa si je tlagil skozi
v preobloženi želodec.
Očividno bo stari dečko jedel, dokler ne umre ali pa ne zmanjka mesa. Opičji človek je s strahom stresel glavo. Kakšni ostudni stvori so ti Gomanga-ni! In vendar so bili med vsemi džungelskimi prebivalci edini oni podobni Tarzanu. Tarzan je človek, torej morajo biti tudi oni neka vrsta ljudi; pravtako' kot so male opice, velike opice in Bolgani, gorila, očividno tvorili veliko družino, čeprav so se ločevali po velikosti, licu in življenju. Tarzan se je sramoval, kajti od vseh džungelskih živali se mil je zdel človek najbolj odvraten, — človek in hijena Dango. Samo človek iti Dango sta žrla, dokler nista nabrekla, kot mrtva podgana. Tarzan je bil videl, kako si
43 j je Dango prezrla pot v telo mrtvega slona in je potem tako žrla, da končno ni mogla po isti poti več nazaj. Sedaj si je mogel pač misliti, da bi človek storil isto. Razen tega je bil človek skrajno grd stvor z njegovimi suhimi nogami, z debelim trebuhom, izpiljenimi zobmi in nabreklimi, rdečimi ustni-, cami. Človek je bil ostuden. Tarzanov pogled je ob-| visel na starem vojščaku, ki se je spodaj valjal v blatu.
Glej! Sedaj je možak spet lezel na kolena, da bi pograbil drug kos mesa. Glasno je zastokal od bo-! lečine in vendar je vztrajal pri jedi, še vedno pri j jedi. Tarzan tega ni več mogel prenašati — ne la-j kote ne gnusa. Tiho, tako da ga je zakrivalo deblo, ie zdrknil na tla.
Mož je še vedno klečal pred kotlom, čeprav se je zvijal že skoraj v smrtnih krčih in kazal opičjemu človeku hrbet. Urno in neslišno se mu je bližal Tarzan. Bi ez šuma so se oklenili jekleni prsti črnega vratu. Le kratek je bil boj, kajti mož je bil star ter od pijače in preobjeda že skoraj brez zavesti.
Tarzan je izpustil mrtvo meso in vzel več velikih kosov mesa iz kotla — dovolj celo za njegov veliki glad — potem je vzdignil vojščakovo telo in ga porinil v kotel. Ko se zbude ostali črnci, bodo imeli o čem premišljevati! Tarzan se je široko smejal. Ko ie šel z mesom k drevesu, je spotoma dvignil vrč s tal in ga nastavil na usta, a že pri prvem požirku je izpljunil pivo in zavrgel primitivni vrč. Gotovo bi se bila tudi Dango zahvalila za tako gnusen napoj in Tarzano\ prezir za ljudi je še zrasel ob tej ugotovitvi.
z
zobe
larzan je plezal kake pol milje daleč v džunglo, potem pa se ie ustavil, da zavžije svoje ukradeno kosilo. Zapa/il je, da razširja poseben, neprijeten vonj, mislil pa je, da zato, ker je viselo v posodi z vodo nad ognjem. Tarzan seveda ni bil vajen kuhane jedi in je tudi ni maral, a bil je zelo lačen in je bil že precejšen del porcije pojedel, ko se mu je zdelo, da ga jed draži k bruhanju. Mnogo manj je potreboval za nasičenje, kot si je bil prvotno predstavljal.
Ztgnal je ostanek na tla, se stisnil v udobno rogovilo in skušal zaspati, pa ni šlo. V splošnem je Tarzan zaspal tako hitro, kot pes, ki leže na preprogo pred kaminom; a to noč se je zvijal in kričal, imel je namreč tak občutek v želodcu, kot bi hoteli kosi slonovega mesa zopet ven, da poiščejo ostalega slona. A Tarzan je bil vztrajen. Stisnil je zobe in jih zadržal. Ko je bil že tako dolgo čakal na svoj obed, ga ni hotel kar meni nič, tebi nič izpustiti.
