Mtnina plačana ▼ gotovini. Leto LXV., št. 2S0 Ljubljana, četrtek j. novembra 1932 Cena Din 1.— Imhaja vsak dan popoldne, IzvzemSl nedelje m praznike. — lnseratt do 30 petit » Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratl petit vrsta Din 4,—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« S«lja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100, NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — —t — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani fit. 10.351. »OPERACIJA PROTI VOLJI BOLNIKA" Kako si zamišlja Papenova vlada revizijo ustave — Vse stranke razen katoliškega centruma odklanjajo Papenove načrte in metode Berlin, 3. novembra. Nemško javnost zanima trenutno mnogo bolj, kakor same volitve, ki se bodo vršile čez mesec ckii, vprašanje revizije ustave, ki tvori eno tzmed glavnih točk programa Papenove vlade. Zlasti vlade posameznih dežel ljubosumno spremljajo vsak ukrep državne vfede, ki količkaj diši po izigravanju ustave. Dasi so mnentja o weimarski ustavi različna, se zdi, da je opozicijo-nalno stališče proti sedanjemu režimu združilo na enotni fronti za obrambo ustave ves nemški narod. 2e ukrepi Papenove viade na Pruskem so izzva-H splošen odpor deželnih vlad. Napetost se je srajno poostrila in je dove-N> petih let, seda? pa prihaja s svojim političnim progra- mom, za kojega Izvedbo je prav tako potrebno več časa. Će bi vlada smatrala, da je njena usoda odvisna od volitev 6. novembra, bi Papen gotovo počakal s svojimi revizionističnimi načrti. Končno pa kljub vsemu temu še vedno ostane odprto vprašanje, s če-gavo podporo namerava izvesti vlada reformo, proti kateri je velika večma vsega naroda, a možnost sporazuma s političnimi strankami popolnoma izključena. *Berliiner Borsen Zeitrhig«, ki je v jako tesnih odnošajih s Papenovo vlado, pojasnjuje to s stavkom, v katerem nravi, »da bo zdravnik izvršil operacijo, ki k) smatra za neobhodno potrebno za rešitev bolnikovega življenja, izvršil to operacijo tudi proti voli? paelienta.« Komunisti pripravljajo prevrat ? Pariz, 3. novembra. rz Berlina poročajo, da pripravljajo komunisti za 15. november državni prevrat. Narodno socialistična korespondenca objavlja zaupno okrožnico, ki je bila razposlana vsem uglednejšim članom komunistične stranke. Iz te okrožnice se vidi, da se namerava komunistična stranka po volitvah Intenzivno posvetiti propagandi med brezposelnimi in jih nahujskati k revoluciji. Propaganda proti oboroževanju v Nemčiji zabranjena Berlin, 3. novembra. Pacifistični Ust »Das andere Deutschtand< je ustavljen za dobo šestih mesecev, ker je pisal proti oboroževalnim namenom Papenove vlade. K literarnemu večeru like Waschtetove Afera v francoskem generalnem štabu Zaradi kritike francoskega razorožit v enega načrta je bil odpoklican šef generalnega štaba francoske armade Pariz, 3. novembra. Socialistični »Popu-laire« ostro kritizira govor, ki ga ie imel šef generalnega štaba po renske armade g-eneral Trusson ob priliki neke spominske svečanosti v Rusenu. General je v svojem govoru kritiziral razorožitveni načrt francoske vlade in ostro napadel celokupno francosko zunanjo politiko, češ da misli Nemčija na vojno, Francija pa se pripravlja le na mir. Francosko politiko je zajel dub slabosti in Francija se je pretvorila v novi Babilon. Organ socialistične stranke protestira proti izvajanjem generala in zahteva njegov odpoklic, ker smatra, da je nedopustno, da aktivni general pri oficijelni svečanosti napada politiko svoje vlade. Temu stališču se priključujejo tudi ostali listi in celo desničarski »Oevre«, ki objavlja članek poslanca Pierra Cota, pravi med drugim: šef generalnega štaba, ki sabotira politiko vlade, zagreši veleiz- dajo. Prav tako pa zagreši veleizdajo tudi vlada, ki dopusti tako vmešavanje aktivnega generala v politiko vlade, če smatra general VVeigand francoski razorožitveni načrt res za tako nevaren, potem je njegova dolžnost, da takoj demisijonira. Nedopustno pa je. da se gotovi listi v svoji kritik' načrta vedno zopet sklicujejo na mnenje francoskega generalnega štaba. Francoska vlada ne sme pod nobenim pogojem trpeti, da bi imel. kakor nekoč v Drevffussovi aferi, generalni štab svoj tiste in svojo posebno politiko. Pariz, 3. novembra. Vojni minister objavlja dekret, s katerim je odpoklican general Truseon, in sicer na podlagi okrožnice od 23. avgusta 1932, po kateri je oficirjem, ki zastopajo vlado ali vojnega ministra pri javnih svečanostih, strogo zabranjeno govoriti o \*erskih ali zunanjepolitičnih vprašanjih. Novi nemški poslanik imenovan Berlin, 3. novembra. Predsednik republike je podpisal ukaz. $ katerim je imenovan dosedanji državni podtajnik in stalni delegat Nemčije pri Društvu narodov baron Dufour von Ferronre za poslanika v Beogradu. Poravnava na nmranskem dvora BukareSia. 3. nov. s. Današnji listi bodo objavili korounrlce, s katerim se bo po odhodu princese Helene objavil dogovor, ki je bil dosežen med njo ki krajem Karo* lom. V dogovoru je ureditev finančnega vprašanja in pravico princese, da sme pnri v Rumu ni jo, kadar hoče. Agentura »Orient-RadSa« javlja pohrra-dno. da je prisotnost princese Helene, ki je prišla v Bukarešto ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika Mihaela, nudila ugodno priLko. da se odstranijo vse možnosti nesoglasij v preteklosti in bodočnosti. Princesa bo ostala Še neke j dni v BuOcarešti ter se bo nato vrnila v Florenco. Včeraj je princesa Helen* sprejela v avdijenci ministrskege predsednika Mania in zunanjega ministra Titute-sca. Vojvoda Mahajte bo danes prispel rz Sina je v Bukarešto, da poseti svojo mater. Griža In legar v Bukovini Černovice, 3. nov. g. Tukajšnji jutranji list poroča, da razsaja v okolici Putile v zadnjrh tednih epidemija griže. Doslej je umrlo že 367 oseb. Nad 300 oseb je hudo obolek). Zadnje dni se je pojavaio tudi nekaj primerov legarja. Gombos gre v Rim Budimpešta, 3. nov. s. Ministrski predsednik Gombds potrjuje v »Az Estu« vest, da bo odpotoval v Rim. Dan odhoda še ni končnovel javno določen. Budimpešta, 3. novembra, č. Poučena krogi potrjujejo vest o Mižn.jem potovanju ministrskega predsednika generala Gombo-sa v Rim. Program tega potovanja še nd določen. Vendar pa bo Gombos okrog 15. t m. v italijanski prestolnici. Ni še določeno, kdo ga bo spremljal. Politični krogi se že sedaj mnogo Havijo s tem potovanjem in s sestantkorn med Gombosom in Mussotinijem, ki ne Ho le izraz kurtoazije, marveč velikega političnega pomena. Neresnične vesti o atentata na Herriota Parii. 3. novembra. Snofi so se pe mesta razširile senzarijonalne vesti, da je bil v Madridu iivršen atentat na ministrskega predsednika Herriota. Notranje ministrstva ie še pozno zvečer objavila uradni komunike, da so vse vesti neresnične. K «m Herriotove stranke Pariz, 3. nov. AA. Danes se je začel v TouŠousu kongres radikalne socialistične stranice. Letošnji kongres stranke je posebno pomemben, ker je letos prvič po več letih, da je iz vzet strelke, ki je biki prej več let jedro opozicije, izšel predsednik francoske vlade, kri ni razen PoincSTejeve v letim 1926 do 1936 še nobena droga kazala v povojni dobi tolikšne stabilnosti. Jutri zvečer bo brata v društvu natisnjenega roma LJubljana, 3. novembra. V svojem najnovejšem delu naj vam govorim? Se preden je delo izšlo? Nekoliko riskirana reč! Diši močno po reklami — ali ne? Nekakšen odpor čutim proti temu, da bi govorila o delu, ki še ni stopilo v svet. Nu, naj bo. A na vašo glavo naj pride nesmrtna blamaža, ako naši literarni veL možje mojega najnovejšega dela ne sprejmejo tako dobrohotno, kakor vi to pričakujete. — Kako ste prišli na idejo tega romana? Ideja mi je prišla pri študiju zgodovinskega miljeja za prejšnji moj roman >TJmirajoče duše«. Pri prebiranju Schu-mijevega »Arehiva« sem naletela na izpisek iz kronike krškega kapucinskega samostana. V tem izpisku pripoveduje kronist, pater kapucin, o sežiganju krških čarovnic in omenja, da so med drugimi na ovadbo nekega patra obsodili, obglavili in sežgali tudi »Mater spiritualis« krške- »Krka« odlomek iz svojega še ne na »Vražje dekle« ga samostana — ženo mestnega sodnika. Nesreonica je patru začarala rake (ali žabe — ne spominjam se več natanko)] menda v h ras tace. Ko so jo peljali mfeno samostanskega zidu na morišče, pa se je glasno grohotala, češ, da je bila skrita ▼ refektoriju, ko je pater odkril skledo. 