*^SiSr  Uto LXI. 131
V LlDhllonl v soboto 16. lunljo 19Z8.
Cena Din 1*
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej.
«Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240__Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Pogajanja med vlado
in opozicijo
Pogoji KDK za nadaljevanje dela v Narodni skupščini
Včerajšnji informativni sestanek šefov parlamentarnih skupin. — Če vlada sprejme stavljene zahteve, bo KDK prenehala z ob struke i jo, — Odločitev v ponedeljek.
— Beograd, 16. junija. Vlada in njena večina uvidevata, da je -postala situacija v Narodni skupščini radi ob-strukcije opozicije nevzdržna. Tako v Narodni skupščini kakor v poedinih odborih se iz postopanja vladne večine vidi, da si želi kompromisa in možnosti sodelovanja z opozicijo. Zadnje dni si je vlada na vse mogoče načine prizadevala, da pride v stike s KDK. Zlasti demokrati so bili zelo agilni, ker čutijo, da pada največja odgovornost radi postopanja vlade baš na nje. Končno so nridrbili vodjo zemljoradnikov g. Joco Jo v a novića. da je dal inicijativo za sestanek šefov parlamentarnih skupin, da bi se porazgovorili, kako bi bilo mogoče najti izhoda iz te situacije.
N'i njegov poziv so se snoči ob 6. sestali v dvorani zakonodajnega odbora. V imenu KDK sta se udeležila tega sestanka gg. Svetozar Pribičević in Stepan Radič ki sta obrazložila svoje stališče in stavila svoje zahteve. KDK zahteva:
1. Vlada naj jasno in odločno izjavi, ali zahteva Italija odnosno ali je vlada pristala še na kakšne posebne koncesije poleg ratifikacije nettunskih konven-cii.
2. Garancije, da bo čimprej sprejet zakon o razdolžitvi kmetov in zakon o razsrjenju    samouprav   ter ureditev
vprašanja razpolaganja s samoupravnim denarjem.
3. Popolno zadoščenje za znane krvave dogodke v Beogradu v tej obliki, da se izvoli posebna parlamentarna anketa, ki n3i dogodke preišče in ugotovi krivce.
4. Primerno zadoščenje za nesramne napade Vukičevićevega osebnega glasila «.Ted/nsrvo». k? je pozivalo k umoru obeh voditeljev KDK.
5. Garancije za svobodo zborovanja in svobodo tiska ter povračilo škode, ki jo je povzročila vlada z nezakonito zaplembo opozicijonalnega tiska.
G. Pribičević je nadalje odločno protestiral proti briskiranju opozicije v zunanjepolitičnih zadevah, kakor se je to zgodilo o prilik: ooseta rumunskega zunanjega ministra g. Titulesca.
Šefi vladnih skupin so vzeli te zahteve na znanje ter se bodo danes po-poline sestali k posvetovanju, da zavzamejo svoje stališče. V političnih krogih se je danes naglašalo, da bodo zahteve KDK, če ne v celoti, pa vsaj v glavnih točkah sprejete, ker je vladi največ jezeče na tem, da KDK opusti naJaljno cbstrukcijo in omogoči delovanje Narodne skupščine. V ponedeljek se bo vršTa zopet skupna seja vseh šefov parlamentarnih skupin, na kateri bo padla od.oc-itev.
Nobilov položaj vedno bolj kritičen
Vihar odnesel šotor z živili.
— Reševalne akcije na
— Oslo, 16. junija. Finska vlada je sklenila poslati na Spitzberge Junkersovo letalo, da pomaga pri rešitvi Nobilove espe-diciie. Pogajanja, da se odpošlje tudi finski rušilec ledu, so še v teku.
— Oslo, 16. junija. O usod! treh italijanskih mornarjev, ki so skušali, kakor znano, peš dospeti do Severnega rta, ni nobenega poročila. Zadnje Nobilovo sporočilo pravi, da je sedaj on s tovariš! na SO. stopinji 38 minut severne širine in 27 sekund in 49 minut vzhodne dolžine. V drugi brzojavki, ki jo je prejela »Citta di Milanom sporoča Nobile, da se je stanje njegovih bolnikov zboljšalo.
— Kodanj, 16. junija. Včeraj popoldne sta se dvignila za polet proti Kingsbavu danska častnika Lutzo\v-Ho1m in kapetan Larsen. da skušata priti Nohilu na pomoč. Na krov sta vzela dvoje sani za pse. razen tega pa še orožje, chleke. municijo, hrano in vse drugo, kar Nobile potreboval za rešitev. Ob 18. zvečer še ni bilo mogoče dobiti nikake brezžične zveze z obema le-
Bodoča politika Amerike
— Kansas City, 16. junija. Dočim je trgovinski minister Hoover pred imenovanjem za predsedniškega kandidata molčal o svojih bodočih smernicah, je po imenovanju takoj objavil točen program. Hoover polaga pred vsem važnost na stabilnost ameriškega gospodarskega razvoja. Zato bo vodil aktivistično trgovinsko politiko ter skušal ohraniti dosedanje mesto Amerike na svetovnem trgu. Istočasno je napovedal, da bo vztrajal na tradicijonelni politiki zaščitnih carin republikanske stranke ter vodil ostro borbo proti evropskim koncernom in kartelom, ki si hočejo zagotoviti monopolno stališče. Hoover je odločen nasprotnik načrta, da bi se črtali vojni dolgovi Amerike, in ima v tem pogledu tudi večino ameriškega naroda za seboj. V zvazi s tem je treba ugotoviti, da je odločen borec za ugotovitev reparacijskih dajatev, ker smatra, da je to potrebno v interesu saniranja evropskih financ. V svoji zunanji politiki bo ostal Hoover zvest tradicionalni politiki, da ostane daleč od Evrope, pred vsem pa daleč od Društva narodov. Pač pa nastopa Hoover za razso-diščno postopanje in zagovarja Keloggov protivojni pakt.
ZALESKI V BERLINU
— Berlin. 16. junija. Poljski zunanji minister Zaleski je danes zjutraj dospel semkaj. Napovedani sprejem pri državnem kan-eelarju pa je radi lahne obolelosti Zaleske-ga odpadel.
Primanjkuje mu tuđi municije« predujejo zelo počasi.
talcema. Zvezo so skušale dobiti razne postaje, toda na vse odposlane brzojavke niso prejele odgovora. Boje se, da se jim je pripetila kaka nesreča, ker vlada v severnih pokrajinah gosta megla.
— Pariz, 16. junija. »Matin« poroča, da je »Citta dl Milano« prejela od Nobila brzojavko, v kateri sporoča, da je strahovito neurje, ki vlada zadnje dni v artičnem ozemlju, odneslo šotor, v katerem je imela njegova posadka spravljena živila. Led vedno bolj poka in pojavljajo se velike vodne gladine, ki zelo ogrožajo položaj Nobilove posadke, ki pa na drugi strani omogočajo pristanek vodnih letal. Nobile prosi nujne pomoči, ker postaja njegov položaj od ure do ure bolj kritičen. Vreme se je zadnje dni zelo poslabšalo. Led se pomika z veliko naglico proti vzhodu. Pojavljajo se cele tolpe belih medvedov tako, da ekspediciji že primanjkuje municije. Po zadnjih vesteh je Nobile na 80. stopinji 30 minut severne širine in 27. stopinji 49 minut vzhodne dolžine.
Krvave demonstracije v Moskvi
— Varšava, 16. junija. ^Przegled Weczer-ni< poroča iz Moskve, da je prišlo danes do velike demonstracije brezposelnih v Moskvi, ki se je je udeležilo nad 100.000 gladujočih brezposelnih delavcev. Med demonstracijami je prišlo o spopada in klanja med demonstranti in policijo, ki jo je ojačilo tudi vojaštvo. Med spopadom je bilo ubitih 18 delavcev in 12 stražnikov, docim je bilo 130 ljudi težko ranjenih. Boljševiške oblasti so izdale razglas, v katerem grozijo, da bodo vse brezposelne brez razlike zaprle v internati j ske tabore, ako se še enkrat ponovi slična demonstracija.
IZ CSL. PARLAMENTA
— Praga, 16. junija. Parlament je imel včeraj sejo, na kateri se je glasovalo v drgem Čitanju, o osnutkih včeraj sprejetih zakonov, in sicer zakona o prevzemu ne-fundiranih predvojnih dolgov in zakona o drobižu. Nato je bilo rešenih več imunitetnih zadev raznih poslancev, večinoma komunistov. Včerajšnja izjava poslanca Tuke je dala poslancu Dehrerju povod, da je na današnji seji izjavil, da ni res, da se je Tuka prostovoljno javil k sodišču, temveč, da je vložila kazensko ovadbo neka privatna oseba. O tej stvari izve vaš dopisnik, da je vložil ovadbo bivši slovaški poslanec nacijo-nalni demokrat dr. Ivanka. Prihodnja seja parlamenta se vrši v četrtek 21. t. m. Tudi senat je imel včeraj kratko sejo, ki je bila posvečena tekočim zadevam. Prihodnja seja senata se vrši v torek 19. t. m.
Običajno prerekanje v Narodni skupščini
Vladna večina je prezrla proslavo 25 letnice dinastije Karadjor-djevićev. — Vsi radikalski ministri so obogateli na račun države
— Beograd, 16. junija. Današnja seja Narodne skupščine je nudila običajno sliko. Debata o zapisniku je trajala zopet ves dopoldne tako, da je skupščina šele ob 12.30 prešla na dnevni red.
Sejo je otvoril predsednik z enour-no zamudo šele ob pol 11., proti čemur je opozicija že spočetka ogorčeno protestirala. Po prečitanju zapisnika je zahteval besedo posl. Pucelj, ki je žigosal malomarnost vlade in njene veČine ter zahteval od predsednika, naj ukrene vse potrebno, da se bodo seje pričele točno ob napovedani uri. Vlada sama hoče forsirati delo v Narodni skupščini, a baš poslanci njene večine ga z odsotnostjo na sejah zavlačujejo.
Radikal Puniša Račić je v svojem govoru priznal, da postaja atmosfera, ki je zavladala v zadnjem času v Narodni skupščini, neznosna in zahteva, naj se kolčno razčisti. Narodna skupščina ima "mnogo važnega dela, toda tako, kakor je sedaj, ne pride nikamor. Opozarjal je na to, da je včeraj poteklo 25 let. odkar je zasedla prestol dinastija Karagjorgjevićev, toda Narodna skupščina, ki bi bila prva poklicana, da to na primeren način proslavi, se tega ni niti spomnila.
Svetozar Pribičević: Vladna večina je šla hladno preko tega. Tudi' to mnogo pomeni.
Novica Saulić: Na to bi se bili morali včeraj spomniti, ne pa šele danes.
Puniša Račić je nadalje omenil, da je te dni preminul bivši narodni poslanec Krsta Gjorgjević, mož, k»i je vse svoje življenje posvetil narodnemu osvobojen ju in ujedinjenju. A tudi tega zaslužnega moža se ni nihče spomnil. Poziva poslance, na mu vsaj pri tej priliki izkažejo zadnjo čast. Poslanci so se temu pozivu takoj odzvali in zaklicali pokojniku trikratni »Slava«!
Nato je zahteval besedo poslanec Pribičević, ki je uvodoma konsta-tiral, da je zapisnik netočen. Zahteva, naj se uvede kontrola o prisostvovanju ministrov na sejah Narodne skupščine ter da se v zapisniku konstatira, da mu je predsednik odklonil besedo, pač pa je pustil govoriti Puniša Radića. Večina se ponaša proti nam brezobzirno, dasiravno smo prav za prav večina mi.
Puniša Radić: Zakaj?
Pribičević: Zato, ker smo kljub vašemu nasilju dobili skoraj 100 poslancev. Pribičević se je v nadaljnem govoru spominjal plodonosnega delovanja pok. kralja Petra, naslikal nje-
gove neprecenljive zasluge za narodno osvobojenje in ujedinjenje ter ostro žigosal nemarnost vlade, ki ni smatrala niti za potrebno, da se ta važna obletnica na primeren način proslavi. Bilo bi več kot umestno, da bi bila dala vlada inicijativo za primerno proslavo v celi državi, tako pa se ni spomnila tega zgodovinskega dne niti Narodna skupščina. Vlada je tudi s tem pokazala, da je nesposobna in bil je že skrajni čas, da se jo nažene. Tajnik je nato izjavil, da sprejme zahtevane popravke.
Nato je dobil besedo posl. dr. Drlje v i ć, ki je zahteval popravek zapisnika glede njegovega spora s poštnim ministrom. Med njegovim govorom je prijlo do prerekanja med skup-rom je prišlo do prerekanja med skup-panom Radićem, ki mu je zaklical: Mati mu je Srbkinja, oče pa Švaba, on pa ničvrednež.«
W a 11 e r: Moja mati je bila Srbki* nja in dobra mati.
Stepan Radić: Bog jo živi, sin pa je za nič!
Drljevič je protestiral proti temu, da skupščinski tajnik izziva prepire ter kritiziral postopanje vlade. Opozarjal pa je tudi na to, da bi bilo treba kon* čno enkrat ugotoviti, na kak način so poedini ministri obogateli. G. Vukiče* vič je enkrat zagrozil z zakonom proti korupciji* pa je v radikalskem klubu takoj zavladal mir in sloga.
Puniša Račič: To je laž.
Stjepan Radič: Zato je tudi dr. Stojadinovič takoj postal Vukičeviča.
Dr. Drljevič: Dr. Stojadinovič je bil še pred šestimi leti leden in gol kakor cerkvena miš, danes pa se sam baha, da ima šest milijonov. Nikdo pa ga radi tega ni pozval, naj položi ra* čune, da bi se videlo, ali je pijačkal državno imovino. Mi sploh nimamo nobenega radikalskega ministra, o ka* terem se ne bi govorilo, da je oboga« tel na račun države.
Nato je govoril še posl. Vilder, ki je zahteval zadoščenje in zaščito po* slancev pred napadi uradništva, ter na* vedel slučaj, da je uradnik nekega mi* nistra posl. Dragičeviču, ko je prišel radi neke intervencije, opsoval mater.
Predsednik je nato na zahtevo opo* zicije odredil prozivko, na kar je Na* rodna skupščina šele ob 12.30. prešla na dnevni red in nadaljevala razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Seja ob 13. še traja.
Senzacije policijske kronike
Pol milijona nagrade tistemu, ki izsledi sleparja Libermana. — Nevarna roparska tolpa na Štajerskem« — Tatovi na delu«
Ljubljanska policija je prejela dopis, odnosno tiralico holandske policije, ki zasleduje 421etnega Salomona Libermana, rojenega v Rigi. Ta nož, po imenu sodeč, očividno žid, je poneveril velikansko vsoto in sicer 3 milijone holandskih goldinarjev in pobegnil. To znaša v naši valuti okrog 690 milijonov dinarjev. Kdor tega goljufa izsledi, prejme 2500 holandsih goldinarjev, kar znaša v naši valuti nad pol milijona di-nariev.
*
Povročali smo že, da se na Štajerskem klati nevarna roparska, od pete do glave oborožena tolpa, ki strahuje vso okolico. Tolpa je že izvršila več drznih vlomov in napadov in se je pri svojih avanturah tudi posluževala orožja. O teh napadih so bile nemudoma obveščene vse orož. postaje in orožniki so pričeli lopove intenzivno zasledovati. Že 17. maja so orožniki na po-liu pri Marenbergu zasledli v žitu skrito tolpo, vendar se je lopovom posrečilo v temi pobegniti. Dne 18. maja so orožniki v bližini železnške postaje pri Sv. Lovrencu naleteli zopet na tolpo in jo pozvali, da se vda. Sprejeli so jih pa streli, na kar je komandir Anton Trop oddal na tolpo pet strelov. Zločincem se je zopet posrečilo pobegniti.
Toda že drugi dan sta orožnika Mihael Pečovnik in Janez Kline pTijela enega člana nevarne zločinske tolpe. Ta je izjavil,, da je sodeloval pri vseh vlomih in da je član vlomilske tolpe. Povedal je tudi, da se je tolpa najpreje klatila po Madžarskem in v okolici Bratislave, nato pa jo je mahnila V Avstrijo. Tam so ji kmalu postala tla prevroča in jo je odrinila v Italijo, od tu pa-k nam. Sedaj jo baje nameravajo lopovi popihali v Beograd. Svojih sokrivcev lopov, ki se je izdal za Madžara JanoŠa Muntjana, ni hotel izdati. Orožniki so ga prepeljali v zapore mariborskega sodišča.
Iz Maribora tudi poročajo, da sta jo dva člana nevarne tolpe popihala na avstrijsko ozemlie, kjer sta bila prijeta od avstrijske obmejne straže. Orožniki so tudi dognali, da sta bila dva člana vlomilske tolpe pri spopadu dne 18. maja ranjena, pa so ju tovariši vlekli seboj. Zadnje čase je sicer pred tolpo mir, zdi se pa, da se samo skriva in čaka ugodne prilike, da plane na dan.
★
Ljubljanska kronika danes in včeraj ni imela zabeležiti posebnih dogodkov. Včeraj je bil dan beračev in je bilo aretiranih lepo število beračev in beračic, ki so beračili po mestu in prosili vbogajme. Poleg tega je policija prijela tudi nekega dijaka, ki je osumljen, da je oskrunil neko osemletno dekico. — Na policiji je prijavila ključavničarjeva žena Terezija Čeme, da se je včeraj opoldne v njeni odsotnosti splazil v njeno stanovanje v Mostah neki moški in ukradel 300 Din vredno harmoniko.
Harmonika- je bila popolnoma nova in jo je njen brat Alojzij Cimerman, Čigar last je bila, kupil pri Lubasu na velesejmu. Zanimivo je, da je Černetova tatu opazila malo popreje, ko je prišla domov. Šel je čez polje in nesel harmoniko, ki jo je zavil v ukradeno odejo, v rokah, ni pa vedela, da je to njena last.
Dne 6. t. m. je bila v Družinski vasi posestniku Florjanu Borku z voza ukradena listnica, v kateri je bilo 190 Din, poleg tega sta se na vozu tudi nahajali dve hranilni knjižici, od katerih se je ena glasila na 30.000 Din, druga pa na 27.000 Din. Tat je odnesel tudi obe knjižici.
Ali ste se že naročili Ponedeljek"?
na
Odhod rumunskega zunanjega ministra
— Beograd, 16. junija. Romanski zunanji minister g. Titulescu je danes zjutraj ob 7. odpotval s parnikom »Aleksander«, ki mu ga je dala na razpolago naša vlada v Thurn-Severin, kjer se bo izkrcal in nato nadaljeval potovanje v Bukarešto z brzovla-kom. Do meje ga spremlja poslanski svetnik dr. Subotič, v pristanišču pa so se poslovili od njega zunanji minister dr. Ma-Tinković, rumunski poslanik g- Filador in uradniki zunanjega ministrstva.
DALMACIJA NEPRESTANO PROTESTIRA   PROTI NET-TUNSKIM KONVENCIJAM
— Split, 16. junija. Iz vseh krajev Dalmacije še ' neprestano pošiljajo proteste proti ratifikaciji nettunskih konvencij. Minule dni je priredilaa omladina v Drnišu blizu Splita burne demonstracije in je dala kljub prepovedi, ki jo je izdalo srezko poglavarstvo, duška svojemu ogorčenju proti postopanju vlade. Tudi občinski odbor v Drnišu je poslal ministrskemu svetu protestno brzojavko, v kateri zahteva, naj vlada vpošteva nacijonalne in gospodarske interese, zlasti pa naj zaščiti Primorje pred invazijo italijanskih podjetij. Tudi občina Suikosan pri Zadru je poslala zunanjemu ministru dr. Marinkoviću brzojavko, v kateri ga zaklinja, naj prepreči ratifikacijo nettunskih konvencij. Brzojavko so podpisala vsa tamošnja gospodarska in nacijo-nalna društva.
PARIŠKI LIST O NETTUNSKIH KONVENCIJAH
Pariz, O. junija, p. Današnji <Echo de Paris> razpravlja o od noša jih med Jugoslavijo in Italijo ter naglasa, da je tudi v interesu Jugoslavije, da ratificira nettunske konvencije. Naglasa pa, da bi bilo Tsekakor neoportuno, če bi to storila vlada, v kater' ni Hrvatov.
O našem kralju pravi list. da je ostal tako energičen, kakor je bil med vojno in da je imel Poincare popolnoma prav, ko je na-glašal, da je jugoslovenski kralj Aleksander najboljši vladar v Evropi.
SCOTUS VIATOR V PRAGI
— Praga, 16. junija. Scotus Viator se je danes vrnil s svojega potovanja po Slovaškem in Podkarpatski Rusiji v Prago, kjer je prisostvoval polaganju temeljnega kamna za VVilsonov spomenik, ki bo stal nasproti VVilsonovega kolodvora. Jutri se vrne Scotus Viator preko Pariza v London.
PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT USA
— Washington, 16. junija. Republikanski nacijonalni konvent je na svoji včerajšnji seji nominiral Charlesa Curtisa za podpredsedniškega kandidata.
NOVI TURŠKI ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
— Carigrad, 16. junija. Zakonski osnutek o državljanstvu, ki je bil predložen parlamentu, določa, da postanejo v Turčiji rojeni otroci inozemcev z 19. letom starosti turški državljani, če ne op tirajo za kako drugo državo. Opcija pa ima za posledico, da morajo takoj zapustiti turško ozemlje.
ŠPIJONAŽNI PROCES V KOŠICAH
— Koške, 16. jnnija. Pred senatom tukajšnjega sodišča je bila danes po 4dnev-ni razpravi razglašena razsodba proti 8 madžarskim vohunom. Obsojeni so bili vodia Josip Magvar na 10 let, Andrej Čer-nijak na 8, Emil Kovics na 7, Rosa Kovacs in Emil Puha na 6 ter Jano Urina na 5 let prisilnega dela.
IZ DEŽELE ZAROT
— Liibona, 16. junija. Policijske oblasti so prišle na sled novi zaroti, ki je pripravljala državni udar. V zvezd s tem je bil aretiran bivši ministrski predsednik Antonio de Silva in dva vodilna politika vladne stranke.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljasnka borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 798.80, Berlin ia585, London 277.«, Milan 298.75, Newyork 56.82, Pariz 223.5, Praga 168.5, Cnrih 10.95.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali :
Berlin 13.585, Pariz 223.5, London 377.45. Milan 298.75, Newyork 56.82, Praga 168.5, Curih 10.95, Dunaj 799.80.
Efekti: Vojna škoda 455.