Končno je vendarle že dremal, kar ga zbudi levje tulenje. Vzravnal se je in odkril, da je že svetel dan. Tarzan si je mel oči, ali je res spal? Ni čutil nikake posebne svežosti, kot bi moralo biti po poštenem spanju. Šum je zbudil njegovo pozornost, pogledaj je navzdol in opazil ob vznožju drevesa leva, ki je obračal lačne poglede nanj, Tarzan se je kralju zveri spačil, nakar se je pripravil Nu-ma na Tarzanovo največje začudenje, da spleza k njemu na drevo. Tarzan sicer ni še nikdar videl plezati leva po drevju, a iz neznanega vzroka se ni prav nič posebno čudil tej nenavadni levji lastnosti.
(Dalje, prih.)
maeih,ki pa tudi k razjašnjenju skrivnostnega slučaja niso mogli pripomoči. Cela nadeva bo ostala, kakor izgleda, kljub vsestranskemu trudu varnostnih organov nepojasnjena dotlej, dokler se ne najde trupla, na katerem se bo zamoglo opaziti gotove znake, ki bi povedali, da-li gre za zločin ali ne-srežo.
Gospodarstvo.
Naš i*To« t letu 1924.
Ministrstvo financ je izdelalo tabelo izvoza iz naše države v 1. 1924. Po državah in po vrednosti se je gibal izvoz tako-le: Italija 1.678,588.181, Češkoslovaška 1.648,780.340, Avstrija 1.625,811.874, Anglija 874,441.631, Nemčija 682,347.082, Amerika 320,847.209, Francija 276,347.800, Grška 265,746.276, Madžarska 238,254.975, Indija 78,599.010, Holandija 73,994.000, Švica 62,942.938, Belgija 38,320.075, Poljska 38,261.372, Brazilija !
21.557.000, Danska 14,873.836, Norveška 14,478.772, Argentinija 13,632.551, Rusija 8,172.280, Španija 7,841.337, Bolgarska 7 milijonov 545.116, Švedska 6,587.026, Albanija 5,188.298, Tu»čija 5,173.938, Portugalska 3,529.386, Kanada 1,766.173, Alžir 1,629.771, Uruguay 835.250, Japonska 159.040, Chile
68.000, Mehika 60.664, Finska 8910, Sirija ; 9850, Estonija 560, Tunis 100, nepoznane države 13.815. Vsega skupaj je bilo izvoženega tekom lanskega leta iz naše države blaga
v vrednosti 8.221,743.522 Din.
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 28. aprila.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 60, bi. 62; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 160, bi. 162; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 210; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana
den. 385, bi. 395; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; >Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Blago: Les: Cerovi hlodi od 25 cm, od 2 m dolž., sveži, fco nakl. post. 12 vag., den. 18, bi. 18; trami monte 3/4, 6/8, fco meja bi. 380; remeljni 4/8, 3/6, monte, fco meja bi. 600; bukova drva 1 m dolž., suha, fco meja den. 25. —Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, juta vreče, par. Ljubljana bi. 475; pšenica avstralska, juta vreče, par. Ljubljana bi. 465; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana bi. 220; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana den. 210; oves, makedonski,
• orig., fco vagon, Ljubljana bi. 345.
BORZE.
— Zagreb, 28. aprila. Devize: Curih 11.985 —12.085, Praga 182.25—185.25, Pariz 322.50 —327.50, New York 61.36—62.36, London 297.03—300.03, Trst 252.46—255.46, Berlin 14.695—14.845.
— Curih, 28. aprila. Borza: Beograd 8.30, Pariz 26.85, London 24.86, Milan 21.10, Praga 15.30, Ne\v York 516, Dunaj 0.007265.
X Dobave. Dne 5. maja t. 1. se bode sklenila v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani direktna pogodba za dobavo svinjske masti, riža, zdroba, fižola, krompirja, testenin, sladkorja, kave, suhih češpelj, kisa in namiznega vina. — Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 15. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg usnja (podplatov). Vršile se bodo naslednje*oferlalne licitacije: Dne 16. maja t. 1. pri komandah mesta v Kraljeviči in Čakovcu glede dobave mesa za garnizije Kraljeviča in Čakovac. — Dne 20. maja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne opeke. — Dne 23. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bukovega oglja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave strojev, orodja itd. za električno in pogonsko napravo delavnice in kurilnice v Splitu. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Dobri stari konjak.