3>Vražja ženska!« sem si mislila, ko sem to čatala. In njen značaj, povsem nasproten okolju, času, ter njen priimek (»Mater spiritualis«) sla. mi izoblikovala mojo Marijo. In ker je tak drzen duh, stoječ nad vsemi sodobniki, norčujoč se iz njihovega, vraževerja še v očigled strašni smrti, potreboval izrednega v^go^te^Ja, sem j! Izbrala zanj pač onega moža, ki po svoji duševni veličini presega vse takratne >Kranjce« — učenjaka VaAvaaorja. Zagnala sem se v študij tega moža m njegove dobe. Mnogo prizorov nri je ssrastto v duši, ko sem si ponovno ogledala grad Bogenšperk in istotako Krško in njegovo okolico. — K»j mu je vsebina? Vsebina romanu je logično prepletanje vzrokov in posledic za eksistenco dven vetikin duhov: Varvaaorja in njegovega famuflusa — Marije. Njuna usoda je vzrastla iz njunega nasprotja do vraževernih, ozkosrčnih. zaplotniškiri rojakov. Njun čas, baročni čas, je bil sličen našemu. Po vsej Bvropi je vrelo: dvigala se je ideja človečarstva. TIačani-trpini so ▼ poslednjem mraku trgali verige, v katere so jih že stoletja uklepali fevdalci. In po vsej Evropi so se trgali iz suženjstva bede inkvizicije veliki neustrašni svobodni duhovi. V tej dobi je živelo moje >vraž-je dekle«, junakinja mojega novega romana. — Kako gledate rami? Kakor na otroka: mnogo ljuibezni, pa tudi skrbi, kakor pri otroku, ki ga mati pošlje v svet. Mnogo je v njem moje duše, moje krvi, mnogo lastnega notranjega doživetja. Madžari organizirajo „ustaško vojsko" Pod vodstvom madžarskih oficirjev se vežbajo plačani miličniki „za borbo za družitev Hrvatske z Madžarsko" Osijek, 2. nov. M. Nedavno je bil v Na-šioah aretiran madžarski podanik Mdhajflo Sigečan, roden leta 1899. v Martlnoih na Madžarskem, ki je Hegadno prišej v našo državo. Pri telesni! preiskarvi so našli pri nJem drva revolverja sistema >BTown.ing«. 100 revoLverskilh nabojev, nadalje bombo z označbo V MRO ter 12 številk listov »Gnič« in »Ustaša«. Po njegovi izpovedi b! bdi moral vse to izročiiti Josipu Ivamoviču v Našnčfcih Markove in. Na podil agi njegovih izjav je ugotovljeno, da vodi vso to iilegaLno akoirjo v tihotapljeno a orožja in srtmeiliva ter pridobivanj« madžarskih mla-desmičev za ta posel neKi Stjepan Kop rek, kd organizira tako zva.no >ustaško vojsko«. Vsakdo, ki se vpiše v to vojsko, dob: mesečno po 60 pengav. Skupno s Soigečanom je pndob.i.1 Koprek še več drugih mladin i-čev ter osnoval z nj«imd »civilno vojeko«, toi naj bi se borila za Hrvatsko in Madžao*-sko v svrho združitve teh dveh držav. Najprvo so se morali naučiti, kako je treba postopati z orožjem in eksplozivd, a vežbanje vodi madžarski ofiolr. Ko bo vež-banje končano, bodo fcl mdJičn&ki onV^edeorf v Budimpešto, kjer bodo dofrfili vodaeko obleko, orožje in strelivo, nakar se morajo vrniti vsak na srvod dom in tam čakati, dokler ne dobe poziva za nastop službe. Vsi so morali položiti prisego, da se bodo zvesto borili za hrvatsko ikn madžarsko domovino. V teku nadaljnje prertakave je bilo ugotovljeno, da je Koprek izvrSB a-tentate na vlake v Vinkovclh in Osrjekn. Preiskava se še nadaJjmje. Cena srebru se dviga London, 3. novembra. AA. »Evening Stan-dard« pravi, da jc cena srebra začela ta mesec dosti više kakor kdajkoh* zadnja dva. meseca. Unča je namreč danes notirala 18 in 3 šestnajstinke pennyja, medtem ko je bab pred mesecem 17 in 11 šestnajstmk-Housse je deloma posledica padca funta v zadnjem času, deloma pa se v njej kaže upanje, da bo mednarodni trgovski svet podprl srebro. Glede vloge srebra kot standardne kovine se kažeta dve nasprotni stairiofci. Eno zastopa znani strokovnjak W. F. Spalding, n^emu nasprotno stališče pm zavzema večina londonske Grry. Po Spakimgovem mnenju nima srebro nikakc-ga upanja, da bi Se kdaj moglo služiti za bazo denernernu sistemu, pač pa bi se dato dosti izdatneje porabljati z« kovanje nov- cev. Program svetovne gospodarske konference ženeva, 3. dov. g. PrtpravirJaOni odbor svetovne gospodarske konference je danes razpravljal o vprašanju valutnih težkoč. Zlasti se jc bavi! s problemom povratka k zlatemu standardu in z vprašanjem dolgov. Nemški delegat je plediral za to, naj se vprašanje dolgov analogno kot re-paracijoki problem resi v Lausanni. Angleški delegat se je zavzemal za zvišanje tržnih cen. Ostali delegati so biti. proti te- mu in so zahtevali stabilizacijo cen v ve* le trgovini. V pododboru za poljedelska vprašanja so vsi deleg-ati zastopali mnenje, da se mora londonska konferenca baviti tudi z urvocnnmi omejitvami in s tarifnimi problemi. Občinske volitve v Angliji London, 3. novembra. AA. čeprav še niso znani vsi izidi občinskih volitev v Ao-gliji in v Walesu, se vendar lahko reče, da ne bo prišlo do posebnih iaprememb v moči strarik. Labouristi so sicer pridobi« 15 mest na račun konservativcev in neodvisnih, toda ta prirastek je malenkosten, če se upošteva, da tvori komaj V25 občinskih mandatov, ki so jih Izgubili 1. 1931. Sorzna poročila- LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2312.07 _ 2323.43, Berttn 1362.36 — 1373.16, Bruselj 793.41 do 803.35, Cnrih 110S.35 _ 1113.S5, London 1S9.75 — 191.35. Newvork ček 5724.92 do 5T53.18, Pariz 225.82 — 226.94, Praga 170.34 — 171.20. Trst 293.79 _ 296.19. INOZEMSKE BORZE Curi h. Pari? 20.375, London 17.15, New-york 518.50, Bruselj 72.125, Milan 26.55. Madrid 42.375. Amsterdam 208.60. Berlin 123.10, Sofiija 3.74, Praga 16.37, Varšava 58.10 Bukarešta 3.0S5. Stran 2. >8LOVfN8KI NAROD«, doe S. novembra 1962 Trgovine v ljubljanski škofiji Prezidava škofije ob Pogacarjevem trg« — Olepiaaje ■ ■Txr. trga i Dolinarjevim »Mojzesom" Ljubljana, 3. novembra, Tuđi ml smo Se omenili razburjenje, ki je zavrelo na Pogacarjevem trgu, cim so branjevke izvedele, da se bodo morale seliti izpod kapa Škofije. Res so za silo ztrite barake in stojnice, naslonjene na Škofijo, navzlic glasnim protestom in kljub mirim prošnjam in pridušenim pret-irjam z maščevanjem že izginile, le baraka z vedno se smejočo mlado kuharico hrenovk in klobas se še tišči na oghi častitljive blagoslovljene palače ljubljanskih Škofov. Tudi prelepi beli zobki in najslajši smeh zale prodajalke in naj-vzpodbudnejse lionzumentike klobasic ne bodo isprosili milosti vedno oblegani, zapeljivo dišeči kolibi. Kmahi bodo krampi iz stoletnega zidovja škofije na Pogača r-jevem trgu in proti Lingarjevi ulici jeli valiti debele skale in odpirati luknje, ki v njih zableste velike sipe izložbenih oken. Tucti semenišče je proti vodi in na Pogacarjevem ter Vodnikovem trgu že polno kletem podobnih trgovskih lokalov, ki neso prav čedne vsote, zakaj bi pa ne poizkusili po malem tudi s škofijo. Z gTa-dom na Goričanah je tako, da hlev že nekaj let nima strehe, z Gornjim gradom je pa tako, da že dolgo vsi vemo, kako-o-o. Ofri pešajo in puščice so tudi popravila potrebne, ker kar ne 'očijo več srebrnega dinarja od zarjavelega gumba, da bi se morda v škofiji rentirala tudi mala specijalna trgovinica z gumbi in starimi krajcarji. Proti stolnici ostane v glavnem vse pri stajem, na spodnji strani, kjer jemljejo slovo duhteče klobase, in proti Lingarje- vi ulici bo pa dolga vrsta velikih in širokih obokanih oken in vrat, da na obeh frontah' škofije dobimo nekake zaprte arkade, ki bodo prav učinkovito