INOEMSKE BORZE.
— Curih: BeosTad 9.1325, Dcnaj 73, Berlin 124, Praga 15.39, MIlan 27.39, Pariz 20.40, London 26.335, Newyork 51&96.
Več praktičnega socijalizma med naše ljudstvo
Berači in beračenje znak slovenske kulture in socijalnosti. — Za zvonove milijone, za siromake en krajcar. — Potreba skupne akcije občin za preskrbo ubožcev.
Živimo v dobi, ko se mnogo govori o socijalizmu in obveznostih posameznika napram družbi ter obratno. Obstojajo razne ustanove in akcije več ali manj sploS-nega socljalnega značaja, ki imajo namen kolikor mogoče ublažiti nasprotstva in razlike med posameznimi sloje in stanovi. Deloma so to javne ustanove ali pa osnovane na podlagi privatne inicijative. V večji ali manjši meri vrše vse svojo nalogo, še daleč pa smo od položaja, v katerem bi lahko rekli, da živimo v socijalno urejenih razmerah. Smo sicer mlada država, ki ne zmore vsega naenkrat, ki se ima boriti s težko finančno in gospodarsko krizo, ki tudi še nima zadovoljivo urejenega »pravnega aprata, v kateri vlada velika brezposelnost, vendar pa se lahko reče, da bi se lahko storilo s sredstvi, ki so na razpolago, mnogo več za rešitev raznih socijalnih vprašanj, kakor se dejansko stori.
Le poglejmo po ljubljanskih ulicah, pa bomo videli skoro na vsakem vogalu kakega berača. Ob gotovih dneh si prosjaki kar podajajo kljuke, posebno velik naval beračev pa imamo v Ljubljani na periferiji mesta, kamor pristikajo — menda iz cele dežele. V sredi-ni mesta se vprašanje beračev rešuje na ta način, da jih policija aretira in pošilja v domovinske občine, na periferiji, v predmestjih, kjer menda manj žalijo estetski čut občinstva, je pa nadzorstvo policije nad berači in beračenjem manj rigorozno. Dejstvo je, da postaja beračenje v Ljubljani neznosna nadlega. Sai je res, da je med berači tudi mnogo delo-tnržnežev, vendar pa to ne more biti vzrok, da bi se to vprašanje ne smelo razpravljati in rešiti z modernega socijalnega stališča. Mislimo, da v nobeni državi drugod ne obstojajo v tem pogledu tako zanemarjene razmere kakor pri nas.
Mesto Ljubljana žrtvuje silno veliko za podpiranje ubožcev. Poleg raznih zasebnih ustanov ima mestna občina na leto več stotisočev izdatkov za preskrbo svojih ubožcev. Občina jim deli podpore v eni in drugi obliki, vzdržuje pa tudi veliko ubožnico, kjer najdejo najbolj potrebni na stara leta zavetišče. Ogromne vsote izdaja ljubljanska občina za svojo ubožno akcijo, vendar pa je beračenja in beračev v Ljubljani čim dalje več.
Vzrok je dejstvo, da romajo v Ljubljano berači ne samo iz okolice, temveč tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije, in stvar se rešuje tako, da se pošiljajo pri odgonu v domovinsko občino, nakar se vračajo zopet v mesto, kjer se ponavlja ista igra. Socijalni izdatki večine naših podeželskih občin obstoje pravzaprav v plačevanju odgonskih stroškov. Pri nas po deželi je pač še v premnogih krajih navada, da se občinski reveži oskrbujejo na ta način, da prejemajo hrano vsak dan pri drugem posestniku in da se prenašajo v slučaju skrajne onemoglosti še vedno v košu od hiše do hiše. Zatočišče je v mestu, kjer upajo najti med večjim številom ljudi več dobrih src.
Prav nič se ne bojimo zameriti, ako ugotovimo, da naše podeželske občine vse premalo store za preskrbo revežev. Res je sicer, da  je  naše ljudstvo dobrega srca.
da na božjih potih prav rado daruje prosjakom kak »krajcer za verne duše v vi-cah«, to pa še davno ne odgovarja pojmovanju moderno urejene socialne akcije in tolikokrat ponavljanim besedam o ljubezni do bližnjega.
Bodimo odkriti. Izgovor, da so nase podeželske občine večinoma same siromašne, ne drži. Ako je po vojni naše pošteno in virno ljudstvo izdalo mnoge težke milijone za nabavo neštetih novih cerkvenih zvonov, bi bilo tudi mogoče, da še združi več občin v posameznem okraju in zgradi skupno ubožnico, v kateri bi nastanile in prehranjevale svoje občinske siromake. Stroše-k bi VI enkraten in gotovo bi se zmanjšali obenem stalni odgonski izdatki. Menimo, da bi ubožnice po deželi bolj živo govorile v božjo slavo, kakor pa zvone vsi novi, lepi in težki zvonovi, ki spominjajo bolj na vete rne mline med rogovi indijskih bivolov z napisanimi molitvicami, kakor pa na pravo vernost našega ljudstva. In bas tisti, ki pridigujejo po deželi o ljubezni do bližnjega, so v prvi vrsti poklicani, da bi s pametnimi nasveti pomagali praktično reševati našim ljudem to vprašanje ljubezni do bližnjega.
Priznajmo si odkrito, da stoji vprašanje preskrbe ubožcev na deželi še prav na isti stopnji kakor v času Jurčičevih desetih bratov ali pa še prej in da se je v tem pogledu za zboljšanje razmer kljub globoki vernosti našega ljudstva storil toliko kakor nič. Mnenja smo, da nosijo tu veliko odgovornost tisti, ki si laste pri nas izključno pravico do vzgoje in vodstva našega ljudstva in ki imajo neprestano na jeziku i ljubezen do bližnjega t.
Skrajni čas je, da se v tem pogledu izvrše izpremembe. Oblastni odbor naj pokrene akcijo, da bodo posamezne občine skupaj ali pa posamezni okraji osnovali ubožnice za preskrbo občinskih siromakov. Pri nas imamo n. pr. dovolj razpadajočih gradov, ki bi se dali z majhnimi stroški adaptirati v to svrho. Z nekoliko dobre volje se da vse napraviti. Občine bi imele samo dobiček. Imele bi manj stroškov za odgonske izdatke, občani manj sitnosti, siromaki pa bi bili vsaj človeku dostojno preskrbljeni in bi ne delali nadlege vsemu svetu.
Slovenija postaja turistična dežela, tujski promet se pri nas vsako leto množi in kaj si naj mislijo tujci o naši kulturi, o socijal-nem Čuvstvovanju, o srčni dobroti našega ljudstva, Če srečujejo na vsakem vogalu in na vsaki poti cele vrste prosjakov? Ako že ne čutimo obveznosti napram bližnjemu, se moramo vsaj zavedati, da moramo varovati svoj ugled napram tujcem kot kulturni, zapadni ljudje, kar tako radi povdarjamo.
Poklicani Činitelji naj se zganejo in ukrenejo vse potrebno, da se znebimo te kulturne sramote. Ni treba, da bi tujci govorili o Sloveniji, da se odlikuje po tem, da ima poleg mnogoštevilnih cerkva in kapelic, kjer se pridiga o ljubezni do bližnjega, tudi največ prosjakov. Socijalna vprašanja, med katere spada tudi vprašanje občinskih ubožcev, naj se rešujejo praktično.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Težka nesreča v Mostarju. — Senzacionalna aretacija v Osi-jeku. — Tajinstven vlom v Vukovaru.  — Epilog tragedije zdravnice Žagarjeve. — Iz strahu pred nožem. — Roparski napad na učitelja.
je zdrava, vesela deca, zlasti kadar očutirno fvonjj njihovega, čistega diha. Istotako kot čistoča kože je važna čistoča ust in zob. Od njihove Čistoče ne odvisi samo zdravje in lepota deteta, tefrrrveč tudi njegov napre-etelk v življenju. Nič n^ dirne tako neprijetno kakor zopera dih iz ust. Zato je treba deco že v rani Tnlado-stl priučrti na redno nego ust in zob z Odotan. Zahvaljuje se Vam zato z zdravjem, lepoto in voljo do življenja.
Krepko izpiranje z Odolom jamči za svež, dehteč dih.
Odol se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in podob* nih trgovinah. 1 steklenica 22 Din, velika steklenica 35 Din, dvojna
steklenica 65 Din.
Včeraj se ae pripetila v Mostarju težka nesreča z vojaškim vozom. Redov Ra-doslav Gligorijević se je .peljal na nagovorjenem vojaškem vozu, v katerega sta bila vprežena dva konja. Konja sta bila precej plašna in zato je vojak ovil vajeti okoli roke, da bi se konja ne splašila, kar bi bilo nevarno za mimoidoče in za voznika. Voz e privozil do sprehajališča Vojvode Mišića, kjer je razobešena velika kinematografska reklama, predstavljajoča opico, ki drži v naročju dete. Konj-a sta se pred to reklamno sliko splašila. Ker je imel voznik vajeti ovite okoli roke, so ga konji takoj vrgli z voza. m ga vlekli za seboj. Sprehajalci so se ustrašili besnečih konjev in so zbežali na vse strani. Šele •pred vojaškim taborom v zapadnem delu mesta se je posrečilo vojakom konje Tjstaviti. Vojak je težko poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico in ni upanja, da bi okreval.
*
Iz Osjeka poročajo, da je tamošnji politični oddelek policije obvestil včeraj novinarje, da je bil aretiran v največjj tajnosti Leon Sonnenschern, ^privatni uradnik in njegova sestra, učenka 7. razreda gimnazije. Policija je preiskala njuno stanovanje in našla obilo materijala, ki oba aretiranca zelo obremenjuje. Iz najdenih spisov je razvidno, da sta bila oba v stalni zvezi z izvršilnim odborom komunistične internacijemale v Moskvi. V stanovanju je policija našla tudi stroj, na katerem so biii tiskani proti državni letaki, ki so jih neznane osebe razširile pred meseci po Osijeku in zaradi katerih se je nedavno vršila pred osiješkim sodiščem senzacijonalna razprava. Našli so pa še druge zelo konrpromitujoče spise.
*
Postajenačdnik v Vukovaru je javil poHdji, da je našel postajno blagajno vlomljeno in je iz nje izginilo 100 tisoč Din. Policija je odšla na lice mesta in je našla blagajno odprto. Vlomilci so odnesli ves denar, pustili so pa v predalu štiri žveplenke in iglo. Policiia je
poklicala dva detektiva in državnega pravdnika, ki je uvedel preiskavo. Prišel je šef prometne postaje v Rami Žfv-kovič in je pregledal vse knjige. Ugotovil je, da postajenačemik ne more položiti računov za 192.000 Din. Takoj je bil tudi pozvan iz ministrstva višji uradnik Pavičević, da ugotovi definitivno stanje blagajne. Detektivi so našli na blagajni štiri odtise prstov. Na ključavnici blagajne ni opaziti nobenih znakov nasilja. Sodi se, da je bila blagajna odklenjena s pravim ključem. Na podlagi teh ugotovitev je državni pravdnik odredil, da je bil takoj aretiran posta-jenačelnik Tomić :in izročen sodišču. Tomič je oče treh otrok in ima že 20 let službe.
★
Tragedija zdravnice Žagarjeve je še vedno predmet zanimanja v Zagrebu. Povsod se slišijo izrazi sočutja z nesrečno rodbino in posebno že z otrokoma, ki ju je mati zastrupila. Vzrok pretresrjive tragedije je pravzaprav mati zdravnice Žagarjeve Cilka Birkl-baucr. Zaradi nje se je Žagar spri s svojo ženo Edito in jo zapustil ter odšel v Ljubljano. V Ljubljani je dobil službo in povabil Edito in otroka k sebi, a pod pogojem, da ne pride tudi njena mati. Zdravnica je izjavila neki svoji prijateljici, da zelo ljubi moža, toda nikakor ne more pustiti svoje matere same. Po obsežnem dopisovanju s svojim možem se je Edita odločila da ostane v Dugem Selu. Nadejala se ie, da dobi mesto oblastne zdravnice. Ko je bila njena prošnja odbita, je napisala v svoj dnevnik, da je to dan njene smrti in ne dan. ko se preseli prostovoljno na oni svet. Otroka je zastrupila, ker ni marala, da bi ju dobil mož. Pravi vzrok tragedije torej ni beda, ker bi zdravnica lahko živela pri svojem možu v Ljubljani. Oblastni odbor je na pisanje zagrebških listov izjavil da je dr. Edita Žagarjeva res zaprosila za zdravniško mesto. Oblastni odbor te pa prošnjo poslal občini v Dugem Selu, ki je edina kompetentna izbirati si svojega zdrav-
nika. Občinski odbor je pa zavrnil prošnjo zdravnice Žagarjeve in je sprejel njenega tekmeca. Da Žagarjeva ni imela privatne prakse, pa oblastni odbor ni kriv. Trupli zdravnice in njene matere so prenesli v mrtvašnico na Mirogoju, kjer so ju obducirali. Včeraj popoldne sta bili obe pokopani, Cilka Birklbauer na katoliškem, njena hčerka dr. Žagarjeva pa na pravoslavnem pokopališču. Pogreba se je udeležil tudi soprog Josip.
★
Včeraj so pripeljali v zagrebško bolnico žensko, ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino Solne ki* sline. Ko je prišla samomorilka k za* vesti, je povedala, da se piše Dragica Jakupčič. Na vprašanje, zakaj si je ho* tela končati življenje, je odgovorila, da je v njeno sobo vdrl s silo delavec Jusuf Gnjanovič in ji zapretil z velikim nožem, da jo bo zaklal. Delavec jo je z nožem v roki podil po sobi in iz stfa* hu, da jo zakolje, je izpila večjo koli* čino solne kisline ter se takoj onesve* stila. Končno je Še izjavila, da je pove* dala v bolnici napačno ime, ker se piše Dragica Kerin in ne Jakupčič. Dragica Jakupčič ji je samo posodila poselsko knjižico, ker je svojo izgubila in brez nje ni mogla dobiti službe. Policija je na to izjavo takoj aretirala delavca Gjananoviča iz Čarakova. Ta je izpo* vedal, da je z Dragico živel že dolgo v skupnem gospodinjstvu. Nekega dne je pa Draga pobrala vse svoje stvari in pobegnila od hiše. Teden pozneje je Jusuf zvedel, da se Draga nahaja pri nekem Vrančiču v Gjorgjičevi ulici. Sel je tia in ker so bila vrata zaklenje« na, je vrdl v sobo. Hotel je pobrati bivšemu dekletu obleko in čevlje ter neke druge predmete, ki ji jih je poda. ril, ko sta bila še prijatelja. Tajil pa je odločno, da bi ji pretil z odprtim nožem. Ko je pogledal skozi okno, je dekle izpilo strup. Gospodinja je pa iz* povedala, da je videla skozi ključavnic co, da je delavec Dragi grozil z veli* kim nožem. Ko je dekle izpilo strup, je delavec pobral njeno obleko in plašč ter odšel. Gjananovič je bil že obso* jen pred leti zaradi uboja na 4 leta ječe in je bil izgnan iz Zagreba za dve leti. Policija ga je izročila sodišču.
★
Iz Splita poročajo, da je bil v Ki» stanjah izvršen zločinski napad na tamošnjega učitelja. Učitelj Dušan Vlaj* čijč se^ je mudil s soprogo v trgovini, kjer je kupoval razno blago. Bilo je po prvem in je imel denar pri sebi. V trgovini se je zadržal delj časa ter se nato vrnil domov. Domov grede sta ga napadla dva razbojnika. Eden ga je udaril s kamnom po glavi, da sc je ta* koj zgrudil nezavesten na tla. Drugi razbojnik je pa navalil nanj in udrihal po njegovem hrbtu. Soproga je od strahu skoraj omedlela. Ko se je za* vedla, kakšna nevarnost preti njej in soprogu, je začela kričati na vse grlo na pomoč. Prihiteli so seljaki in pre« gnali napadalca ter odnesli učitelja ne* zavestnega domov. Zdravnik mu je nudil prvo pomoč. Učiteljeve poškod* be so težke. Državni pravdnik je uve* del preiskavo.
Nove knjige in revije
Dr. Lah: Ji a narodni praznik. Pod tem naslovom je izdala Jugoslovenska Matica v založbi >Jugi Štiri enodejanke. primerne za slavnostne prireditve na naših šolah. Letos je jubilejno leto desetletnice našega ujedinjenja in zato je Jugoslovenska Matica s to zbirko našim šolam zelo ustregla. Primerne so pa te igre tudi za vse male odre, za prosvetna društva itd. Iz knjige veje naša zgodovina, narodna bajka in je vznesena misel edinstva. Šole so dosedaj take enodejanke naravnost pogrešale, zato pa jim bodo sedaj tembolj dobrodošle. Knjiga stane 10 Din.
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ne glede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osebje ali ne, kakor tudi o delovnem Času pomožnega osobja v dotičnih obratovalnicah (podjetjih). To uredbo, ki je bila razglašena v >Službenih novinah« 9. maja in 26. maja v »Uradnem listu<, je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani in stane 6.50 Din.
Ljuba D. Jurkovie: Smrt U mera in Merime. V založbi Učiteljske tiskarne je izšla knjižica >Smrt Omera in Merime-r. Avtor Ljuba D. Jurkovič je skušal v tej knjižici podati skico za kino-dramatizacijo narodne pesmi. Kakor večina naših narodnih pesmi, nam tudi ta opisuje dogodek, ki se je odigral med našo narodno aristokracijo, to je med begovskimi in boljarskimi rodbinami.
Srbski Kjniževni glasnik. Izšla je junijska številka srbskega Književnega glasnika, odlične revije za kulturni, glasbeni, umetniški in politični pregled. Vsebina te številke je sledeča: Miodrag M. Nikačevic: Cer. Aleksander VidakoviS; >Tret ja nite. — Miloš Crnjanski: Seobe. — Mihajlo Miroš: Na ždralinu. Itd. Zanimiv je tudi prispevek Božidara Borka: Pogled na slovenacku književnost- — Srbski književni glasnik izhaja dvakrat na mesec in stane na leto 180 Din, četrtletno 45 Din. Naroča se v Beogradu: Jakuševičeva ulica (Palača akademije nauka).
»Koprivec. Zagrebške »Koprive z so nedvomno naš najboljši humoristično-sati-ricni list. Koprive izhajajo vsak teden, so bogato opremljene in nudijo vsakovrstno zabavno gradivo. Naročajo se v Zagrebu, Marovska ulica 28 in stane posamezna številka 5 Din, četrtletna naročnina pa 56.— dinarjev.
Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Izprememba zdraviliškega reda za letovišče Bled
Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal naredbo, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled. Izpremi* njata se §8 15. in 16. naredbe velikega žu= pana ljubljanske oblasti z dne 29. aprila le* ta 1926. se glasita odslej takole:
§ 15. Vsak tujec, ki prenoči v zdravili« škem okraju v dobi od 1. julija do 31. av* gusta, mora plačati zdraviliško takso. Tuj* cem je prištevati tudi one posestnike vil, ki ne stanujejo stalno na Bledu. Za čas pred 1. julijem in po 31. avgustu se zdraviliška taksa ne plačuje. Zdraviliške takse «o dnevne in znašajo:
a) v objezerskem pasu, t. j. na ozemlju, ki leži med jezerom in Bohinjsko cesto od hotela «Petran» in Vidovdansko cesto, Ljubljansko cesto do vštetega hotela «Beo* grad», Prešernovo cesto, Cankarjevo cesto do vštete vile «Radoslava», Martinovo ce* sto in cesto pod Gradom do vštete vile »Ribič«, kakor tudi od zgradb, ki imajo neposredni izhod na imenovane ceste: a) v hotelih, penzijah in gostilnah, nadalje na Rečici v hotelu «Triglav» po 8 Din za ose* bo dnevno. Enaka taksa se plačuje v vseh na vsem Bledu, ki jih oddajajo zgoraj označeni obrati na čigarkoli račun.
b) v vilah in hišah, ki ne pripadajo na* vedenim obratom in ki jih ti tudi ne odda* jajo, po 8 Din za osebo dnevno do največ 15 dni, t. j. 120 za osebo.
b) v zunanjem pasu razen vil, ki spada* jo pod točko A.: a) v hotelih, penzijah, restavracijah in gostilnah, po 5 Din za ose* bo dnevno; b) v vilah in hišah po. 5 Din za osebo dnevno do največ 16 dni, t. j. 80 dinarjev za osebo.
§ 16. Glede plačevanja zdraviliških taks veljajo nastopne izjeme in olajšave:
Najvišji kraljevski dvor z vsem osebjem je izvzet od vsake takse. Takse prosti so nadalje zdravniki, otroci do vštetega 10. leta in služinčad. Do polovice so prosti takse člani zdravnikove rodbine. V stano* vanjih, navedenih pod točkami A. a) in B. b) § 15. so prosti takse do polovice ju* goslovenski uradniki njihove rodbine.
Občinskemu odboru je prepuščeno, da na predlog zdraviliškega odseka v poedmih primerih takse primerno zniža ali popolno* ma odpiše. Izpreminjati višino zdraviliške takse je pristojen na predlog občine veliki župan.
Prosveta
Rtchard Strauss; *Salome**. Koncem letošnje operne sezone pride to izredno intersantno operno delo tudi na naš oder. 23 let je minulo od njenega prvega izvaja* nja, ki je takrat in tudi poznejše čase vzbudilo v najširšem javnem življenju to* liko hrušča in trušča. Pisale so se razprave pro in contra, a Straussova «Saloma» je bila trdna na gledaliških tleh in vsi odri srna* trajo kot poseben muzikalen dogodek, ka* dar jo vprizore. To naj velja tudi za naše mesto, saj smo prepričani, da bodo vsi so* delovalci dali vse svoje najboljše moči, da se to veličastno delo tudi v naših sicer skromnih razmerah dostojno in umetniško izvede. Skladatelj sam stavi vsem na orke* ster, pa tudi na posameznike ogromne za* hteve. Opero vodi kapelnik g. Štritof, reži* ja pa je v rokah ravnatelja g. Poliča. — Začetek predstave točno ob 20. uri.
*Čardaška kneginja», njena zadnja vprizoritev v letošnji sezoni je jutri ob 20. v ljubljanski operi v običajni zasedbi. — Vstopnina je izredno znižana.