Norveška ima s Francijo trgovinsko pogodbo, glasom katere ima importirati iz Francije letno 400.C00 litrov konjaka. Norveška p"a je »suha« dežela. Le v medicinske svrhe sme porabiti letno 100.000 litrov konjaka.	Vsled tega leži konjak v	Oslo	in	postaja	od	leta do leta boljši. Ker	pa	so	skla-
dišča pretesna, je treba napraviti za novo-iinportiran konjak prostor. Zato se proda stara zaloga Henessy s 3 zvezdami, v — inozemstvo. Tako je bilo nedavno odposlanih 100.000 litrov po morju na Švedsko. Ob pristanišču so stali oslovski meščani žalostnih obrazov, kakor pri pogrebu. Milo in poželjivo so gledali za ladjo ter mahali z vlažnimi robci v slovo. In potem so krenili v temne pristaniške ulice ter so si kupili od še temnejših elementov za drag denar me-thylnega alkohola.
Pedagog stare šole.
Nedavno je vzbudil precej pozornosti članek nekega poljudnega lista, v katerem se je zavzemal neki učitelj — tako se je vsaj nazivljal — za takozvano »strogo - vzgojo. Pod strogo vzgojo pa je razumeval čim najbolj pogosto in energično uporabo palice. Njegovi nazori v tem oziru so šli precej daleč. Dečke se sme tepsti, tako je menil, do 16. leta, v slučaju velikih pregreh celo pozne-. je tudi še; pri deklicah je priporočati palico celo do 20. leta. Nič ni imel proti temu, ako namreč zakonski mož — »na katerega preide itak z dnevom poroke pravica strahovanja« — svojo ženo včasih s palico, seveda se mora vršiti to s preudarkom in sistematično. Mož je tako temeljit, da je svoja izvajanja v svrho boljšega razumevanja celo ilustriral.
Ta članek je vzbudil, kakor omenjeno, precej pozornosti, v nekaterih krogih celo tako ogorčenje, da se je sklenilo gospodas učitelja« temeljito izplačati. Predvsem so ga obiskali, da so videli, kako izgleda. Pred-
stavljali so si ga kot hrusta z mogočnimi šapami in srditim obrazom. Toda, kako so se začudili, ko so zagledali zanikarnega mo-žička s tenkim glasom, ki je baš obdelaval z veliko vnemo zadnjico fantiča, ki se je drl iz vsega grla. Poročilo, ki ga je prineslo odposlanstvo o možičku, je pospešilo maščevanje.
Nekega dne so ga povabili, da prisostvuje diskusiji o mislih, ki jih je podal v svojem članku. Nič hudega sluteč se je učitelj povabilu odzval. Sprejeli so ga s prisrčnimi dobrodošlicami in kmalu je bil mož zapleten v strastno diskusijo o svoji temi. Učitelj je navedel med drugimi kaznjivimi dejanji tudi preklinjanje. Kar naenkrat pa je, razdražen vsled splošnega oporekanja, sam grdo zaklel.
Nastala je splošna tišina. Nato pa sta se mu približala od zadaj dva dolga »peneler-ja«. Položila sta ga molče na mizo, ga pripravila tako, kakor je on učil, za batine ter pričela mlatiti s palicami, da se bogu usmili. Učitelj je izprva od same groze molčal; kakor da je onemel. Nato je začel stokati in milo vzdihovati, cviliti, tuliti in končno prositi. Prekinili so eksekucijo in prečitalii so mu izjavo, v kateri je bilo rečeno, da se je po izčrpni diskusiji prepričal, da je njegovo stališče napačno. »Pa ni napačno,« je zaklical trpinčeni učitelj, nakar sta »penelerja« pričela nadaljevati s svojimi prepričevalnimi argumenti. Ubogi učitelj se je pričel pogajati ter je podpisal končno izjavo, ki so jo vtaknili v kuverto in poslala uredništvu lista, ki je priobčil njegov članek. Nato so popravili njegovo toaleto, da je šel zopet lahko med ljudi, ga spremili do vrat ter se poslovili od njega rekoč, da naj oprosti, da so ga nadlegovali.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
iaek London:
(71)
Burni doživljaji.
