Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5"20 K, za Četrt leta 2 60 K, meseCno 90 vin.; za NemCijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako' sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna Številka 10 v. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Društvena pravica. Čudež vseh čudežev! Bienerthova vlada hoče naenkrat postati liberalna in predlaga več nego zahteva parlament, celo več nego hočejo socialni demokratje. Na predlog socialnih demokratov bi se imel doslej veljavni društveni zakon nekoliko zboljšati, minister za notranje zadeve pa predlaga kar popolnoma nov društveni zakon 1 Kaj se je zgodilo, da hočejo biti Bienerthovi ministri kar hipoma tako demokratični? Avstrijski društveni zakon spada v vrsto tistih postav, ki so bili z vpeljavo ustave porojeni leta 1867. V njem se izraža vse polovičarstvo meščanskega liberalizma. Vsak košček pravice je tako zagrajen z izjemami in prepovedmi, da je nazadnje policija edina, kateri je ohranjena svoboda. Že davno vodi socialna demokracija boj proti temu staremu zakonu, ki ovira društveno življenje na vseh koncih in krajih. A kakor vsak boj za košček svobode, je tudi ta neprenehoma naletaval na odpor klerikalcev, ni pa našel podpore pri liberalcih. Še le v sedanjem državnem zboru se je posrečilo sprožiti to vprašanje toliko, da se je smelo v kratkem pričakovati vsaj nekaj izboljšanja. Sodrug Pernerstorfer je bil v imenu socialno demokratične zveze predlagal, da se črtajo vse izjemne določbe o političnih društvih. Meščanska večina, ki je polna policaj-skega duha, se je uprla temu predlogu. To se ji je zdelo preveč svobode. Ali v ustavnem odseku so socialisti dosegli vsaj toliko, da se ima ženam dovoliti pristop k političnim društvom, da ni treba državljanu več čakati 24. leta, če hoče postati član takega društva in da bi se smela politična društva vzajemno združevati. To res ni velika reforma; a kdor ve, kako težko je iz našega državnega zbora iz-tlačiti najmanjšo svobodomiselno določbo, bi tudi to izboljšanje pozdravil. V sredo je prišel predlog ustavnega odseka kot prva točka na dnevni red državnega zbora. Tisti hip pa je nastopil notranji minister grof Wickenburg in predložil popolnoma nov društveni zakon. In hitro se je našel nemški radikalec dr. Miihlwerth, ki je predlagal, da naj se Per-nerstorferjev nredlog vrne odseku, češ da je LISTEK. Pogum. Piše Etbin Kristan. (Dalje.) En trenotek je zavladal mir, tak mir, kakor v katoliški cerkvi o povzdigovanju. Ničesar ni bilo čuti . . . vse, vse je molčalo. Toda srca se niso dvigala v višave, kjer slutijo svete tajnosti. Po teh grudih so grebli razni občutki in nekaj časa niso mogli najti besed. Naenkrat je Gojtan planil kvišku. Bil je že nekoliko vinjen, a iz njega vendar ni govoril alkohol. Jagarjev grmeči klic ga je iz-treznil. Prvi hip je bil kakor v neki omotici. Človek, ki je dobil močno zaušnico. Zabolelo ga je, pred očmi se mu je nekaj zavrtelo, on pa še ne ve, kaj je bilo pravzaprav. Potem se zave. Udarec 1 Udarec v lice spričo cele družbe! To je insult, ki ga ne more in ne sme mirno prenašati. In on se spomni družabnih pravil, ki imajo paragrafe za vse slučaje. Tudi za zaušnice. Gojtanove oči so bile rdeče. Iz njih je švigal ogenj; ko se je zavedel sramote bi bil najrajše planil na Jagarja. Toda neka čudna notranja sila ga je mirila. Zaušnica se ne vrača z zaušnico. Najprvo mora zahtevati pojasnila. Zobje so mu zacvokotali od besa, ko je iz pregovoril: vsled vladne predloge položaj popolnoma izpremenjen. Zares čudne reči! Cela vrsta zakonskih preosnov čaka že leta in leta rešitve. Med njimi je n. pr. tiskovni zakon pa razne socialne reforme. Vlada se ni niti najmanje potrudila, da bi pospešila rešitev teh zadev, vsakemu napredku se je upirala. Rajša je pošiljala državni zbor vsak hip domov, kakor da bi bila pomagala napredku. Odkod naenkrat njena velika ljubezen za tako reformo ? Le nekoliko natančneje je treba pogledati zakon, ki ga predlaga Bienerthova vlada, pa je uganka rešena. Na prvi hip so v njej prav čedne točke. Vladni načrt ne pozna več razlike med političnimi in nepolitičnimi društvi. Ali vse, kar je lepega v načrtu, je le garnitura, s katero se imajo zakriti druge, naravnost zahrbtne določbe. O političnih društvih ne govori VVickenburgova postava. Ali zato omenja društva, >ki imajo namen vplivati na državo in na njene uredbe, na vprašanja zakonodajstva in uprave.