Spored L favne produkcije gojencev državnega konservatorija v Ljubljani, ki se vrši danes ob 20. uri v Filharmonični dvo* rani: P. I. Čajkovski: Andante cantabile iz godalnega kvarteta. G. Wichtl: Trio za tri
violine op 79, št. 1, L stavek. N'a9topi ai. sambi pod vodstvom profesorja Jana Šlai« sa. C. M. \Veber: Romanca in arija iz opere Čarostrclec. Poje Sok Dragica, spremlja kapelnik Balatka. Anton Lajovic: Svetla noč. Pesem o tkalcu. Poje Korenčan Štefa* nija. Spremlja kap. Balatka. V. Novak: Barkarola št. 3. Serenada št. 4. Igra na kla* vir Kane Pavla. Slavko Ostre: Solnce v za« vesah. Štiri belokranjske. Poje Meze Ana. Spremlja Valjalo Marta. Benito Bersa: Vseh duš dan. Poje Kuralt Ivana. Spremlja Šivic Pavel. Anton Lajovic: O, da deklic je, Kaj bi le gledal. Poje Arko Herta. Spremlja Šivic Pavel. Dr. Schubert: Im« promptu št. 2. Klavir Kane Pavla. R. Glie* re: Milo slavček ljubi. Meverbeer: Arija paža iz opere Hugenoti. Poje Popović Ve* ra, spremlja Šivic Pavel. L. V. Beethoven: Tu v temnem grobu. J. Haydn; Recitativin arija iz oratorija Stvarjenje. Poje Rus Mar* ian. Spremlja Šivic Pavel. C. Franck: a)
Prolog iz oratorija <*Blagri». Poje Pucelj Stanko. — Kvartet iz oratorija «Blagri». Poio: Sivec Josipina, Pucelj Stanko, Koren« čan Štefanija, Vedral Ljudmila. Spremlja kapelnik Balatka A. Vstop v dvorano je prost. Podrobni spored stane 3 Din. Rav. nateljstvo vabi starše in interesente k jav« n! produkciji. II. javna produkcija se vrši v sredo dne 20. t. m. v isti dvorani.
železnica
Koledar.
Dane?: Sobota. 16. junija 102$; katoličani: Fran: pravoslavni: 3. junija, Dragimir.
Jutri: Nedelja, 17. junija 1928. Katoličani: Adolf; pravoslavni:  4. junija Adolf.
Današnje prireditve. Opera:  >Grofica Maricac. Kino Ideal: »Pod alžirskim solncemc Ljudski kino (Matica): zaprto.
Prireditve v nedeljo. Opera: >čardaska kneginja«. Kino Ideal: >Jahač rumene pustinje«:. Ljudski kino   (Matica):  >Bagdadski lopove.
20Ietnica Sokola II. na Prulah. Film ZKD ob 11. v Matici: >0theUo<. Razstava  Vidmar-Kos    v Jakopičevem paviljonu.
Akademsko   državno   prvenstvo  v lahki atletiki ob pol 15. na igrišču Primorja. Dežurne lekarne.
Danes in jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Karlovska cesta.
Izpred sodišča
HUDI ATA.
xD& mi boš že enkrat pustila v miru ttftttjfl tvojega Anieta, sicer mu nabijem uro.c se ie togotil stari Miihač iz tjubljanskezi predmestja nad svojo hčerko Angelo, ki se pa očeta nI posebno bala. Še tisti večer je šla Angela zopet na sestanek, Anže ji \t imel toliko povedati, d* se kar nista mogla ločiti in spremili |6 Je pTav do doma.
_ »Taka predrznosti Rekel sem punčari, da pusti tega fanta pri iran-n, pa ga privleče prav do hi&e. In ko Liko si iana-ta pove dati !c je godrnjaj starec in opazoval skozi priprto okno zalj-ubldeni par,^ ki ga je obsevala mesečina. Ker pa hčerka le ni nehata in ni odšla v hišo, se j« oče še boij razburil, poklical Je svoje delavce in Je šel ž njiimi na wt, da prepodil zaljubljenca. Starec le bil oborožen z d>ebeliim kotom, a njegovi spremljevalci so biLi brez orožja in so par korakov v stiran opazovali dogodek, pripravljeni priskoČiM starcu na pomoč
»Ali se mj pobereš ti nepotrebna sitoa,€ se Je zadri starec nad An že tom. Hčerka je zacvilila in zletela v hišo. Anže pa se Je prijel za slavo, saj ga je starec pri priči močno udaril s kolom, da se je mladeniču takoj pocedila kri.
Anže je starca naznanil in mož bo plačal 50 Dim globe, pa še hčerka bo najbrže ob ženina, saj se je fant jed ogibati hiše, kjer Je bil tako ljubeznivo sprejet.
^tev 137
•SLOVENSKI  NAROD* dne 16. junija 1928.
5tran 3.
Celo mesto v eni hiši
Naš Kolizej in njega prebivalci. — V Kolizeju stanuje 128 strank ali okrog 800 oseb. — Zgodovina Ko/Jzeja in dr?rfe zanimivosti.
m*			1«
	SchicMg terpentinovomilo mJBf jj		
Ko spite
Vam nI treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
■
Kateremu Ljubljančanu ni znan Kolizej, ogromna stavba ob Gosposvetski cesti, ki je po svojem obsegu in številu prebivalstva sploh največja hiša v Ljubljani? In ker je Kolizej slehernemu znan, bo Ljub-ijerčane gotovo znimala zgodovina te. za našef razmere ogromne stavbe.
llie~i je bil  ljubljanski  Kolizej, čigar ^J^'ra od latinskega   Coliseum, leta ♦5°J7ej pred dobrimi SO leti. Takrat je P*"^        v Ljubljani izhajajoči nemški list >Ifm ..^che Blatt« in sicer dne 5. junija leta 1*45 med drugim sledeče:
Kakor druga provincijalna mesta v monarhiji, tako tudi Ljubljan tekmuje, da gre z duhom časa in da poleg drugih, naglo se razvijajočih panog kulture, trgovine, industrije itd. tudi ne zaostaja v širenju in povečanju mesta. Baš v zadnjem Času pričata o tem dve javni zgradbi, ki bosta pač v okras mesta in sicer impozantna kupola naŠ3 prekrasne stolnice in solidno zidani skalnati frančiškanski most. ne glede na številne druge privatne zgradbe in olepšave v mestu, čijih opis bi dal dovolj hvaležnega gradiva. Novejše pomembne zgradbe, ki so nastale v tekočem letu, so prisilna delavnica in velikanski Kolizej, o katerem hočemo nekoliko spregovoriti.
G. Josip Benedikt \Vithalm, meščan in tvorničar v Gradcu, ki je tam kakor znano pred 10 leti ustanovil vojaški zavarovalni zavod in zgradil tudi graški Coliseum, bo tudi v našem glavnem mestu zgradi! slično obsežno posolpje, ki bo deloma namenjeno široki javnosti, deloma ga bo uporabljalo potujoče vojaštvo. Kranjski deželni stanovi so vočigled splošne koristi takega poslopja mestu odstopili za neznaten znesek stavbišče, obsegajoče 5500 kradrat-nih sežniev, toda pod pogojem, da se zgradi v Kolizeju jahalnica, tukajšnja Hranilnica pa je iz lastnih prihrankov založila zahtevani znesek, ki ga je morala plačati občina. Ta prostor je brezplačno odstopila omenjenemu arhitektu, ki se je pa moral obvezati, da prevzame zavarovalnino za vojaštvo, nastanjeno v privatnih hišah in sicer 3 goldinarje za vojaka, obenem pa, da bodo vsi prostori z jahalnico vred dostopni javnosti.
Pola£37j ter.iiljni kamno* jc h:'a javna svečanost in vršila se je 31. maja ob 5. popoldne. Svečanosti se je udeležilo mnogo Ljubljančanov. Kumovale so same odlične osebnosti. Pri svečanosti je igrala godba c in kr. infaterijskega polka Princ Hohen-lohe. pokali so topiči in možnarji in vedno, kadar je bil položen en temeljni kamen, ie trubač zatrobil, dočim je množica navdušeno vzklikala- Da je imelo prebivalstvo tudi boljši presled, *ra bili zgrajeni dve altani, ki sta bili nabito polni gledalcev. Vse popoldne ie godba svirala poskočnice in razpoloženje bilo izvrstno. Ljubljančanom bo ta dan gotovo še dolgo ostal v spominu.
Tako je pisal list o svečanem polaganju temeljnih kamnov. O stavbi sami pa je >I!lirysches  Blatt« poročal:
Ljubljanski Kolizej bo tvoril pravokot, dolg 64 sežniev in širok 15 sežnjev in bo po velikosti graški Coliseum še prekašal. Glavni vhod bo na Koroški (sedanji Gosposvetski) cesti. Vse poslopje bo imelo kleti,
Alojz Gradnik
Sedel je v svoji pisarni v justični palači, sklonjen nad debelo knjigo, polno paragrafov. Pred njim na mizi leži kup juridič-nih knjig.
— Poglejte, sami akti! Naš poklic zahteva neprestanega študija in človek ne pnde do lastnega ustvarjanja. Preobložen sem z delom.
Odložil je knjigo in se zazrl skozi okno z lahno kretnjo roke preko visokega čela, kakor bi hotel prepoditi iz glave paragrafe. Z njemu lasmo tajinstveno mirnostjo je nadaljeval:
— Pripravljam pa prevode iz kitajske lirike, ki bi jih izdal v posebni knjigi. Prevode te poezije imajo že vse svetovne literature, samo pri nas niso še izšli v posebni knjigi. Za Srbe jo je priredil Miloš Crnjanski.
— Prevajam tudi pri nas malo znano angleško pesnico Elizabeto Browning in sicer njene »Sonnets from the Porthiiguese« 'Portugižki soneti), t. j. venec 46 sonetov te znamenite angleške pesnice, ki je bila žena istotako znamenitega angleškega pisatelja Roberta Browninga in kateremu so
izvzemši jahalnico. Jahalnica bo imela štiri galerije tako, da bodo Ljubljančani lahko prisostvovali raznim javnim prireditvam. Ves prostor bodo segrevale štiri ogromne peči in vojaštvo bo lahko deloma taborilo v jahalnici sami ali pa na galerijah. Na drugi strani poslopja se zgradi v višini zunanjega terena in nad kletmi velika steklena dvorana, ki bo okrašena z dorijskimi stebri. V prvem nadstropju v smeri s ceste bo velika kavarna s krasno teraso. Obe strani proti mestu in proti Šiški bosta okrašeni z dorijskimi stebri, fronta proti Koroški cesti z bizantinskimi, a zadnja stran bo v gotskem slogu. Tako bo to poslopje ena glavnih krasot Ljubljane.
Poslopje se je res zgradilo točno po načrtu. V njem je bila jahalnica, v njem so taborili vojaki in starejši prebivalci v Ko lizeju se še dobro spominjajo vojaštva. Vojaki so bili nastanjeni v Kolizeju še leta 18S7. Jahalnica je res prvotno služila svojim namenom, v dvorani so se vršile tudi razne igre, gledališke predstave in druge prireditve.
Seveda je sčasoma Kolizej izgubljal na svoji romantiki. Popreje živahna hiša, v kateri je vladalo vedno živahno vrvenje je začela propadati, oglodal jo je zob časa. Jahalnico so opustili, poslopje so deloma restavrirali, in preuredili in zlasti potem, ko je odšlo vojaštvo, se je prostor ekonomsko bolj izrabil in so sobe, ki so popreje služile vojaštvu in oficirjem, preuredile v stanovanja. Jahalnica je kasneje služila za tenis.
Lastnik, odnosno njegovi dediči, so poslopje pozneje prodali in pred vojno je bil Kolizej Italijana Deghengija. Pred vojno je stanovalo v Kolizeju okoli 1000 oseb, med vojno, ko se je poslopje deloma restavri-ralo, pa samo okoli 900. Zdaj stanuje v Kolizeju samo nekaj nad 800 oseb. Poslopje je zdaj last znanega lesnega veletrgovca Heinriharja iz Škofje Loke. Heinrihar-jevi so hišo kupili kmalu po prevratu. Poslopje so v zadnjem času in zlasti na čelni strani, t. j. na Celovški cesti, lepo restavrirali in popravili tako, da napravi prav lep vtis. Ostale dele ogromnega poslopja bodo počasi restavrirali tako, da bo Kolizej sčasoma prav čedna, čeprav nemoderna zgradba.
Življenje v Kolizeju je prav zanimivo. Zdaj je v tej hiši 128 strank ali približno 800 oseb. Razumljivo je, da je frekvenca v Kolizeju velika in zato velja tudi za Kolizej rek, »kajti noč in dan so odprta Ko-lizeja vratac ...
Kdor ni v Kolizeju doma in zaide prvič v ogromno stavbo, se v labirintu hodnikov, stopnic in v velikanskem prostoru prav gotovo izgubi, vendar nevarnost ni velika, kajti izhodov je več nego dovolj na vseh straneh poslopja. Vsekakor je Kolizej ena naših najbolj zanimih stavb in bo marsikaterega Ljubljančana mikalo — če ga že ni — da si jo ogleda tudi od znotraj.
Omeniti moramo še, da je število prebivalstva Kolizeja večje nego število marsikaterega našega mesta. Tako je v Kolizeju več ljudi, nego jih štejeta dve naši mesti, Višnja gora ali Radovljica. Zato pač lahko trdimo, da je ljubljanski Kolizej mesto v hiši, če prav nima svojega župana.
bili ti soneti ljubezni posvečeni in napisani. V angleški literaturi se smatrajo ti soneti za najlepše, kar jih je bilo napisanih po Shakespearievih. So nekakšna sublimacija najintimnejših utripov ženskega srca in zato se ni čuditi, da jih je prevedel na nemški jezik subtimi Rainer Maria Rilke. Rime so pa tudi njemu delale očitno težavo. Delal jim je skoro silo na škodo vsebine in zato sem se jaz odloČil, da jih prevedem brez rim, le v zunanji obliki soneta.
Pripravljam nadalje izbor misli in Člankov iz Mazzinijevih filozofičnih in političnih del. O državi, narodnosti, zvezi narodov, o socijalizma! in demokraciji, ženski emancipaciji, monarhiji in republiki itd.
Znano vam je, da sem že izdal prevod njegove knjige »Dolžnosti človeka«, ali mislim, da je to še premalo in da je baš za nas Jugoslovene pogrebno, da se seznanimo s spisi tega velikega apostola in borca ne samo njegovega naroda, ampak vsega človeštva. Kajti malo velikih duhov pozna zgodovina človeštva, ki bi bili vodili tako vztrajno, skoro fanatično in tiransko borbo zoper vse, kar nasprotuje principom nravnosti, pravice in resnice, kakor jo je vodil
Mazzini.
Saj je Mazzinija zanimalo tudi vprašanje Slovanstva in to v dobi, ko slovanski element še ni igral nobene važne vloge med evropskimi narodi in je bil on tisti, ki je kot pravi objekt mednarodnega življenja Italije smatral bratstvo s »prostranim močnim elementom, ki je pozvan, da vlije novega duha v zajednico narodov, t. j. z družino slovanskih narodov«.
Pokret slovanskih plemen je pozdravljal kot čin božje previdnosti, ki mora pomladiti z novimi silami vse evropsko življenje in pripraviti polje za religijozno in socijalno obnovo, ki je neizbežna. S proroškim duhom je oznanjal pogin TurSke in Avstrije in izrazil mnenje, da je meč, ki naj ju uniči, v rokah Slovanov.
Z Mazzinijevimi vzvišenimi mislimi o dolžnostih do naroda in človeštva bi se morala seznaniti osdbito naša mladina in zato smatram za potrebno, da ji olajšam to s prevodom najlepših in najprimernejših mest iz njegovih sipisov.
V seriji knjig, ki jih bo začel izdajati >Razgled«, pa izide v kratkem moja prevodna zbirka Ade Negri.
Lojze Doli nar
Iz Dolinarjevega ateljeja za »Mladiko« so se čuli udarci dleta. Znamenje, da je kipar pri delu. Obdeloval je ravno veliko figuro sv. Jurija, ki pride na vogal Pokojninskega zavoda.
— Sv. Jurija obdelavam, da ga pošljem v Zagreb, kjer ga bodo vlili v bron. Sicer se pa že od lanske jeseni pripravljam za razstavo v Parizu. Razstaviti nameravam večje delo v Salonu d* Automne. Dopoldne sem vlil Vodnika za Narodno galerijo.
V Dolinarjevem ateljeju vlada boemstvo. Na steni visi fotografija njegove soproge in oljnata slika le-te, ki jo je izgo-tovil kipar sam.
Dolinar v belem plašču in boskovski čepici z dletom v, roki se je iaslonil na stojalo.
— »Biltauerija« ni lahka stvar, je dejal. Treba je delati, delati in zopet delati, da človek kaj doseže.
Juš Kozak
Naročil je črno kavo in si zv.il ter prižgal cigareto. Vse v odsekanih, energičnih kretnjah. Desno roko si je zaril v lase in dejal:
— Ne vem, kaj bi vam drugega povedal, kakor da sem končal daljšo novelo »Blatni grad«, da eno novelo predelujem in da imam snovi za tri daljše romane iz modernega življenja.
Veste, z menoj je takole: Ce bi vam povedal samo eno besedo o snovi treh začrtanih romanov., bi izgubil do njih vse veselje. Zdeli bi se mi kakor razredčeni. To je moje najintimnejše notranje življenje, o katerem nerad govorim, preden se ne izkristalizirajo v delu.
Drugače bi se pa dalo marsikaj povedati o teh klavernih Časih, v katerih živimo. Če pomislim na našo splošno mizerijo in nič veselo, temmo bodočnost, se sploh čudimo, da se ustvarjajo razmeroma vredna dela. Kar se pa mene tiče, bi rabil samo več časa in pa pošteno stanovanje, da bi mogel v miru delati. Sedaj se nas preriva pet v eni sobi in kabinetu. Napišite to predvsem. Mogoče se bo našel kak za literate navdušeni hišni posestnik in mi odstopil udobnejše stanovanje. Napišite tudi, da bi ga za to še ovekovečil v kaki noveli ali romanu.
Drugega pa ne rabim in se mi to življenje prav imenitno zdi.
Milan Pugelj
Milanu Puglju se vidi, da je rekonvalescent po težki bolezni. Glas mu je še slab in hripav, obraz skoraj prozoren. V naslanjaču sedeč pa z nasmehom pove, da je bil že šestkrat na solncu po enoletni težki bolezni.
— Ves čas hude bolezni nisem mogel pisali. Sedaj se mi moči vračajo. Imam zopet fantazijo, katera nas, ki smo izpod Gorjancev, nikdar ne zapusti.
V kratkem začnem zopet pisati novele, saj sem v bistvu samo novelist. Mogoče, da se povzpnem še do kake drame.
Pišem le tedaj, če čutim živo notranjo potrebo Novela je le tedaj dobra, če teče po vseh njenih stavkih kri, če povsod utrip-Ije pnls življenja.
Pogovor je napeljal na vprašanje našega gledaišča in režije.
— Kot režiserja me pa vse zanima. Tudi vsaka gledališka umetnina mora živeti na odru, pa naj bo moderna ali stara- Nikakor se ne strinjam z Reinhardtom, ki pravi, da v teatru režiserji preveč delajo. Pri teatru ima režiser veliko nalogo, edino on more dati delu na odru neobhodno potrebno enotnost.
Pri izbiri repertoarja, katerega tako radi nekateri kritizirajo, more biti edino vodilno, doseči nekaj vrednega z razpoložljivimi igralci. Poiskati je torej treba, kar je vredno in kar teater zmore. Režiser mora torej poznati avtorja in igralca, vpoštevajoč osebne zmožnosti zdaj prvega zdaj drugega/
Avgusta bom iz-e zopet režiral v drami. Do tedaj upam, bom docela okreval. Sicer je pa še dobro, da sem se izlizal. Zahvala za to gre predvsem mojemu zdravniku dr. Hausu.
Milan Pugelj je rekonvalescent. Velika soba, kjer prebiva, je še vedno napojena z duhom zdravil. Novelista Puglja so gorenje besede je utrudile. Obmolknil je in se zagledal v akvarij ob oknu z ribicami in algami.
— V težkih dneh bolezni sem se bavil največ s prirodoslovjem. Zanima me in pri tem uživam.
Papagaj »Pifki« je med tem vpil: Kako se imaš?
Marij Kogoj
— Opero »Crne maske« so že to sezono študirali. Ker je pa težka, jo nekateri niso doštudirali in je bila njena vprizoritev zato preložena za drugo sezono.
Sama dinamična muzika je v tej operi. Pripravljam pa komično opero »Kar hočete«, katero bom lokalrziral in v njo vpletel tudi narodno pesem.
— Kaj misite o razvoju naše opere?
— Potreben bi bil večji stik med občinstvom in teatrom. Ustroj današnjega gledališča se mi zdi dober. In če je preje naša opera izhajala brez subvencije, mora tudi sedaj izhajati z večjo subvencijo in inka-som
Ves narod mora pri razvoju gledališča sodelovati. Čudim se, da mestna občina in oblastni odbor ne podpirata izdatneje gledališča. Menda se boji ta, da bi s časom država prevalila to breme na njuna ramena. Da se to ne zgodi, mora pa narod skrbeti, saj ima zastopnike v parlamentu.
— Kaj pa naša kritika?
— Naša gledališka kritikt se še vedno ni zavedla, da mora delati roko v roki s teatrom. Čeprav so kritiki svobodni v tem, kar pišejo, vendar je potrebno njih sodelovanje s teatrom za dosego skupnega cilja. In pa premisliti bi morali, preden kaj napišejo. Repertoar kritizirati je tudi lahko, nihče od teh kritikov pa ne ve povedati, kakšen naj bo repertoar. Novitet je pri nas malo. Letos smo imeli srečo z »Oranžami«.
— Kaj bi pospešilo razvoj na«še glasbene umetnosti?
— Razvoj glasbe bo lahko pospešila v največji meri radiopostaja v Domžalah. Ralson d' etre vsake radiopostaje je, da daje izvirne komade. Če se bo to pri nas zgodilo, dobimo najhitrejši stik s svetom. Ta ntisel bi morala biti vodilna pri sestavi repertoarja nove radiopostaje.
Pravega razvoja glasbene umetnosti pa pri nas ne bo, dokler ne dobimo poštenega založništva.
Glasbene revije so samo izraz trenutnega ustvarjanja. Potrebno bi bilo založništvo, ki bi izdalo vse, kar se je pri nas ustvarilo v glasbi od začetka do danes, od Fleischmanna do danes. Nekateri pravijo, da smo bogati, drugi pa, da nič nimamo. Ti in oni nimajo prav. Saj ni pregleda, da bi vedeli, kaj imamo in kaj ne. Najmočnejši bodo že dobili založnika v inozemstvu. S tem smo pa sami prikrajšani. In v izgubo gredo manjša glasbena dela.