poudarjale starinski značaj škofije s stolnico in semeniščem, saj bodo prav zelo podobne starodavnim trgo\inam, kakršnih so bila v minulih stoletjih polna vsa naša mesta, a so, razen silno redkih izjem v naših ma. lih mestih, v Ljubljani že vse izginile, da se le še stari ljudje spominjajo širokih vrat s polk rožni m obokom, kjer je bila polovica nad podzidSkom za izložbeno okno, druga polovica pa za vhod Na oglu pod stopnicami bodo vrata v trgovino s pisarno in pri ti ki in am i, a razsvetljevala bodo te prostore okna, ki so že sedaj v pritličju škofije proti cerkvi, dalje proti oglu nasproti kresiji bodo pa v enakih razmakih še štiri izložbena vratam enaka okna s polkrožnimi oboki, ki bodo dovajala hič v prostorno skladišče s stebrom na sredi. Ob ogiu bo enako okno, nato pa vrata, ki bodo vodila v ta prostor, m še dvoje oken, končno pa vrata, ki te sedaj zapirajo vbod na škofijsko dvorišče tam, kjer se v kotu na kraju Lingarjeve ulice zoži Medarska ulica, ki vodi Pred Škofijo. Razen že omenjenega skladišča bo na tej strani še eno skladišče in pisarna na cesto, zadaj pa le umetno razsvetljena klet in pritikline. kakor stranišče itd., a na dvoriščni strani ostanejo drvarnice. V fronti nasproti velike tržne lope na Pogacarjevem trgu, ki naj bi se tudi čimprej preselila v pozabljenje, dobimo v pritličju škofije torej arkade a petimi obokanimi odprtinami, proti kresiji in Ljn-garjevi ulici pa tudi tako, arkadam podobno pritličje z enakim številom polkrož-nc obokanih širokih odprtin. Načrte je z vso ljubeznijo za staro Ljubljano napravil mojster Plečnik. Radi razumemo pritožbe branjevtt, vendar pa pozdravljamo predelavo škofije zaradi olepžanja Ljubljane, saj se ves Po-gačarjev trg že zaradi središča Ljubljane in soseščire tromostovja. Marijinega trga in Kresije ob olepšanih bregovih regulirane Ljubljanice danes ali jutri mora iz-premeniti. Trzne lope se morajo umakniti in menda tudi ni več daleč čas, ko bomo končno postali pametni in kupili Mahro vo hišo. da lahko postavimo na Vodnikovem trgu današnji in bodoči veliki Ljubljani primerno občinsko hišo z modernimi tržircaml okrog nje. Nekaj pa lahko storimo takoj za olep-šanje Pogačarjevega trga. Postavimo nad stopnice, ki vodijo s trga k cerkvi, veličastnega rvolinarjevega ^Mojzeea«, ki bi se čez strehe tržnih lop prav lepo videl že z Marijinega trga. kakor se sedaj vidi tista lepa. a najbrž že smrti zapisana cipresa. Impozanten je ta pogled na plemenite linije kupole in zvonikov ter vse stol niče z monumentalno mirno okolico, sedaj si pa v ta mogočno zaključeni okvir tam nekie. kier sedaj hira temna cipresa, zamislite še silni monument >Mojzesa«. do-sedaj najučinkovitejšo 9lovensko monumentalno plastiko. Kip je že davno vlit v bron. ki je tem lepši in plemenitejši, čim dalje stoji pod milim nebom, zato pa prosimo, da dediči oblastnega odbora odpro "birokratska vratica ranimevanm za umet nost ter izpuste skritega »Mojzesa«, da se uveljavi ta domača umetnina na Poga. carjevem trgu tako. kakor b! se ne mogla nvkjer drugje. Prestiž banovine zahteva, da ookažemo domačinom, kar so plačali, in tujcem, s čemer se lahko postavimo! čitatelfski kr®g nalepljenih listov Tudi v krogu cestnih čitateljev so tihe senzacije, vredne rdečega svinčnika Ljubljana, S. novembra. Začuiuio » siveto retmoo: brez čitateljev bi ne bilo tiska, te premočne svetovne velesile, ne bilo bi f-ac^opisja (strašno, kdo bi tedaj zastopal javnost?), marsikomu bi bilo prihranjeno marsikaj, predv^m sivi lasj»\ nikogar bi ne zadela kap zaradi žoleljivih polemik, nihče bi nikomur ne bral levitov. pred nikomur bi ne vihteii kadilnic — toda vseiia niti ne smemo povedati, lahko le rečemo, ne da bi napihovali pomembnost tiska, da bi bil svet še ziaj takšen, kakršen je bil ob vesoljnem potopu, Če bi ne bilo časopisja — oprostite! — če bi ne bilo čitateljev. Da. čitateljev! Čitatelji so prav za prav svetovna velesila in ne tisk! Ob tej ugotovitvi se naj čitatelji zdrznejo v prekipevajočem ponosu. Zavedajo se naj, da se vsi, ki tratijo Čas, kvarijo papir in pretakajo črnilo, žrtvujejo in znoje zaradi njih! Služiti Čitateljem, čeprav jim ftiežeš z racami, pomeni, žrtvovati se za sveto stvar — tega se pač vsi zavedajo, ki jim služijo, le mimogrede jim pa namignemo, da je dvema težko služiti, vendar se nam ni treba izgovarjati velespoštovanim čitateljem, za-. kaj jim ne služimo z vsemi silami. Res je sicer aktualno dandanes snubiti čitatelje, toda naneslo je samo od sebe m »>ovsem stvarno je. da so čitatelji velesila, zakaj bi torej ne smeli končno čilati o sebi odkrite besede?! Da bi pa cenjeni čitatelji vseeno ne sumničili česarkoli, je treba povedati, da gre za drug krog čitateljev. Tudi te Čitatelje lahko proslavljamo in v zvezi s tem se lahko pobahamo. da bi jih ne bilo brez časopisja. Ni prav, da preziramo čitateliski krog, ki se zbira pred nalepljenimi listi, saj govorimo navadno le o čitateljih, ki se jeze doma nad časopisjem, ko s taksno nepopisno požrtvovalnostjo obračajo liste in čitajo le debelo tiskane naslove. Najbolj verni čitatelji se vendar ustavljajo pred nalepljenimi listi, kjer čitajo vse po vrsti s takšno pobožnostjo in s tolikšnim samozatajevaniem. da jih moramo končno omeniti že zaradi tega in jih staviti za svetal vzor vsem ostalim čitateljskim krogom. Poleg tega pa moramo še upoštevati, da so ti čitatelji najšte-▼ilneiši. pa tudi najboljše merilo za kvaliteto vesti in rac. Redni 90 skoraj vsi. a pr<*d listom se ustavijo delj časa le tedaj, če je čtivo prebavljivo Zato in še zaradi marsičesa bi ti čitatelji zaslužili, da bi jim posve-tili vsak dan posrbe'' nekaj vrstic. Seveda se zdi marsikomu prveč idealno posvečati temu čitateljskemu krogu posebno pažnio. kajti posebno ^ažna ie tista vražja naročnina Marsikdo pač ne ve, da se mnogo naročnikov rekrutira iz omalovaževanja čitateljskega kroga. Takšni naročniki so najboljši, ker res vedo ceniti list ter ga ne naročajo le zaradi zavijanja klobas. Ta poklon bodo čitatelji, ki jim je name- Kjer tekrrmjeio ljudje med seboj z delom, tam jim ni treba tekmovati s njen znali ceniti. Morali bi še zapisati mar- pestmi. sikaj, da bi prizadeti znali ceniti tudi te čitatelje. Predvsem tiste, ki čitajo kot hipno tizirani ter tišče v rokah rdeče svinčnike. Citajo le politiko. Oči >e jim blešče kot prerokom, besede, ki jih požirajo, se kar vidno prerajajo v meso in kri. Hokus-pokus. mahoma je odstavek članka podčrtan e rdeči lom, nihče ni opazil, kdaj je goreči Mtatel: črtal in tudi ne, če je napisa] pripombo: >Osli vsi skupaj.« Takšne glose so še posebno podčrtane iu kdo bi dvomil, da »o poučne! Med obrabnimi opazkami, ki se nanašajo tudi na drugo vsebino in ne le na politiko, je najčešća: >Ne boste nas farbali k Čitatelji pa ne posegajo vsj tako aktiv uo v borbo s papirjem, ki pač vse prenese, morali bi jih deliti po kategorijah, če bi jih hoteli vsaj približno opisati. Delili bi jih lahko po prepričanju, po tem, zakaj se zanimajo — za politiko ali za krvave senzacije — po načinu, kako čitajo. med kratkovidne, ki se tišče papirja in med dalekovidne, ki čitajo po 10 m daleč, pa tudi po tem, 9 kakšnimi obrazi odhajajo, ko so se navžili ^duševne hrane< itd Med temi najbolj pestrimi skupinami čitateljev so tudi takšni, ki se pokrižajo preden začno citati, kot kmet. preden se spravi nad žgance, in baŠ ti čitatelj? se navadno nazadnje pozabijo pokrižati. pač pa pljunejo v svetem ogorčenju. V ostro ločeno kategorijo moramo uvrstiti še čitatelje inseratov, ki so tudi posebno aktivni, saj ee jih prime takoj oglas, ki jim je všeč. če ga pa ne morejo izrezati, odtrgajo kar vso stran. Tem ljubiteljem nalepljenega papirja so nekoliko podobni tudi čitatelji, ki se jim zde nekatere senzacije tako dragocene, da jih morajo na vsak način izrezati. Tn ali spadajo