« S to določbo si hoče vlada pridobiti pravico, da bi lahko napram vsakemu društvu tako nastopala, kakor more doslej nastopati le proti političnim društvom. Če to ali ono društvo agitira za delavsko varstvo, če se kako mladinsko društvo poganja za zboljšanje vajenškega pouka, tedaj vpliva na zako-nodaistvo; če zahteva posredovanje obrtnega nadzornika, tedaj vpliva na upravo. Vsakemu takemu društvu pa oblast lahko prepove sprejemanje mladoletnih članov; lahko ga razpusti, če je v zvezi s kakšnim inozemskim društvom. Če ima n. pr. strokovna organizacija v Avstriji pogodbo z enako organizacijo na Angleškem, v Italiji ali na Hrvaškem, da dobivajo njih člani povsod enake podpore, tedaj velja omenjena določba; oblast lahko razpusti tako organizacijo. Grof Wickenburg se še postavlja s svojim načrtom, po katerem oblast ni prisiljena, da razpusti tako društvo, ampak ima le pravico, da ga razpusti. Ali to je še hujše. Zakaj ta določba omogoča vsako protekcijo in vsako zatiranje. Če bodo klerikalci v milosti pri vladi, se bodo njihova društva lahko združevala z nemškimi, španskimi, italijanskimi klerikalnimi društvi. Socialistična dru- — V imenu vse družbe, katero si nezaslišano razžalil, te vprašam, komu je bila namenjena tvoja beseda? Jagar je bil še vedno razburjen. Vendar je dobro vedel, kaj govori in kaj dela. — Komu je bila namenjena moja beseda? Strahopetneži ? . . . Vam, vam vsem. O, nikar ne mislite, da kaj preklicem. Stra-hopetnež je, kdor žali človeka, ki se ne more braniti. In vi žalite ne enega človeka, temveč ves spol. Strahopetnež je, kdor je govoril one drzne, sramotne besede, strahopetneži so oni, ki so soglašali, strahopetneži oni, ki nimajo poguma, da bi jih zavrnili. — To je preveč! je rohnel Gojtan. Prvi žaljivki pridružuješ nove žalitve! Pozivljem te, da pri tej priči prosiš družbo odpuščanja! Glas se mu je tresel, desnica se mu je instinktivno preteče dvignila, levico pa je krčevito stiskal, kakor bi imel kaj v njej, kar bi moral zdrobiti. Jagar je bil že miren. Kakor bi šlo za najbrezpomembnejše reči, je odgovoril: — Prositi odpuščanja ? Dejal sem, da niti ne preklicem, vi pa hočete, naj celo prosim odpuščanja! Motite se. Toda jaz nisem absolutist. — Obljubim Vam, da poprosim odpuščanja vsakega izmed Vas, kadž.r pove kakšni resni ženi, kaj se je danes tukaj govorilo in jo prosi odpuščanja in kadar dokaže z dejanjem, da res obžaluje današnjo infamijo. — S taboj ne bomo več razpravljali, je Gojtan odgovoril, k. žoč se po sili mirnega. Tvoje vedenje je ueoprostivo. Upam štva bo lahko vlada razpuščala, če bodo imela le vzajemno podporno pogodbo. Namesto da bi napravili majhen korak naprej, bi s to postavo napravili velik korak nazaj. Ta reakcionarni namen kaže Biener thovo vlado v pravi luči in vnovič dokazuje, da ne bo bolje, dokler se ta vlada ne poslovi. Politični odsevi. Državni zbor. V sredo je imel državni zbor po daljšem premoru zopet sejo. Vlada je predložila trimesečni proračunski provizorij in — kakor javljamo na uvodnem mestu — načrt novega društvenega zakona. Okrog te točke se je v glavnem sukala vsa razprava. Minister grof VVickenburg je zagovarjal svoj načrt in ga hvalil kakor cigan svojega konja. Svojega pravega duha pa je pokazal, ko je govoril o ženskem dru-štveništvu. Gospod grof ne želi, da bi se žene bolj kazale v javnem življenju kakor doslej. Ali ker delujejo žene v dobrodelnih in podobnih društvih, ni šlo, da bi se jim branil vstop v društva. Sicer pa se iz ministrskega govora lahko posname, da bi ta gospod najrajši videl le taka društva, ki bi opravljala neprijetne posle namesto oblasti. Nemški radikalec Miihlvverth je predlagal, naj se Pernerstorferjev predlog, ki je na dnevnem redu, vrne še enkrat odseku, da se bo z vladnim načrtom skupaj obravnaval. To se pravi, da bi nemški ra-dikalci radi zavlekli še tisti košček reforme, ki je že zdaj mogoč. Po ne baš dolgi debati sts. bila za generalna govornika izvoljena posl. Korošec (proti) in dr. Adler (za). Sodrug dr. Adler je imel zopet jako znamenit govor, ki je napravil v celi zbornici velik vtisk. Opozarjal je, da so oblasti desetletja izrabljala društveni zakon zlasti proti delavstvu. Toda vsi poizkusi vladajočih so ostali brezuspešni. Bilo je treba težkega truda, da so se razni okrajni glavarji vzgojili in naučili, kako je treba spoštovati zakone. Zdaj pa je videti, kakor da se hoče kos tega dela zopet uničiti. Opažajo se zopet prikazni, katerih že dolga leta nismo bili vajeni. Ne govorim o pa, da si vsaj kavalir. Moja sekundanta te jutri obiščeta, ti pa glej, da jima naznaniš svoji priči. — Pojdimo, gospoda I — O, čakaj. Saj se vam še ne mudi. Najprvo vam moram pojasniti nekaj. Prihrani si trud, Gojtan. Tvoja sekundanta naj ostaneta doma, ker je škoda poti. Pri meni ne opravita ničesar, kajti iaz se ne pretepam. Vsa družba je bila osupnjena. Jagar se ne pretepa — s tem hoče menda povedati, da ne priznava dvoboja? Kaj takega še ni bilo slišati v teh krogih. Tudi mlajšim, ki so natihoma simpatizirali z Jagarjevo odločnostjo — Roblek se je celo sramoval, da ni prej oponiral Gojtanu, — je bilo žal, da tepta Jagar čast in njene zakone z nogami. Vse omizje je bilo nemirno. Nekateri so že vstajali, da bi kar odšli, drugi so čakali, kako se »afera« razvije in konča. — Prosim te, Jagar, ne bodi vendar tak. Kako pa moreš govoriti o pretepu ? Dvoboj, dvoboj, to veleva čast. Vidiš, saj je tudi najbolje tako. Po vsem je tukaj dvoboj neizogiben. Sprejmi ga, pa kadar je časti zadoščeno, je tudi ves