Treba je torej izdati sistematično zbirko vseh narodnih pesmi ter historično edicijo zborske glasbe in samospevov, ki so pri nas precej razviti.
Tako založništvo bi se s časom tudi ren-tiralo. Saj rabi zbore ves jug. Škoda, da je propadla »Edition slave«. — Sicer pa jugoslovenska glasbena produkcija ni tako slaba, da bi se tako založništvo ne izplačalo. Imamo vse predpogoje za resno glasbeno ustvarjanje. Odvisno je vse od nas samih.
Jakob Dolšak, major v pok., 80-letnik
Dne 21. junija t. 1. obhaja na svojem lepem posestvu nad Vidmom pri Krškem osemdesetletnico rojstva major v pokoju g. Jakob Dolšak. Jubilant je ohranil skozi vse svoje dolgo življenje v srcu ljubezen do materinščine, do rodne grude in do slovenskega naroda. Z radostjo se spominja v osvobojeni domovini ob strani svoje gospe soproge, rojene Srbkinje, vseh naporov in prizadevanja njegovih bivših predstojnikov, ki so se trudili izneveriti mladega in sposobnega častnika lastnemu narodu ter mu izru-vati iz srca na račun hitrejšega napredovanja prepričanje in nado na končno zmago in ujedinjenje Jugoslovenov. Nad 30 let vzi-va kot splošno znana in priljubljena osebnost zaradi svojega strogega narodnega prepričanja in kremenitega značaja med Vi-demčani in Krčani največjo ljubezen in spoštovanje.
G. major Dolšak je bil rojen dne 21. junija 1848 pri Sv. Florijanu blizu Rogaške Slatine. Gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer so mu bili sošolci Turkuš, poznejši profesor v Rušcuku na Bolgarskem, dr. Mihael Napotnik, poznejši lavantinski knezo-škof i. dr. G. Dolšak je prišel na Dunaj kot častnik večkrat v stike z dvornim kaplanom dr. Napotnikom. Govorila sta takrat vedno slovenski, pozneje je govoril dr. Napotnik z g. Dolšakom kot lavantinski škof dosledno nemški. Po sedmem gimnazijskem razredu je vstopil g. Dolšak v vojaško tehniško šolo v Hainburgu. Nato je služil kot častnik do svoje upokojitve skoraj pri vseh polkih, v katerih so se nahajali slovenski vojaki. L. 1878. se je udeležil kot poročnik tudi okupacije Bosne in Hercegovine ter bil prvič* v bitki dne 7. avgusta 1878. V tej bitki se mu je dogodilo, da sta streljala dva Turka iz neposredne bližine nanj, vendar ga nista zadela. Po nekem uspelem napadu bi moral prejeti g. Dolšak odlikovanje, a njegov predstojnik se je izrazil: >Der Win-disehe kriegt nichts.«
G. Dolšak je bil med redkimi častniki bivše avstroogrske vojske, ki je ostal zaveden Slovenec in ni prodal na račun hitrejšega napredovanja svojega prepričanja, kar je storilo žal mnogo drugih častnikov. Med svetovno vojno je moral ravno radi svoje moške značajnosti in narodne zavednosti prav mnogo pretrpeti. Med vojno je bila njegova hiša zbirališče vseh onih, ki so trpeli radi silno strogih in krivičnih odredb vojaških oblasti. G. major Dolšak in njegova gospa sta znala vsakogar potolažiti ter vzbuditi novo upanje v boljšo bodočnost.
G. Dolšak je ves čas, odkar je postal samostojen, zvest naročnik >Slovenskega Naroda«, čital ga je pa že kot dijak v Celju.
Na svojem lepo urejenem posestvu nad Vidmom pri Krškem živi že preko 30 let. Vesel je vsakogar, ki ga prige obiskat, in vsakomur ponudi tudi svojo izborno kapljico, ki si jo zna z veščo roko pridelati v svojem vinogradu.
Gospodu jubilantu želimo še prav mnogo zdravih ter zadovoljnih let Jesen njegovega življenja naj ostane solčna in čista do skrajnih mej.
Kaj ustvarjajo in snujejo naši umetniki
Nadaljevanje zanimive ankete o delovanju pionirjev slovenske kulture. — Kaj so že ustvarili in kaj še nameravajo.
Dnevne vesti.
— Naša delegacija za revizijo trgov-pogodbe z Avstrijo. Naša delegacija za revizijo trgovske pogodbe z Avstrijo je odpotovala predvčerajšnjim iz Beograda na Dunaj, dani delegacije so; univ. prof. dr. Milan Todorovič, kot podpredsednik, dr Rudolf Steinmetz Sorodolski in Milivo-je Savić, načelnika ministrstva trgovine in industrije kot delegata dr. Milan Lazare-vič, inšpektor ministrstva trgovine in industrije in Radmilo Bujdić, inšpektor rnirti-ttrstva financ kot eksperta, in dr. Milan Konstantinovič, sekretar ministrstva za zunanje zadeve, kot sekretar delegacije.
— Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 3. julija t. I. za vse upravičene invalide ljubljanske in moriborske oblasti. Obsega radio-ema-nacijske kopeli, po potrebi tudi mehanote-Tapijo; za ves čas zdravljenja brezplačna oskrba (hrana in stanovanje) v invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil člena 10. inv. zak. preteški in popolni invalidi, izmed lahkih in teških pa samo oni, ki plačujejo manj nego   Din 20 neposrednega davka, odn. oni, ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne hrva-lide. Prošnje je nasloviti na Velikega ?u-panea   ljubljanske   oblasti.   Prošnji mora biti priloženo: 1. uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško  izpričevalo  uradn. zdraviika, da je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še; 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. inva.lćsko uverjenje o zadnjem pregledu. Dobo zdrav-jenja določi v vsakem posemeznem primeru   kopališčni   zdravnik   povodom orv2 zdravniške preiskave. Nastanitev je ;kup. na v Invalidskem domu   za vsa invalide brez izjeme.
— Izletniški vlaki. Slovensko planinsko diuštvo obvešča, da je uspelo doseči potom mnogih intervencij v prometnem ministrstvu in generalni direkciji v Beogradu, da se uvedejo izletniški vlaki z znižano vožnjo 50% veljavni že od sobote popoldne dalje tako kot so bili že lansko leto v veljavi. To velja istotako tudi za vlake v mariborski oblasti. Ta ugodnost se je sedaj raztegnila tudi na proge Kranj - Tržič. Ugodnosti stopijo v veljavo Po sporočilu tukajšnje direkcije drž. žel. v soboto dne 23. trn. .
— Razpisane sodne službe. Pri okrožnem sodišču v Celju sc odda mesto viš. deželnosodnega svetnika. Prošnje je treba vložiti do vštetega 15. julija. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto izvršilnega uradnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 20. julija.
— Dražba lovov. Samolastni lovišči mesta Kočevja se bosta oddajali dne 17. julija ob 11. v posvetovalnici mestne občine kočevske na javni dražbi v najem za dobo od 1 avgusta 1928 do 31. marca 1933.
— Razpisana zdravinška služba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popolnitev mesta sekundarnega zdravnika v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. tm.
— Iz »Uradnega lista*. »Uradni list« št. 57. z dne 14. tm. objavlja pakt o prijateljstvu in prisrčnem Sodelovanju kraljevine SHS in Poljsko, pogodbo o poravnavanju in arbitraži med kraljevino SHS In Poljsko, pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita za administrativno-pravno službo uradnikov - pravnikov I. kat. v šumarski stroki, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih akademijah ter izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovskih šolah.
— Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni predmetni učitelj za obrtno risanje na strokovni šoli v Kastvu Milan Brozović, predmetni učitelj na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru Franc Skof, strokovna učiteljica v Osrednjem zavodu za ženski domači obr v Ljubljani Leopoldina Pelhan, strokovna učiteljica v državnem Osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Frančiška Feigel in komisar železniške obmejne komisije na Rakeku Slavko Braničar.
— Poljski letalci v Beogradu. Danes dopoldne so prileteli v Beograd trije poljski avijoni, ki jih vodi polkovnik Rajski, šef poljske vojne aviiatike. Poljski letalci so prispeli v Beograd, da vrnejo našim vojaškim letalcem lanski poset na Poljskem. Polkovnik Rajski je eden najboljših vojaških pilotov in si je pridobil mnogo zaslug za razvoj poljske vojne avijatike.
— Poljski dom na Jadranu. V četrtek se je vršilo na otoku Šolti svečano polaganje temeljnega kamna za Poljski dom. S posebnim parnikom so se odpeljali člani poljske ekskurzije na čelu s predsednikom zadruge za zgraditev doma Mikolovskim in poljskim generalnim konzulom v Zagrebu Bartelom - Vvevdenthalom iz Splita na otok Šolto, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Poljski duhovnik in novinar dr. Kneblovski je blagoslovil temeljni kamen, v katerega so vzidali pergament z napisom v poljskem jeziku, da je dom zgrajen za vladanja kralja Aleksandra in predsednika poljske republike Mošcickega. Poljski gostje, ki so bili navdušeni nad lepoto našega Primorja, so prispeli danes zjutraj iz Splita v Zagreb.
_ Vpisovanje učencev na drž. strokovno Šolo za puškarstvo v Kranju se vrši dne 1. in 2. julija t. I. od 9.—12. in od 14 do 16. Sprejemni pogoji so; Dovršena vsa! 5. razr. ljud. šola, starost 14 let (to starost mora učenec doseči v tek. šol. letu) in da je učenec zdrav ter normalno razvit. Učenci se morajo predstaviti v spremstvu roii-tftljev aH njifc namestnikov in se izkazati £ odpustnico ljudske šole, rojstnim Ustom in domovnico. Vpisnine in šolnina ni. Pouk traja 4. leta. Za praktični pouk debijo učenci ves materija! in orodje brezplačno oč
zavoda, za teoretični pouk i. s. konjige, risalno orodje itd. pa morajo prinesti seboj. Po dovršeni učni dobi dooijo učenc:-absolventi odhodna izpričevala, ki jim dajo — po izpolnitvi zakonitih predpogojev — pravico do samostojnega izvrševanja pu-škarske, oz. graverske obrti, lepo bodoč-res: pa imajo tudi kot stroko/no - tehnično kvalificirani orožarji v vrs:M, naše ar-n ade. Vsa nadaljna podrobna pojasnila daje ravnateljstvo drž Strok, šoit za Puškarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropju drž. realne gimnazije v Kranju. — Ravnateljstvo.
— Nedeljski vlaki na progi Kranj — Ljubljana. Pričenši s 1. julijem do 30. septembra bo vozil ob nedeljah in praznikih in ugodnem vremenu po potrebi na progi Kranj-Ljubljana glavni kolodvor nedeljski vlak z odhodom ob 19.57 iz Kranja in prihodom ob 20.45 v Ljubljano glavni kolodvor. Če bo ta vlak vozil, bo vedno in sicer ob 11. dopoldne razglašeno na vseh postajah.
— Konjice. Naša lesna industrija si je odprla nov trg. V zadnjem času so šle velike množine rezanega lesa na Angleško. A rudi obratovanje v, granitnem kamnolomu se je razmahnilo. Granit gre v Beograd, kjer ga potrebujejo za tlakovanje. Ozkotirna naša železnica se mora spričo naraslega prometa čim prej razširiti v normalnotirno železno cesto. Tukajšnji obrtnik L. Prime je bil s svojim praktičnim izumom na ljubljanskem velesejmu in je zbujal ž njim veliko zanimanje zlasti med ženskim svetom. Z njegovim aparatom je luknja v nogavici ali drugi tkanini hitro popravljena. Aparat se lahko natakne na vsak šivalni steroj. Sta ne samo 15 dinarjev. Srbski trgovci so jih nakupili lepo število. — Higijena je velike važnosti ne samo v zasebnem stanovanju, temveč tudi v uradih. Naša pošta ima zelo slabe uradne prostore. Uprava ne sme gledati samo na nizko najemnino, temveč tudi na svoj ugled in pa na zdravje svojega personala.
^ŽjT Ako piješ Buddha čaj £g£Jgj     uživaš že na zemlji raj!
— Poštna šola v Beogradu. Kakor se zatrjuje, namerava poštni minister poklicati v poštno šolo v Beogradu vse pripravnike, kateri še nimajo pripravniške preizkušnje. £ola bo trajala 10 mesecev in potem bi delali izkušnjo. Kdor ne mara iti v Beograd ali pa noče izstopiti Iz poštne službe, naj se javi še ta mesec k preizkušnji.
— Vreme. 2e dva dni je barometer kazal, da se bo vreme poslabšalo in šnoči smo red dobili nevihto s silnim nalivom, med katerim je močno grmelo in treskalo. Barometer je kazal snoči 754 mm in zato ni čuda, da je napeta atmosfera eksplodirala in da smo dobili dež, ki je pa proti jutru ponehal. Danes zjutraj je bilo še obačno, dopoldne se je pa deloma že zjasnilo in pričakovati je, da bo jutri vreme lepo, kajti barometer je kazal zjutraj že 764. Temperatura je znašala 12 stopinj. Snoči Je postalo naenkrat hladno in na najvišjih gorah je najbrž snežilo. Včeraj je bilo oblačno v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, drugod so imeli pa lepo vreme. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Saraevu In Splitu in sicer 30 stopinj. V Beogradu in Skoplju je bilo 29, v Mariboru in Zagrebu 28, v LJubljani 27.4, v Dubrovniku 26 stopinj. Zanimivo je, da imajo najnižjo temperaturo v Dubrovniku.
— Letovišče Bol na Braču. Vsem, ki hočejo preživeti ob sinjem Jadranskem morju, priporočamo Bol na otoku Braču, ki ima krasno lego, lepo peščeno obalo In di-ven razgled na odprto morje. V Bolu dobi tujec najboljšo hrano in sobo z razgledom na morje pri g Vidoševiću, ki je svoje podjetje od lani znatno povečal in renoviral. Popolna oskrba stane dnevno 60 Din. V tem je vračunana soba, zajtrk (bsla kava in pecivo), obed (iuha, mesna led s priku-ho, močna ta jed, kruh tn Četrt litra vina) in večerja (pečenka s prikuho, sadje, kruh in četrt litra virta). Brez vina, močna te jedi in sadja 10 Din manj. Parnik vozi iz Splita vsak dan izvzemši nedelje. Odhod iz Splita ob 14, iz Bola v Split ob 5 zjutraj. 484-n
Izšel je naš novi okusno opremljeni
Foto cenik
Pišite ponj na Drogerijo ? San i ta* € samo v Celje. 760/
— Samomor kapitana. V Kosovski Mi-trovici se je ustrelil v četrtek zvečer kapitan I. klase Miodrag Savić, ki je bil v preiskovalnem zaporu zaradi škanda a v kavarni »Balkan*, kjer se je fizično uprl dežurnemu častniku, ki ga je hotel pomiriti, ko se je zavzel za svojega brata. Pokojni je bil zelo občutljive narave in ker vojaške oblasti njegove afere niso takoj razčistile, si je v obupu pognal kroglo v glavo.
Motorno kolo za 10. Din lahko za-deneta pri kolesarski loteriji Jugoslovenske Matice, koje žrebanje se vrši 1. julija t. 1. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo in dvajset navadnih koles solidne francoske znamke. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Ju-goslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II.
— Tragična smrt 75Ietnega starčka. Te dni smo poročali, da so na Vrpoljah, na cesti proti Nevljam nedavno našli nezavestnega 75Ietnega starčka Jurja Kotnika. Starček je imel malo Tano na glavi, katero je najbrž dobil pri padcu, zdi se pa, da je
pri padcu tudi zadobil težke notranje poškodbe, katerim je včeraj v ljubljanski bolnici podlegel. Ali se je mož ponesrečil, ali pa je morda postal žrtev zločina, dosedaj še ni ugtovljeno.
— Moška In ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gornjem gradu priredi ta mssec kegljanje na dobitke v korist družbe. Priporočamo tako rodoljubno delo tudi drugim, zlasti moškim podružnicam, kajti družba je edino slovensko obrambno šosko društvo v Jugoslaviji ter zelo potrebna vsestranske podpore. 496-n — Pri žolčnih In jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, zlatenici uredi naravna »Franz-Jo-sef« grenčica popolnoma prebavo. Izkušnja na klinikah nas uče, da 1e posebno uspešna kura »Franz-Josef« grenčice, ako Jo spiješ zmešano z gorko vodo zjutraj na tešč želodec. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
Iz Ljubljane
—Ij Pregoreli električna kabli v VVolfovi ulici. Snoči so po vsem mestu trepetale električne žarnice, toda nihče si ni vedel razlagati pravega vzroka. V VVolfovi ulici so namreč pregorevali električni kabli. Uslužbenci mestne elektrarne so v VVolfovi ulici, tik pred slaščičarno Pelicon začeli kopati in kmalu odkrili kraj, kjer so kabli pregorevali. Pregoreli so štirje kabli v dolžini 10 do 15 metrov, zgorela je tudi ena mufa. Škoda je precejšnja in bo znašala več tisoč dinarjev. Radi defekta je ostala vsa VVol-fova ulica brez luči. Kaj je povzročilo defekt, dosedaj še ni ugotovljeno, zdi se pa, da so bili kabli že zelo stari. Ni tudi izključeno, da je kak delavec pri kopanju v VVolfovi ulici z lopato ali krampom poškodoval električni kabel.
—lj Gradbeni direkciji. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da namerava gradbena direkcija prepovedati vsako. kopanje v Gra-daščici, ker se bi s tem bregovi nove struge pokvarili. Priznamo, da se nasipi ob strugi kvarijo, ker še niso dovolj utrjeni in poraščeni. Zato prosimo gradbeno Airekcijo, da nam dovoli kopanje v spodnjem delu od Ko-lezije navzgor kakih 200 metrov, kjer so bregovi že poraščeni in trdni. Ker zahajajo sem uradniki in ubožnejši sloji, si ti ne morejo privoščiti kopališča, ker je zvezano z večjimi stroški zlasti če imajo vecelansko družino. Zatorej prosimo, da nam gradbena direkcija določi prostor od Kolezije navzgor, za kar ji bomo zelo hvaležni. — Kopalci.
—lj Poroka, Danes popoldne se poroci pri Sv. Ani pod Ljubeljem g. Gojko Pipen-baoher, sin vpokojenega gimnazijskega direktorja g. Josipa Pipenbacherja, z gospodično Zdenko Repičevo. Belo srečno!
— Mestno kopališče na Ljubljanici se otvori jutri 17. t. m. dopoldne.
—Ij XIX. umetnostna razstava »Slovenskega umetniškega društva« v Jakopičevem paviljonu se nepreklicno zaključi jutri 17. tm. ob l£. Občinstvo se opozarja na to pomembno prireditev, kjer izlagajo svoja najnovejša dela slikarja Nande in Drago Vidmar ter kipar Tine Kos, da ne zamudi lepe prilike in si jo pravočasno oglejte. Odprta ie dnevno od 9.—18.
—Ij Razstava na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ob sklepu šolskega leta bo letos v večjem obsegu prirejena razstava slikarskih in ročnih izdelkov kiparske In rezbarske In keramiške šole. Razstava bo odprta v dneh 23. do 25. junija
—Ij Občni zbor 'šentjakobsko - trnovske žen. podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši v torek drie 19. tm. ob pol 5. uri pop. v društvenih prostorih v Narodnem domu. 493-n —ij Maturanti moškega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1908 praznujejo svojo 20. letnico dne 30. junija v Celju. Zbirališče istega dne popoldne v kavarni »Evropa«.
—lj Esperantisti! Klub esperantistov v Ljubljani priredi jutrišnjo nedeljo izlet v Žirovnico. Odhod iz Ljubljane ob 11.40 ali s turistovskim vlakom. Vsi člani somišljeniki se vabijo k udeležbi.
—lj Brezplačno fotografiranje. Jutri od od 9.—10. sč bo vršilo brezplačno reklamno fotografiranje. Atelje Staut, Gosposvet-ska l-II. 494-n —lj Zobni atelje Franjo Radovan nasproti velesejmu za časa šolskih počitnic ob sobotah m ponedeljkih zaprt. Druge dneve normalno odprt. 478-n —1)  Najnovejše bluze: Krištofič-Bučar.
—lj Vič - Glince. Vljudno se vabite na veliko vrtno veselico, katero priredi gasilno društvo v restavraciji v Rožni dolini. Običajni spored, izborna kapljica. 491-n —II Žegnanje v Trnovem. Pevsko društvo »Krakovo Trnovo« priredi dne 24. tm. ob žegnanju v Trnovem veselico na gostilniškem vrtu  v  Koleziji  pri kopališču.
492-n
Iz Cplja
— Ciril Metodova ženska podružnica v Celju je priredila »dan bonbančkov«. Cisti dobiček je znašal 1.493.20 Din. Lepa hvala vrlim nabiralkam in darovalcem. 495-n c Rodbinska tragedija v Solčavi, kletna žena malega posestnika Jakoba Klemen-ška v Solčavi, mati osmero otrok, je že dalje časa bolehala na živcih. Iskala je zdravja po raznih bolnicah. Pred enim letom je dala življenje najmlajšemu otroku, hčerki Pavli. Mati, ki je videla Svoje duševno in telesno propadanje, je postala v zadnjem času silno potrta. K srcu ji je šla najbolj usoda najmlajšega otroka, ki bi ostalo v slučaju njene smrti brez prave nege. Te dni Je bila doma. z otrokom. Vzela ie moževo lovsko puško-dvocevko, ki je bila nabasana, ena cev s kroglo, druga pa s Šibrami. Bila je doma tudi Sletna hčerka Ivanka, katero je pred dejanjem nagnala iz sobe. Ta. je skozi okno videla kako je mati ustrelila Pavlico s kroglo, sebe pa s šibrami. Po klicih na pomoč so pritekli ljudje, ki so našli Ženo in otroka že mrtva. Pavlici je šla krogla v trupelce od desne strani proti levi In Izstopila pod levo pazduho. Mati sama si je pognala šibre naravnost v srce. Tragičen slučaj je vzbu-
dil v okolici veliko sočutje z nesrečno rodbino.
—c Javen modern vodnjak se Je zgradil
na inicijativo g. dr. Rebernika vodje Zdravstvenega doma v Zagradu pri Celju. V tej vasi do zdaj ni bilo zdrave pitne vode. Treba bi bilo, da se taki vodnjaki zgradili tudi v drugih obljudenih krajih celjske okolice, ki nimajo zdrave pitne vode.