tudi ti med čitatelje, ki ponoči s posebnim fanatizmom trgajo nalepljene liste, da še nedolžen, povsem razeefran papir očituje njihovo besuost? Težko je reči, kakšni so ti apostoli, ki so napovedali papirju vojno. Nerodno je tudi ugibati, iz kakšnih razlogov naskakujejo 9 taksnim junaštvom in vnemo ubogi papir, ki se ne more braniti, in ki ne more skrivati, kar je na njem, pa tudi poboljšati se ne more, najsi se spravi nadenj še tako hud moralist-Sploh bi pa o tej vojni ne bilo vredno govoriti, če bi se ne razburjale zaradi nje naše vrle- kolporterke. Pa je prosila ena v imenu vseb, naj zapišemo, da to povsem nedolžne pri tistem masakri ran ju. Ljudje bi namreč lahko sumili kolporterke tega junaštva, češ, da trgalo zato nalepljene lfete, da bi več prodale, ker bi ljudje tedaj paS bolj kupovali liste, ko bi ne bilo nalepljenih. Torej tudi v krogu čestitih čitateljev «o tihe senzacije, ki jih pa ne razburjajo tako, kot svetovni dogodki, ki so ▼redni rdeeega svinčnika- Preprečimo trgovino s pticami pevkami Brezvtstneži love in Izvažajo te zvestejše Ljubljana, X novcmbi«. Pozno jeseni, ko o* drevju listje zarumeni in ko zadiši od e»f ena po prvih ene-žinkah, #e nam nekam pritajeno veiii misel na tople sobe in peči kjer se bomo greli in karali zavetja pred ledeno burjo. Takrat zadrhti tudi v malih telescih naših ptičkov, da se nekam plahi približujejo človeškim bivaj iičom ▼ mostio in na deželi, kjer upajo ne j ta primernih zavetišč in potrebne hrane za Lačne želodčke. Plahi so, a obenem z nekakšnim zaupanjem obletavajo naše domove, kakor da bi hoteli reči »Za naše pomladansko in poletno delo, ko smo čistili vaše nasade in vrtove raznega mrčesa m ogrevali s petjem vaša srca, ravno pri vas iščemo in profiiimo zavetja.« Da, res je, ogromno delo so opravili ti mali življenjski stroji, ki bi ga človek ne mogel nikdar opraviti s še tako modernimi in tehničnimi pripomočki. Na videz sicer ta mali ptičji svet, ki je v primeri z ogromno prirodo tako majhen, kaj — nam li more koristiti? — Da, naši vrtnarji in sadjarski strokovnjaki bi nam znali v prvi vrsti na to odgovoriti in če bi nam izračunali, da ustvarjajo ptice s svojim plodonosnim delom (z zatiranjem mrčesa) v našem narodnem gospodarstvu milijone, potem bo rekel tudi Lajik in brezsrčni ptičji lovec »Ščitimo ptice in vraćajmo jim dobro za dobro!« Pravijo »sila kola lomi« in tudi naši ptički, ko jim pretita sneg in led s smrtjo, gredo preko svojega naravnega nagona, postanejo krotki in se zatekajo k nam. Da, glad, ta je najhujši! Toda na žalost ne nalete vedno na plemenita srca, kjer bi dobili, česar nas prosijo, temveč gredo v mnogih primerih na limanice, v mreže tn pasti brezsrčnih ptičjih lovcev in trgovcev Dobro znajo le-ti grduni izkoristiti jesen m zimo in znano je, da se ravno v tem času polovi in proda največ ptic pevk. Menda so letos v znamenju krize razni ptičji lovci "e sedaj začeli kar na debelo loviti in trgovati s pticami in čuje se od več strani, da 2redo cele pošiljke teh naših, sadjarju in s rtnarju najzvestejših pomočnic, v inozemstvo, kjer jih pa že med transportom na dolgi pori najmanj 30% od gladu pogine NTi li to največje trpinjenjer! Ali nas ne boli srce. ko čitamo v nemških listih n. pr. »Kanaria« med malimi oglasi »Prodam 100 komadov in več importiranih lišckov« in drugih naših ptic pevk itd. Ljudje božji, ali nai bo to znak naše srčne kulture? Umestno in nujno potrebno je, da bi pošfna in železniška uprava pregledali ptičje pošiljke in kjer se najdejo našemu poljedelstvu koristne ptice, da iste na primernih krajih izpuste, a krivce ovadijo pri- našhn sadfarjem In vrtnarjem nai-pomočnice »toj n km oblastem, ki naj jih eksemplarič-no kasnu je jo. Na eni strani izdamo vsako leto ogromne svote za razna inozemska sredstva tn tehnične pripomočke zoper mrčes, dočim na drugi strani gledamo z odprtim očesom kako se love, prodajajo ki izvažajo v tujino še ti ubogi ptički, ki so ušli naravnim nezgodam m katerih niso požrle ptice ropa nce in krvoločni mačorji. Da, tudi ti jih imajo precej na vesti, posebno pa še taki, katere imajo lastniki le za svoje, ne dajo jim pa niti najbolj potrebne hrane. Češ. si bo že kaj nalovil, da o onih brez lastnikov sploh ne govorimo. Vsa čast mestni občini, ki prav po očetovsko skrbi vsako zimo za lačne in prezeble ptičke, ki je pa še poleg teh izdatkov nakazala leto« Društvu za varstvo ptic pevk v Ljubljani znesek Din 1000, da istega uporabi izključno za prehrano ptic pevk čez zimo. V ta namen pa je nakazala tudi kr. banska uprava Din 500. Obema iskrena hvala! Tej akciji se pridruž-uje tudi agilno društvo »Živalca«, ki si je nabavilo 30 ličnih krmilnic za ptičke, katere bo tudi oskrbovalo čez zimo s hrano. Posnemanja vreden je tudi pred kratkim ustanovljen klub eksotičnih ptičkov, na čelu mu g. dr. Hafner, ki bo ravnotako po svojih močeh skrbel za lačne in prezeble ptičke. Društvo za varstvo in rejo ptic pevk ima pa še poleg gornjih nakazil predviden znesek Din 2000, ki se uporabi le za nabavo krme za lačne želodčke naših krilatih prijateljev. Iz teh sicer malih podatkov lahko raz-vidimo. da ima Ljubljana lap krog ljubiteljev ptic, katerih število pa stalno narašča tako. da bomo sčasoma res kos prekrižati račune vsem onim, ki se hočejo na trgovski način okoristiti z našimi ptički pevci. Pokažimo, da je naša srčna omika takšna kot pri visoko kulturnih narodih in če Japonci in Afričani ne puste več izvažati svojih lepih in koristnih ptic, je naša sveta dolžnost, da tudi mi to preprečimo s tem, da prijavimo vsakogar ki lovi in prodaja domače ptice. V mestu najbližjemu stražniku ali upravi policije, lahko se pa naznani vsakogar tudi s stvarnimi podatki Društvu za varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani, Poljanski nasip 16, I. nadstr.. (mestna hiša), na deželi pa šolskim upravi tel jstvom ali pa našim vrlim orožnikom. Naj bodo naši ptički pri nas doma in pa predvsem na prostem in ne pustimo, da bi jih lovili in delali z njimi kupčije razni brezsrčni in lahkomiselni trgovci s ptiči, posebno še. ker vsi želimo, da zore na našem sadnem drevju zdrava jabolka in drugo sadje. J K. Iz Novega mesta — Šolsko lete na banovinski kmetijski soli na Grmu se je zaključilo dne 29. oktobra ob 10. uri dopoldan. Izpite je nadziral ravnatelj šole g. inž Ivo Zupanic. Po primernem nagovoru, ki ga je imel ravnatelj zavoda, so se učencem, 26 po številu, razdelila spričevala. Uspeh je bil sledeči: Z odliko so absolvirali u-le učenci: Debeljak Pavel iz Srednje vasi, srez Kranj. Franc Povšnar iz Zgornje Kokre, srez Kranj. Lu-dovik Slak iz Dobrave pri Trebnjem, erez Novo mesto. S prav dobrim uspehom je izdelalo" 14 učencev. Z dobrim uspehom je »zdelalo 8 učencev. Z zadostnim 1 -ičenec. Vsi učenci obetajo, da bodo dobri gospodarji in zavedni kmetovalci. Novo šolsko leto se prične 8. t. m. Magazin TEOKAROVIĆ, Ljubljana, Gradišče št. 4 javlja, da je dobil iz tovarne sledečo brzojavko: »Prodajajte zopet po starih nizkih cenah.44 Narodna Gledališče DRAMA Začetek ob 30. Četrtek, 3.: Gospa htger. A. Petek, 4.: zaiprto. Sobota, 5.: Veseli vinograd. Premijera, izv. Ibseaova drama Gospa In ser se ponovi d revi v naši drami ob 20. uri za red A. VeseH vinograd. Premijera te sijajne veseloigre bo v soboto dne 5. t m. v dram!. V treh dejaroiih se razpleta življenje bogatega vinogradnika Vehe od popoldneva do rane zore. ki pozdravi tri nove pare. Vlogo Vehe kreira g. Levar. gostilničarja Majerja g. Cesar. Veseloigra, ki je dosegla povsod nad večji uspeh, bo brez-civoma tudi pri nas zanimala. Vstopnice so v prediprodaji pri dnevni blagaomi v operi. Predstava je izven abonmaja. OPERA Začetek ob 3ft Četrtek, 3.: Zaljirbtten v tri oranže. C. Petek, 4.: zaprto. Sobota, 5.: Hlapec Jernej. B. Današnja prva vprizoritev Pnokeile-ve oper« »Zaljubljen v tri oranže« v letošnji sezoni bo v vsakem o žiru izvrstna dovršena predstava. To je dokazala sinočna generalka, kri sta jo vodila kanemfk g. Niko Stritof rn resMser prof. O. Šest. P roko f-Jeva opera »ZaJfrbtten v tri oranže« je brezdvotna ena nafboaj&tti oper, kar rib je po prevratu trtarja v Ljubljani in prioel 2. t. m- polova ti kot novopostavljeni notar v Ljubljani. Nnlar dr. Ivan Stojan je končal 31. ol.tobra svojo službo kot notar na razj>olož^nju v Ljubljani in kot vršilec dolžnosti javnega notarja v Celju in je nastopil 1. novembra >lužbo kot novopostavljeni notar v Celju. — Iz zdravniške službe. V imenik Z travniške zbornice za dravsko banovino je b\\ vpisan zasebni zdravnik v št. IIju v Slovenskih eorirah dr. Gottfried Kutschera. — Hrvatski planinci na Sveti gori. Hrvatsko planinsko društvo »Runolist« priredi v nedeljo za svoje člane skupni izlet na Sveto etrsovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do vštetega 31. oktobra sledečo statistiko (Metlike v okJepa^u se nanašajo na i#to dobo preteklega leta); Otvorjen.! konkurzi: v dravski banovini 3 (2). v savski banovin«! 