prepir končan in pokopan. Vse je pozabljeno in mi smo zopet dobri prijatelji. — Da, mi bi bili zopet dobri prijatelji. Ha, moj dragi Roblek, ti govoriš, kakor si se naučil. To ni pretep, ako se dvoje ljudij po vseh mogočih pravilih s sabljami v rokah pripravi, da drug drugega zbije, morda ubije? To je najprostejši pretep, ker se izvaja po stalnih zakonih in ker je v dotičnem trenotku prva strast že minila. Ako se kmečki fantje ubogem policijskem komisarju, ki mora zopet prihajati na naše shode. Ali oblasti zopet nadlegujejo društva in shode. Najbolj neznosne določbe društvenega zakona so tiste, ki izključujejo žene in osebe izpod 24 let, ter prepoved društvenih zvez. Ker je nujno, da se to popravi, se je v ustavnem odseku dosegel kompromis, po katerem bi se imelo izvesti vsaj najbolj pereče zboljšanje. Zdaj pa hoče vlada voditi pasivno rezi-stenco proti temu zboljšanju. Zbornica pač menda ne pojde vladi na limanice, Nam je majhen uspeh ljubši od velikega poraza. Odsek je v prvi vrsti sklenil, da se imajo ženam odpreti politična društva. Tega pač ni treba utemeljevati. Samo nekoliko najbolj zaostalih ljudi ne more spoznati, da gredo politične pravice ženam, ki imajo politične dolžnosti. Kar se tiče mladoletnosti, je danes v meščanskem zmislu nedoleten širok sloj prebivalstva, ki je v socialnem zmislu in stvarno polnoleten in popolnoma obremenjen. Če so morda mladoletni gospodje študentje do 24. leta in mladi kavalirji, da jim ni treba izpolnjevati dolžnosti, ki so jih prevzeli, so pa polnoletni ljudje, ki morajo s 14.1etom začeti težko delati in se s tridesetim letom že približujejo koncu. (Odobravanje pri socialnih demokratih). To, kar predlaga vlada, ni nikakršno zboljšanje, ampak poslabšanje. Če sklene danes kakšna strokovna organizacija resolucijo o osemurnem delavniku, ali če govori o koalicijski pravici, ne pride nikomur na misel reči, da se bavi s politiko. Zdaj pa vlada lahko reče, da se je društvo pečalo s političnim zakonom, pa prepove, da ne sme imeti članov izpod 24 let. V primeri s takimi paragrafi bi se kavčuku lahko reklo diamant. Na birokracijo se nikdar ni zanašati in ostrih nožev ji ni dajati v roko. Načrt vlade jč ravno zato tako nevaren, ker prepušča vse dobri volji vlade. Socialni demokratje so že za to, da se izvrši popolna reforma društvenega zakona. Ali to, kar se danes lahko stori, naj se danes res stori. Stranke naj se ne dajo vjeti vladi, ki ni prijazna društvom, v gostilni pograbijo, kadar je jeza v njih prekipela, je vse umevno. Takrat vlada elementarna razburjenost. A če se ljudje v črni obleki, z belimi rokavicami postavljajo drug proti drugemu, da se bodo klali, ne ker jih je srd zaslepil, temveč ker nekakšni bedasti kodeksi tako zahtevajo, tedaj je to moralna dekadenca človeka. Toda o dvoboju ne bo-dem filozofiral. Ne bom se tepel, pa basta. Kar se pa tiče starega prijateljstva, je ono nemogoče, dokler vladajo med nami tako različni nazori. Kako pa ti to vendar misliš, ubogi moj Roblek ? Ako izpustimo drug drugemu par kapljic krvi? S tem naj bi bilo vse pokopano ? Ej, ti, udarci sablje ne izravnajo onih ogromnih razlik, ne povrnejo ženi, čuješ, ženi, celemu spolu, našim materam, sestram, ljubicam, one časti, ki bi jim jo bili danes vzeli nepremišljeni jeziki, da je to sploh mogoče. Jaz sicer mislim, da niso nocojšnje vinjene govorance nikomur vzele časti, kajti kdor je časten, ostane časten, pa če ga neprenehoma blatite. Čast je tam, kjer je, ne pa tam, kjer se priznava. Prijatelji pa ne moremo biti, kajti jaz ne spoštujem človeka, ker je blagoroden, ker ima visoko službo, ker je bogat, ali pa ker je mož, temveč ker je rlovek. Vi sodite drugače. Vam je žena igrača, meni je žena mati, tovarišica, v najtežjih urah življenja morda edina tolažilka. Vam je ljubezen pusta fikcija, jaz — jaz pa ljubim in iščem sreče v ljubezni. Z vašimi nazori me morate zasmehovati, morate se mi rogati. Da bi bili prijatelji, bi se morali vi vsi izpremeniti, ali pa bi jaz moral po- mpak bi le rada preprečila, o čemer so se stranke večinoma že zedinile. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih). * O delovnem programu državnega zbora je v sredo razpravljala seja klubskih načelnikov. Vlada sama ne ve, kaj pravzaprav hoče. V zbornici je predložila proračunski provizorij za tri mesece. Na seji je bila zadovoljna, da bi se sklenil provizorij za en mesec in da bi se po Veliki noči opravila glavna proračunska razprava. Dr. A d 1 e r je temu ugovarjal in predlagal, naj se takoj začne s posvetovanjem proračuna. Vseh težav radi proračuna ne bi bilo, če bi vlada spoštovala sklepe zbornice. Lani je državni zbor sklenil, da naj bo proračunska razprava meseca septembra. To se ni zgodilo; zbornica je bila sklicana šele novembra. Poleg proračuna je treba rešiti še celo vrsto drugih zadev. Socialno zavarovanje je v odseku gotovo in bi moralo priti v zbornico. Tudi razni drugi socialni zakoni so že opravljeni v odsekih. Če se zdaj razpravlja