—c Predavanje OUZD o prvi pomoči bo 21. tm. ob 4. uri pop. v meščanski šoli.
—c Več strelov na vojaško stražo pri avgmentacijskem skladišču je v noči na petek oddal neki civilist. Vojak je ustrelil nazaj, streli pa niso pogodili. Civilist je nato pobegnil proti Savinji. Streli v sredi noči so v okolici povzročili mnogo razburjenja.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote, dne 16. tm. do petka, dne 22. tm. lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
—c Opozarjamo   na današnji koncert
Celjskega pevskega društva v Celjskem domu.
—c Častnim članom ie bil imenovan na sinočnjem izrednem občnem zboru Celjskega pevskega društva skladatelj g. dr. Anton Schwab.
Sokol
Na jug, na jug, da vidimo
Iip!
Skoplje
BRATJE IN SESTRE!
Carsko Dušanovo Skoplje se prh pravlja z vso vnemo, da sprejme na Vidov dan množice našega Sokolstva, ki razvijajo smela svoja krila v polet na V L pokrajinski zlet Jugoslovenski ga Sokolskega Saveza,
Vsa Južna Srbija drhti v velikem pričakovanju, ko se zgrne v ponosnem svojem Skoplju in z ognjem navduše* nih svojih src pozdravi brate in sestre iz vseh predelov naše domovine, Osvo* bojeno Kosovot prekrito z rdečim cvetjem, ki poganja iz krvi davnih ju* naških borcev za našo svobodo, kliče velik naši sokolski rodovini: Pridite, bratje in sestre, da se poklonite grobo* v o m mučenikov, nad katerimi sijejo danes zarje Vidove, kažoč pota napor* nega sokolskega dela, ki drže v slavno bodočnost svete domovine!
K nam pridejo poveličat naš sokolski praznik predstavniki vseh slovan* skih sokolskih organizacij: pridejo bratje in sestre čehoslovaki, Lužiški Srbi, Poljaki in Rusi, da na znamenitih zgodovinskih tleh ob belem gradu carja Dušana čuje jo in potrdijo našo prise* go večne zvestobe, ki jo hočemo svo* bodni svoji državi obnoviti ob deset* letnici nje obstoja!
Ta mogočna manifestacija sokolske* ga viteštva naj kot junaška pesem so* kolske tvornosti odmeva po vsej naši zemlji, da jo začu je jo vsi, ki ljubijo to zemljo, in da se predramijo tudi oni, ki še ne umevajo veličine in ra* stoče življenjske moči sokolske misli!
Tako silnega izraza slovanske sokoU ske vzajemnosti in za vsako žrtev pri* pravljenega sokolskega bratstva še ni videlo in občutilo Skoplje, ki so nad njim vihrali burni časi narodove slave, njega propasti, njega zmage in vstajenja v novo življenje! Ob pohodu slovanske* ga Sokolstva naj bobni vsa ta prekras* na pokrajina kakor morje, ki ga razte* pa vihar, da čujeta zemlja in nebo: Tu smo in tu ostanemo!
Vse brate in sestre nujno opozar* jamo na navodila, ki jih objavlja «Sč* kolski Glasnik* in ki so za vsakega brez izjeme in za ves čas potovanja in zlet a brezpogojno obvezna. Spremljaj nas zavest, da nesemo v Skoplje ne* oskrunjene zastave sokolske časti in uspehov polne svoje prošlosti, da pa obenem zarežemo nove brazde svoje bodočnosti.
Na svidenje v Skoplju, v bratskem kolu slovanskega Sokolstva!
Zdravo! Ljubljana, 11. juntja 1928.
STAREŠINSTVO JUGOSCOVEN* SKEGA SOKOLSKEGA ŠAVEZA.
E. Gangl, starosta.
Dr. Viktor Murnik,      Dr. Riko Fux, načelnik. tajnik.
Sokolstvo v Južni Srbiji
Letos na Vidovdan se bo vršil v Skoplju — sedežu sk opijan ske župe, ki obsega skoro vso Južno Srbijo, velik pokrajinski sokolski zlet JSS, ki bo pokazal tamkajšne-mu narodu, kaj je Sokolstvo. Zlet bo velikanskega pomena nele za bodoči razvoj Sokolstva v onih krajih, marveč tudi iz uo-tranje-državnih ozirov. Čeprav je Sokolstvo v onih krajih še mlado, vendar ga je že narod vzljubil in nestrpno pričakuje sokolske čete, ki mu pokažejo vso lepoto in istinitost sokolske ideje. — Sokolsko življenje v Južni Srbiji nima jačjih tradicij v smeri narodne borbe — kot je bil to primer v naših krajih — in sicer iz razloga, ker se je borba na jugu vodila bolj s fizičnimi sredstvi in propagando. Mirna kulturna borba, ki bi dvigala zavest in zbliževala tamošnji narod, ni obstojala v oni meri kot pri nas.
Tam se je vodila četniška borba. Sokolstvo je bilo odraz teh prilik in vidimo, da je obstojal na eni strani bolgarski ; Junak« na drugi strani > Dušan Silnic. Toda niti eno niti drugo društvo ni imelo jačjega vpliva ▼ javnem življenju in je zavzemalo v življenju tamošnjega naroda postransko vlogo, nasprotno od dela našega Sokolstva. šele po prvem osvobojen ju je prižlo do zavednejšega sokolskega pokreta in do onega društva >Dušan Silnic. Po drugem osvo-
bojenju, po sietovnl vojni se je začelo z intenzivnejšim sokolskim delom. Danes imamo v južni Srbiji čez 20 sokolskih društev, ki spadajo v delokrog skopljanske sokolske župe. Ta društva so, kot omenjeno, še mlada, ustanovljena po svetovni vojni in zato polaga Jugoslovenski Sokolski Savez na nje največjo skrb in pažnjo, da se sokolska ideja postavi v pravo smer in na zdrav temelj. Narod, v katerem še ni razvit smisel za organizacijo, bo vzgojilo Sokolstvo v tej smeri. S Sokolstvom se bo vzbudil v njem čut za slovansko vzajemnost in bratstvo. In če nadalje govorimo o Sokolstvu v Južni Srbiji, imamo predvsem željo, da naj ima Sokolstvo na jugu v svobodni in ujedinjeni domovini glavno in ne postransko vlogo; naj postane središče obnovljene in kulturne Južne Srbije, ki naj postane vsa sokoHka. Zato nam jamči delo sokolskih delavcev ra jugu — kot v Skoplju tudi v vseh mestih Južne Srbije, kajti že danes se nahaja v Južni Srbiji vse, kar je najboljšega in naj-pridnejšega v Sokolstvu. — In prepričani smo, da bo dosegel pokrajinski sokolski zlet v Skoplju na Vidovdan popolnoma svoj namen.
★
— Sokolska župa Ljubljana. Na podlagi
sklepa župne glavne skupščine 60 vrSita jutri v nedeljo dne 17. t. m. dva delna župna zleta in sicer ob priliki proslave 201etnega obstoja društva Ljubljana II- v Ljubljani v zvezi z razvitjem društvenega prapora in v Kočevju, kjer si razvije tudi kočevsko sokolsko društvo svoj prapor. Opozarjamo vsa društva, ki so obvezna sodelovati pri enem ali o'nrgem zletu, da naj se ud ži njih članstvo teh prireditev v čimve številu, po možnosti kar naJTeč v k Predvsem opozarjamo na izredno va _,at sokolskega zleta v Kočevju, kjer je ^aSa mnogobrojna udeležba nujno potrebna. Za zlet je dovoljena polovična vožnja na podlagi običajnih ligitimarij. Odhod iz Ljubljane glavni kol. ob 7-30, povratek ob 23.40 Dolžnost našega Članstva je, da se udeleži ene ali druge prireditve. V Kočevju sodeluje godba Sokola I. — Zdravo! — Župno *ta-rešinstvo!
20. letnica
17. junij — Prule
Sokola II.
— Sokolsko društvo Ljubljana II. praznuje jutri 17. t. m. 201etnico svojega plodo-nosnega sokolskega dela. Program prireditev je naslednji: 1. dopoldne ob 8. skušnje na društvenem telovadišču na Prulah. 2. Ob pol 12. slavnostni občni zbor v telovadnici na realki. 3. Popoldne ob 3. formiranje povorke na dvorišču realke. Po prihodu povorke na telovadišČe na Prulah razvitje društrenega prapora. 4. Po razvitju prapora javna telovadba vseh oddelkov. — Poživimo bratsko sokolsko Ljubljano, da se v obilnem številu udeleži teh prireditev in s tem pokaže, da ume ceniti in spoštovati nesebično sokolsko delo!
— Gorenjska sokolska župa priredi v Radovljici. Sokolsko društvo v Radovljici proslavi ob tej. priliki 20 letnico svojega obstoja. — Delni župni zlet sokolske Supe Ljubljana se vrši isto nedeljo v Kočevju; tamkajšnje društvo razvije svoj društveni prapor. — Jutri se vrši tudi v Mariboru župni ilet mariborske sokolske župe.
— Češkoslovaški Sokoli na zletu v Skoplju. ČOS poroča, da se je priglasilo za zlet v Skoplju čez 900 Sokolov in Sokdlic. Pri javni telovadbi bodo nastopili s posebnimi točkami.
— >SIetski Glasnike je izdalo sokolsko društvo v Dubrovniku ob priliki naraščaj-skega zleta mostarske župe, ki se je vršil 2. in 3. junija t. 1. Ima sledečo vsebino: E. Gangl: Sokolstvo i mladost. — I. Bajželj: Na putu u život. — Dušan Bogunovič": Svrha narastajskih sletova. — Josip Jeras: Ne-osvobojeni Sokoli. — Petar Lazarevič: Sokolstvo i viteštvo. — Stevan Zakula: Sokolstvo i škola. — Cedo Milic: Alkohol, duhan i sokolstvo. — Gavro Miloševič: Sokolski pozdrav iz Črne gore. — Sokolstvo u Dubrovniku. — Na sletu u Dubrovniku (Dubrovačka prošlost i sadašnjost). Sletske vijesti in upute.
— Navodila za zlet v Skoplju! Opozarjamo vse brate in sestre, ki se udeleže pokrajinskega sokolskega zleta v Skoplju na navodila, ki so izišla kot priloga >Sokolske-mu Glasniku^ 15. t. m. Vsak udeleženec skopljanakega zleta mora ta navodila natančno proučiti!
Sport
— SK Svoboda. O priliki izleta gorenjskih Svobod v Vintgar, igra IL skupina prijateljsko tekmo z jeseniško Svobodo na Dobravi. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj s prvim vlakom ob 5.38. 10 minut pred odhodom vlaka naj bodo na šišenskem kolodvoru sledeči: Papler, Sušnik, Zeman, Slavko, Susteršič, Baggia, Zaje, Pasotti, Kavčič, Rozman, BoncT; rez. Ra« do. Igra se dopoldne. Izleta naj ss udeleže tudi vsi ostali. — Načelnik.
— Ameriške priprave ta amsterdamsko olimpijado. Na Solders Fieldu pri Chicacu je bilo nedavno zbranih 333 ameriških lahkoatletov iz vseh krajev države. Bali so to večinoma slušatelji univerz, ki so se udeležili prvenstvenih visokošolskih tekmovanj, obenem pa je bila to nekaka preizkušnja za olimpijado. Doseženi rezultati so bili kolosalni, postavLjeoih ie bilo več novih ameriških rekordov, Jd prav nlC ne zaostajajo za svetovnimi. Zlasti so se odlikovali s&rinterji, med njimi novo odkrita zveadi Bracv. — Tudi ameriški plavači so v izborni formi. Povodom nekega mitinga, ki se Je vršil v Chicagu, je štafeta Diphmar, O'Connor, Samson in Weiss-mttller postavila na prod 4 krat 220 Jardov nov ameriški rekord. Zdi se, da bo Amerika v lahki atletiki, v metih in plavalnih točkah na amsterdamski olimpijadi absolutno dominirala, čeprav Ji bodo Nemci s svojo lahkoatletsko sardo In tudi elito plavačev precej konkuriraiH.
Štev 13i
«SEO VENSKI NAROD, 'dne 16. junija
Stran 5
---Moda---
dit
Pred leti se je začel počasi in ne* kam plaho uveljavljati v moški modi flanel, ki je pa letos že v polnem raz* mahu. Modni saloni so razmeroma po« zno ugotovili, kako krasne efekte lahko doseže tkalec pri flanelu. Flanel sc da porabiti v najrazličnejše svrhe in je zelo praktičen. Polje, na katerem se uveljavlja to blago, je dokaj obširno.
V kroju promenadnih oblek se fla* nelaste obleke malo razlikujejo od drugih. Suknjiči se zapenjajo po po* stavi in okusu na eno ali dve vrsti gumbov. Hlače so precej široke in spo* daj brez roba. Poleg teh dveh vrst fla« nelastih oblek, pri katerih so suknjič, telovnik in hlače iz enakega blaga, so zelo moderne tudi kombinirane flane* laste obleke. Pri teh se kombinira žele* na s srebrnkasto, rjava z beige, modra s svetlosivo barvo,  dočim je suknjič
Nekaj o kopalnih oblekah
Pritisnila je vročina in nastopila je kopalna sezona z vsemi svojimi dobri« mi in slabimi lastnostmi, solnčarico, flirtanjem, poletnim rajanjem itd. Med neprijetnosti kopalne sezone spada vprašanje kopalnega kostuma. — To vprašanje dela namreč nežnemu spolu velike preglavice. Stari kostum ni več poraben, kaj šele moderen. In zato je treba novega, takega, ki bo odgovar* jal vsem intencijam mode, ki bo šik, ki se bo lepo in tesno oprijemal vit* kega telesa in ki bo vzbujal pozornost. Ah, to so grozne skrbi! In sedaj bo naše cenjene čtateljce, ki se rade soln* čijo in cvro na Ljubljanici, na Savi ali Sori, ki jo rade tudi mahnejo na Bled ali pa za tri tedne na rivijero, zanima* lo, kaj je moderno, kaj je letos moda predpisala za kopalno sezono. Večino* ma to že itak vedo, omeniti hočemo samo nekatere podrobnosti, ki veljajo v splošnem.
Kopalni kostum obstoji iz dveh de* lov, iz trikoja, ki je spredaj in zadaj globoko izrezan in neke tunike, kate*
Kaj je novega v moški modi
vedno iz temnejšega blaga. K takim oblekam se nosijo navadno pisane srajce. Mehak ovratnik iz istega blaga kakor srajca lahko nosimo, samo če je vzorec zelo decenten in barva ne pre* več kričeča. Drugače je bolje nositi bel ovratnik. Mehki ovratniki z dolgimi konicami niso več tako tesno zapeti, kakor so bili doslej, ker so letos mo* derne kravate z večjimi vozli.
Kdor polaga pri kombiniranih fla* nelastih suknjičih na eno ali dve vrsti gumbov posebno važnost na športni kroj, kupi ali pa naroči pri krojaču suknjič, ki zelo spominja na frenč, znan iz vojnih časov. Frenče so nosili častniki zavezniških armad, zlasti an* gleški in francoski. Ta oblika suknjiča je za flanel sploh zelo prikladna. K te vrste suknjičev spadajo kovinasti £um* bi. ^
I ro se pa med kopanjem odloži. Tuniko lahko nadomesti tudi plisiran kratek volan, ki je prišit na pasu. Taft, ki je bil lani tako priljubljen, se je umaknil svili, ki se še bolj tesno oprijema, po* leg tega pa je tudi napram solnčnim žarkom bolj odporna. Glavni princip vseh kopalnih kostumov pa je, da so pisani, živih barv. Obrežje mora biti podobno pisani poletni trati, paleti mojstra slikarja, ki je baš zmešal naj* bolj kričeče barve.
Kopalni kostumi so v polnem po* menu besede obdržali klasično formo. Zdaj kopalka že zato ne resignira na kopalni trikot, ker je ne ovira pri kret* njah. Trikot torej dominira. Toda fan* tazija je našla nova pota. Razni všitki in okraski, beli všitki na črnem, kakor tudi razne aplikacije v najbujnejših barvah, dajejo trikoju lepe efekte. — Zgornji del trikoja je lahko v popol* nem nasprotju s hlačkami, poleg tega ste pa lahko prepasani s širokim gumi* jevim pasom popolnoma nasprotne barve in vedar je celotna slika zelo efektna
Kopalni plašči so iz trpežnega bla*
Samo po sebi se razume, da spada k flanelasti obleki mehak klobuk ali slamnik. Zdi se pa, da prevladuje tudi letos panama. K vsem flanelastim in izrazito poletnim oblekam spadajo sa* mo rjavi čeviji, in sicer nizki, pol* okrogli, spredaj gladki ali z luknjica* mi. Poleg rjavih se uveljavljajo tudi čevlji z všitim belim ali beige usnjem. Pri nizkih čevljih je treba zelo paziti na nogavice, da ne nosimo preveč kri* čečih nogavic, ki kvarijo celotni vtis.
Kot zadnji se vidi na naši sliki vzo* rec kratkih hlač, ki so tudi letos zelo moderne. Tudi pri teh hlačah se letos zelo uspešno uveljavlja flanel. Hlače so zelo široke in segajo do polovice meč. Kako se oprijemljejo noge, je stvar okusa. Nekateri nosijo spodaj zadrgnjene, drugi pa zapete na jer* menček.
ga, kubistični barvni vzorci so neiz* egibni. Zelo priljubljena oblika kopal* nega plašča je nekak burnus s kapuco, vendar je za tako obliko priporočljivo samo enobarvno blago.
Na rivijeri je zelo v modi pižama. Letos se je ta moda še bolj uveljavila. Še nikoli ni moda ustvarila tako ličnih modelov kakor letos. Za solnčenje v pesku je priporočljiva klasična oblika pižame: dolge gladke hlače in žemper z velikimi žepi. Seveda ne sme manj* kati pas. Na žemperju so všiti mono* grami. Pižame iz crepe de china in pi* žame iz satena, gladke ali nagubane, pošite z aplikacijami, z dolgimi ali kratkimi rokavi, kakor pač konvenira kopalki, pisane ali enobarvne, so na ri* vijeri v modi.
Na solncu ali v vodi je vse lepo, če kopalka ne pozabi na glavno, pa najsibo trikot ali pižama: da mora namreč vse harmonirati z njenim te* nom.
Mimogrede opozarjamo naše dame, da si ogledajo prekrasno izbiro pestrih trikojev in kopalnih kostumov pri tvrdki Šinkovec na Mestnem trgu.
Kuhinjska posoda
je po uporabi zmeraj umazana. — Najbolje se pomije, da bo kot zrcalo, ako uporabljate
Schkht- Ominol
Pižame
Sodobna kultura je približala s ki* monovo pižamo evropske žene obleki Azijatk. Pižame je pa izpremenila in luksuzne orijentaiske originale je pri* Iagodila evropskim razmeram. S to pri* lagoditvijo jih je razdelila deloma na nekake kopije originalov, ki se nosijo čez dan v budoarjih, in na izrazito nočne obleke.
Dnevno pižamo vidimo samo v fil« mih, kjer uveljavljajo filmske zvezde v nji privlačnost svojega telesa ali pa na modnih revijah, ki nam kažejo raz* košne pižame iz pristne umetne svile na pristnem bombaževinastem atlasu, okrašene s pristnimi kitajsko * japon* sko*turškimi vzorci.
Pač pa se je nočna pižama kot taka že izživela. Od prvotnega vzorca je ostal samo kroj hlač in jopiča. Glede pižame dovoljuje moda najbujnejšo fantazijo. Elegantne dame nosijo piža* mo iz nafinejših tkanin, ali pa skombi* nirajo dvobarvno obleko bolj temno, nego svetlo in bolj za jutranjo vpora* bo, nego za nočno. Kombinacij je ne-broj. Čez pižamo brez rokavov se ob* leče zjutraj ohlapna jopica z rokavi, ki je zopet kombinirana z barvo hlač.
Novi ples
Letos poleti, najkasneje pa pozimi, se nam obeta nov ples, ki se bo ime* noval twist in ki je po mnenju Pari* žanov zelo eleganten. Twist pomeni vrteti in zvijati se tako, kakor bi pri distingviranem plesu ne smelo biti. Ljubitelji plesa ga bodo veseli, ker se da primerjati s foxtrotom, dasi pred* stavlja v bistvu nekako sintezo tanga in bluesa.
Tvvist prihaja iz Amerike, dasi iz* vira pravzaprav iz Francije, ker ga je izmislil predsednik udruženja franco* skih plesnih mojstrov Camille de Rhy-nal. Rhvnal je odkril ta ples že 1. 1922 in ga je spravil v Ameriko, kajti takrat so bili moderni samo ameriški plesi. Zdaj se zopet vrača v Evropo in letoŠ* nji mednarodni kongres plesnih moj* strov ga je soglasno odobril. Najpopularnejša figura novega plesa je sledeča: Na tempo, podoben bluesu, en korak levo, chasse z levo nogo v stran, nato se desna noga pritegne in postavi na« prej, leva noga se pomakne zopet v stran, desna pa nazaj. Končno se pri*
tegne leva noga, desna pa prekriži, spredaj levo. Novi ples spominja ne* koliko na kolo.
Parižani in poljubovanje
Ves Pariz se te dni imenitno zabav*, in vsi listi prinašajo dolgovezne članke radi iainozinega predloga, fci ga tie stavil bivši občinski podpredsednik in genezami svetnik Leon Riotor poMclji. Mož namreč kategorično zahteva, da policija prepove vsako javno poliiibo-vamje v Parizu in navaja kot motivacijo, da se v večernih urah sprehaja okoli kolodvorov in po kolodvorskih vestibu« iih nebno j mladih parov, ki se javno poljnbujejo.