4 (5), v primorski banovini 1 (1), v drinski banovini 2 (—). v letaki banovini 2 (2), v dunarvski banovin-: 2 (6), v moravski ba-novi.nj — (1), v vardarski banovini 1 (2), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (_). Otvorje- ne prisilne poravnave izven konkursa: v dravski banovini 4 (2), v saivskj banovini 7 (11), v vrbaskj banovini 1 (—), v pri-m-orski banovini 1 (2), v drinski banovini 1 (4), v dunavski banovini 3 (5), Beograd, Zemun. Pančevo — (2). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (5), v sa-vaki banovini 2 (2), v primorski banovini 1 (—), v drinski banovini 1 (3), v zeitski banovini 2 C—), v dunavski banovini 7 (1). v moravski banovini 2 (4). v vardarski banoviini 2 (1), BeogTađ, Zemun, Pančevo 1 (1). Odpravljene prisidne poravnave izven konkurza: v dravska banovini 10 (8), v savski banovini 2 (5), v primorski banovini 1 (—), v drinski banovini 4 (3). v zetski banovini 3 (—), v du-navski banovini 8 (9), v vardarski banovini 1 (1), BeogTad, Zemun, Pančevo z (—)- — »Vdova Rošlinksu v Beogradu. Dru. itvo Cankar priredi v soboto dme 5. novembra ob 20.30 uri v Češkoslovaškem domu v Beogradu, Garašaninova ul. 39, i?To .Vdovo Rošlinko«: v režiji g Kosmača IgTO je spisa' Cvetko Golar; dejanj*3 se godi na Gorenjs-kem. Za igro so nabavljene oritgmalne gorenjske narodne noše V Beosrradu živeč; Slovenec so vabljeni, da posetijo predstavo. Vstopnina od 3 do 20 Din — Tovarna kvasa v Mengšu, FVnancni minister je dovoli! Alojziju Kancu iz Mengša ustanovitev tovarne kvasa v Mengšu, toda s tem. da niima pravice postranske proizvodnje špirita. Sen naših nad! Plavi sen' 1 Jutri FXITNI KINO MATICA! _ Jablana drugič obrodila. Na vrtu Brane lliča v Plevlju je jablana letos že 'lirutgič obro'Iila Jabolka so nekoliko drob-nejjša. drugače pa razvita normalno. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. L m. ponudbe glede dobave telefonskega in telesjraskega materijala. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg svinjske masti: do 14. t. m. pa glede dobave 20 litrov Črnila in o litrov rdečila ter glede dobave 20.000 komadov dopisnic za avizira-nje odpremljenih vagonov premoga. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in blad.no. zjutraj megleno. Včeraj je Drlo deževno saimo v Beogradu i,n Sarajevu, drugod pa večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Spletu In Skoplju 13. v Marriboru In Zagrebu 10, v Beogradu 8, v Ljubljani 7, v Sarajevu 6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.7, temperatura je znašala 0 stopinj. _ Prva vožnja s kolesom — v smrt. Včeraj zjutraj se je pripetila v Sosvetih pri Za.grebu smrtna nesreča 241etai kmetovalec Tomo Paslnek se je prvič peljal s kolesom, pa ie za voz 1.1 v tovoran avtomobil in si razbil glavo, tako da je kmalu izdihnil. _ Slatinski krvnik Vančura je bil obešen. Včeraj so v Osijeku razglasili smrtno obsod'bo Ivanu Vamčuri, ki je bil obsojen na smrt zaradi dvojnega zahrbtnega umora V noči od 3. na 4 februarja je umoril železniškega čuva-ja Jakoba Ku-meka in njegovo ženo Marijo na železniški čuvajnic,! med Podra;v»k!in Slatinikom in Slatlojevcem. Mimo .ie prišel obsojanec v sodno dvorano in ko so ga vprašali, ce je razumel smrtno obsodbo, je tiho odgovoril, da jo je. Na vprašanje aH hoče duhovnika, je po kratkem oklevanju pritrdil. Prosil je še. naj bi ga obiskal oče, obfek žene in otrok je pa odklonil. Krvnik Hartl je prispel v Osijek že v torek »večer, davi ob 6.30 je pa opravil svoj poeefl. To je v OsLjeku že njegova šesta justiif i kaciga Hartl je obesil tudi člane čarmgine in Prpičeve tolpe. Sen sreče! Plavi sen JUTRI PREMIERA! — Dva litra vina za kilogram kruha. S 1. novembrom so tudi šibeniški peki podražili kruh, ki stane zdaj emi 3. beli pa 4 Din. Podražilo se je tudi meso in sicer za en Din pri kilogramu. Podražitev kruha je zlasti občutno prizadela kmete,, ki jim je edini pridelek vino. Za dva litra vina dobi kmet komaj 1 kg kruha. Danes idrijski žlikrofi, jutri v petek morske ribe tunini, brodeto, dobra kapljica, nova Portugalka in druga pristna bela štajerska vina ter kraški teran. Gostilna PRI LOVCU Rimska št. 24 * Ble!weUova Iz Ljubljane —Ij Komemoracija za dr. Oražnom. X spomin na velikega dobrotnika dijaštva so priredili akademiki Oražnoveg* doma na pokojnikovem grobu pri Sv. Krištofu ob 15. žalno komom orači jo. Pevski abor je najprej zapel žalostmko »Blagor mu«, nato je pa imel kratek spominski nagovor akademik medicinec Horvat, ki je povdarjal, da je dr. Oraiem sam zrastel v tesnih razmerah, kot akademik se je večkrat težko boril za obstanek. Tega se je vedno zavedal tudi v ^fc>oznejših letih in zato je dijaštvu rad po-^magal. Nikdar ni vedela njegova levica, kaj dela desnica. Plemeniti dobrotnik se je tudi v svoji oporoki spomnil dijakov, ki jim je zapustil krasno ustanovo — dom, ki se imenuje po njem. Slava njegovemu spominu! —Ij Popularna Šentjakobska knjižnica se preseli na Kongresni tr«, v hišo Slovenske Matice, kjer sta btil doslej učilnioi Trgovake iole. V i. nadstropju ao podrli zid, da je is dveh prostorov na&tala lepa, velika dvorana, ki je kot nala&č za knjižnico. Lokal je tudi prfcme»ren, ker je sred;i mesta. Dosedanji prostora šentjakobske knj'lžniee so bili taiko tean-i, da bi bili primerna le za skromno trgovinico. Nihče bi ne mogel verjeti takoj, kakšno knjižno boga-ativo je nakupi Ceno v tesnem prostoru. Sleherni mora biti zdaj vesel, da je ta kinjtianica dobila »primerne prostore, saj je njeno delo za našo kulauro zelo pomembno _ prave peroavete ai dandanes ne moremo miisLRi brez k-njrfžnice. _lj V primanje mestnemu cestnemu nadzorstvu je treba naglasiti, da se mestne ceste zelo razJIirujejo od cest, k-i so pod drugo upravo. Netiakovane mestna ceste so koKkor tolpko vedno urejene, česar pa- ne moremo zta-sti trditi za Tržaško cesto, ki je ena naoprometnejših, pa tudi ena najbolj zanemarjenih cest. Blato, ki ga postrgajo s cestišča, oblež-i v cestnem jarku, dokler ga ne odnese ploha, ali se pa povsem posuši Zaradi tega se ne more odtekati voda ter cesta trp; še bolj. Ob slabem vremenu pešoi ne morejo prekoračuj ceste brez žrtev to tndii do tramvajskih postajališč ne prideš srečno brez akrobatske spretnosti. Skoda, ki jo trpe pešci na račun slabe ceste, je seveda ne znatna v primeri s škodo, le*, jo trpi ce stni promet (kar tudn ni brez pomena za tujski promet) in Ijndue niti s takšno ne-voijo ne plačujejo za eeste vseh mogočih ioklad, s kakršno prenašajo križe in težave zaradi blatne ceste. Na Glincah tud: ne slede zgledu našega cestnega nadzorstva, kjer Ijndje pogrešajo pesek zlasfi na cestnih prehodih. Toda viška občina je revna in se ji takšen greh lahko