o proračunskem provizoriju, se bo po Veliki noči moralo razpravljati o glavnem proračunu in tako zbornica zopet ne pride do nobenega druzega dela. — Gessmann je sikal, da zahtevajo socialisti vedno, da bi se zbornica pečala z njihovimi zahtevami (saj jih je delavstvo zato volilo!), da pa nočejo dovoliti nobenega denarja (seveda ne za ka-none in barke!) — Končno je pa seja vendar sklenila, kar so predlagali socialni demokratje: Naj se poizkusi rešiti proračun brez provizorija. Zbornica bo imela vsak teden dve seji, da ostane proračunskemu odseku dovolj časa. * Finančni minister dr. Meyer je v proračunskem odseku predložil svoj davčni načrt. Ne razlikuje se preveč od načrta, ki ga je lani predložil Bilinski. * Pri dveh dopolnilnih volitvah za državni zbor so socialno demokratični kandidati prišli v ožjo volitev in pri obeh so dosegli napredek v primeri z letom 1907. V okraju Warnsdorf na Češkem je bila volitev zelo razburjena. Kandidat nemških na-cionalcev je bil tajnik zveze avstrijskih indu-strialcev Langenhahn. Zato so tovarnarji posebno nasilno pritiskali, da bi dosegli njegovo zmago. V mestu Warnsdorf je okrog 6000 volilcev. Določene so bile volilne ure od 8. zjutraj do 5. popoldne. Toda podjetniki so dali delavcem še le ob 4. popoldne prosto. Seveda je stalo ob 5. še na tisoče volilcev pred volilnimi lokali, tako da si okrajni glavar ni vedel drugače pomagati, kakor da je podaljšal volilni čas do Va7. Ali tudi takrat še niso prišli vsi volilci na vrsto in okrajni glavar je dal volitev raztegniti še do 8. zvečer. Dobil je socialno-demokratični kandidat dr. Karpeles 4l25, nemški nacionalec 3748 in krščanski socialec 960 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med dr. Karpelesom in Langenhahnom. Leta 1907. je dobil socialni demokrat 3989, nemški nacionalec 3183, krščanski socialec 739 in neki samostojni kandidat 626 glasov. — Druga volitev je bila v okraju Prachatice. Tu je potrebna ožja volitev med socialistom W e b r o m in agrarcem P a u l i k o m. Prvi ima 4100, drugi 2600, krščanski socialec Binder pa 2100 glasov. V tem okraju so socialni demokratje leta 1907. dobili 2439 glasov, torej so napredovali za 1600 glasov. teptati svojo ljubezen, izdati svojo ljubico, morda narediti iz nje svojo metreso ali pa kupčijsko blago. Jaz pa jo ljubim. Ali razumete ? Ljubim jo! — — Ne, ne, vi ne razumete tega. In mi naj bi bili prijatelji? Roblek je poslušal Jagarja in srce ga je bolelo. Nekateri mlajši so sami sebi priznavali, da ima Jagar vsaj deloma prav. Toda nihče ne bi bil tega javno priznal. Večina je bila gotovo na Gojtanovi strani in kdo bi bil tako bedast, da bi se upiral večini ? Tovariši so se razšli. Jagar je šel sam domov. Od daleč je slišal petje neskladnih glasov: Es waren drei Hallunken, die waren stets betrunken . . . Drugi dan je Jagar dobil dve pismi. Dijaško društvo »Alma mater« mu je naznanilo, da ga je odbor soglasno izključil iz društva, ker se je kratil podati komilitonu in sočlanu društva Gojtanu častno zadoščenje z orožjem. Drugo pismo so mu poslali nekateri udje omizja pri »zlatem sodčku«. Izrekli so nado, da se ne bo več prikazoval v njihovi družbi, kajti po včerajšnjih dogodkih mora sam izprevideti, da je dijakom, zavednim svoje časti, vsako občevanje s človekom, ki tepta najprimitivnejše nazore časti z nogami, kratko malo nemogoče. »Hrabrost nam je prvi dokaz možatosti« — so pisali, — človek, ki se boji sablje, ne more biti naš tovariš. Oprostili bi mu še njegove nazadnjaške nazore o ženah, ali pokazati bi moral vsaj toliko poguma, da bi svoje ideje tudi zastopal.« (Konec prihodnjič.) Kdo je kriv poloma pri „Glavni posojilnici". Vest, da je prišla »Glavna posojilnica« v konkurz, je zadela vso slovensko javnost kakor strela z jasnega neba. Noben polom še ni učinkoval tako razburljivo, kakor pri »Glavni posojilnici«, o kateri se je dozdaj le malo slišalo in ki je splošno veljala za soliden zavod. Za nas socialne demokrate je važno le eno: Kako je bilo kaj takega mogoče pri zavodu, ki ima za seboj že lepo vrsto let in pri katerem so delovale osebe, katerih izobrazba že sama bi morala dajati kos jamstva, da se zadruga vodi solidno? To je vprašanje, ki prihaja v prvi vrsti v poštev, če se hočejo prav presoditi razmere, ki so zakrivile sedanji položaj. Pri snovanju zadrug se pogosto kaj malo gleda na dejanske potrebe, še manj pa na okolnosti, ki se morajo upoštevati, če naj bo zadrugam zagotovljen zdrav in soliden razvoj. Lahko so dani vsi pogoji, če pa manjka sposobnih oseb, tedaj tudi dejanske potrebe nič ne koristijo. Zadružništvo temelji na vzajemnosti in medsebojnem zaupanju. To zaupanje pa sme segati le dotlej, kjer prične nezaupnost. Kjer gre za imetje drugih, tam je zdrava nezaupnost na mestu. Pri mnogih zadrugah pa se kaj malo gleda na to; če pa je kdo, ki zna misliti s svojo glavo, se hitro razkriči za škodljivca podjetja. Vodilna mesta pri zadrugah se pogosto smatrajo za častna mesta, icar pa je napačno