Fterižani, razvajeni Parižani, katerim nihče ne krati osebne svoboda, ki počenjajo, Icar se jim zljoi'bi. so kar 7$a3L Nihče ni tmisliil, da je predlog resen, ker je pa skrbni občinski oče Riotor ie vztrajal pri svoji zahtevi in ponovno apeliral na policijo, so zagnali huronskl krik in vik in vse mesto se sme*je naivnosti g. Riotorja-
Poljfuibovanie je Parižanom pol žžv-Ijenija, to je 'tradicija in da bi jim v tem pogledu kdo kratil osebno svobodo, o 'tem se Pariza nom niti san'jalo ni. In baŠ sedaj, ko je Pariz v večernem mraku tako lep, tako očarujoč, ne bi smel noben fant poljubiti svojega dekleta, niiti ga objeti za slovo, kadar se ločita in se odpeljeta vsak na svojo stran? Absurdno je misliti kaij tekega, še absiml-neftša je pa misel, da naj bi tu posredovala policija. Pariz ni London toi zato se g. Rioitoir s policijo vred asaiman trudi, da bi poljii'bovanje prepreči!, kaj šele
In Parižani se ne dajo ugnati v (kožfl rog, pa magari, da pride tisoč takJfli gorečih apostolov in moralistov, kakor je častivredni g. Riolot. Jok! Doka* temu je, da se sedad v Fterizu parčki še raje in še bolj navdušeno poljubutfejo, na veliko jezo g. Riokrta.
Na predavanju.
S kmetov je prišel oče v posete k slnu-študentu. Sin ga je vzel s sefootj na »latinsko predavanje. Oče je tnetoaij časa poslušal kmalu mu je pa postate dolgčas. Ko sta zapustila uiniiverzov je deja' oče slmu:
Ti RirTrfrjani so morali biti res potrpežljivi, da so lahko poslušali ves da« fcd godltio. . ...
Sil vio cT Amico
Razočarani Ikarus
Rim, kavarna Aragno. Kako to, da doslej še niste leteli v aeroplanu, niti med vojno?
Toda, prosim vas, med vojno ven* dar nismo hrepeneli kvišku, marveč smo se raje stiskali k materi zemlji.
Niti v hidroplanu. v enem naših hi* droplanov, ki letajo na progi Palermo* Neapol*Rim*Genova? Dve uri in pol se rabi iz Ostie do Genove. Zamenjati prozo vagona za poezijo kril? Vlak za sinje nebo? Gospod, leteti! Brez pri* prav, brez treninga ne da bi vam bilo treba pisati oporoko, z malenkostnimi izdatki, oblečeni tako, kakor ste zdaj, ista kravata in isti klobuk. Vstopite v kabino in čez dve uri in pol ste iz Ce* zarovega v Kolumbovem mestu. Posta* ti za dve uri in pol Ikarus!
A kaj, če se vosek kril stopi?
Ne bojte se. Zdaj imamo že vosek, ki se ne topi, ki se doslej še nikoli ni stopil. Redni zračni promet brez ne* zgod, brez poškodb. Leteti, zares leteti tako, kakor se je vam gotovo že nešte* tokrat zdelo! Dvigniti se v oblake, ra* dovedno ogledovati nebo, ozirati se iz zračnih višav na zemljo, prepričati se na lastne oči, da je okrogla! Torej ve* Ija? Polet iz Ostie jutri zgodaj zjutraj.
!      Rim, gledališče Odescalchi.
Ali ste že slišali, gospod Palmarini? Kaj pa, gospodična? Dvignil se je v oblake! To bi moral že davno storiti! Amen.
*
Ostia, morska obala. Tu morava izstopiti iz avtomobila, dalje ne gre. Zadnji ovinek ceste je pogoltnilo morje in če nam njegova ekscelenca Balbo tega ne popravi... Saj dežuje... Hidroplan ni daleč. Kje je?
•    «Kjer se voda Tibere z morjem me* ša» — preljubi gospod literat.
To je žalosten citat, dragi gospod. Opominja me diskretno, da lanko pri* deva od tod v vice.
Menda hočete reči v nebesa. Pa tu* di če bi vodila pot naravnost v pekel. Mar nimate voznega listka za povra*
tek?
Kako lije! In to blato! To ni Tibera, to je bela kava!
A hidroplan je kakor ogromna pogača.
Ah, to je on. Lahka zračna ladjica, nad njo pa razprostrta angelska krila. Ali naj deva tam duše umrlih? A Cas*
sello?
Tam najdete prostor za prtljago. Zaprite dežnik in oddahnite si malo tu
pod krilom, da nalože prtljago in za* logo bencina.
A potem, kje je vhod?
Tu, z menoj, za onim mladim par* čkom, skozi to*le odprtino. .
Ah, ta krasna gospodična nese šo* pek belih rož!
To sta novoporočenca, ki prihajata naravnost iz Campidoglie — moderna novoporočenca. Ženitovanjsko potova* nje v letalu. Ste videli njenega očeta, kako je plakal, ko jo je objemal?
Dvojni jok naenkrat. Eden zaradi ločitve, drugi iz strahu pred padcem iz zračnih višav.
Tega menda ne mislite resno, saj še nihče ni treščil na tla, vsaj na nali progi ne. Raje se dobro držite, ko poj* dete gori po stopnicah. Smo že tam?
Devet sedežev. Okenca... Toda saj to je podmornica! Dvajset tioč milj pod morjem!
Nad morjem, nad morjem.
A kaj zdaj?
Zdaj  zapirajo zaklopnico. Slišite
motor?
Dobro! Zdaj drsimo po vodi! Po* skok! Silneje! Drugi! No? Se že dvigamo.
Tyrrensko nebo.
Toda skozi okenca se vidi samo megla.
• Obrišite steklo, saj imate rokavice.
I Zdaj smo nad zemljo, '     Tako nizko smo. samo nekaj me* trov, zares samo nekaj metrov. Vidim zeljnate glave.
Osemdeset metrov* To niso zeljna* te glave, marveč drevesa. A onile zajčki?
Čreda živine, prosim. A one miši, to je čreda oslov. A zdaj na morje! Pre* idemo iz blatnega pasu v oni sinji. Onele krpice, to so razburkani valovi. Vsak čas bomo nad sinjim morjem. Ozrite se na obalo!
Ta-le prizor sem nekje že videl.
Najbrž na plastičnih zemljevidih.
Glej, ladjica!
To je parnik.
A ona meglena zemljica?
Santa Marinella.
A to pristanišče? To pristanišče, ki je name tako čarobno vplivalo, ko sem ga videl Še kot deček v prodajalni igrač bratov Bocconi?.
To je Civita vecehia.
Ne meneč se za nebo, morje in zemljo kramljata novoporočenca kakor da se vozita t vlakom ali avtomobi* lom. Na nasprotni strani sedeči čast« nik potegne iz žepa knjigo, starejši go* spod Čita novine. Letimo, ali pa sedi* mo v tramvaju?
Oha! Kaj pomeni ta sunek?
Vi dež smo prileteli. L'e nikar se ne bojte. Takoj smo zopet pod jasnim ne*
I bom. Vsak čas bomo na solncu. L'e po* glejte Toskano, ono zeleno livado na desni strani. Ta pas zemlje, kakor da je zatopljen, to je bilo Orbetello.
Dobro. Toda kje je Človeštvo?j Človeštvo, ki "gleda gori? Kje je mravlja* človek? A smisel življenja, a ničevost sveta in opojna tišina nepremične si* njine? To da je polet?
Pomislite, da bomo čez dve uri in pol...
Zdaj me ure in zanimajo. Zdaj jgo-vorim o Ikaru. To da je vse?, Železni« ški kupe, devet mest, zgoraj sivi oblaki, spodaj z modrim platnom prevlečeni biljard, levo nekako pogreznjeni otok, desno obala, kakršno vidimo s vseh parnikov — a kaj dalje?
Govorite tiše. Zdi se mi, da se novoporočenca prepirata, On ji očita, da ima prekratko krilo.
Saj si ga res popravlja. Onile.starejši gospod je preveč ogledoval nJem kolena« Koliko je ura?
Kmalu bomo na pol poti.
Tamle je Korsika?
Ne pretiravajte, to je Elba. Korsika je za onim meglenim pogorjem. A tam na severozapadu, to je Capraia.
Capraia? In na tako daljavo jo je hotel premestiti oče Dante, da Hi tvorila živi jes pri izlivu Ama?
Toda nad Araom Komo vsak Čas. Bolje rečeno v Širini Arna, ker ga ne
Carievic Aleksej ali pustolovec?
Na Poljskem se je pojavil mlad lonaslednik Aleksej. — Poljske
Ruska zgodovina pozna vse polno samozvancev, ki so se izdajali za člane carske rodbine in celo za prestolona* slednike, a so bili v resnici navadni pu* stolovci. Tudi v novejšem času se razni mednarodni pustolovci radi poslužuje* jo tega trika in zlasti po umoru zad* njega ruskega carja se je pojavilo mno* go postopačev, ki bi radi prišli do de* narja na ta način, da se izdajajo za člane ruske carske rodbine. Kemaj se je nekoliko polegla senzacija, ki jo je vzbudila med ruskimi emigranti vest, da je Rusinja Čajkovska identična z veliko kneginjo Anastazijo, že se je raznesla vest, da se je pojavil na Polj* skem carjevič Aleksej.
Varšavski list «Za svobodo« priob* čuje zanimive podrobnosti o tem naj* novejšem samozvancu. Lažni Aleksej se je nenadoma pojavil v Rovnu. Dne 27. maja zvečer so ga privedli v Gošč blizu Rovna, ker je brez potnih listov prekoračil rusko^poljsko mejo. Pri are* taciji je mladenič izjavil poveljniku obmejne straže, da je carjevič Aleksej. Poveljnik straže je telefonično obve* stil svojega predstojnika, ki je odredil, naj pošlje mladega Rusa v Gošč, kjer je ostal do drugega dne na policiji. — Vest o ruskem prestolonasledniku se je kmalu razširila po mestecu. Pred policijskim poslopjem se je zbrala množica radovednega občinstva in ne* kateri radovedneži so hoteli na vsak način pred «jasne oči» mladega carje* viča. Lažnemu carjeviču so postregli z zakusko, čajem in vodko. Čaja se je napil, toda poprej so ga morali poku* siti drugi, ker se je hotel prepričati, da ni v njem strupa.
Mlajši meščani se za lažnega carje* viča niso zmenili, starejši ljudje so se
Rus, ki trdi, da je ruski presto-oblasti so ga aretirale in zaprle.
pa zelo zanimali zanj. Dvorišče poli* cijskega poslopja je bilo polno rado* vednežev, ki so takoj verjeli, da se je pojavil ruski prestolonaslednik. Med prebivalstvom so se našli celo vojaki, Ki so trdili, da osebno poznajo carje-viča. Neki dijak, ki so ga pustili k mla* demu Rusu, je izjavil, da je aretirani ves izmučen, ker je sedel deset let v zaporih moskovske črezvičajke. Štu* dent je trdil, da je aretirani Rus čudo* vito podoben carjeviču Alekseju, sa* mo nos je nekoliko drugačen.
Carjevič sam pravi, da je zvedel za svojo «smrt» šele na Poljskem. Iz ječe so ga odvedli mimo straže neki ne* znanci, ki so ga hoteli na vsak način rešiti. Carjevič bi rad videl svojega Astarega očeta* (velikega kneza Niko* laja Nikola je viča), ki ga je tako rad pestoval. V ječi ni nikoli občeval s tuj* ci in zato tujih jezikov ne obvlada več dobro. Do meje so ga spremljali člani neke tajne organizacije, ki so si nadeli nalogo rešiti ga neizogibne smrti.
Drugi dan so odvedli carjeviča v Rovno. Po njegovem odhodu so kro* žile po Gošču najrazličnejše vesti. Eni so trdili, da so ga odpeljali z avtomo* bilom, drugi pa, da so ga odvedli peš po cesti in da je ljudstvo plakalo, ko je videlo ruskega prestolonaslednika pod stražo. V Rovnu so ga izročili žu* panu. Ljudje, ki so videli carjeviča v Rovnu, pripovedujejo, da je mladenič svetlih las, globoko udrtih oči in ble* dega izmučenega obraza. Na nekatere je napravil vtis psihopata.
Kdo je ta mladenič? — se vprašuje omenjeni poljski list. Morda je preme* ten pustolovec, ki bi si rad pomagal s svojo zunanjostjo do bogastva, ali pa je samozvanec boljševiškega izvora.
Shaw predava ženam o socijalizmu
Znameniti pisatelj je izdal obširno knjigo, v kateri žigosa zapostavljanje žene v moderni družbi in pravi, da bo zmagal soci-
jalizem samo s pomočjo žensk.
Neki prvak angleške delavske stran-fke je poslal pred leti vsem odličnim članom stranke okrožnico, v kateri jih vprašuje, kaj si predstavljajo pod socijalizmom. Dobil je okrog 250 odgovorov in niti dva se nista popolnoma strinjala. Bernard Shaw je pa napisail in izdal te dni knfigo «Vodič inteligentne žene k socijalizmu in kapitalizmu«. Obseg njegovega socijalizma je zelo enostaven. Shaw pravi, da gre socijalistom samo za izenačenje prejemkov. Vsakemu delavcu in uradniku je treba dati v soboto ali prvega v mesecu enako plačo in vse bo v redu. Ta princip razlaga na 463 straneh prepričevalno pisane kntfige, polne presenetljivih iluistracij iz življenja, toda brez duhovitih-dovtipov, ki »mo jih vajeni pri njem. Glavna zasluga knjige, kateri je žrtvoval Shaw mnogo časa in truda, ni toliko v predlaganem Iekoi, kakor v sijajni ekspoziciji sedanjega stanja civili zbrane družbe, v kateri živimo. To je največji Shawov propagandni spis m mašili so se Mudje, ki trdijo, da je ta knjiga bolj napeta, nego Shawovi gledališki komadi.
Shaw ne podaja v svoji knjigi nobe-n4h praktičnih navodil, pač pa se obrača k človešiki radovednosti in k ženi. Žene, zlasti žene srednjih slojev, se še vedno ne pehajo tako za denarjem in zaslužkom, kakor moški, in zato imajo o življenjskih vrednotah trezneiše nazore. Dosedanje narodno-gospodarske knjrge so bile brez izjeme pisane tako, kakor da žensk sploh ni na svetu. V gospodarski vedi poznamo samo moža, žene pa ne. Neka odliana dama je prosila nekoč Shawa, naj ji pismeno pojasni, kaj je socijalizem. Hotel ji je priporočiti več knjig, v katerih se razpravlja o socijalizmu, toda vse knjige so bile pisane tako, da jih dotična dama ni razumela.
— Govoriti moškim ni vredno, pra-
bomo videli. Če poletimo dalje v tej smeri, izgubimo obalo iz vidika.
Nebo in morje. Kaj ko bi se morali spustiti? Kje bi pristali?
To se nikoli ne zgodi. Pa vas ven* dar ni strah?
Delam, kar morem, da bi me bilo. Prizadevam si, da bi imel kak močan dojem, pa ne gre. Don Abbondio je se* del na mezgu mnogo neudobneje, pa je bil v nevarnosti. To gre preveč gladko.
Glej, solnce! Lahko odprete oken* ce. Toda nikar ne pomolite roke skozi okence brez rokavic. Zunaj je mrzlo. V Genovi boste videli led, ko vzamete perilo iz kovčega.
Tu je morje nemirno. Kaj ko bi bi* lo tudi v Genovi in bi ne mogli pri* stati? Kaj pa storite, če ne morete pri* stati?
Ostanemo v zraku.
Kakor Jules Vernejev projektil «Na luno?» Kako divno! Zapustimo za vse* lej zemljo in postanimo njeni sprem* Ijevalci.
Zaman upate. V pristanišču se la* hko vedno pristane, ker ni nikoli vi* harja! Pst! Slišite? Starejši gospod je predložil častniku vreči karte za kra* tek čas.
Pred Genovo.
Glej, glej! Kako diven solčni za* hod! Kako pestro morje! L'azur in ma* lahit! A odsev solnca v vodi. kakor
vi Shaw resignirano. Socijalizem je v svojem bistvu zadeva gospodinjstva, toda zaman bi iskali moškega, ki bi videl v gospodinjstvu resno gospodarsko delo. Pogled moških je uprt vedno na konec sveta, nikoli pa ne na dom. Žene so pa prepojene z gospodinjstvom in samo z njihovo pomočjo bo socijalizem zmagal. Seveda bo večina žensk odklanjala socijalizem kot nekaj, kar ženske ni dostojno.
Shaw se lahko jezi in sicer po lastni krivdi, kajti doslej je pisal samo za mošike in sicer tako, da bi jih lahko primerjali z ostro ščetko, ki drgne po občutljivi koži. Mnogi so ga smatrali ce-1^ za privilegiranega, včasi zelo brezobzirnega hudomojšneža, ki mu je dovoljeno vse. V svoji novi knjigi pa Shaw na več "tako ciničen. Tu nastopa kot svetovalec in prijatelj žensk. Naj navedemo samo nekaj primerov, kako globoko pojmuje življenje moderne žene.
—Zakone, ki se ne razveljavijo, krpajo, krpajo in krpajo, kakor otroške hlače, dokler ne ostanejo od njih samo zaplate.
Sv. Pavel, ki ni bil prijatelj ženskega spola, je dejal: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Kakor je imel slabo mnenje o ženskah, tako je pozabil tudi na decn. Deca ne more delati, jesti pa mora. Če bi deci ne dajali jesti, bi bilo kmalu konec človeškega rodu.
Kadar se mlada žena poroči, ji dajejo prijatelji poročna darila, namesto da bi ji dali denar. Zato dobi šest ribjih žlic, sedem ali osem za pes tn i h ur, a nogavic sploh ne. Če bi bili mjeni prijatelji pametni in bi ji dali denar, bi imela eno ribjo žlico, eno zapestno uro in mnogo nogavic.
V naših časih bi smatrasli služkinjo, •ki bi bila tako naivna in omejena, kakor je bila angleška kraljica Viktorija,
raztopljena platina. In kako se pode te ladjice sem in tja!
To je oceanski parnik.
Ti sivi Apenini. In primorske Alpe, ki se izgubljajo tam v daljavi!
Zdaj se pokrijte, ko izstopite, vam bo hladno.
Kaj, smo že tu? Brez nezgode? Če je človek upal, da dobi snov za senza* cijonalen članek, je bilo vse upanje zaman. Ničesar, o čemer bi se dalo pi* sati.
Napišite, da imamo četrt ure zamu* de, ker je pihal nasprotni veter. Ali čutite, kako padamo? To je sunek, a?
Kaj je voda tako trda?
Kakor kamen. Smo se že spustili! Že plavamo! Zaprite okence, ker škropi.
To je polet! Zdaj zares letimo!
Tam nam prihaja naproti motorni čoln. Zaklopnico odpirajo. Prosim, na hodnik, milostiva, najprej vi. Oha, mo* žiček vas srdito gleda, mislim, da je imel pri kartah smolo. Za ta denar bi šel lahko večkrat v gostilno.
Zdaj smo na kopnem. Smo že pri* stali.
In zopet bomo navadni pešci. Pope* ljemo se z izvoščTcom, s tramvajem ali avtom, a dobričina redar bo upravljal promet, da nas obvaruje nesreče. Brezskrbni časi so minuli. Dajte mi, prosim, palico, če ste že na obali. Hop.
Toda zdaj ne smete biti raztreseni. Pazite, tam orihaia voz!
ko je stopila na prestol, za duševno zaostalo žensko.
Še nihče ni karal Nell Gwynove zato, ker je prodajala svoje telo, tako, kakor Judo Iškarijota zato, ker je prodal svojo dušo.
Mislite si celo deželo kot veliko domačijo in celi narod kot veli«ko rodbino. Kaj vidimo? Napol gladno, slabo oblečeno in zanemarjeno deco po vsem domu. Denar, s katerim bi morali deco obleči in nasititi, se izdaja v milijonih za parfum, biserne ogrlice, psičke, avtomobile, jagode v januarju in razne druge nepotrebne stvari. Ena sestra v narodni rodbini ima samo en par raztrganih čevljev tako, da je vso zimo prehlajena, in nobenega robca, da bi se vseknila. Druga ima 40 parov čevljev z visokimi petami in poln predal robcev. Mali bratec reže materi srce, ker prosi košček kruha, veliki brat pa troši tisočake za obed v prvovrstnem hotelu in mora k zdravniku, ker se je preob-Jedet.
Vojvodinje naše dobe se pritožujejo, da morajo sprejemati na domu ljudi, ki se po svojem sociialnem položaju in nazorih bistveno razlikujejo od njih in ki jih samo dolgočasijo, dočim jim njihov položaj brani sprejemati siromašnejše ljudi, s katerim bi se dobro zabavale. Enakost bi prinesla vojvodinjam srečo, da bi si lahko izbirale zaupne prijatelje. Ne bilo bi se jim treba dolgočasiti z moškimi, ki ne znajo govoriti o drugem nego o lovu na lisice in o dnevni politiki, dočim bi one rade govorile o znanosti, literaturi ali lepih oblekah.
Samo Sha\v zna v tako živih barvah naslikali socijalno neenakost naše družbe.
— Škandal je, pravi Shaw, da je dobil rokoborec, ki je v Wembleyu udaril drugega rokoborca tako, da 10 sekund ni mogel vstati, nagrado, ki znaša toliko, kolikor plača canterbur-škega knezoškofa kot primasa anglikanske cerkve v devetih mesecih. Toda med onimi ,ki kriče proti temu škandalu, ni nikogar, ki bi znal na dostojen način v denarju izraziti razliko med obema. Mnogi mislijo, da bi moral rokoborec dobiti manj, nego škof, nihče pa ne zna povedati, koli'ko bi morala znašati ta razlika. Angleški sodnik dobi v sedmih mesecih toliko plače, kolikor je zaslužil rokoborec v šestih minutah. Tako kričeči neenakosti se vsi čudimo, nihče pa ne pove, kako bi se da!o to odstraniti. Sprijazniti se moramo pač z mislijo, da presega delitev denarja po zaslugah človeške moči.
Jtalia" in radiotelegrafija
V času splošnega zanimanja za uso* do Nobilovcga zrakoplova in njegove posadke bo marsikoga zanimalo, kako je dobil ponesrečeni zrakoplov zvezo z radiopostajo na parniku «Citta di Milano» in kako jo vzdržuje. Zrakoplov je bil dobro opremljen z radiobrzojav* nimi aparati. Mogel je pošiljati na kratke valove vesti na veliko razdaljo, na dveh dolgih valovih povprečne dol* zine 900 do 1400 m pa tudi meteorološka poročila. Sprejemal je lahko vesti na vseh valovnih dolžinah. Ko je plula «Italia» na Češkoslovaško, je imela zve* 7o s češkoslovaškimi radiopostajami na valu 900 m.