odnusti, težko je pa spregledati vedno zanemarjeno Tržaško cesto, ki toi morala bit*, že zdavnaj tlakovana — že zatradi tobačne tovarne, ki je ob nji. _lj V Kersnikovi ulici, ki so jo začeli nedavno nasšiirjati, že fundirajo cestišče. Ulica bo tako dovolj razširjena, ker ne bo v nji posebno živahnega prometa, zlasti fe. ker ostane proti Dvofakovi ulici še zaprta Vajenski dom, ki ga grade v tej uiici, bo te dni dograjen do strehe. Najbrž bo ulica kmalu Lzidana, ker je ob nj»; še več lepih parcel, toi jlb doslej niso mogli izrabiti saradi nerazširiene ceste _Ij v Gledališki stolbl je že vse priprav Ideno, da začno polagati stopnice iz umetnega kamna na zbetoniianano podlago. Zdaj b; delatvci lahko nadaljevali delo za Gerberjevo stopnišče, če bi ne bila že tako pozna stavama sezona. Baje nameravajo nadaljevati delo spomladi. Stopnice v Gledališki stolbi bodo pa seveda položili še letos. Ce bo šlo vse po sreča, bomo imeli polet; že kraano promenado na Dvornem nasipu, ki je pa že zdaj prehWo a* te čase. ko vse tarna. No, kljub temu n-lhče ne trdi, da je kaj prMa »ashrsil. avtobuann podjetniki tožijo, da je bila prehuda konkurenca. _lj Sadni sejem v Ljubljani od 5. do 7. t. m. v paviljonu ,Jc na velesejmru bo bogato založen z zdrarvim zdansk&m sadjem. Sadje bo naprodad enotno pafcovano v zabogdn ameriškega tipa, s povpipečrao 20 kg vsebine. _lj Danes ie zadnjikrat ,lngagi<, jutri Tauberjsva »Pot k slavi«. ZKD predvaja danes ob 14.15 aadn>;J»a* fUm ,In«a-gi«, k-i nam kale eksotično f*vatetvo pragozda, v prvi vrata pa lov na goriJe. Film, tei se odlikuje po vebenaperin prizorih, se-n«,mivi vset>*ni in čarobnih posnetkih, toplo priporočamo. Jutri in v soboto, tudi ob 14.15, bo pa predvajal* ZKD na »plosno želdo občinstva nepoaabno fihnsrko dek> ,Pot k slavi« z Rlchardom Tauberjem v glavni vlogi. Oba filma pre*varia SKD v prostorih Elitnega fejia Mattee. _Jj Operni pevec Boris Popov priredi v ponedeljek, dne 7. t. m. samostojen koncert v Filnarnaonicni dvorani. Kdor je enkrat slišal Popova, ga mora visoko oeuit i«n spoštovati kot pranega pevca-umetn* ka. Njegov koncert obsega v prvi vrst ruske pesmi m arije, naštudirai je Gerbi čevo >Po>dem na prejoc nn nekaj španskih pesmi. Na klavirju ga bo spremljaj kapelnik ar, gvara. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. _lj Predavanje o Kavkazu. SPD je povabilo odličnega dunajskega alpinista g. Hansa Slezaka, ki bo v torek dne 8. t m, predaval v dvorani Delavske zbornice o svojih turah na Kavkazu. Han« Slezak je bival okroglo 5 tednov v kavkaskih gorah ter ob teg priliki napravil 10 prvenstvenih tur v dveh, do takrat nepoznanih skupinah tega pogorja. Med drugim se je kot p**vi povzpel na smučeh na Elbnis (5620 m), najvišjo goro na Kavkazu. Predavatelj bo pokazai tudi celo vrsto skiop-tičnin slik, ki jih je sam posnel tekom svojega potovanja. Opozarjamo planince na to zanimivo prireditev, bi jrfm bo nudila pogled v divni gorski svet Kavkaza, ki je slasti v povojmLh letin postal cilj odtičniih svetovnih alpinistov. —Ij K poročilu o spominski svečanosti pri Sv. P«tru. Včerajšnje poročilo o tej spominski svečanosti izpopolnjujemo v toliko, da je pelo tudi pevsko društvo »Sava« iz Ljubljane, govoril je pa podpredsednik skupine Zveze bojevnikov L#ju>blja-na-Moste g. Kozina in ne tajnik osrednjega odtoora Zveze bojevnikov g. Rozina. _lj V sokolskem domu v š'ški se ponovi drevl ob pol 20. proti tuberkulozno in protialkoholno predavantfe s filmom tDva brata«. Predava br. dr. Ci'ber. Vstop prost. —I j Mart in ovan je šentpeterskih C M podružnic v Lđublja.ni je 5. t. m. v restavraciji glavnega kolodvora Začetak ob 8. zvečer. Godba, areoolov, lioitaoija go&ke Itd. Vabljeni v»i! 577-n —Ij čajanka trgovskih nameščencev ZPNJ v soboto, 5. novembra v veliki dvorani hotela Union. 578-n —Ij Jadranska straža — Ljubljana bo imela svojo tradicionalno prireditev v slovanskih narodnih nošah dne 7. januarja 1932 v union9ki dvorani v Ljubljani. Naprošajo se vsa druitva, naj izvolijo to vpo-števati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve. — PK Skala obvešča vse Člane in članice, da se bo vršil v petek 4. t. m- ob 20 uri v klubskem lokalu v palači Grafika 11. levo tretje interno predavanje Odbor. —Ij Pripravljalni odbor »Šentjakobskega pevskega društva« vabi na ustanovni občni zbor. ki bo v soboto, 5. t. m. ob 20. ur?! pri g. Marenčetu na Dolenjski cesti. Vabljeni! _lj Kavarna Tabor. Danes koncert. Prvovrstni šramel. 676-n _Ij Otroške nogavice, rokavice in razne pletenine, kupite dobro pri tvtrdrd Karničnik. Stari trg 8. Danes zadnjikrat ob 4., 148 in ^410 zvečer najsijajnejši velefilm te sezone! PESEM NOČI Poje najslavnejši sodobni tenorist JAN KIEPURA Kdor hoče imeti užitek slišati sijajnega pevca, naj si ogleda danes ta film! Elitni kino Matica Telefon 2124 Z Jesenic _ Sokolski dramski odsek je vprizoril v nedeljo in na praznik, obrakrat ob S< zvečer, krasno dramo >Sveti plamen*. Vsi igralci so podaLj svoje vloge mojstrsko, bri-loirali pa sta sestri Ivanka Fenjanova kot mrs. Tabret in Majda Kramaršičeva kot Stolla, Obe sta podali »vojd vlogi! tako dovršeno, da bi z njilma lahko z uepe. hom nastoptM na poklrtcnin odr.ib in bi lahko zadovoljili tudi stroge kritike. V sestri Kosov: smo odkrili dober LgTalski talent. Sestra Waylando>va se je v vlogo popolnoma vživela 4n jo podala tako naravno, da si je na mah pridobila simpatije pnbltke. V splošnem je igra izborno uspela, RežiraJ jo je br. Flranjo Klavora. Igralce je mojstrsko maskiral br. Potrata, raakosno scenerijo pa je napravil br. Jože Cebulj. Predstava je bHa obakrat zelo lepo obriskana. Občinstvo tfe bilo z igro izredno zadovoljno. — Sokol se temeljito pripravlja na te_ lovftdmo akademijo, ki se bo vr§Qa v soboto 5. t. m. ob 20. uri na Sokolskem ODOL ohranjuje zob* čiste, in sneznoblesteče / in ima slasten, i t. osvežujoč okus. 1 odru. Spored akademije jo zelo :>estexr Iji izbran. Večino točk je nas-tu.1 .raj in iz-vežbal br. Tone Buh, ki je v takih stvareh pravi mojster. Ženski naraščaj nastopi v simboličnih vajah z ^rabkjicaml, moški naraščaj s p4rosti.n1 i vajami v četvor-kah, članice v krasnih skupinskih plesih, člani in članice v skupinskih vajah, člani še posebej s posebn.lmd skupinskimi vaija-mjf, Ti oddelki nastopijo v posebnth kostumih. Nastopi tudi vrsta telovadcev na drogu, med kateirl.m.l bo pokaral naš prvak br. Janko Pristou svojo tekmovaJno vajo na drogu, s katero je na^topi-l pri tekmah v Pragii, ter s svojo poljubno prosto vajo ob spremljevanju klavirja. Vežbanje veeh oddelkov m skupin je dalo nasiim prednjakom mnogo truda, zato smemo pričakovati, da bo občinstvo kakor tudj Članstvo docela napolnilo dvorano. Ker je spoo*ed zelo lep ^n pester, pričakujemo udeledbe tudi od sosednih bratskih društev, ki bodo najlepše točke lahko u*porab!la ob pr!-lilkii svojih akademij in notranj&h javnih na* topo v. Usodne posledice oglasa Porota v Cambenvellu je obravnavala te droi samomor d v oh zaljublijen-cev, ki sta se seznanila potom Lnsera-ta, g-lasečega se: »Gospodje, ki se hočejo seznaniti z damo v svrho skupnih izletov z avtomobilom, nai se obrnejo na ...« itd. Čez nekaki dni so pa našli v neki hiši v Brixton-HiMu s plinom zastrupljenega 50 letnega lastniika garaže FTancisa Witlsona in 45 letno Jeanetto Moseleyevo. Njen svak je pravil, da je prispela svakinja pred-'ans-kim v Anglijo s svojo hčerico T>o-ris. Njen mož je v Avstraliji in je pošiljal svoji ženi denar, kolikor ga je pač mogel prihraniti. V oktobru je prišlo priporočeno pismo z dvema čekoma na štiri funte šterlingov za ženo in šest iuntov za hčerko. Žena je dvignila denar na oba čeka, hči jo ie pa ovadila. 