Na prva mesta sodijo povsod in v vsakem oziru sposobni ljudje, ki pa se morajo kljub vsemu neprestano nadzirati. Kjer to spoznanje še ni prodrlo, tam ne morejo vladati zdrave razmere, kljub temu, da podjetje tre-notno morebiti ugodno uspeva. V tem oziru so zanimivi zlasti občni zbori navedenih društev, in sicer pri točki volitve odbora in nadzorstva. Največ kandidatov ima navadno predsedniško mesto, in za tem prihajajo podpredsedniško, tajnikovo, blagajnikovo itd. Odborniško mesto brez izrazitega delokroga velja za manj vredno, na nadzorstvo pa se vobče ne polaga posebna važnost. Neštetokrat sem že čul na občnih zborih, če se je kdo branil sprejeti mesto v nadzorstvu; E, kaj se boš branil, saj itak ne boš imei nič dela; če bo kaj treba, opravi že blagajnik ali načelnik. Samo podpisal boš itd. Nadzorstvo se torej smatra za nepotreben balast, nadzorniška mesta pa za manjvredne funkcije. Toda ravno v nadzorovalnih odborih bi morali sedeti možje, pametni in energični, ki se ne strašijo nastopiti pri najmanjši nerednosti. Pametni odbori vabijo na svoje seje tudi nadzorstvo, četudi pravila tega morebiti ne določajo. Če sede v nadzorstvu ali morda celo v odboru možje, ki slepo zaupajo le enemu ali dvema, je to nezdravo in lahko rodi neprijetne posledice, četudi je voditelj morebiti res vsega zaupanja vreden. Kakor ne spada za knjižničarja analfabet, tako ne sodi v odbor ali nadzorstvo oseba, ki je navezana le na to, kar ji povedo drugi. Še bolj važno pa je to pri zadrugah in gospodarskih zavodih sploh, kjer ne zadostuje, da se zna samo brati in pisati in malo računati. Gospodarska podjetja, ki temelje na vzajemnosti, ne smejo nikdar biti odvisna od posameznikov. Ne moralno in ne materialno. Pošteno in solidno vodstvo bo skušalo ustvariti razmere, da nihče ne bo mogel reči, da je nenadomestljiv. To se da doseči s poukom iz knjigovodstva in vseh strok, ki prihajajo v poštev. Zveza socialno demokratičnih zadrug v Avstriji je to potrebo spoznala in se je o tem tudi govorilo na zadnjem njenem občnem zboru. Vsak odbornik in nadzornik, če že ne vsak zadružnik, se mora spoznati v knjigah brez tuje pomoči. Pri podjetjih, kjer je uspeh največ odvisen od zdrave kalkulacije, so nadzorniška mesta še važnejša od odborniških. Skrb nad-zorništva bodi, da se v vse spravi jasnost. Zato pa je treba nele temeljitega poznanja knjigovodstva, temveč tudi vseh predmetnih postavnih določb in drugih okolščin, iz katerih se da kaj sklepati. Naj navedem le en primer: Knjigovodja je nepošten in ve, da so o njem razširjene govorice. Ampak njemu je tudi znano, da so v nadzorstvu ljudje brez posebnega znanja. Z drznim čelom stopi k načelniku nadzorstva in zahteva, da se izvede revizija, češ, ničesar se ne bojim. Pride seja. Arogantno vrže knjigovodja na mizo vse svoje stvari z zahtevo, da se vse natančno pregleda. Nadzorniki so osupnjeni nad toliko samozavestjo in že vnaprej nič več ne dvomijo, da je knjigovodja največji poštenjak. — Ali, ljubi bog, kako pa naj nadzorniki revidirajo, če znajo komaj brati in pisati in če niti ne ločijo glavne knjige od dnevnika, deležne knjige od razdelnika itd.? Revidirajo le to, kar jim pride pod roko, in še to le s tujo pomočjo. Če je kaj nejasno, se vpraša knjigovodja, ki jim seveda stvar razloži tako, kakor je zanj ugodno. Knjigovodstvo je lahko v najlepšem redu, podjetje samo je pa falitno. Slišal sem, da je imelo klerikalno konsumno društvo v Tržiču naravnost vzorno knjigovodstvo Ali kaj ko se vbeležbe niso vjemale s fakti! Iz tega sledi, da nadzornik ne sme imeti oči samo v knjigah, ampak povsod, pri vsem obratovanju in poslovanju. Če potrebuje pojasnila, ga sme iskati povsod, samo ne pri osebah, ki utegnejo imeti interes na tem, da ostane zadeva nejasna. Tudi ni prav, da se revidira samo takrat, kadar kdo pravi: Jutri pridite ! Revizija mora biti stroga in vsestranska, pri tem pa seveda taka, da ne ovira rednega poslovanja. Velike važnosti so nepričakovane revizije, pa če je komu prav ali ne. Boljša zamera, kakor dvom in nejasnost. Poštenjak se ne bo bal revizij, da niti osebnega nasprotnika v odboru ali nadzorstvu! Preveliko zaupanje ni nikjer na mestu; najmanj pri zadrugah. Mesta v zadrugah niso častna, ampak delovna mesta. Kdor ne čuti vseh sposobnosti, ta naj rajši ne kandidira; ravnotako naj se ninče ne predlaga, o komur se ve, da bo samo kimal. Večkrat se zgodi, da kdo reče: Tega bomo volili — ta ima vpliv, je premožen itd. Dobro — ampak le, če je tudi drugače sposoben. Geslo mora biti vselej: Na prva mesta najboljše izmed najboljših. Kakor opisane razmere niso zdrave, tako tudi ni prav, kjer v odborih ni redne izmenjave, ki pa sme biti le tolika, da ni podjetju v kvar. Izmenjava pa je mogoča le tam, kjer je naraščaj — za naraščaj skrbeti pa je naloga zadruge. Začetnikov ni puščati na vodilna mesta; odbori niso šole — kvečjemu mesto, kjer se teorija izpopolnuje v prakso. Odbornikom in nadzornikom mora biti znana vsaka knjiga, vsaka