Iz Kingbava na Spitzbergih «ltalia» ni mogla dobiti zanesljive zveze neposredno z Rimom in zato je pošiljala vesti v Rim s pomočjo radiopostaje na parniku «Citta di Milano». Parnik ima na razpolago dobro oddajno postajo in je v stalni zvezi z rimsko radiopo* stajo od 25. maja pa tudi z Nobilovim zrakoplovom. Prvotno so mnogi misli* h, da ostane «Italia» brez zveze z zu* nanjim svetom, če ji zmanjka bencina. Aeroplani in zrakoplovi dobivajo tok za oddajne postaje s pomočjo gene* ratorja, ki je opremljen z malim pro* pelerjem, tako da skrbi za tok zračni odpor. Nobile je pa vzel s seboj poleg tega še akumulatorje, ki dovajajo tok oddajnim in sprejemnim aparatom. Ker se pa akumulatorji kmalu izčrpajo in jih Nobilova posadka v svojem kritič* nem položaju ne more znova napolni ti, je zveza z ladjo «Citta di Milano» omejena samo na najnujnejše vesti. Vsak dan ima Nobilova ekspedicija
Otakar Auredniček:
Reklama
— Tako torej, gospod knjigovodja, glavno je dobra, tečna hrana. Gripa je bila zelo težka in naravnost čudež je, da se ji ni pridružilo vnetje pljuč. Toda bolnica je zdaj oslabela. Vročico smo sicer premagali, a zdaj se bo moral organizem okrepiti.
Zdravnik se je na pragu predsobe še obrnil, rekoč:
— Torej tečna hrana, tečna hrana, gospod knjigovodja!
Zdravnik ga je še nazival »gospod knjigovodja« iz navade. Toda on, Kliment, je bil že cele tedne brez službe, ker je postal žrtev redukcije bančnih uradnikov. Odpustih so v prvi vrsti mlade in take, ki niso imeli otrok, češ, ti se bodo že kako pfreživljali.
Sele nedavno so se izpolnile njune davne sanje in poročila sta se. Bilo je vse polno povojnih zaprek. In komaj sta se naselila v skromnem stanovanju ter kupila na obroke preprosto pohištvo, že je prišla ta katastrofa.
— Tečna hrana! — je ponavljal Kfi-ment ves obupan. — To se lepo sliši. — In pomislil je, da živi na kredit, da bega od jutra do večera za službo in da mu grozi v kratkem deložacija.
Mlada žena ga je baš poklicala in vprašala ie s slabotnim glasom:
samo eno uro zvezo s parnikom «Citta di Milano.
Lahko si mislimo, kaj bi bilo z No* bilovo ekspedicijo, da nima na razpo* lago oddajnih in sprejemnih radio^apa* ratov. Izročena bi bila na milost in ne* milost elemntarnim silam in vsaka na* da na rešitev bi bila zaman. V tem pri* meru se najbolje vidi, kolikega pome* na je za človeštvo radiotelegrafija.
Sežgana vdova
Znano je, da se puste pri nekaterih nekulturnih narodih vdove takoj po moževi smrti v znak žalosti sežgati. Tak primer zvestobe in ljubezni, ki se* ga celo preko groba, se je pripetil te dni v vasi Barh v okraju Patna v In* diji. Vdova nekega poglavarja je stopila ob navzočnosti množice radoved* nega prebivalstva mirno na grmado, vzela je moževo truplo v naročje in velela znancem, naj zažgo grmado. Ker je pa ta staroindijski običaj po angleških zakonih že nad 60 let prepove* dan, so skušali policijski uradniki se* žiganje preprečiti, toda množica jim je takoj zagrozila, da jih napade, če ne puste vdove mirno umreti.
Grmado so zažgali in vdova je ju? naško kljubovala plamenom, dokler ni vsa obžgana v strahovitih mukah sko-čila z grmade v reko Gang in potegni« la za seboj moževo truplo. Vdovo so potegnili sicer iz reke toda kmalu je podlegla opeklinam. Ko so vrgli njen pepel v reko, je morala policija krotiti množico, ki se je hotela polastiti pe* pela, kajti na grmadi sežgano vdovo smatrajo v Indiji za svetnico. Verno ljudstvo je bilo zelo navdušeno, kajti prostovoljna smrt na grmadi velja po bramanski veri za največjo zaslugo v očeh božanstva. Toda angleške oblasti, ki so drugačnega mnenja, so aretirale deset domačinov, ki so pomagali se* zgati vdovo, in jih obsodile na eno do deset let ječe.
Radi zavarovalnine umoril ženo
Lani je bil izvršen umor radi zava* rovalnine na Solnograškcm, zdaj pa poročajo iz Draždan, da je osumljen zavratnega umora žene trgovec Pride* rik Treiber. Mož je bil leta 1926 s svo* jo ženo liso na Koroškem. Šla sta na izlete v planine, nekega dne se je pa mož sam vrnil z izleta. Javil je obla* stim, da je žena v omotici strmoglavila v prepad in se ubila. Drugega dne so res našli truplo nesrečne žene in jo po= kopali.
Kmalu po tem dogodku pa je bil Treiber aretiran. Hotel je namreč dvig* niti 100.000 mark kot zavarovalnino svoje žene pri zavarovalnici v Stettinu. Radi pomanjkanja dokazov je bil pa takrat oproščen. Te dni pa je državno pravdništvo v Draždanih odredilo po* novno aretacijo osumljenega trgovca. — Alož je osumljen, da je sam pahnil svojo ženo v prepad da pride tako do zavarovalnine. Prihodnji teden bo dr* žavno pravdništvo na Koroškem, tam, kjer se je Treiberjeva ubila, napravila lokalni ogled.
Oceanske letalke tekmujejo
Za prekooceanske polete se zadnje čase zelo navdušujejo tudi ženske. Dve sta sicer pri poletu preko oceana že zaglavili in tretja je komaj ušla smrti, toda to žensk ni ustrahovalo. Nasprot* no. Kandiatinj za prekooceanske pole* te je vedno več.
Te dni se pripravlja k startu ame* riška letalka Earhartova, ki namerava poleteti s pilotom Stulitzem. Letalo je že pristalo v Novi Fundlandski, kjer pa so se številni in opetovani poskusi za start ponesrečili. Letalo je bilo nam* reč preveč obremenjeno z gorivom. Po ponesrečenih startnih poskusih je le* talki nekoliko upadel pogum in sedaj bo izvedla polet preko oceana v eta* pah. Z Nove Fundlanske namerava po* leteti na Azore, od tu v Lizbono in v Southampton. Po zadnjih vesteh star* ta letalo, če bo vreme količkaj ugodno, že danes ali jutri.
Earhartova ima pa nevarno konku* rentko. To je letalka Bollova, ki je tu*
— Rudi, ali me pustiš jutri zopet ves dan samo?
— Saj veš, dušica, da moram iskati službo in da jo je v sedanjih razmerah zelo težko najti.
— Tako dolgčas mi je sami, — ie odgovorila.
Ah, to iskanje službe, to ponujanje samega sebe ljudem, ki vas puste po cele ure čakati zunaj, da vas flegmatično odslove! Koliko uradov je že obhodil in kako strašno se je poniževal! A vendar je bolni ženi prikrival svoje gorje, vedel se je, kakor da je vse v najlepšem redu.
— Ne boj se, jutri gotovo dobim dobro službo.
In drugi dan je zopet begal od urada do urada z mučno zavestjo, da ona ne more, ne sme gladovati. Ah, so trenutki v Človeškem življenju, ko naipoštenejši Človek razume zločince!
Kliment je bil že ves obupan. Kakor obseden je begal celo dopoldne in zopet zaman. Še eno, zadnjo tvrdko je imel zabeleženo na listku, kamor je zapisoval iz oglasov dan za dnem naslove.
Velika tvrdka Silberstein in Vogel, veletrgovina s francosko svilo. Plaho je stopil v trgovino, kjer se je kar trlo odjemalcev in prodajalcev. Neka gospodična ga je poslala v stransko poslopje h gospe Silbersteinovi. Ko je povedal, da bi rad dobil službo, ga je najprej premerila od nog do glave, potem
di pripravljena k prekooceanskemu poletu. Z letalom «Miss Columbia» na» merava poleteti direktno iz Newyorka v Pariz. — Iz Lizbone pa poročajo, da je k startu za prekooceanski polet pri* pravljen tudi kapitan Courtnev, ki na* merava spotoma pristati na Azorih. —-Nemška letalka Thca Rasche, ki se na* haja v Ameriki, je na polet rcsignirala in sicer zato, ker ni dobila nobenega letala na razpolago, odnosno ker ni ho* tel nihče poleta financirati.
Humoristični kotiček
Paradoks.
— A M vam smem ponuditi svoj dežnik, milostiva?
— Hvala, inc potrebujem "ga.
— Oh. oh, kako mi morete pri tem deževnem vremena tako suho odgovoriti?
Razporoka z zaprekami.
K staremu, modremu sodniku sta prišla zakonca, ki sta se hotela ločati.
— Ali imata otroke? je vprašal sodnik.
— Tri, in ti so glavna ovira za raz-poroko. Ne moreva se pogodni, kdo jih vzame.
— Dobro torej. Počakajte z razpo-roko, da bosta imela štiri, ki jih bo lahko razdcV:;.
Dve leti sodnik ni slišal o zakoncih. Potem je srečal moža na ulioi.
— Kako ie z razporoko? — ga je vprašal.
— Slabo, gospod sodnik, slabo, zopet ne gre. Zdaj imava že pet <i -4c.
— In bosta čaikala še na še kalne?     _ %*
Studentovo pismo.
— Ljubi oče, danes, ko vam pišem ■to pismo, je ponedeljek. V torek vržem pismo v nabiralnik iin v sredo ga dobite. Upam, da mi v četrtek odgovorite. Če pa do petka ne dobim denarja, se napotim v soboto domov in v nedeljo me boste že imeli na vratu.
Med nri.iateliicami.
—■ Kaj res ne živiš več z možem?
— Kje neki! Življenje z njim je bilo neznosno.
— Kaj praviš? Saj se mi je zdel tako priijazen in olikan.
— Kaj ti pride na misel! Bil je suro vina prve vrste. Vedno, kadair je zvedel, da ga varam, mi je izpulil šop las.
— In zato sta se ločila?
— Seveda, drugače bi ostala kmalu brez las.
Izpolnjena želja.
Služkinja stoji ob razbiti vazi in razmišlja:
— Vedno sem miislila, koliko stane ta vaza, zdaj bom pa vsaj zvedela, ko mi jo gospodinja prvega zaračuna.
Pred sodiščem.
Šofer priča pred sodiščem: Poljubila sva se samo enkrat, poljub je bil pa zelo dolg.
Odvetnik: Ali veste, kako dolgo je trajail?
Šofer: Da, gospod doktor, faksame-ter je beležil 20 km.
Grozno.
Kontesa pred novo staivbo: Poglej, mamica, tegale zidarja, ki se vsekava z roko in prijemlje opeko.
Kontesina mati ogorčena: In v taikiti hišah moramo stanovati!
Dober svet.
Družabnica je morala vsako popoldne citati boga-ti stari dami romane. Nekoč je čitala na glas roman in ko je prišla do odstavka, v katerem opisuje avtor lasciven ljubavni prizor, je družabnica kot stara devica do ušes zardela in nehala čitati. Ko je gospa to opazila, ji je hotela pomagati iz zadrege, obenem pa slišati nadaljevanje. Ker pa ni mogla sama citati, je dejala dru-žabnici:
— Gospodična, zatisnite si ušesa in čitajte dal'je.
Ali ste že član Vodnikove
družbe? Čas za pristop do 30. junija
je pa dejala:
— Mi potrebujemo samo moža za reklamo. Dali bi vam krasno orijental-sko obleko iz naše svile in tako bi morali hoditi po glavnih ulicah.
In ko je opazila njegovo presenečenje, je naglo pripomnila:
— Oh, samo od desetih do šestih ... A plačamo dobro ...
Klimentu se je zdelo, da mu je šinila vsa kri v glavo. Hodi naj torej kot našemljen pajac sredi zijal! Gospa Silber-steinova je opazila njegov notranji boj in pripomnila je:
— Oh, za ta posel se nam ponuja vse poln^ ljudi!
In tedaj se je spomnil svoje bede, . brezuspešnega    prosjaČenia,     naj ga sprejmejo v službo,   in   uboge, bolne žene. In dejal z občutkom človeka, ki zatiska oči. da skoči v prepad:
— Prosim!
Zdaj se je odigralo vse tako naglo, da sploh ni imel časa za razmišljanje. Poklical ga je aranžer zavoda, ki je študiral in primerjal na njem obleke kakor kak umetnik. Premetaval je krasno modro in belo svilo in proučeval vtis, ki bi ga napravila obleka na občinstvo. Slednjič sta se domenila in Klimenta so odpustili domov, da pove ženi, da je dobil službo odnosno da se zlaže, da bo zaposlen v pisarni neke veletrgovine.
Prvi dan je bil grozen. Pot ga je
fl
Stev. 137.
cSDOVENSKI  NAROD^nc 16. junija 1928.
Strto &
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN.
»Pojdite gor v svojo sobo, draga moja!» je rekla Johana. «Uredila sem vami kolosivmo ljubko sobico in uver-jena sem, da se boste sijajno počutili. Soba gleda na ulico in če se boste mogli privaditi na kričanje mlekarjev v ranem jutru, vam bo življenje na moč prijetno.»
Ko je stopila Mirabela v svoje stanovanje, je bila presenečena. Hana ni pretiravala. Razkošja, ki se je kazalo njenim očem, ni pričakovala niti v najlepših sanjah. Občudovala je prekrasno posteljo, debelo višnjevo preprogo, s svilo tapetovane stene in se je divila mali kopalnici ž njenim srebrom, uduše-no svetlobo in marmornatimi stenami.
^Naročila bom, dragica, da vam pošljejo čašo čaja. Gotovo si po tem strašnem dnevu v grozotni tovarni želite odmora. Radovedna sem, kako se gledata z Oberzohnom, Čeprav so mi pravili, da je v občevanju povsem znosen.»
Hana se je pripravljala, da se poslovi, in Mirabela si ni ničesar bolj želela, kaikor da bi bila (končno vendarle že sama.
<rPridite kaj dol, če se vam zahoče!» je rekla Hana, ko sta se ločili. Stekla je po stopnicah in je dospela v preddurie baš še pravočasno, da je srečala Mr. Nev'^cr 1A je slugi predaial klobuk in it la.
dit     je prišla?»
«s> L <rukaj,» je odgovorila Hana, ki se stogove navzočnosti nikakor ni že-
nirala. «Toda, ali se ti ne zdi, Montv, da je malce neumna? Saj ne zine ne bev ne mev. Kakšne načrte imate ž
njo?»
Mr. Newton si je popravil lase pred zrcalom, ki je visel nad obešalnikom.
•Načrte! O kakšnih načrtih govoriš ?» je vprašal, ko je odšel sluga, gre-doč ž njo v salon.
•Zakaj ste jo privlekli sem? Ali nastopa v kakem gledališkem komadu?»
«Ne bodi čudna!» je Montv odvrnil počasi. Spustil se je lagotno na nizek divan in si podložil svilnato blazinico. «In ne sitnari,* je dodal. «Menda je vendar nisi o strašila? Ali pač?»
«Mar sem take vnanjosti?» je odgovorila ogorčena.
Hana je bila ena tistih dam, ji jim gredo besede prepričevalneje in gladke-je z jezika, če so v bližini zrcala; ves čas ko je govorila, ni niti za trenutek odvrnila oči od svoje slike v ogtedahi, zdaj pa zdaj si je popravila lase, obračala glavo v to in v ono smer, skušajoč doseči čim večji učinek, in se ni ni'ti enkrat ozrla k možu. dokler ni obrnil nase njene pozornosti.
«Ostrašila! Stavim, da še nikdar prej ni bila v tako lepi hiši. Kaj je prav za prav ž njo, Montv? Tipkarica ali kaj? Ne razumem ge.»
«Ona je dama,» je izjavil Montv. «Te vrste ženske bodo tebi vedno Španska vas!» Njegove besede so zvenele žaljivo iskreno.
Zmignila je z rameni.
«rNikdar se nisem štela za damo; kar sem. sem pa po tvoji zaslugi.» je odgovorila in očitek je prišel iz nje kalkor iz avtomata. On ga ni slišal prvič; ne le od nje, nego -tudi iz ust drugih, ki so bile v slične m položaju kakor ona.
«Mislim, da ni preveč lepo, da mi očitaš mojo vzgojo; zlasti ne, če vpo-števaš denarje ki sem ti jih preskrbela.*
«In sebi sami.»
ZazehaH je. <ePo$lji mi čaja!*
«Ca si h bi tudi mogel reči »Prosim !*,» je odgovorila grenko. Monty se je smehljal; vzel je večemik in se ni več zmenil zanjo, dokler ni togotno pozvonila, prinesla v sobo srebrn tablet in ga postavila na mizico poleg njega.
«Kam pojdeš zvečer?»
Bil je nenadoma nenavadno zainteresiran na njenem početju. Hana se je potolažila.
«Saj vendar prav dobro veš, Monty, kam pojdem dre vi,» je odvrnila očitaje. «Ali mi nisi obljubil, da me vzameŠ s seboj? Mislim, da boš čudovit kot križar --kot eden teh ... teh starih vitezov v bojni opravi.*
Prikimal je, a ne na njeno opazko.
«Ah, že vem; naravno... umetniški ples.»
Njegovo presenečenje je bilo itako dobro igrano, da se je Hana dala prevariti.
«Da si kaj takega mogel pozabiti! Jaz pojdem preoblečena v Cindarello, ne veš več? In Minnie Graveva pojde kot Pleretta...»
«Minnie Grayeva sploh ne pojde!» de odgovoril Montv, srka je čaj. »Telefoniral sem ji že. da iz stvari ne bo nič. S 'teboj pojde Mis Leicestrova.»
«Ali, Montv...!» je ugovarjala deklica.
•Pusti že enkrat ta svoj ,A1i, Montv*!» je zapovedal. »Pravim ti, pojdi gor. govori z deklico in ji povej, da imaš eno karto za ples odveč.»
«Toda kostum. Montv... Deklica vendar  nima  nikalkega fantazijskega
kostuma. In Minnie___»
•Pozabi Minnie! Si oula? Mirabela Leicestrova pojde dre vi na umetniški ples!» Udaril je po čajnem tabletu, da da po v danka svojim besedam. «Ti imaš eno karto odveč in bi sama ne mogla iti, ker imam jaz zelo važen posloven sestanek, tvoja prijateljica te je pa ostavila na cedilu. Njena obleka mora biti vlak trenutek »tu. Svetlozetai domino s svetlordečo kapuco.*
«Kaiko strašno!*
Spričo tega pregrežka proti okusu je pozabila na svoje lastno razočaranje. •SvetJozeleni? Ni ga človeka, ki bi imel talko polt, da bi mogel prenašati tako barvo.*
Se vedno jo je ignoriral.
»Povedala boš Mis Leicestrovi. da je bdil kostum pripravljen za tvojo prijateljico, ki ji je zaradi bolezni ali iz kakega drugega razloga, ki si ga lahko izmisliš, nemogoče, da bi se udeležila plesa... Boš videla, da bo poskočila od veselja. Ta ples je eden izmed redkih «dogodkov* Teta in z vstopnicami se neverjetno verigi.*
Vprašala ga je, kako on misli, in po-'tnpežllijivo ji je razložil:
»Možno je, da jo boli glava in da bi večer rada prebila sama. Če je stvar taka, ji lahko poveš, da sem za zvečer povabil k sebi neko družbo, ki je nekoliko glasna. Ali se je kaj informirala o meni?*
»Ne. niti z besedico,* je odvrnila zbadljivo. *Ni)2esa.r ni hotela vedeti, čisto ničesar. Nisem je mogla pripraviti do besede. Bila je nema kakor ostriga.*
Mirabela je sedela pri olknu in ne gledafla na cesto, ko je lahno potrkalo im je vstopila Johana.
»Nekaj novega imam za vas!» §e »a-čela. «Nekaj čudovitega!*
•Za mene?* se fre začudila Mirabela.
Johana je stekla če« 9dbo k deklici in je menla, da je s tem nad vw verno odigrala vlogo mlade žrve dame, ki se od nedolžnega veselja ne more ve«5 premagovati.
»Imam ekstravstapnico za nocojšnji umetniški ples. Prodajajo jih za... zelo drage so. Vi ste pa res srečno dekflej*
«Jaz?» je presenečena vprašala Mirabela. «Zakaj nau bi bila srečno de-■kle?* "fl
Hana se je dvignila s postelje in je knrjaje se stopila nekaj korakov nazaj.
•Z menoj morate! Oe vi ne greste, moram tudi oaz ostaiti doma. Prav za prav bi bila morala iti z menoj !ady Mary, ta je pa nenadoma obolela.*
Mirabela je bila Še bolj presenečena.
»Toda gaz ne morem iti; prav gotovo ne. Ples se bo vršil v kostumih, kaj ne? Citala sem v 1-rstih. Jaz sem pa nocoj preveč utrujena.*
Ce je Johana napravila Sobico, fe bila uprav prelestna.
«L$uba moja, ležite kako urico, potem vam bo dobro. Sicer pa nocoj itaik ne M mogK zaspati. MonrV Je povalbdl k sebi večgo družbo gospodov, ki majo biti zelo hrupni, čeprav.» ie hitro dostavila, «so povsem pošteni 1jud9e.»
Ubogi Joha ni je njena naloga segala daileč preko njenega obzorja.
f«Saj bi zelo rada šla,* Mrrabela nI hotela kvariti družbe, »Če M de mogita. dobiti primeren kostum.*
•O, kostum imam jaz!* je brž vzkliknila defldlica ki je odhitela iz sobe.
Kmalu se rje vrnila In je vrgla domino na posteljo.
Originalne barve,
matrice ruoisi vcsceni papir <& Sestetaer Cv-hIosUI, specijalni papir ? a racmnoievar|e. se dobi vedno in najceneje prt
Luci. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova 6-1 Telefon 2980
Uspehi letošnjega ljubljanskega velesejma
Nad polovico razstavljalcev je bilo z uspehom zelo zadovoljnih. — Večji zaključki v poedinih strokah* — Prihodnji velesejem in velika agrarno-kulturna razstava.