2ena je morala na policijo, kjer so jo pridržali 10 dni. Hčerka je komisarju solznih oči zatrjevaila. da je storila ta korak proti materi samo zato, da bi k> prisilila prekiniti ljubavno razmerje z \Vilsonorn. ki ga ni smatraJa za poštenjaka. Zadeva je pnLSla pred poroto, kjer je bilo prečitano pismo samomorilcev in pa pismo matere, ki prosi hčerko. na>i ji odomsti. Samomori-lca sta v poslovilnih pi-smih izrazila željo, naj bi ju pokopali v skupni grob. Mnogo potomcev Angleški listi so poročali te dni o čudnem rekordu, ki ga je dosegel 771etni upokojeni oskrbnik Rihard Lakehurst, ki ima 15 sinov in hčera, 43 vnukov in dva pravnuka. Zdi se pa, da irna več pravice do rekorda glede potomcev SSletni Sam Smy v Oxfordu, ki ima sicer samo 12 otrok, zato oa 89 vnukov, 99 pravnukov in 3 prapravnuke. Pa niti on ne more trditi, da je v tem pogledu prvi na svetu, kajti pojavil se je še tretji mož, ki bi rad imel svetovni rekord glede potomcev. V šoli v Lind-selhi v Essexu sta namreč praznovala te dni zlato poroko zakonca John m Sara Stock. on je star 76, ona pa 75 !et. Čestital jima je prišlo 5 sinov in 6 hčera s 33 vnuki in odgovarjajoči' 1 stev> lom pravnukov. Nedeljski lovec. — Pomisli, dušica, danes sem ustrelil sedem zajcev. Žena: Beži no, to ni mogoče, sati si imel s seboj samo 50 Din. V šoti. — Gospod učiterj, kaj pa je to, prosim, dolžnik? — DoJ-žnik je človek, ki mora vrniti denar. — Kaj je pa upnik? — To je pa človek, ki misli, da bo denar dobil. Tužriim srcem naznanjam, da je moj ljubljeni soprog in stric, gospod Anton Zor, UPOKOJENEC TOBAČNE TOVARNE dne 3. t, m. po dolgem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb bo v petek, dne 4. novembra 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Tržaška cesta štev. 22, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 3. novembra 1932. APOLONIJA ZOR, soproga StfMl 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. novembra 1932 250 92 1fubexni Rahiocureu kaJkor vedno je hotel pnhranrti nesrečni žeod bridko razočaranje, ki seveda ni bilo izfldjučeoo. Kaj ni bik) možno, da se je zmotila misleč, da je srečaj a Carmen in njenega moža? Morda se je oženil Robert d' AJbo-oe z dirugo, pa ie pozabil na svojo gubico in napravil križ čez preteklost, čez prelepe sanje, ki so se pa razpršile v nič. Kaj bi ga torej brigala Helena in njena po krivem omadeževana čast? Kdo bi mogel zahtevati od niega, naj poskrbi, da bo dokazana Helenina nedolžnost? Ce se je res oženil, ga vprašanje Helenine usode pač ne bo zanimalo. Ali je še imel pisma, ki jih je bil ob-Ipibii Heleni, ko se je mudila v Tour-su, usodna pisma, ki jih je bil najbrž pozabil odposlali ali pa jih je kljub svečani obljubi pndržal? Morda jih je pa sežgal. Videč polkovnik a in njegovo ženo, kako sta planila vsa iz sebe v sobo in ga sokznih oči obsula z vprašanji, je pa Panl takoj spoznal, da je bil njegov strah neutemeljen. Prečudno nakbučje, igra usode, kakršna se pripeti zelo redko; Robert je tored Carmenin mož! Ali pa vesta za strašno nesrečo, ki sta jo sama zakrivila? Ce vesta, zakaj nista napravila neznosnemu življenju svojih žrtev konec ali vsaj zmanjšala zla ? Ali sta vedela, kaj se je zgodilo z Ramonom de Monrtlatirom? Ce sta vedela, zakaj mu nista odprla oči. zakaj sta ga ptrstiila živeti v gTOzni zmoti? — Helena? ... Gospod!... Kje je Helena? ... je kričala Carmen in srce se ji j*e krčiVo v strahu, da ni prav slišala. — V vasi nekaj mđj od Pariza, — je odgovori-! PauJ Vernier. — Hitimo tja!... In požurimo se, da jo dobimo doma!... Uboga, sveta mučenica!... Niti trenutka ne smemo zamuditi! Ah! Kako hrepenim pasti ji k nogam in prositi jo odpuščanja za vse zlo, ki sva ji ga prizadejala. In kmahi sta dirjala dva iskra vranca po cesti proti Moissellesu. Paul Vernrier se je vračal z Robertom ki Carmen k Heleni. Spotoma je Robert pravil gostoma, koliko je Helena pretrpela že odkar jo pozna on. Helena ni vedela, kam se je napotil njen prijatelj. Vsa potrta ga je pričakovala, bala se je in obup se je je loteval, obenem se je pa na tihem tolažila, da še m" vse izgubljeno. Zaprla se je v salon, se umaknila zunanjemu trušču in zria zamišljeno v peč. kjer so plamenčki lizali polena. Kar ie zaslišala v predsobi nagle korake. Zastor se ie odgrnil- Začuli so se pretresljivi kriki. Kri-k: bolesti in radosti obenem. Krčevito ihienje se je izgubljalo v izbruhih radostnega smeha. Helena je počivala v objemu strmeče Carmen. Robertu d' Alboize, stoječemu pred njo. sta pritekli dve debeli solzi po zagorelem obrazu in njegova prsa so se krčevito dvigala. Pwri Venrier se je bi obzirno — Ti!... Ti!... ie poaav#ja4a Carmen z drhtečim glasom venomer. — Draga sestra!... Nedofžoa mučenica! — je šepeta! Robert. Hetema. v nesreči oezJotnljrva, ni moda prenesti silnega čustva, ki ji je napolnilo srce. Zatisnila je oči m se onesvestila. Ko se je zopet zavedla, se H je ustavil pogled na Carmen in Robertu. Hvaležno se je ozrfa na oba, toda njen prvi krik je bil: — Ramon!...%Maček!. — Ramon stanuje tu... — Torej sem rešena!... — je vzkliknila vsa srečna... Znano mu je, da nisem kriva! Nai le pride. Odpustim mu... Povejta mi, če me še En-bi... Ah! Ktiub vsemu z*uy ki mi ga je prizadejal, ga vroče ljubim. — Ljubi te ... je odtgovorila Carmen, — ljubi te vroče, kakor nekoč ... toda ... — Kaj hočeš reči? — je vzkliknila Helena, videč, da sestra okleva. — Ljubi te kakor nekoč, ni pa prepričan o tem. da se je zmotil... Ne da se prepričati. — Kaj nista govorila z njim o tem? Kaj mu nista povedala vtsega po pravici? — Vse sva mu povedala, draga sestra. Poslušaj. Robert in Carmen sta povedala ubogi ženi vse, kar se je količkaj tikalo mene strašne usode, povedala sta ji, kaj sta ta čas sama pretrpela, kako ju je pekla vest in kako nesrečen je Ramon. Do dne. ko je Ramonu na materinem grobu vroča ljubezen ali usmiljenje izvabilo priznanje, ki ga je Carmen slučajno slišala, so vsi mislili, da sta Helena in Milček mrtva. Ramon je hotel, da bi živeli vsi v tem prepričanju, seveda v prvi vrsti sam. In vendar je bila ljubezen močnejša ogorčenja, ki ga je vzbudila v njem njena nezvestoba. Objokoval je Heleno!... Hrepenel je po nji, bil je ves nesrečen, ker ni mogel živeti z njo. Toda še vedno je bil prepričan, da je kriva. O njeni krivdi je bil tako trdno prepričan, da Robertu in Carmen ni hotel verjeti. Imela nista nobenega dokaza, da bi ga prepričala, da je v zmoti. Edini dokaz je bil mogoč... Pisma, ki jih je Carmen nekoč pisala Robertu, tista pisma, ki je Helena sama prispela po nje v Tours in ki bi jih bil moral Robert drugi dan postati za njo. Takrat sta mu dejala, da so se pisma izgubila, da so bila ukradena nesrečnemu d* Alboizovemu vojaku; povedala sta mu tudi, da so jima ponudili ta pisma proti visoki odkupnini baš ko sta hotela najti Heleno in M lička in kako je slednjič tudi ta zadnja nada splavala po vodi. Helena ga ni prekinjala. Gledala ga je izbuljenih oči, vsa iz sebe od groze. Ah, to pot je pa gorje že presegalo njene moči. Čutila je, da nima več moči. da bi še prenašala to strašno trpljenje. Kruto preganjanje usode jo je strio. Zdelo se je, da jo življenje znova zapušča. Glava ii je omahnila nazaj in samo njene drhteče ustnice so pričale, da je še živa. Robert in Carmen sta klečala pred njo. Nova luksuzna ladja V kratkem se bo vrnila, iz Južne Amerike nova motoma ladja družbe Cosulich *Neptimia«, ki Je 5. oktobra odplaila na svojo prvo potovanje iz Trsta ter so se vožnje od Splita do Dubrovnika udeležili tuđi Jugoeloveneaci novinarji. Pa mik je najmodernejše urejen ter je 170 m do|g in 25 m širok. Ima 20.000 ton, gonijo ga pa 4 motorji s po 9 cilindri, ki h ves čas predmet izredne pozornosti. Navzlic nemirnemu morju je >Neptunia< plula mirno in se valovanje morja sploh ni opazilo. Božansko lepe kraje nase obale je ladja pustila za seboj enega za drugim, dokler se ni ustavila v Dubrovniku, kjer se je generalni direktor družbe An-tonio Cosulich poslovil