poteza v njej. Znati si morajo sami konstruirati, sisteme knjigovodstva, delati kalkulacije in kombinirati logične sklepe. Kjer je skrbljeno, da nadzorništvo lahko kontrolira, ne da je vezano na gotove termine ali tujo pomoč, tam se ni bati hitro poloma. Nič ne de, če kdo misli, da se mu ne zaupa; ravno tam, kjer se kontrole boje, je kontrola najbolj potrebna. H koncu še nekaj. Skrajno slabo znamenje je, kjer je načelnik, tajnik, blagajnik in knjigovodja vse v eni osebi, in še slabše, če je ta oseba v direktni službi podjetja. Take razmere naravnost nasprotujejo zadružni ideji, ker odpirajo vrata vsem mogočim in nemogočim stvarem. To je moje mnenje glede poslovanja pri zadrugah in mislim, da mi bo pritrdil vsak, kdor ne zasleduje posebnih sebičnih smotrov. Povedati bi se dalo še marsikaj, zlasti o tem, čigava naloga osobito je, vzgojiti zdrav zadružni naraščaj. Pa o tem drugič kaj več. Da se povrnem nazaj k »Glavni posojilnici« : Napačno bi bilo sedaj kričati, ta je tat, oni je kradel itd.; veliko važnejše je marveč, da se ta slučaj izrabi kot šola pri drugih zadrugah, denarnih in blagovnih, kon-sumnih in produktivnih. Kdo je kriv polomu »Glavne posojilnice«? Odbor in nadzorstvo — in vsi, ki jim je bila posojilnica blizu, če se niso zanjo brigali. Članstvo pri Zadrugi ne daje samo pravice, ampak še v veliko večji meri dolžnosti. Na mesto terorizma in absolutizma prosto diskusijo, ki zbližuje mnenja, rodi zaupanje in garantira solidnost. Kjer tega ni, tam so dovoljene tudi slabe misli in odkrito nezaupanje. Odpraviti te vzroke, ki omogočajo sebična dejanja. Kakor se stoji pred gotovim dejstvom, kakor se to pri glavni posojilnici, je navadno že prepozno in besedo ima ie še kazenski sodnik. Skoda ne bo nič manjša, če se sedaj kriči, da so konkurz povzročili liberalci ali klerikalci, k večjemu še hujša, ker je gotovo, da bode s tem trpela zadružna ideja. I. K—r. Ljubljana in Kranjsko. Volilci kmečkih občin v sodnih okrajih Trebnje, Litija, Višnja gora, Radeča, Mokronog in Žužemberk! Dne 21. marca je dopolnilna volitev poslanca za kranjski deželni zbor namesto gospoda Mandlja, ki je iz znanih vzrokov odložil svoj mandat. Volilna dolžnost veže vsakega volilca, ki ne more s tehtnimi razlogi dokazati, da je bil zadržan, da se udeleži volitve. Klerikalna stranka je imenovala svojega kandidata, od katerega pričakuje, da bo bolj brezpogojno izpolnjeval povelja kakor prejšnji poslanec gospod Mandelj, ki je mislil, da sme tudi klerikalni poslanec imeti svoje prepričanje. Klerikalna stranka smatra mandate kmečkih občin za svojo nedvomno last in se vede, kakor da je v tem volilnem razredu vsako drugačno politično mnenje sploh izključeno. Dasi je v sedanjih razmerah mandat klerikalcem zagotovljen, je vendar potrebno, da dobe tudi tisti volilci, ki ne trobijo v klerikalni rog, priliko poka- zati svoje prepričanje. Zato Vam priporočamo, da napišete v znamenje protesta proti klerikalnemu absolutizmu na svoje glasovnice ime Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. Volilci! Zakon Vam nalaga, da se udeležite volitve. Storite to in glasujte po svojem prepričanju, pa pokažite s svojimi glasovi, da se organizira zavedna, svoje cilje poznavajoča vojska, ki bo znala tudi klerikalni poplavi v naši deželi zgraditi jez in privesti svobodo kljub sedanjim težavam in zaprekam do zmage. Izvrševalni odbor jugoslovanske soc. dem. stranke. — Dr. Janez Krek ie čuden mož! Vsako leto se njegov duh dvakrat zaleti v napredno smer in posebno na Dunaju se pokazuje socialno politično mislečega in izobraženega človeka. A naenkrat se zopet prekopitne v klerikalno reakcinarstvo in pomaga sovražnikom ljudstva z vsemi svojimi močmi. Ravnokar ima zopet svojo nazadnjaško periodo. Socialno politični odsek je končal svoje posvetovanje o socialnem zavarovanju. Bilo je trdo delo ; nasprotniki delavstva so napenjali vse moči, da bi preprečili zakon, ki naj bi zagotovil delavcem vsaj mrvico življenja na stara leta. Ko so spoznali, da to vendar ni mogoče, so se združili, da bi poslabšali vse določbe, ki imajo koristiti delavcem. Tu so imeli veliko sreče; v načrtu sedaj mrgoli paragrafov, ki omejujejo delavske pravice in dajejo podjetnikom vsakovrstne privilegije. Temu se ni čuditi, zakaj nasprotniki delavstva imajo večino v državnem zboru, torej tudi v odseku. Pri najvažnejših točkah so bili socialni demokratje popolnoma osamljeni. Proti njim so se združevali liberalci in klerikalci, Slovenci in Nemci, Čehi in Italijani, Poljaki in Hrvatje, židje in kristjani. Ali zakon sam se vendar ni dal zadržati in delavci vedo, da je za zdaj najvažnejše, da dobi postava čimprej veljavo. Za začetek je nekaj bolje kakor nič. Zboljšal se bo zakon takrat, kadar se bo povečala moč socialne demokracije. A kdaj dobi zakon veljavo ? — Vlada predlaga, da tri leta od tistega časa, ko bo razglašen. Nasprotno je poslanec Eldersch v Imenu socialnih demokratov predlagal, da naj se ta karenčna doba skrajša na 18 