Soman zs lužnega morja
Joanino grozo je še povečalo obnašanje črncev iz Poonga Poonga. Hipoma so spoznali gt a.v o in takoj so se zaceli od srca smejati tei si s svojimi prodirnimi, piskajočimi glasovi razlagati svoje misli. Smrt Gogoomyja je bila zanje šala. Njegov beg se ni posrečil. Igral je igro in jo izgubil.
In ali je moglo biti kaj bolj smešnega kot dejstvo, da so ga snedli Bushmani? To je bil zanje najšaljivejši dogodek, kar so jih doživeli dosihdob. Ta doživljaj se jim ni zdel niti nenavaden niti strašen. Gogoomy je sklenil življenskl krog Bushmana. Popreje je on rezal lobanje, sedaj so mu drugi odrezali njegovo. Bil je ljudožerec in sedaj so njega pojedli ljudje.
Smeh črncev iz Poonga I oonga J6 utin-ail in z iskrečimi se očmi in gladnimi izrazi so opazovali ta prizor. Nasprotno pa so se Tahičani zgražali in Adam Adam je majal z glavo in mrmral v znak studa. Joana se je jezila. Njen obraz je bil bled, na licih pa je
imela dve živordeči pegi. Njen stud se je spremenil v jezo in začutila je v sebi željo po osveti.
Sheldon se je smejal.
— Ni povoda, da bi se jezili — je dejal. — Ne smete pozabiti, da je on sam odrezal K\vaqueu glavo in pojedel onega tovariša, ki je zbežal ž njim. On se je pač rodil v teh razmerah. Pojedli so ga iz iste sklede, iz katere je bil sam jedel.
Joana ga je motrila in zganila z ustnicami, kakor bi hotela odgovoriti.
— Tudi ne smete pozabiti — je dostavil Sheldon, da je sin poglavarja in da bodo z neizbežno gotovostjo njegovi tovariši iz Port Adamsa maščevali njegovo smrt nad belo-kožci; enemu od njih gotovo vzamejo lobanjo.
— Vse to je strašno in smešno — je rekla končno Joana.
— Ah, ... tudi romantično, — je omenil plaho.
Ni odgovorila in se je obrnila. Sheldon pa je vedel, da je njegova ost dobro zadela.
— Tale dečko je bolan, njegov želodec hodi naokrog — je dejal Binu Charley in
pokazal na črnca iz Poonga Poonga, ki ga je bila pred eno uro ranila puščica.
Mož je sedel na tleh, ječal, objemal skrčena kolena, sklanjal glavo ter se v bolečinah zibal naprej in nazaj. Sheldon se je zbal, da ima zastrupljeno kri in zategadelj mu je takoj razrezal rano in vbrizgal vanjo manganovega pepelika; kljub tej opreznosti pa mu je rana otekala dalje.
— Odpeljemo ga tja, kjer leži Tudor — je rekla Joana. — Hoja mu pospeši obtok krvi in strup se bo razblinil. Adam Adam, poskrbite za tega moža. Če bo hotel spati, ga tresite, kajti ako zaspi, bo umrl.
Odsihdob so napredovali hitreje, kajti Binu Charley je porinil ujetega Bushmana
predse ter ga tako prisilil, da je moral odstranjevali pasti na stezi. Na nekem mestu, kjer bi moftil vsak mimoidoči na ovinku poti zadeti ob goščavo listja, je Bushman z veliko previdnostjo razgrnil liste ter razkril ostro nabrušeno ost kopja, ki je bilo položeno tako, da je moralo vsakega potnika nevarno urezati.