od novinarjev in ostalih gostov. — v ■» ■ ■ dajejo skupno 18.000 konjskih sdl. Oprema ladje nudi potnikom čim večjo udobnost. Poleg razsežnih šetališč so na razpolago veliki moški in damski saloni, bari, jedilnice gimjiastična soba, modeme kabine za kopanje z banjami in prhami, poseben nepokrit bazen za plavanje po-\*sod pa so nameščeni radio zvočniki. Par-nik ima samo dva razreda. Prvi in drugi zarred sta spojena v en razred s 175 spalnimi kabinami. Rdinstven je tretji razred, ki je urejen tako komfortno, kot za ta razred ni običajno. Na razpolago je 600 kabin za potnike, dočim je v jedilnici prostora za 240 oseb, v drugi pa za 480. Kot v edinstvenem razredu, imajo tudi kabine tretjega razreda umivalnice s toplo in mrzlo vodo ter so jako okusno urejene. Sploh se je polagala na tretji razred, v katerem je navadno največ potnikov, ve-l;ka pažnja. Parnik bo vršil stalno službo na progi Trst—Buenos Aieres, ki jo prevozi v 17 dneh ter se dotakne pristanišč Split. Napulj, Gibraltar, Las Palmas. Pernambuco, Rio de Janeiro. Rio Grande de Soul, Mon-tevideo in Buenos Aires. Cena vožnje v edinstvenem razredu je 230 dolarjev, v tretjem pa 100 dolarjev. V Splitu, kamor je ^Neptunia« prispela 6. oktobra ob 7. zjutraj, so parnik pose-tili zastopniki jugosl o venskih oblasti, med njimi ban primorske banovine dr. Josip Jablanović, komandant Splita general Arangjelovič, škof dr. Klement Kvirin Bonifačič, župan dr. Jakša Račić, upravnik policije Pero Magazin, narodni posla, nec Sergije TJrukalo, zastopniki naših pa-robrododži družb ter konzularni zbor tujih držav. Pri vhodu so jih sprejeli kapetan Antonio Hregiičh s častnistvom ter jim razkazali notranjost parnik a. Sprejem zastopnikov naših oblasti je bil izredno prisrčen ter jim je bila po ogledu v salonu edinstvenega razreda prirejena zakuska, nakar so se vpisali v spominsko knjigo. Ban dr. Jablanović je napisal: ^Izražam največje občudovanje nad tem lepim par-nikom, triumfom moderne tehnike in vere v zmago napredka, želeč mu obilo uspeha in vso srečo. V imenu ju^oslovensrkega prebivalstva ban dr. Jablanović.« Vožnja od Splita do Dubrovnika je bila zelo prijetna, zlasti za novinarje, ki so bi- Res lepa je ta ladja, saj je stala 180 milijonov lir. je pa vsekakor nerentabilna in je preračunano, da bo imela na vsaki vožnji približno 300.000 lir izgube ter jo je mogoče vzdrževati le z ogromno državno podporo. Nase parobrodne družbe prav gotovo ne potrebujejo taksnih velikanov, ki so pač zgrajeni večinoma le iz prestižnih ozirov. Ploditev prepovedana Vzhodnoinehiška država Vera Cruz, na/boli oreobljudena med d/ržavami Mehike, preživlja težko gospodarsko krizo in ima toliko brezposelnih, da ne ve kam z njimi. Še bolj kakor po drugih državah, kjer ljudje ne značio več gospodariti, je v tej mehiški državi brezposelnost vedno hu.iša. In dočim vidimo drugod samo ugibanje in prazno besedičenje, ie segla ta mehiška država po zelo učinkovitem, pa tudi zelo nevarnem sredstvu, da vsaj nekoliko omili gospodarsko krizo in za-iezi val brezposelnosti. Vlada ie namreč sklenila nasto-piti proti naraščajoči brezrjo-se'nosti s sledečimi drastičnim? ukrepi r 1. PTvgenic.no defektnim in gospodarsko obubožanim ljudem bo ploditev sploh prepovedana. 2. Priznana bo sociiafria indikacija za prostovoljno odpravo telesnega plodu. 3. Ustanovljen bo državni odbor, ki se bo morala nanj obrniti vsaka rodbina, če bo hotela imeti potomstvo. Odbor bo prouči) evgenične in socijalne pogoje dotične rodbine in se bo odločil, ali ji dovodi imeti potomstvo ali ne. Podržavljena bodo vsa velika zasebna gospodarska podjetja in nfrh dohodki se bedo porabili za skupnost. Obenem bodo dohodki poedincev maksimirani tako. da bo izključeno, da bi imeti eni na mesec več dohodkov, kakor jih imajo drugi na leto. Bivši kaznenec milijonar Bivši berlinski bankir Sternberg, ki se je bil pred leti zapletel s svojo afero v senzacijonaJen proces, je te dni v Curihu umrl, star 80 let. Mož ie bil perverzen in je oskrunH mnogo nedo-letnih deklic, dokler mu oblasti niso stopile na prste. Obsojen je bil na več let ječe in med obravnavo so prišli na dan njegovi stiki z nekaterimi visokimi uradniki berlinskega polioijskega ravnateljstva. Posledica je bila, da si je takratni policjrski ravnatelj Meer-scheid^-riullessen končal živUende. Stemberg je odsedel pošteno zasluženo kazen, potem se je pa preselil najprej na Ogrsko, kjer je postaj baron, pozneje pa v Madrid, kjer si je znal prilastiti ime grofa d* ArmeJla. V tujini je mož zelo obogatel, tako da je zapustil seda/i svojemu sinu nad eno miBjardo Dtin. mnogo nepremičnin po evropskih prestolica>BERKO«, Ljubljana. — Izrabite to res ugodno priliko ter si nabavite srajce, majce, kravate, ovratnike, nogavice, klobuke itd. vsled likvidacije tvrdke pod nabavnimi cenami. — Prodaja se vsak dan, dokler bo trajala zaloga, V skladišču „BALKAN44, skladišče št. 4 VI 43001-1932 12824 Razglas. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje licitacijo za Jahava 15C m s ploščnato širino 85 mm, za tlak do 20 atm. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra. do ponedellha dne vembra 1932 do 11. ure dopoldne, 7. no* Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 25. oktobra 1932. župan in mestni načelnik: i5r "V***r«» i*ne 1. r. >*Aia1i og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača mo lahko mdl w znamkah, ta od&ovor znamko I — Na vprašanja brem znamka ne PARNO LOROMOBILO Wolf, 42 HP, poceni proda Andrej Kranjc, Hinje. 4151 DOBRA KISLA JABOLKA v zabojih, lepo sortirana, od 20 kg naprej po Din 2.— razpošilja po povzetju A. Cok, Ve- lenje-St. Hj. 4150 ___ _____ v mestu a Din 5.—, zunaj mesta a Din 3.50 kg. — Sever * Romp.. Ljubljana, Gospoevet-ska cesta M. 5. 4088 KJLAVIRJL PIANTNl prvovrstnih možem »ki h m*mtt od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T HRASTOVE PLOHE suhe, gladke, paralelne, ostro-robe, 42 mm debele in 285 cm dolge, 10 ton, — poceni proda Franc Kobal, Gabrijela, posta Krmelj, Dolenjsko. 4157 SLUŽBE BRIVSKI POMOČNIK dober bubi stucer, išče službo za takoj ali po dogovoru. Gre tudi na deželo. Stanič T., Zagreb, Radiceva 19. 4160 ČEVLJAR. POMOČNIKA za zbita in šivana dela sprejmem takoj v stalno delo, z oskrbo in stanovanjem v hiši. Plača po dogovoru. Volk Josip, čevljarski mojster in posestnik v Višnji gori. 4150 NOVOZIDANO HIŠO z 2 sobama in vrtom, pri Mariboru — proda Ivan Stok, trgovec, Cesta na Brezje, Pc-brežje. 4159 STANOVANJSKO HIŠO večjo, v kateri se nahaja hlev, avtogaraža in velika klet, radi družinskih razmer poceni proda Vezjak Marija, Maribor, Splavarska 6. 4161 PAZINO POSOJAMO plošče in gramofone »ALAGERc LJoMJMia, Aleksandrova c 4 (prehod >Victoria< palače) Trpežni afrik modroci spalne fotelje, Ono Izdelane. Din LSOO.— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg 2 Telefon 2622 F» 1 a in trenchcoate dobite po najnižjih dnevnih cenah. — Moderna izdelava od prvovrstnih šivilj in krojačev. — Izdelujemo tudi po meri. I. TOMŠIČ, Sv. Petra cesta štev. 38. POZOR! POZOR! NOVI DALMATINSKI VINOTOČ „ŠIBENIK" Ljubljana VIIM Janševa ulica št. 2 NOVA HIŠA Točijo se pistna vina lastnih vinogradov. — Morske; ribe vsak četrtek in petek. Se priporoča cenj. gostom za obilen obisk. Franjo Skala. BRZOPOPBAVLJALNICA popravlja čevlje hitro tn poceni. — Ljubljana, Selenburgova uL št. 4. dvorišče. 917T KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. Telet. 2495 8 CO) 02 Izvršuje enobarvne in večbarvne Črtne klišeje, enobarvne in večbarvne antotipije, kombinirane klišeje za navaden tn fmejšl papir, klišeje po perorisih, slikah in risbah, rokopisih hi fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete Ljubljana. Sv. Petra nasip št 23 Uremjt: Josip šj^p—Ifc Za >Narodno — Za usravo In del Usta: Oton Chrtstnf. — Ms IjjnMjani.