mesecev. To je gotovo opravičeno, če se pomisli, da bo še državni zbor potreboval nekaj časa, preden reši zakon, da se bo zadrževal tudi v gosposki zbornici in da delavstvo že dosti dolgo čaka nanj. Birokracija se pa v 18 mesecih tudi lahko pripravi. Ali kdo je prišel vladi na pomoč in priporočal, da naj se čaka še tri leta po razglasitvi? No, naš slavni socialni politik dr. Krek. Zato je član Slovenske »Ljudske« stranke! — Za žensko volilno pravico bodo dne 19. t. m. manifestirale zavedne delavke po vsej državi. Temu gibanju, ki ga je sprožil mednarodni ženski kongres, se pridružile tudi slovenske zavedne delavke. V ta namen se prirede dne 19. marca v raznih krajih shodi, ki so v prvi vrsti namenjeni ženskam. Natančnejša poročila o tej zadevi še podamo, že danes pa poživljamo delavke in delavske žene sploh, da razvijejo za to manifestacijo najživahnejšo agitacijo, da se izvrši čim bolj dostojno. Kolikor nam je doslej naznanjeno, se prirede taki shodi v Ljubljani, Zagorju, Idriji, na Jesenicah, v Trbovljah, v Trstu itd. Ženska volilna pravica ima danes pač še mnogo nasprotnikov, ali ves dosedanji razvoj kaže, da je njena zmaga v doglednem času gotova stvar. Avstrija seveda nikdar ni korakala na čelu napredku; toda v raznih državah so si žene že priborile politične pravice in povsod, kjer se je vpeljala ženska volilna pravica, so bili uspehi za splošni napredek najlepši. Tiste fraze, da je za ženo kuhinja in dom, so že preveč obrabljene in postajajo tem bolj smešne, čim bolj goni kapitalizem žene trumoma v tovarne, v rudnike in v vsakovrstne delavnice. A ženi, ki ima dolžnosti, gredo tudi pravice. Zavedni pro-letariat je od vsega začetka zahteval enakopravnost za vse brez razlike spola. Toda naravno je, da se morajo žene tudi same polotiti dela in če hočejo zmagati, se ne smejo ustrašiti boja. V tisočerih mestih boiio dne 19. t. m. proletarske žene demonstrirale za svojo politično euakopravnost; prepričani smo, da slovenske delavske žene ne bodo zaostale. V agitaciji jih bodo podpirali zavedni moški delavci, predvsem pa morajo seveda same izvršiti svojo dolžnost. — Skrajno neprijeten je bil klerikalcem socialno demokratični shod v »Mestnem domu<. »Slovenec« je že v pondeljek nastopil z jeznim člankom, drugi dan pa je napisal o shodu strastno filipiko, s katero vendar ni mogel zakriti svoje velike zadrege. Radi verjamemo, da mu je vsaka beseda o zadnjem delegacijskem zasedanju neprijetna. Če bi nasprotniki molčali, bi tudi »Slovenec« sam najrajši molčal. Zakaj ljudstvu vendar Sï ITT N F R urar'Prva največja domača Tovarmik..;«; - u v exportna tvrdka ur, zlatn i rie stvena znamka: M a Mestni trg. ¡n srebrnine. bastna tovarna ur V ni tako lahko dopovedati, da je koristno pometati pol miliarde militarizmu v žrelo, kakor hoditi na delegacijske obede. Z resnico bi klerikalni list zlasti v tem slučaju nikamor ne prišel. Zato si hoče — seveda po stari navadi — pomagati z lažmi. Nevednim ljudem je marsikaj lahko natveziti in nevednih ljudi je žal še mnogo na Kranjskem, po zaslugi klerikalnega poneumnjevalnega sistema. Toda njih število se vendar polagoma zmanjšuje in »Slovenčeve« laži ne bodo veljale vekomaj. Zlasti če prihaja s tako debelimi kakor je ta, da glasujejo francoski socialisti za vojne izdatke, ali pa, da so socialisti vrgli Brianda zato, ker je vodil preveč miroljubno politiko. S francoskimi socialisti operira »Slovenec« sploh tako kakor otrok s cinastimi soldati, ki jih postavlja zdaj sem, zdaj tja, kakor mu ravno kaže. Da je Briand padel zaradi svoje neodkritosrčnosti v socialni politiki in da so ga radikalci zapustili zaradi hinavščine v konfesionalni politiki, bo morda povedal pri drugi priliki. Za sedaj naj njegovi bravci mislijo, da francoski socialisti komaj čakajo na vojno kdove s kom, in da je Briand padel le zato, ker ni izdal povelja za mobilizacijo. Da so si francoski socialisti in zlasti sodrug Jaurès pridobili največje zasluge za ohranitev miru v Hajkritičnejših časih, tega »Slovenec« seveda ne bo povedal. Nazadnje je pa že to dobro znamenje, da mora toliko lagati. Tako gladko torej vendar nc gre kakor včasi. — Ogenj in žveplo iz nebes kliče Anton Bonaventura nad neklerikalno časopisje in da bi vlil svojim ovčicam več groze pred tem »strupom«, ga opisuje kot skladišče vseh grdob in zločinov. Milostivi gospod knezoškof bi bili našli vzore slabega časopisja lahko veliko bliže. Tisti list, ki je njegovemu srcu najbližji in kateremu je namenjena vsa nadpastirska reklama, katoliški »Slovenec« je med brezvestnimi časopisi eden najbrezvestnejših in zlasti odkar komandira Šusteršičeva garda v deželi, je nesramnost tega lista nedosežna. Dominus Jeglič govori o lažeh in obrekovanju, a ni ga slovenskega lista, ki bi toliko lagal in obrekoval kolikor »Slovenec«, ki ga urejajo katoliški duhovni. Gospod škof, pokrovitelj in gotovo zvest či-tatelj tega lista, bi se pogostoma sam lahko prepričal o tem. A če je njegov opazovalni talent preslaboten, ga opozarjamo na član-ček, ki ga je njegov lajbžurnal moral objaviti v svoji 45. številki s sledečo vsebino : Št. 45. 