Osmič je letos Ljubljana poklicala jugo-slov. industrijo, obrt in trgovino na svoj velesejem, kjer so bili v pestri reviji razvrščeni pred domaČim in tujim svetom izdelki industrijalne, obrtne in agrarne marljivosti. Mirno lahko trdimo, da je ta velesejem prekosil svoje prednike po bogastvu izloženih predmetov, po svoji resnosti in po svojem kupČijskem uspehu. Prekosil pa jih je tudi po številu obiskovalcev. Videti je, da si je ljubljanski velesejem utrdil svoj sloves in da si leto za letom pridobiva novih interesentov, kakor si vse dobre prometne naprave ustvarjajo nove prometne točke. Zdaj ni več dvoma o eksitenčni upravičenosti naših velesejmov, zdaj se je zaveda že najmanjši trgovec in obrtnik. To zato, ker sta spoznala,  da vele?ejem tudi
njima nudi vse, kar bi moglo in moralo zbrusiti presojanje in vrednočenje današnjih tehničnih   in   gospodarskih produktov.
Na VIII. ljubljanskem vzorčnem vele-sejmu je razstavilo 706 tvrdk, od teh 172 iz inozemstva in sicer:
Amerika 7, Anglija 10, Avstrija 51, Belgija 2, Češkoslovaška 12, Francija 38, Grška 2, Holanska 1, Litva 1, Nemčija 42, Ogrska 5, Švedska 1. Češkoslovaška in Francija sta razstavili v posebnih paviljonih.
Razstavljalci so bili razdeljeni v 20 blagovnih skupin. Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjea velesejma je uprava velesejma prejela od razstavljalcev izjave o uspehu, katere po strokah razvrščamo sledeče:
	zelo		manj
zadovoljni		zadovoljni	zadovolj
Strojna industrija	44%	38%'	18%
Izdelki iz železa in jekla	30%	70%	—
Ostali kovinski izdelki	20%	80%	—
Poljedelski stroji in orodje	100%	—	—
Avtomobili, bicikli, vozovi itd.	37%	3S%>	25%
Elektrotehnika in razsvetljava	45%	T)5%	—
Kosmetika, farmaceutični in kirurični izdelki	7S%	22%	—
Papirna industrija, kartonaža in pisarniške			
potrebščine	23%	64%	13%
Pohištvo, stanovanjska oprema	67%	33%	—
Ostala lesna industrija	32^	59%	9%
Usnje, konfekcija usnja	15%	44%	41%
Tekstilna industrija, konfekcija, kožuhovina,			
perilo, cerkveni paramenti. vrvarskl iz-			
delki	gd$	36%	34%
Klobuki, slamniki, kolarstvo, vezenine,			
čipke in ščetarstvo	23^	• ;,%	26%
Lončena roba, majolike, faianse, steklo	31fr	45%	24%
Dragnljarstvo, fina mehanika, optika, gra-			
verji, pasarji, pozlatarji	77%	18%	5%
Kemična industrija	57%	33%	10%
Industrija živil	70%	21%	—
Stavbarstvo	89%	11%	_
Godala, radio	88%	24%	8%
Razno	91%	8%	1%
-	51.9%	37.4£	10.7%
Od 706 razstavljalcev je bilo 542 industrijskih in obrtnih podjetij, 164 pa trgovskih.
Razstavljalci so napravili pomembnejše zaključke, razvrščeni po strokah s sledečimi deželami:
Pletilni stroji,   stroji za obdelavo lesa,
čevljarski stroji, regulatorji, lokomobile, računski, pisalni in šivalni stroji: Albanija, Hrvatska, Bosna, Slavonija, Srbija, Slovenija.
PeCi, štedilniki, kotli, tehtnice: Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Baška.
Plombe, jedilno orodje, cevi in pripada-
joče: Hrvatska, Srbija, Slovenija, Bačka.
Poljedelski stroji: Hrvatska, Bosna, Slovenija, Srbija, Banat.
Poljedelski stroji: Hrvatska, Bosna, Slovenija, Srbija, Banat.
Avtomobili: Banat. Bačka, Srbija, Slavonija, Hrvatska, Slovenija, Dalmacija.
Vozovi: Slovenija, Južna Srbija.
Elektromotorji, števci, regulatorji, aparati: Srbija, Hrvatska, Bosna. Slovenija.
Kosmetika: Cela Jugoslavija.
Papirna industrija, pisarniške potrebščine, kartonaža: Slovenija, Bosna, Srbija, Banat, Hrvatska, Dalmacija.
Pohištvo: Slovenija, Slavonija, Srbija, Hrvatska, Dalmacija.
Ostala lesna industrija, posebno intar-zije: Hrvatska, Bosna, Slovenija.
Konfekcija  usnja: Slovenija.
Tekstilna industrija in konfekcija, vr-varski izdelki, perilo, kožuhovina: Cela Jugoslavija.
Ščetkarstvo. vezenine, čipke: Cela Jugoslavija.
Zrcala, lončena roba: Slovenija. Slavonija, Banat, Hrvatska.
Galanterija, gra verstvo, fina mehanika: Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija.
Kemična  industrija: Slovenija.
Industrija živil:   Cela Jugoslavija.
Stavbarstvo:  Cela Jugoslavija.
Radio-aparati, harmonike, glasovirji: Slovenija, Srbija.
Razno: Cela Jugoslavija.
Velesejem je posetilo tudi veliko število inozemskih posetnikov. zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Francije, Anglije, Madžarske, Turške, Male Azije in Severne Afrike v splošnpm in Združenih držav ameriških.
Posebno številna pa je bila udeležba kupcev iz vseh krajev Balkanskega polotoka.
Razstavljalci in obiskovalci so odhajali z velesejma popolnoma zadovoljni. Kritika domačega in inozemskega časopisja, gospodarskih in javnih krogov je bila najboljša.
Prihodnji mednarodni vzorčni velesejem se vrši leta 1929. prvi teden meseca junija, od 1. do 10. septembra 1928. pa velika agrarno-kulturna razstava.
Neizpolnjena želja,
— Kakšne smrti bi hotela uimreti?
— Jaz? NajTaoe bi neikega dne zaspala in se prebudila zjutraj rmrtva.
Vzoren mož.
— Gospod doktor, vse žrvflj-enije vam bom hvaležen, da ste mi pomagali iz zadrege. Saj se gotovo spominjate, kako je moja žema hropela.
— Upam, da sem jo izlečil. Kako se ji godi?
— Zdaj ne govori več.
Tom Mix
(CoVbovi sedanjosti in preteklosti.)
V dobi razvoja ameriškega filma so bili filmi iz divjega zapada zelo popularni. Ljudje so se divili in oboževali junake, ki so za svojo ljubav tvegali življenje in izvajali naj-vratolomnejše pustolovščine. Čez nekaj let so se ljudje nagledali teh filmov in prišel je .čas, ko se filmskim producentom taki filmi niso izplačali ter so jih morali omejiti na najmanjšo množino. Le najslavnejši in najpopularnejši cowboy-igralci so ostali priljubljeni, med njimi v prvi vrsti Foxov co\vboy-star Tom Mix.
Rojen 4. novembra 1888 v Teksasu na divjem zapadu Amerike je prebil večji del svojega detinstva v romantični okolici, katero poznamo iz romanov Karla Maya. V tem času je bila dežela Teksas področje najsmelejših ljudi, ki so izvajali na svojih še na pol divjih konjih najčudovitejše vra-tolomnosti. Tudi mladi Tom je kot deček pasel ogromne črede krav in izvajal na svojem konju drznosti, katerim so se čudili starejši njegovi tovariši. Njegova želja za pustolovščinami mu ni dala miru, temveč ga je gnala iz stepf med kopače zlata. Pozneje se je pridružil neki pustolovni hrabri družbi, ki je potovala od mesta do mesta in
oblival in vsa kri mu je silila v glavo, ko je hodil našemljen po najprometnej-&ih ulicah. Zdelo se mu je, da ga vsi poznajo in da se mu roga jo.
Po prvem nastopu vso noč ni mogel zatisniti oči. In vendar je drugi dan zopet šel. Tisto dopoldne je prišel zdravnik k njegovi ženi.
— Zdaj pa, milostiva, sveži zrak in čim več solnca.
Mlada žena je odšla na izprehod. Prvič po dolgi bolezni je stopila iz hiše. Bila je še slabotna in pomladni zrak jo je omamil. Počasi je prišla do muzeja.
Kar je opazila procesijo, ki se ie Mižala počasi muzeju. Bila je čudovita procesija velemestnih zijal in kričačev. Ljudje so se gnetli okrog reklamne deske, ki se je majala nad njihovimi glavami kakor jadro nad polomljeno ladjo. In tedaj je opazila pod desko bel turban in vitko postavo moža v modri in beli svili. Procesija se je bližala. Za hip je videla profil žive reklame.
Bil je samo trenutek, toda v njeno sirce se je vtisnil obraz mladega moža z izrazom nepopisnega trpljenja. Stemnilo se ji je v očeh, noge so ji odpovedale in nekdo jo je prestregel, da ni padla. Slišala je:
— Dami se ie neka i DriDetilo.
Napela je vse sile, da se je obvladala. Ozrla se je, rekoč:
— Ne, ne, nič hudega ni, slabo mi je postalo, a zdaj je že dobro.
In pripomnila, je, kakor da se hoče
opravičiti:
— Dolgo sem bila bolna.
On je že odhajal s svojo procesijo. Ni je opazil... Videla je samo še krasen rob njegovega turbana, ki se je lesketal nad glavami zijal kakor bela eksotična ptica nad blatnimi valovi. Opotekajoč se je prišla do veže bližnje hiše, kjer se je zgrudila na stopnice in bridko zaplakala.
Zdelo se ji je, da so solze vroče, krvave kaplje njenega srca. Še nikoli ni čutila tolike bolesti. Toda še bolj nego bolest jo je pekla zavest, da se je zavoljo nje tako ponižal, da je bila to največja žrtev ljubezni, ki jo je doprinesel s tem, da je zatajil svoje Človeško dostojanstvo. Videla ga je v oklepu, bičanega z roganjem velemestnih zijal, toda z gloriolo neizmerne ljubezni okrog glave, z gloriolo, kakršne ta druhal nikoli ne bo videla. Polagoma se je izpremenila neizmerna bolest njenega srca v čuvstvo glotooflce hvaležnosti.
Ko se je zvečer vrnil in ko je videla na njegovem obrazu sledove nepopisnega trpljenja, je morala napeti vse sile, da ni zaplakala. Toda premagala se je in kot ljubeča žena je storila vse, da mu olajša vsaj bivanje doma.
Dtruigi dan se je vrnil že kmalu popoldne. Prebledela je, ko je stopil nenadoma v sobo, ker se je bala, da se mu je kaj pripetilo. Kruto življenje jo je že tako prestrašilo, da je spočetka niti njegov od radosti žareči obraz ni mogel pomiriti. Vsa v skrbeh ga je vprašala:
— Kaj se je zgodilo?
— Velika sreča! — je vzkliknil ves srečen. — Imam dnifco, imenitno službo. Ah, zdaj se mi je odvalil kamen od srca!
Tedaj so se ji začele noge tako tresti, da je morala sesti. Sedel je k nji in ji začel pripovedovati:
— Le pomisli, moj striček, ta plemeniti mož, mi je preskrbel drugo službo. Ah, saj sem vedel, da bo izpolnil svojo obljubo!
Bilo je res. Klimentov striček, hra-tranec njegov© pokojne matere, je med vojno obogatel in zdaj je igral v trgovskem svetu važno vlogo. Njegova žena
je videla prejšnji dan v mestu živo re-
klamo, v kateri je spoznala moževega sorodnika. Čim je gospod upravni svetnik zvedel, kakšna usoda je doletela njegovega sorodnika, je telefoniral tvrd-ki Silberstein, da naj takoj pošljejo Klimenta k njemu in da je pripravljen plačati poljubno odšloodnino.
Preden je Kliment ženi vse povedal, se je že mračilo. Zunaj so prižigali taci in noč je legala na mesto, v katerem je kot živa reklama v treh dneh preživel celo večnost. Tudi zdaj ji niti z besedico ni omenil svojega ponižanja. In tako ni vedel, da rnish* tudi ona na to sramoto kot na strašne sanje. Slednjič je dejala:
— Glej, kako hitro se it vse izpre-menilo! Kako čtrdovito )e življenje!
— Da, čudovito, — je odgovoril. — Trpela sva pomanjkanje, a vendar so bili trenutki, ko sva bfla neizmerno srečna in ko sva pozabila na vse tako, kakor včeraj.
Tedaj je objela njegovo glavo, poljubila ga je in spregovorila tako, da je pil njene besede:
— Da, bila sva srečna m sicer zato, ker te še nikoli nisem imela tako zelo rada. kakor v trenutku, ko sem te videla sredi te brezsrčne druhali.
povsod za malo vstopnino kazala svoje umetnosti v jahanju. S to družbo je Tom Mix prepotoval skoro vso Ameriko, dokler ga ni pri neki predstavi v Los Angelosu odkril neki režiser in ga angažiral za film. Postal je prvi filmski cowboy in njegovi filmi so imeli vsepovsod uspeh.
Povpraševanje po filmih te vrste je danes v Ameriki in v evropskih provincah zopet tako ogromno, da ima samo tvrika Fox letos 50 novih Tom Mix iilmov pripravljenih, da z njimi ustreže senzacij željni kinopubliki. Vsak teh filmov mora skoro drugega presegati po smelih in predrznih scenah in slikah, ako se hoče, da ostane občinstvo zvesto svojemu junaku. Kdor zasleduje že več let razvoj filma, se mora spomniti, da je tudi Douglas Fairbanks za-počel svojo karijero kot cowboy in da se še dandanes kljub njegovemu ogromnemu napredku opazijo v njegovih filmih nekatere ostale primesi njegovega nekdanjega cowboystva. Nastane še vprašanje: zakaj so filmi te vrste pri gotovem delu občinstva tako priljubljeni. Odgovor na to vprašanje je čisto lahek. Iz teh filmov govori narava sama popolnoma priprosto in lahko umljivo: cowboyi, oni simpatični in vitki mladeniči prihajajo iz stepe, naravnost iz narave; oni so resnično jahali na neosedlanih poldivjih konjih, oni so veČino svojih senzacij; t svojem življenju resnično doživeli. Oni niso igralci, ki so prišli iz teatra, oni so junaki« ki kažejo v filmu samo to, kar se jim je dnevno pripetilo. Zato so njih filmi mnogo bolj verjetni in desiravno za naš meščanski okus malo preveč senzacijonedni in morda pretirani, vendar za gotovo vrsto kinopu-blike edino zaželjeni in njih okusu prilegajoči.
'*
—- »Othelo«. Na splošno željo ponavlja ZKD jutri ob 11. dopoldne v prostorih kina Matice prekrasni filmski umotvor posnet po slavni tragediji Shakespeareja :.0thelo<. Nositelji glavnih vlog, slavni umetniki Emil Jannings in Lya de Putti nam jamčijo za prvovrstnoet tega sporeda, katerega sporočamo vsakomur, da si ga sigurno ogleda. Film je danes nepreklicno zadnjikrat v Ljubljani, zato naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si ga. Cene 2 in 4 Din za sedež.
— Ljudski kino (Matica) ostane danes v soboto zaprt. Jutri v nedeljo nov tovrsten spored in sicer film ogromnega orientalskega razkošja >Bagdadski lopove s slovitim Donglasom Fairbanksom v glavni vlogi. Predstave v nedeljo ob 3^, pol 5M 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Ta film s prekrasnim ortjentalsklm čarom si mora vsakdo ogledati.
Najboljše, aajtrajnejie, zato 13 najcenefle!
Spozna se.
— Kaj, pri metni bi radi dobdli bo? Saj imam samo enega prodajjalc* m Še ta nima kaj delati Sam ne ve, kaj M počel od dolgega, časa.
— Hm, ali bi tom ne mogfM odpovedati in sprejeti mene?
Izkušen dttatk. iToresor.  ivaj vescc o iuivuJLnoen zennjje r
Dijak: Okrog dveh' ponoči je naj}« večja, gospod profesor.
«
Stran 8.
t
•SeOVENSK! NAROD n dne 16. junija 1928.
JICV. JO/.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
—-====   LJUBLJANA, Prešernova ulica SO <v lastnem poslopju) -------- •
Obrestovanja vlujj. nakup to prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev. de-viz in valut, horzna naročila, oreduimi in krediti vsake vrste. eskomDt in in-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - rf«r»r*sHs ud. itd. Brzojavke: Kredit, Ljnhljana — Telefon St   2040   24ri7   ?54S- in»prurhan 270fi 2fiftf
rt*
Flobert-puške
Lovske puške, browninge, pStote za straienje psov, samokrese, to-piče, zaloga lovskih In ribiških potrebščin ter amet&M ogenj.
F. K. K^isrr, puškar, Ljubljana.
Šelenburgova ulica št 6.
Zelo znižane cene I
Dvokolesa novi modeli 1928, motorji, otroški vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poni k lan je dvokoles in otroških vozičkov šivalnih strojev itd.    Prodaja na obroke
Ilustrovani ceniki franko. «TRIBUNA> F. B. L. tovarna dvokoles in otroških  vozičkov.  LJUBLJANA, Karlov-ska cesta Št« L
Mi^?ai3&HaKgCBBr3rj.K.easaSHe
Ocarinjen je
▼sefa uvoznih, izvoznih tu tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno so po oainiiji tarifi RAJ KO TUR K, carinski posrednik. LJUBLJANA, Masa-rykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilne za zaračuna-vanja carine po meni deklariranega blaga In vse Informacije brezplačno 61-1
Bukova drva
suha in zdrava, kupi vsako množino —- proti takojšnjemu plačilu — družba «ILIRIJA», Vilharjeva cesta. 1139
sir
razpošilja s pošto in železnico po mižareh cenah Prva mlekarna v Ivanovem se!u, via Bastaji (Hrvatska). Vzorec na zahtevo.
Kdor bo \-ino rabil, nad to izreze, Stpravi, ker bom samo enkrat vsak mesec nudil.
Razprodaja vin
Vsled že večmesečnega povpraševanja, a»ko res letos začnem z razprodajo vinskih zalog na drobno, naznanjam, da bom vsak pone-d-elo&k naitočil tudti, če samo 100 li-ierski poslani sodček in denar in postajvil franco Brežice, dokler zaloga traja. Interesentom do 100 ali več hektolitrov pa tudi natočim 100 litrov vipo-slani sod, katerega ima potem kot vzorec za isto vino.
Vsa vina so lastni pridelek iz lastnin vinogradom in seveda jam-čeno pristna. Cene so pa za letnike 1917, 1921 in 1927 po 12 Din, pri drugih letnikih pa 7 Din za liter.
Kupcem z mesetanji ne prodam.
Ivan Malus
ekonom na Blzeljthem
Ivan Genussi
pleskarstvo ta Ucarstvo
Igriška ulica 10
Za delo se lam ČL — Ceae olike I -»♦♦♦♦»»♦♦»»»♦»»«»#♦»»»♦•«»♦♦♦«
Mlad gospod
zmožen tudi nemškega jezika išče službo in kasan ta aH sluge. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo Lista pod »Pošten«. 1152
Foksterijerji
lepi, čistokrvni, resasti, vpisani v jugoslovanski rodovnik, se ceno prodajo. Poizve se Dunajska cesta 94 (zadnja hiša na desno). 11S0
Dijaka
sprejmem za prihodnje šolsko leto s celo oskrbo v bližini Vrtače. Ponudbe na upravo Usta pod »Strogo nadzorstvo/1158.
Trgovski lokal
za trgovino s špecerido na prometnem kraju na deželi se išče v najem. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod «Lokal»/l 160.
Prodajalka
izurjena v mešani trgovini, išče službo, evn. gre tudi za blagajni-čarko. Dopise na upravo lista pod •Dežela W1173.
Hrastovo spalnico
svetlo politirano, čedno izdelano, prodam. Postavim na dom ali kolodvor za ceno 3500 Din ter Jamčim za les dve leti. Interesentje naj se obrnejo na naslov: Stolta Anton, mizar, mojster, Spodnje Loke, posuta Lukovica. 1171
GlOVANl BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
I. knjig«. Bros. Din 56-—, platno Din 72*—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju polirane, vez. Dio 100 —
z ilustracijami.
II. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju pohrane vez. Din 100*— z ilustracijami.
III. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72*—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polirane, vez. Din 100'— z ilustracijami.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
Št. ad. 21172/28.
RAZGLAS
1183
Mestna občina ljubljanska razpisuje
oddajo bazaltoidnih del
na cestiščih v Pražakovi in Semeniški ulici ter na Poljanski cesti in na hodnikih v Križevniški ulici, na Jurčičevem trgu in na Celovški cesti.
Ponudbo je treba kolekovati z Din 100*— vložiti jo je treba do 25. Junija 1928, 12. ure opoldne pri mestnem gradbenem uradu. Tamkaj se dobijo tudi razpisani pripomočki
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. junija 1928.
PCLIŠEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO* TIP1JE, IZDELUJE PO PRED* LOŽENJU RISBAH« PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI AU VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, lhjbljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA I O. Z. SV. PETRA NAS. 33
Elegantno,  trpežno KOLO  je samo
Gritzner,
švedsko jeklo.
Isiotam najboljši pisalni stroj
v treh velikostih Uff^ćlflićl
pn
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi Telefon štev. 29*3.
Za stavbe
A te
po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki oJ lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR,
lesna industrija in trgovina, parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta
aHHSMHHBaHEHHEBHHHHHEBHHSE
Za krojače!
NOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNCy Ljubljana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis knjige)
Za dom!
za šivilje, krojače, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg   Šivanja entla (obšiva),  veze  (Stika),   krpa perilo  in  nogavice.    Brez vsakega premin] anj a   plošč   in   drugo je stroj    v    m inati   pripravljen aH za vezenje In ravno   tako hitro zopet za navadno Šivanje. — Poleg vseh prednosti,   ki   jih zavzema  šivalni   stroj STOEVVER, je tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike m oglejte si to izrednost pri
Lud. Baraga,
Ljubljana, Šelenburgova 6, L
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. —   Ugodni plačilni pogoju — 15Letno jamstvo.
delikatesna, spete-zaiutrkovalia
LJUBLJANA : Dunajska c. 12,
Točijo se pristna domaČa in tuja vina. - Dopoldan in popoldan sveži zakusek. =
NaiboljSe
,PUCH' KOLO
in najtrpežneiše
dobi se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana
Tavčarjeva ulica štev. 7.
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos* in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka-   Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem   Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterijt sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse   računu ter   jih  obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja ■ v bančno stroko spadaioče posle ===== tud' srečke Ratne štete na °*>™ke pod zelo ugodnimi oogoti
U rej oje: Josip Zopančg. mm Zs »Narodno tiskamo*: Fran Jezeriefc.     Za opravo Id inseratni dal Usta; Oton Cbriatot mm Val ▼ Ljubljani.
58
4777
84