— Na mojo besedo — je dejal Binu Carley
—tale sulica je bila kakor vrag. —
Vzel je kopje in ga ogledoval; nato pa je
nenadoma zamahnil proti Bushmanu, kakor bi ga hotel prebosti. Dasi je bila to le igra, je vendar Bushman odskočil, ves bled od strahu. Orožje je bilo brez dvoma zastrupljeno in zato ga je Binu Charley nosil poslej preteče za ujetnikovim hrbtom.
Solnce je zašlo za visokim grebenom za-padnega gorovja in nastal je zgodnji, a dolgotrajni somrak. Četa se je plazila skozi strahotni pragozd, poln tajnosti in groze, kjer je prežala nagla, tiha in strašna smrt, kjer so vladale zverinske želje in nizki nagoni, kjer se je življenje utapljalo v prvotnem močvirju in kjer je gospodovalo brezkončno in kruto divjaštvo. V somračni tišini ni pihljat niti najmanjši vetrič in ozračje je bilo plesnjivo, vlažno in soparno. Znoj jim je neprestano polzel po čelu in telesu. Pljuča so jim bila polna težkega vonja, ki so ga izdihavale gnijoče rastline in od plodnih snovi prežeta zemlja.
Krenili so z glavne steze proti mestu, ki ga je naznačil Binu Charley. Oti časa do časa so se morali plaziti po rokah in kolenih skozi črno blato ter se opletati in lezti čez zapleteno grmičevje, tako, da so prodirali vaših pod deset čevljev nad zemljo.
MALI OGLASI
5 Cen« c§las«m do £0 besed Din 3 —, »seka cadaljna besed* 5	M	para.
Suhe mavrohe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Hd dobro
in ceno domačo hrano se sprejme več oseb. Naslov pove uprava.
Službo išče
iHaderaično naobražen 25 leten go-tpod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo«.
Matematiko
ouJuje profesor. Honorar smeren Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
instrukcije
s vseh srednješolskih predmetov laje in pripravlja za malo maturo visokošolec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava Usta.
Veliko	-	.
suho skladišče za državnim kolo- Gladijole v osmih barvah, veliko dvorom, je takoj za oddati. Oglasiti i cvetne, dalize 30 različnih vrst — se je Konopjuta, Gosposvetska ccsta ima v zalogi Ivan Šimenc trgovski šter. 2.	i	vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Gradbeno podjetje
in
Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24
q	Telefon	It«v. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
■■■■-v-	.
Damski in dekliški
slamniki
pc znižanih cenah ravnokar doš!i!
Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50' do Din 70 - nakiieni od Din 100'-naprej — dokler Irsja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trg štev. 21
Vrtnice
visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice-plezalkc in vrtnice - žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu.
se že rabljena turistovska oprema. Ponudbe na upravništvo lista pod »Dijak*.
|oslp Peteline, Ljubljana
Ka vallk«! (kfin M«nai««c spe<Mafta) Ol> VO«H
pombiOMnlMlK KroJaC«, C-rHatfe.
suto Meoo. ptetmbn, i*V* robe«, SC««*«, mUbcc, lonlchio fcle.«o.
T '-ejo;i 90
i"-111	1	*...................................  :------------------------------------------------------------------------------
♦
„QROM“
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	*	Telefon	internrfoan
„GROM“.	3»ev.	454-
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to široko spadafoCe posle najhitreje In pod kulantniml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. ko ekspresne pošiljke.
Kupim
mladega psička, rujave barve. — Ponudbe na upravo lista pod »Pes«.
10.000 Din
SAMMIFOVO umetno gnojilo za cvetlice
ie izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno minega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve iena zavojčku Din 3—	^	R«poill|. drustvo:
„VRTNARSKA SOLA« V KRANjll.
Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria. Bajc, Urbanič.
se odda kot posojilo le proti visokim obrestim. — Ponudbe na upravo lista pod »Varnost«.
Proda se
stara, dobro ohranjena omara in umivalnik. — Poizve «e Wolfova ulica l/II.
Širite in naročajte »Narodni Dnevnik“1
			
MODNI SALON
MINKA HORVAT, Ljubljana
STARI TRO ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. - Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
—-....j.............. il