2./24. 1911. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja ! C. kr. deželna sodnija v Ljubljani kakor vzklicna sodnija je danes pod predsedstvom ces. kr. dvornega svetnika Pajka v navzočnosti deželnih sodnih svetnikov Vedernjaka, Koblarja, viteza pl. Luschana kakor sodnikov in c. kr. avskultanta Laurenčaka, kakor zapisnikarja, razsodila o vzklicu obtoženega Iv. Stefeta, radi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo ces. kr okrajne sodnije v Ljubljani z dne 22. decembra 1910, o. št. V. VIII, 1894/10, s katero se je obtoženec krivim spoznal prestopka v smislu člena III. št. 1. zakona z dne 15. oktobra 1868, št. 142 drž. zak. in se obsodil po štev. 5 zakona na 40 K globe, za slučaj neizterljivosti na štiri dni zapora, po § 389. spr. v plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršbe, in po § 39. tisk. zakona, da ima le-to sodbo v listu .Slovenec" tekom desetih dni na tistem mestu objaviti, na katerem je bila tiskana inkriminirana notica po glavni razpravi, opravljeni dne 1. februarja 1911, vsled odredbe z dne 26. januarja 1911, o. štev. BI. XII, 58/11/1, v navzočnosti dr. Tekavčiča kakor zastopnikovega namestnika zasebnih obtožiteljev prost obtožen zagovornika zasebnega udeleženca po predlogu, ki ga je stavil zastopnik zasebne obtožbe, da naj se vsklic kot neutemeljen zavrne tako : Vzklic obtoženega Ivana Štefeta radi izreka v krivdi in kazni zoper razsodbo c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 22. decembra 1910, o. št. V. VII, 1894/10/10, se zavrača kakor neutemeljen glede na razloge prve sodnije in vzklicatelj se po § 390. k. p. r. obsoja v povračilo stroškov vzklicnega postooanja. — Ljubljana, dne 1. februarja 1911. — Predsednik Pajk. Kako je bilo s to rečjo? »Slovenec« je dobil v roke lumpovski napad na ljudi, katerih ne pozna, ki mu nikdar niso storili nič zalega, a ki so socialni demokratje. Lahko si je mislil, odhod prihaja ta napad. Da ga razširjajo klerikalci ali takozvani krščanski socialci, je natančno vedel in že to bilo moralo podrezati njegovo previdnost, kajti tudi »Slovenec« mora vedeti, da je obrekovanje nasprotnikov v klerikalno krščansko socialnem taboru vsakdanja navada. Ali pobožnemu katoličanu ni prišlo niti v sanjah na misel, da bi se prepričal, če so oni umazani napadi opravičeni ali ne. Napadeni so bili socialni demokratje in to mu je bilo dovolj, da je vso infamno lumparijo ponatisnil. To mu je dobro delo, kakor da se je najedel kaviara in napil šampanjca. Saj so napadeni daleč in »Slovenca« ne čitajo; obrekovanje je torej po ceni in riziko skoraj nikakršen. Slučajno sta pa dva izmed napadenih vendar zvedela ter prijela poštenega »Slovenca« za ušesa. Pred sodiščem seveda odgovorni urednik nič ni vedel; čudno da ni obdolžil svetega duha, da je prekontrabanairal notico v list. Tako je to časopisje, ki ga priporoča ljubljanski škof in ki se mora po vseh kranjskih cerkvah delati reklama zanj. — Volilni imeniki za ljubljanske občinske volitve. Deželna vlada razglaša: »V zmislu § 19., al. 6 in § 21. z zakonom z z dne 17. oktobra 1910. 1., deželnega zak. št. 31, izdanega občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se s tem daje na občno znanje, da so po tu-uradnih razsodbah o vloženih ugovorih popravljeni imeniki volilcev za nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega pričenši od 11. marca 1911. 1. skoz osem dni vnovič pri mestnem magistratu v Ljubljani vsakomur na vpogled razgrnjeni. Pri tem se izrecno opomni, da ugovori proti tem popravljenim imenikom niso dopustni. — Letošnji nabori v Ljubljani. Mestni magistrat razglaša: Letošnji glavni nabori se prično šele v drugi polovici meseca aprila, zato pa uradujejo dne 6., 13., 20. in 27. marca, potem 5. in 12. aprila stalne naborne komisije. Delovanje omenjenih komisij ni omejeno zgolj na naknadne nabore, marveč se jim lahko predstavijo tudi taki naborniki, ki pridejo letos k naboru, zlasti taki, ki so se vrnili iz inozemstva v domovino ali, ki iz posebnih ozirov vrednih razmer žele odpraviti nabor pred rednim glavnim naborom, če vlože prošnje na pristojne politične oblasti. — V spominsko knjigo si bo moral zapisati vsak Ljubljančan, ki je bil te dni tako čudovito srečen, da je lahko pokusil košček argentinskega mesa. Pet tisoč kilogramov ga je prišlo v Ljubljano, v sredo se je pričela prodaja, a v četrtek ga že ni bilo dobiti niti dekagram, dasi se je tudi v sredo prodajalo le dopoldne. Mesarjem se je dobro godile, ker se jim ni bilo treba baviti z z malo razprodajo. Prihajali so namreč kupci, ki so ga jemali kar en gros, po šest, deset in še več kilogramov, gostilničarji, zavodi i. t. d. Mnogo takih strank je bilo že »aboniranih«. Posledica je bila ta, da so tisti, katerim je bilo to meso pravzaprav namenjeno, čakali po cele ure in nazadnje morali oditi z dolgimi nosovi, a — brez mesa. Tai